Aovensko
Brez glave so.
Koalicija je srečno zadružena! Menili smo, da bodo tega dogodka veseli naj prej njeni nasprotniki in ž njimi tudi mnogi njeni prijatelji, ki so si bili vže preveč zave* zali roke. A tega veselja ni videti na nobeni strani. .Mladočehi so nekoliko poparjeni, ker zdaj sami ne vedo, koga bi na padali, da bi njih vekoviti govori vsaj nekoliko zanimali slepo množico v domovini. Nemški narodnjaki niso nič pridobili in tudi nimajo upanja, da bi kmalu kaj pridobili. In krščanski socijalisti ? Ali so morda nastopili z odločno katoliškim programom ? ali so na grobu „gnjile“ koalicije dvignili zastavo katoliške ideje in narodne enakopravnosti ? Ne upajo se še ! Videti je, da jim je skoraj žal, daje izginila ona velika združba breznačelnosti in neodločnosti, ker so za nje hrbtom lože skrivali svojo nejasnost in neodločnost v načelih. Poprej jim jebi o lahko glasovati z Mladočehi, zdaj jim je pa vže težko glasovati z najzmernišimi Slovenci, ker se boje zameriti nemškim narodnjakom. „Reichspostu se zdaj izogiblje vsakega načelnega vprašanja o katoliški ideji in narodni enakopravnosti. In naši „radikalci", ki so izstopili iz Hohemvartovega kluba, ki so toliko tarnali, da je koalicija breznačelna, da so slovenski katoličani zatajili katoliški program, ki so nas v svojih glasilih zasramovali za breznačelne, neodločne c. kr. katoličane; naši slovenski „radikalci,“ kojim ni bil noben list dovolj katoliški, nobeno društvo zanesljivo, noben škof „pravi“ katoličan, kojim je s.ce gorelo za svobodo katoliške cerkve, da jim je bil papež premalo odločen, ali so morda ti poslali katoličanom v pozdrav kako odločno katoliško izjavo? Da, in paše, kako! Izjavili so, da hočejo biti v iskrenem prijateljstvu s Hohen\vartovem klubom in da si želijo nove koalicije z Mladočehi!! Oj ti radikalno katoličanstvo kako si ti odločno ! Tvoje bistvo je sovraštvo do političnih nasprotnikov.
Kaj pa Hoheinvartov klub ? Več poslancev je vže poprej izrazilo željo, naj bi koalicija vže skoraj razpala. Ti bi morali biti torej veseli, da imajo proste roke? In res, zdi se nam, da so poslanci Hohen-wartovega kluba (ne grof Hoheinvart sam) še najbolj zadovoljni, da je koalicija razpala in da imajo zopet proste roke. Vprašanje pa je ali bodo te proste roke prijele za ono delo, katerega pričakujejo od njih katoliški narodje? ali bodo zdaj vstanovili odločno in neodvisno stranko katoliško po imenu in v dejanju, da zaceli rane, koje je vsekal narodom liberalizem ? Odkrito naj povemo, da mi tega upanja nimamo ni od zdajnih poslancev ni od prihodnjega državnega zbora. In zakaj ne ? Najprej pogre-
našemu rodu po vsej Istri. Ali hočejo tudi
o&^d.obsojj^^	vislice, ne da
bi jih sodniki razumeli drugače kakor s pomočjo neveljavnih tolmačev ? Ali je še kje drugje, tako kjer sobice sij» V D&, zares mi ne^ffatiib"‘o ‘takih'prokletili krajih nikjer izven Istre. Mi redovniki smo meso od mesa, kost od kosti našega ljudstva; naš briž-ni narod ne vidi in ne misli drugače, nego po naših redovniških očesih in možganih; kajti vse drugo, kar v nas ume pisati svoje ime, je protivno svoji lastni krvi in nam zlohotno ; nam je torej sveta doUnost, skrbeti za svoje ljudi, in to lahko storimo sedaj brez vsake nevarnosti, ker nam dupušča sam cesar, da si vzamemo, kar je naše, to> je naš jezik v vseli naših potrebah, pri pogodbah, oporokah itd.; pravico imamo posluževati se svojega jezika po uradih, sodiščih itd.
Kaj bi rekel Nemec na Nemškem, ali iUlijau 'na Ta šli e m, ako bi mu poslali, .Hrvat,e za sodnike, ki ne bi znali govoriti ni nemški ni italijanski ? Ali morda Nemci in Italijani plačujejo veče dohodke, ali pošiljajo več sinov v kasarne, kakor mi — ali so morda oni ljudje blažje nravi, pobožnejši kristiiani. verneii podložniki cesarjevi, ka-kor je naš priprosti, krotki in potrpežljivi narod ? Oj dragi pope Antone! Vi ste mož bistre glave, kakoršuih je malo po Istri; imate plemenito srce in blage nravi ; razmišljajte po dnevu in po noči o tej poglavitni stvari, pogovarajte se o isti z ljudmi, ki imajo malo mozga v glavi in poštenja v srcu, ter nrinravliaite ljudi za volitve na Dunaj, ali kamor si bodi. Kajše bi bil mr-' ev, kakor da volijo naši brižniki kalviniste svojimi posTancT (Jeny za Frankobrod) alž pa republikane, kojim ni do drnzega, kakor da nam upropastijo domovino. — Polagoma in razsodno treba stvar vzeti v roke; z odpadniki, Florentinci, kojih priimki končujejo na „ak" in „ačJ, s krnjeli ne treba se o tem ni jednačiti ni prepirati; ali ob dobri priliki vrzite jedno dve bese-dj.; za naše ljudi je to voda na naš. mlin; zrno do zrna pogača — a kamen do kamena palača. Ako_ Vas..~kdO' straši, ne bojte se <ja ni wafd'i'W'~pravice nam ,je portal sam cesar. 'Krrg mu bodi ve-
dno v pomoč ! Izdajica, a ne veren služabnik svojega gospodarja bi bil oni, ki bi nam žugal radi tega. Meseca avgusta sem
pisal tako ministrom na Dunaj, in so me očitno pohvalili na tem, alf, da Vam resnico povem, nič mi ni bilo do te hvale, kajti raji e bi z Mojzesom ovce pasel po kršnih sinajskih planinah, nego' bi, plavajoč v razkošju na Faraonskem avoru, gledal*, kako se zatirajo moji soplemeniki.
“ OjirosTite inf, 'mili mi prijatelj, ako sem Vam nadležen se svojim tugovanjem ; kotrar srce boli, temu se solzijo oči, a ja s
šamo mej zdajnimi konservativci mož, ki bi imeli dovelj politične izobraženosti in krščanske gorečnosti. Potem pa manjka našim dobrim konservativcem neodvisnosti in neupogljivosti nasproti vladi in dvoru. Katoliški poslanci morajo vedno in povsod — v državnem zboru in tudi pri cesarju, — zastopati koristi ljudstva in edino le koristi ljudstva, koje jih je izvolilo, ker sicer niso več poslanci. Pri nas pa je vpeljal grof Taaffe neko dvorno politiko, ki prav dobro vspeva. Možje, ki so bolj zviti ko svetu o-čiti, gredo h cesarju in ga osebno prepričajo, da to in ono mora biti. Vladar pokliče svoje ministre, da naj to ali ono izbojujejo. Ministri obljubijo in poslanci — glasujejo. „ker morajo vlado podpirati.- ker »proti cesarju ne sinejo glasovati ;t če tudi niso prepričani, daje predlog vgoden koristim ljudstva, koje zastopajo. Taka stranka pa se lehko zove katoliška a katoliškega dejanja od nje ni pričakovati.
Kmalu potečejo leta zdajnemu državnemu zboru in volilcem bo treba izbrati novo zbornico. Kar smo od začetka pisali, moramo žal! vedno še trditi: Katoliški poslanci stopijo brez programa pred volilce, ki jih bodo to ej volili le za to, da zabra-nijo veče zlo. Zbornica pa bo imela isto lice ko poprej.
Dobro srce za narod.
Nedavno smo v uvodnemu članku na-
 - . " za
Kristusa in katoliško cerkev, mora pokazati narodu dobro srce, ker Kristovega blago-govestnika se ima spoznati po ljubezni. Danes razkrijemo čitateljein tako dobro srce dušnega nadpastija, čegar ime ostane z zlatimi črkami zapisano v zgodovini poreške in tržaške školije. Nepozabni vladika .Junij Pobrila, škof v Poreču in poznej v Trstu, pisal jel. 18f>0 (2 januvarija) daljše pismo č. g. Antonu Sironiču, župniku na Germa. Iz tega pisma govori srce duhovnikovo na-rotlu 3ol)fo. Pismo so objaviti vže drugi listi in vredno je. da se objavi v časten spomin pisatelja in v pouk mnogim gospodom, ki zdaj delujejo na političnem polju. Pismo se glasi:
Pošlji gospod Bon boljše dobe našemu pogaženemu in zasramovanemu narodu ! Da, dragi moj Antone, velika sramota in nesreča je za našo kr v, da iias v Istri nihče noče poznati, kakor da nas tu ni; nihče našega jezika ne' mislT^ da'imamo'velikih in svetih pravic, došlih nam od samega Goga no naravi ; da nam presvetli cesar sam ponuja ta dragocena prava ter du^jčTskrajna ura, da se' prebudimo iz nedelavnosti in spanja, ako želimo biti ljudje, a ne schiavi Spomnite se, kako so Kavrižani proganjali Vas in Valentina in čemu se je nadejati
Y Gorici, dne 11. julija 1893.
Uredništvo in upravniitvo
mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema upravniitvo po pogodbi.
„Primorski List44
izhaja VSaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se dobivajo pri upravništvu po 4 nov.
„P R I M O R S K I LIS TM
$e ne sramujem tega ; tudi slavni Odrešenik je jokal nad Jeruzalemom a ne najdem v evangeliju, da bi bil točil solze nad poganskimi mesti. Da di mogli Vi skoro priti k meni, razumela bi se jasneje ; vsakako Vas prosim, da me ovestite, kako mislite o tej stvari.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Civilni pravdni red. Obravnava o tem predmetu, ki je bila zarad krize v koaliciji in ministerstvu prenehala, se zopet začne 9. tega meseca v večernih sejah. Tako so se pogodili načelniki raznih strank, a. v podnevnih sejah se razpravlja proračun.
Proračun. Prej, ko je zbornica prišla v podrobno razpravo proračuna, za ka tero je glasovala vsa zbornica izvzemši Mla-<dočehe, je fin. min. Bohm-Baverk naglašal, <da se v razpravi tudi od nasprotnikov ni kritikoval proračun sam. To dejstvo treba naglasiti pred Evropo. Vladi naj poslanci zaupajo vsaj toliko, da hoče vršiti svojo službo v duhu stare tradicije avstrijskega uradništva, to je v duhu nepristranosti in zvestega spolnjevanja svojih dolžnosti. — Pri nadrobni razpravi je dr. Lueger zahteval, naj se iz proračuna zbriše 130.000 gold., ki so določeni kot tretji obrok za zgradbo palače za avstrijsko delegacijo v Budimpešti. Dualizem je imenoval največo nesrečo, ki je kdaj Avstrijo zadela, a imenovana palača bo nekaki spominek dualizma, zato nikakor ne more zanjo glasovati. Poživljal je vlado, aiaj se odločno postavi po robu pretenzijam ogerske vlade na polju poiitiškein in gospodarskem, in trdil, da Ogri zatirajo Srbe, Romune in Slovake, podpirajo pa Žide. Pokvarjenost na Ogrskem je tolika, da je -dualizem sramota za Avstrijo, sramota, katere bi se Avstrija morala iznebiti. O naši notranji politiki pravi, da naš državni zbor ni pravi ljudski zastop, in da je pravo ljudstvo -obsojeno na večno manjšino, kot izgled je omenil, da ima notranje dunajsko mesto s 4)0.000 prebivalci štiri poslance, okraj Her-nals z 250 000 prebivalci pa le enega ! Zaključil je svoj govor, da do zboljšanja še le pridemo, ko se Nemci ne bodo več plašili pred Slovani in pred maso ljudstva, in si za pravilo mesto ljubezni do Židov postavijo ljubezen do naroda, pravičnost in dobrohotnost, namesto sedanje gospodstvoželj-
L I S T E K 1.
Kam zakoplje človek včasih glavo in srce!
Verjel bi ne bil nikdar, ako bi ne bil bral, da je živel nekdaj budalast človek, ki se je bil tako močno zaljubil v podobo izrezano iz kamena, da jej je služil in stregel noč in dan. Poklical je tudi godbo, ki je morala celo noč svirati pred njo. In kaj se je pripetilo nazadnje ? — Ta človek je bil celo znorel od ljubezni do tistega obdelanega kamena. —
čujte, kaj sem bral pa o cesarji Kaliguli ! — Ta je bil tako nespameten, da je venčal svojega konja s cesarsko krono in da je celo jedel ž njim pri isti mizi Ko je pa poginil ta konj, pripravil mu je veličasten, sijajen pogreb kakor lastnemu sinu. —
Verjel bi ne bil jaz tudi nikdar, da bi mogli biti na svetu ljudje, ki tako zelo ljubijo grde, nagnusne kače, da jih imajo za najtečnejšo jed ; in vender sem bral to o Trogloditih. —
Prečuditi se tudi nisem mogel, ko sem bral, da je nosila kraljica Klejopatra v zlati škatljici seboj strupenega gada, kakor bi jej bil najljubše detice. —
Toda vse to je bilo nekdaj, a dandanes smo vže bolj razsvitljeni in pametni. Kdo bi počenjal v naših časih kaj takega ?
-— Vprašaš, prijatelj, a poglej svet in videl boš, kako se motiš. Človek, o katerem smo pripovedovali, častil in ljubil je podobo kamenito; kaj delaš pa ti, skopuh ? — Nisi-li ti hujši od onega? — Oni je ;častil
nosti in sovraštva. — Poslanec dr. Gregorec je povdarjal, da so nujno potrebne spremembe pri namestništvih v Pragi, v Gradcu in v Trstu, ter pri deželnem predsedništvu v Celovcu, da se omogoči pomirjenie Slovanov. — Posl. Spinčič je govoril o politiški upravi na Primorskem, pritoževal se je o sestavi porotniške liste v Rovinju in predlagal, da odnošaje na Primorskem preišče komisija sestavljena iz nepristranskih oseb. Posl. Bartoli se je oglasil za stvarni popravek, izjavivši proti Spinčiču, da ni res kar je trdil, na kar mu je Spinčič kratko in jedrnato odgovoril, da Bartoli ni navedel nobenega konkretnega slučaja, zato njegov popravek pač ni stvaren. — Posl. dr. Lagi-nja je v daljšem govoru prosil ministra za deželno brambo, naj si vzame k srcu koristi poljedelcev, prosil, naj vlada zgradi v strategiškem pogledu važni cesti med Reko in Kranjskem in med Barbano in Labinjem. Opozoril je vlado, naj kaj ukrene proti po-plavljenju naših krajev s slovstvenimi proizvodi prihajajočimi iz Italije, ki so skoz in skoz škodljivi našemu ljudstvu in omenil neko jako značilno pesem iz „Fanfule" v Rimu.
Bivši minister in vodja nemških liberalcev Plenner je odložil državnozborski mandat ; menda računa z novo izvolitvijo svoje somišljenike bolj prikleniti k pokornosti, katero so mu v zadnjem času nekako odrekli. —
Občinske volitve v Podgradu v Istri so dovršene s sijajno zmago hrvatsko slovenske stranke v vseh treh razredih. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo vodja tukaj -šne narodne stranke poslanca Jankota. To navdušenje je celo vodja nasprotne stranke Frana Maroti-ja tako prevzelo, da je poslal čestitajoč telegram (vendar v preroškem duhu) slaviteljem petindvajsetletnice „Naše Sloge.“
Italijansko vino. Pogajanja, vršivša se v Benetkah med zastopniki Avstro-Ogrske in Italije radi uvažanja italijanskih vin v Avstro-Ogrsko so dovela do vspeha, zadovoljivega na vse strani. (Tukaj bo enkrat volk sit, in ovca cela! Dvomimo ! —)
Stranka ,,Prava“ na Hrvatskein se čisti. Izključila je Davida Starčeviča in dr. Frank je sam odložil vodstvo „Hrvatske.“
Novi državni poslanci. V Olomucu je državnim poslancem izvoljen nemški liberalec Eugel; v Novem mestu na Morav-
sicer podobo kamenito, a bila je vendar podoba človeška, ti pa ležiš na trebuhu pred zlatim teletom — denarjem, ki je le kos razdrobljene rude. Oni je sicer prišel ob pamet od zaljubljenosti, ti pa ne prideš samo ob pamet, ampak tudi ob zdravje in dušo. Oni je škodoval sam sebi, ti pa škoduješ sebi in drugim, moriš sebe in druge.
No, bodi, to je res, porečeš morebiti, a vendar ni dandanes več tako neumnega človeka, da bi venčal se zlato krono svojega konja kakor Kaligula. — Ga ni, praviš ? — Stopi za menoj ! — Glej tam bogatega posestnika. Uprav pripregajo hlapci lepa, čila konjiča pred koleselj, da se popelje gospodar v mesto. Pridno in skrbno se sučejo okrog konjičev, ju znažijo in likajo, da se vse sveti na njima. Koncem pride gospodar in jame božati in objemati svoja draga Šarca. Ko vsa pregladi in pregleda. skoči v koleselj. Od tam jame zabi-čevati in zapovedovati hlapcem, kako naj skrbe in pazijo na ostale konje in na govedo. Slednjič se odpelje vedno še premišljujoč, ali ni morda česa zabil naročiti. Na vratih stoji mu žena s kopo otročičev stegujočih umazane ročice za očetom. A kaj je očetu do žene, kaj do otročičev ! — Se ozrl se ni drdrajoč mimo, kako pa še, da bi ženi priporočil družino in posle ?! — O gospodar, nesrečni gospodar ! — Nisi li ti drugi Kaligula? — Konji, krave in prešiči so ti bolj pri srci nego žena, otroci in posli ! — Konji morajo biti čedni in v redu, žena, otroci in posli so ti pa deveta briga
—	Naj bodo umazani, razcapani, razposajeni, razuzdani, nevedni, tebi ni nič do tega, samo da so konji snažni, samo da so
skem vodja ljudske stranke dr. Stranky; v kmetskih občinah Kromeriškega okraja mladočeski kandidat Josip Vichodyl.
Vnanje države.
Na Srbskem imajo nove ministre. Odstopilo je Krističevo ministerstvo in je drugo sestavil naprednjak Novakovič. Srbski državniki ne znajo ali pa ne marajo prav gospodariti. Dolg prekladajo iz rama na drugo ramo, a ker je to prekladanje dragoceno, je dolg zmiraj veči, in bati se je. da pride kmalu čas, ko ne bo s čim plačati kupone srbskega državnega dolga.
V Makedoniji se zmiraj nekaj giblje, kar diši po ustaji, katero pa vladni listi zanikujejo, kar le morejo. Teh dni so na kolodvoru v Belemgradu zaplenili zaboj, napolnjen s proglasi do Bolgarov živečih v Makedoniji, koji se poživljajo na vstajo.
Svetost prisege. V Parizu je porotnik socijalist Lampre na vprašanje predsednika porote, če ima kdo izmej porotnikov kak ugovor, vstal in izjavil:	„Zdi se mi
da moram obvestiti sodišče, da jaz ne morem priseči, ker ne verujem v Boga.tt in res ni hotel priseči. Državni pravdnih je predlagal, naj se kaznuje po zakonu, na kar je porotnik Lampre rekel, da priseže, toda z „vsemi pridržk.i-1 In sodišče je bilo s tem zadovoljno! ! — Koliko je vendar vredna prisega, s katero se pokliče za pričo Boga. na katerega se ne veruje ?! Kam pridemo ! —
Angleška cerkvena unija je vsled
posebnega pisma sv. Očeta Leona XIII do Angležev, v, katerem Angličane vabi k zedinjenju s katoliško cerkvijo, zborovala teh dni. Lord Halifax je poročal o dvojem razgovoru s papežem Leonom XIII, in hvalil Njih prijaznost in gorečo željo, da se povrnejo angleški protestantje v naročje kat. cerkve. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri izreka zahvalo papežu za pismo in izraža željo po zedinjenju z Rimom. V tem društvu je razun tisoč in tisoč neduhovnov tudi čez 4 tisoč anglikanskih duhovnikov in 26 anglikanskih škofov. —
Dopisi.
Iz Gorice. — Občni zbor „SIov. A-lojzijeviŠča.“ Poročilo o zborovanju objavimo še-le prihodnjič. Za danes naj sledi nekaj podatkov iz poročila gos. prefekta in blagajnika. Gosp. prefekt je rekel:
prešiči mastni. — O Kaligula, koliko bratov imaš še dandanes mej nami! — Koliko konj, krav in prešičev nosi dandanes zlato krono, dočim nima večina ljudij niti ilovnate! — Kolikokrat jedo dandanes psi pri bogato odloženi mizi gospodarjev, posli pa pričakujejo pod mizo drobtinic in odmeč-kov j J_	Kolikrat joče kdo	za psom,	ki mu
je crknil	a mane	si roke,	ko mu	umrje
mati! —
Trogloditi imeli so ostudne kače za najtečnejšo jed, a mi imamo ostudne, po-lmjšljive knjige in pogovore za najprijetnejšo zabavo. Kakor so ljubili Trogloditi kače, ljubimo mi pogubne razvade: ples, pijančevanje, zapravljivost i. dr. Toda Tro-gloditom šle so kače, katere so snedli, same v želodec, nam	pa vgnezdijo in	vkore-
ninijo se	pogubne	razvade	v srcu	in od
tam okužijo še dušo. O, res je, mej nami ni Troglodita niti enega, a hujših od Troglo-ditev je brez števila. —
Kraljica Klejopatra nosila je v zlati škatljici seboj strupenega gada. Mi imamo pa še dragocenejšo škatljico od njene, in ta škatljica je — naše srce. — lJa porečeš, naj imamo škatljico. samo da ni v njej gada' ! — Ni gada v njej ? — Res je, ni ga
—	enega, ampak jih je celo gnezdo in vsak mej njimi je strupenejši od Klejopatrinega.
V	srci našem je toliko gadov, kolikor stra-stij. —
Prijatelji moji, ne bodimo toraj tako nespametni, da bi se uklanjali ostudni golazni ter jo redili in negovali v lastno pogubo. Pomislimo, da smo stvarjeni po božji podobi in skrbimo, da ohranimo to podobo čisto, neoskrunjeno. —
Za poučevanje otrok skrbeli so v prvi vrsti oni gimnazijci, koje je odbor za to izbral. Kot korepetitor je letos prav pridno poučeval otroke Alfonz Vales, petošolec, iz Gabrij.
Enega učenca smo vže o Veliki noči odslovili, ker ni bil dovolj bistre glave, vsi drugi do enega vadničarja so dokaj dobro dovršili šole. Na vadnici je več odlik, na gimnaziji štiri, a dobrih redov je obilno. Ure	učenja so bile določene in nikomur ni
bilo	dovoljeno učiti	se	o prostem	času
zlasti ne po kosilu ali po večerji, rajse se jih je včasih oprostilo	od	sv. maše.
H gg. učiteljem	iu	profesorjem	sem
šel večkrat, da sem se prepričal o obnašanju in napredku otrok. Naj izrečem tukaj iskreno zahvalo vsem gg. učiteljem za njih prijaznost nasproti našemu zavodu. Opomniti pa hočem tudi letos, da je gimnazija xeIo težavna šola in da le nadarjeni in korenito zdravi dečki so poklicani na gimnazija. V tem pogledu bode odbor od zdaj naprej nekoliko stroži ko do zdaj.
Za duhovno življenje in pobožnost je skrbela najprej preč. sestra Anakleta z naukom in zgledom. Pri malih otrocih o-, pravi materina beseda več ko vsi dokazi učenih mož.
Zavod ima zdaj svoj molitvenik, v ko-jem je prav kratka jutranja molitev in druge molitve. Za večerno molitev so molili rožni venec po stari navadi krščanskih družin. —
H sv. maši so hodili skoraj vsaki dan.
H izpovedi in obhajilu so hodili vsaki mesec in na čast. sv. Alojzija G nedelj zaporedoma. —
Na altarju, pred kojim molijo, imajo zdaj postavljeno milo dete Jezusa iz Prage, kar jim nekako nadomestuje Najsvetejši sa-krament. — Enkrat so vsi otroci obiskali Mater Božjo na Sv. Gori.
O	pohujšanju nimam hvala Bogu za letos ničesar povedati. —
Za zabavo in razvedrenje utrujenih otrok nam je bila skrb celo leto. — Vpeljali smo tudi telovadbo vsaki dan 20 minut in nakupili smo primerno orodje za to.
—	Po letu so otroci zahajali na hrib nad Pevmo, kjer so svobodno skakali po gojzdu iu trati, za kar smo prosili dovoljenja g. Pintarja posestnika v Pevmi.
Za pof-i.tnir.fi se je priporočilo otrokom, naj bodo doma ubogljivi, vdani dušnemu pastirju, pobožni, naj gredo vsaki dan h sv. maši in vsaki mesec h sv. izpovedi, naj izdelajo p(ise.liii(i.jxalagx>^iz. jalov., lat in mnu-škega jezika, sicer pa naj pohajajo in naj
nebom ; to se je tudi starišem priporočilo, kakor tudi, da mora imeti vsaki gojenec svojo posteljo.
G. blagajnik je poročal o denarnem stanju zavoda. Zavod ima svojo hišo, s katero je prav zadovoljen, dolga je bilo od začetka leta pri zastavijavnici 4000 gld., plača'0 se je letos 400 gld., ostane torej še dolga 8600 gld. od kojili plačujemo obresti po 4V9°|o- Priložnost je nanesla, da smo morali letos dokupiti pas sveta	m)
poleg hiše za 449 gld. 50 kr., kar smo takoj izplačevali.
Dohodkov je bilo 1. 1893-94 26(50 gl. 52 kr., stroškov pa 2493 gld. 49 kr.
Otroci so bili zdravi; enega smo poslali koncem leta v Gradež v gostišče. Ve-leuč. g. dr. Andrej Lisjak je tudi letos brezplačno zdravil bolne otroke in nam tudi za zdrave dal marsikateri dober svet, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo.
Pismo iz Br<l. — Mladina novi, pamet tvpi !
Da je naša mladina vsa znorela, izvira, ker nimamo nobene krajne policije ; pivnice po vaseh so ob nedeljah in praznikih cele noči odprte ; mladini se pusti dneve in noči rogoviliti in okoli postopati. Naša županstva se ne zmenijo za red po poteh, poljubno počenjajo otroci, kakor odrasli. Nek č. g. župnik je lansko leto pri nekem shodu v Gorici djal, da našim županstvom pomanjkuje notranji poslovnik. Poleg tega,
hotel je reči, manjka tudi prave eneržije in dobre volje. Sicer pa je naše ljudstvo na sploh zbegano, ne ve komu zaupati, ker i-mamo vediii prepir med sabo v deželi. To bomo imeli priliko opazovati pri prihod, volitvah v deželno hišo, ker že sedaj se marsikaj za kulisami pripravlja. Sleharni če več vedeti in znati, pokorščine več ni, — vesti tudi ne. Ako pojde tako dalje, zmo-dri nas Je kaka zla katastrofa, toda prepozno ; tako je djal nek pameten mož, ko je slišal 19. maja t. 1. trobentati, gosti in noreti nekje tam za Gradom v Brdih. Kakor toraj razvidno, obč. sklepi so od danes do jutri. Skesano popravljamo, kar smo včeraj sklenili; toraj ni ga moštva, — ne mož beseda. Ničen bi bil morda izgovor, ples je bil obljubljen ali dovoljen pred sklepom. Škodljivo pičo gre odstraniti telesu tudi kljub obljubi ali zameri.
Pa mi bo kedo odvrnil ; vsak naj pometa pred svojim pragom; rodoljubi naj skibe, da se ustanove narodne čitalnice po vaseh, ali v saj že ustanovljene obnove in utrde, ki bodo prava narodna ognjišča. Za Boga — še te, ki obstoje, so večinoma le -narodna gonišča, kakor jih je nazval nek moder župnik. Večna mu luč. — Kaj se tu počenja, kdo čita in kaj ? — Večinoma noben, če pa tudi čita ne razume, pardon! pač kar je napačnega. Poznam vasico v Brdih, kjer razun duhovnega, ne zna nihče pravilno stavek brati, še manj pa zapisati. Tu vendar ne gre ustanovljati narodnega ognjišča. Tudi so udje sedanjih čitalnic po vaseh le na papirji ali okvirji, in večidel taki s kojimi ni možno shajati, zato so o-samljeni, veljavni možje se jih ogibajo.
Vem najmanj za šest tacili društev, kjer dotični duhovnik ni ud ; a brez sprave ni blagra z nebes. Sicer pa tudi med udi samimi ni prave spravljivosti. K veče-mu, da tako društvo napravi na leto en ples, kjer se prav po pobalinsko vede oboji spol, in zopet ni miru eno noč ali dve v vasi, da hirajo in prerano umirajo Saj nismo še zreli. — Dokazov, če treba ne manjka.
Pa mi kedo poreče: ti vidiš vse črno,
—	kaj pa naj začnemo ? — Odgovor je kratek: Ljudska šola potrebuje temeljite prevredbe; odgoja naše mladine bodi re-sneja! Ni dovolj, da sed, šol, organi poročajo vedno le o vspehih.
Glede pogubnih plesov pa je za seclaj poleg občinskih sklepov in obljub vse zastonj, dokler viša oblast našim županstvom nekoliko ostreje na prste ne stopi, ter na sploh ne prepove javno plesati, noreti in razgrajati po noči. Če se pa to v kratkem ne zgodi, pride lek prepozno.
()<1 sv. Iviiiiii poleg Trsta dne 8.
julija. Po tako dolgem času blagovolite zopet sprejeti v predale vašega lista par vrstic iz našega kraja.
O	narodnih veselicah vam ne morem poročati, ker jih letos ni bilo, ako izvzamem malo veselico v korist poškodovanim po potresu v Ljubljani. — Toliko več vam lahko poročam o cerkvenih svečanostih, ki so se letos prav lepo nekatere prav sijajno vršile po prizadevanju č. duhovščine in se sodelovanjem dobrih župljanov. Naj omenim pred vsem, če tudi je zelo pre-kasno, da šmarnično pobožnost smo sklenili čeznavadno lepo. — Srce je moralo igrati človeku od veselja in hvaležnosti, ko se je poslavljal zadnji večer meseca, od al-tarja majne kraljice, ki je oni večer kar bliščal od velicega števila lučic.
Našega cerkvenega patrona sv. Ivana Krstnika obhajamo pri nas v dveh cerkvah. Na imendan 24. junija v stari, naslednjo nedeljo pa v novi cerkvi. Po prizadevanju naših deklet in neke nemške družine je bila mala cerkvica tako okusno od zunaj in znotraj se zelenjem okrašena, da je prav vsem ugajalo... V spomin nekdanjih velikih kresov, ki so se palili na kresovo, se je le sem ter tje pokazal mali ogenj, ki pa jo je moral kmalo popihati iz strahu pred policijo, ki jih prepoveduje.
Ali mesto starodavnih ognjev vžival
si lahko pri nas drugi krasen prizor, kajti kmalo potem ko so začeli zvonovi veselo pritrkovati, zasvetile so se mnoge hiše T neštevilnih lučicah.
V	soboto, na god sv. aposteljnov Petra, Pavla smo imeli tu prvo sv. obhajilo otrok. Otroci so se na vse zgodaj zbrali v šoli iix potem v procesiji šli v cerkev, mej petjem litanij M. D. in mej pritrkovanjem zvonov-
—	Ne bom popisoval vsega, kar se je godilo v cerkvi mej vsem opravilom, ker to je že vsem večinoma poznano, a omenita moram, kakor je omenil č. g. dopisnik iz Cerknega, da velik utis je napravilo na o-troke in še bolj na druge navzoče ponov-ljenje krstne obl jube, kajti mnogim so solze zaigrale v očeh. Zatorej bi bilo zelo priporočljivo, da se krstna obljuba nikdar iit nikjer ne opusti o priliki prvega sv. obhajila.
Drugi dan, 30. junija pa je postavil krono vsem cerkvenim svečanostim. Prijetno ti je moralo biti stopiti v čarobno' razsvitljen hram božji, kojega altarji so bili polni svežih (frišnih) cvetiic. Posebno lep je bil ta dan veliki altar, ki je dobil lep krasen antipendij, katerega je darovala ta naseljena nemška družina.
Po slovesni sv. maši, kmalo po 8 uri, se je začela pomikati iz cerkve procesija sv. R. T. — Kaj ginljivo je bilo spremljati ljubega Zveličarja po lepi poti vsi okrašeni se slavoloki,faiaji, venci in mnogoštevilnimi zastavami. Vpovzdigo lepe slavnosti se je letos udeležilo te procesije mnogo več duhovnikov ko druga leta. Vodil pa je procesijo preč. g. škofijski kancelar Josip dr.. Ivanič.
Tujci, ki so prišli celo od daljnih krajev k procesiji so se izražali, pa kaj takega ni še bilo pri sv. Ivanu, in da tudi daleč na okoli ni videti tako sijajne procesije. Če kdo ne veruje, da je vse to res, naj pa pride če Bog da lepo vreme, prihodnje leto in se bo prepričal o resnici teh besed.
Na predvečer goda slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodija je bilo zopet nekaj hiš razsvitljenih To je bilo res lepo.
Včeraj smo bili tu pri nas tako srečni, da smo imeli običajni ples. -- Zdi se, da nekateri ljudje dajajo pamet na prodaj. Kaj so naredili včeraj pri nas? Ali niso začeli godbo kar v sredi popoldanske službe božje, in tako skoro klicali ljudi naj gredo iz cerkve ? — To si bo treba dobro zapomniti, in kakor ste vi dobro začeli vojsko zoper javne plese, jo bo treba tudi v naši okolici.
Nekaj bo že izdalo. — Srečno!
Raznoterosti.
Rusija in Kitaj. Vkljub prigovarjanju Angležev in Nemcev je Kitaj vender le vzel posojilo s poroštvom ruske države. Iz tega sklepajo, da bo Rusija zgradila sibirsko železnico v Pečilski zaliv, v kojeim so najvažniša kitajska pristanišča.
Bulgarsko odposlanstvo v Petrogradu. Rusi so sprejeli sicer zelo uljudno a tudi dovelj nezaupno bulgarske odposlance, ki so prišli v Petrograd položit venec na grob Aleksandra III. Ministru knezu Loba-novu so izrekli željo bulgarskega naroda po spravi z Rusijo. Knez Lobanov jim je odgovoril, da tudi ob razporu Rusija ni izgubila simpatije za Bulgarijo. O spravi torej ni bilo dalje govora.
Abisinija prosi pomoči ruskega cesarja. Posebno odposlanstvo je prišlo v Petrograd prosit v imenu abesinskega kralja Menelika pokroviteljstva in pomoči proti I-talijanom. Časopisi vedo vže, da Rusija prevzame to pokroviteljstvo in je takoj objavi. Modro bi to pač ne bilo!
Kardinal Ledochovski zlatomašnik.
Dne 13. t. m. bodo v Rimu slavili petdesetletnico mašnikovega posvečanja Njega eminence kardinala Ledochovskega. ki je prefekt Propagande ali odseka za razširjanje sv. vere.
Ognjenik Vezuv pri Napolju v Italiji je začel bruhati ogenj iz novega žrela a,li žekna, ki je 100 metrov široko. Lava šviga 5 m. visoko. Vsa okolica je grozno preplašena. — Kakor znano je ta ognjenik zasul z gorečo lavo mesto Pempej, Her-kulanum in Stabije za rimskega cesarja Tita. Ni čudo torej, da se ljudstvo tudi dandanes silho vznemirja, kedar začne Vezuv na novič bruhati.
Narodna surovost ali surova narodnost? Kolovodje narodne stranke so zopet začeli boj proti katoliški stranki na Kranjskem. Sklicali so v Stari Trg ljudski shod, ki se jim je tako slabo obnesel, da lie bodo več z lepa vabili ljudstva na.svoje shode. Ljudstvo jim je namreč pokazalo, da ne mara. Zborovalci so izbrali g. kaplana Pešca predsednikom shoda, kar je <dr. Ferjančiča in Hribarja tako razjarilo, da so začeli razsajati in ropotati, kar je zopet ljudstvo razdražilo. Orožniki so zborovalce razgnali. — Vsled tega dogodka so začeli „narodne stranke11 zaupni možje tako suroyo napadati, sploh duhovščino in po-sebe še prevzvišenega knezoškofa Ljubljanskega kakor tudi celo katoliško stranko, <da se nam kar studi.
Potres je bil nekoliko potlačil pristno „narodno“ surovost, a ublažiti je ni mogel. <Q prvi priliki so prišli zopet divjaki iz gozda.
NOVICE.
t
Pogreb f č. g. Simona Gabršček a je bil časten in ginljiv. Županstvo je izdalo žalostno naznanilo ih je položilo lep venec •na rakev blagemu pokojniku. — Ljudstvo s solzami v očeh zbralo se je v polnem številu ; prišli so prijatelji iz mesta in z dežele. Videlo se je vsem. da niso prišli iz navade, ampak ker so ranjcega iskreno ljubili in čislali. — Po sv. maši je preč. g. kanonik Fr. Košuta izpregovoril nekoliko ■lepili besed mrtvemu pastirju v spomin in vernemu ljudstvu v opomin, nuj ohrani dobremu g. Simonu hvaležen spomin v življenju in v molitvi. — Pred hišo in na grobu so domači pevci pod vodstvom g. nadučitelja L. Furlanija zapeli v slovo žalno pesen.
Raniki g. Simon je bil telesno kore-jniak nrve vrste, da malo takih; od vojne službe ostala mu je mogočna in elastična hoja. Bil je pa tako rahlega srca, tako plemenitili misli, tako obziren na vse strani, <da si slišal o njem vedno le : Prerahel je ! In res, premehkost volje mu je včasih grenila življenje in mu je zadržavala pridno ■roko pri marsikaterem delu. Od kar je nastal na Goriškem prepir, je stal s celo idušo v „starem“ taborju in od katoliškega shoda sem je bil odločno naš, a vesel ni bil več. Razpor. vedno blatenje domoljubov, zlasti dr. J. Tonklija, kojeuiu je bil od mladosti vdan, narodna škoda v Gorici, vse to mu je grenilo sleharni trenutek, da se je skoraj izogibal družbe in So. celo prijateljev. „Jaz ne morem več v družbo, ker anene ta prepir preveč žali. Vi ne veste, Jkako trpim", zagotovljal mi je večkrat.
Podpiral je raujki g. Simon vsako dobro stvar in pa z veseljem, brez zle misli •ali nevoščljivosti, katere njegovo srce ni poznalo.
Naš list mu je bil od začetka dobro došel in ob novem letu ni nikoli pozabil poslati svoje delnice a fond perdu. Ko smo neslavno nerednim naročnikom vstavili list, ,je bil zelo v skrbeh in nam je obljubil še pomoči, ako bi bilo kaj denarne izgube pri listu. — „Slovenca“ nam je vedno hvalil, „ker se ne prepira11. — Ranjki g. Gaberšček je mnogo čital in je zapustil lepo knjižnico. Pri njem smo videli enkrat celo kopo katehetičnih knjig, kar je gotovo vred-aio, da se pohvali.
ljudje so se prav bali, da ne bi gospoda
razžalili. Ko so se nekateri začeli prepirati radi nove cerkve, se je g. Simon takoj vmaknil in vso stvar pustil.
V	hiši je imel zgleden red v vsakem ozirii. Ža to so pa prijatelji, duhovni in posvetni, radi zanaTaR h njemu. Glede točnosti pa nisem'poznal človeka, ki bi se mogel z g. Simonom meriti. Njegove ure — in imel jih je mnogo — so Šle vedno prav do minute ; a ure še je držal v cerkvi, doma in na potu, kakor bi ga ura gonila, — nobeno vreme in nobena družba bi ga ne bila zadržala za 5 minut! Hvale vredno delo njegove točnosti je oporoka o malem imetku, ko j i je zapustil.
Počiyaj sladka blaga duša v naročju Gospodovem.
Cesarjev dar. Presvitli cesar je podani gostišču v Gradežu 300 gld.
Nov tajni svetovalec Njega Veličanstva je postal g. Ant. vit. Rinaldini, brat tržaškega namestnika.
Nov advokat v Tolminu. l)r. Karol Triller se je preselil iz Ljubljane v Tomin. Dr. Triller je odločen pristaš napredne stranke.
Slovenska obrtna Sola v Gorici je
dovršila 1. leto. Z veseljem naznanjamo, da dobro vspeva in se jej ni bati za bodočnost.
Naša gimnazija je završila šolsko leto dne 3. t. m. s slovesno sveto mašo. Ravnateljstvo je izdalo uradno letno poročilo, iz kojega posnameno nekaj zanimivih podadkov.
Profesorjev je bilo 16, namestnikov 7, pomožnih učiteljev 5. Stroški za učiteljsko ososbje znašajo torej vsako leto okroglih: 30—32.000 gid. in to brez pokojnine.
Dijakov je bilo koncem leta 427. Ako računimo, da stariši plačujejo za vsakega dijaka po 15 gld. mesečnine, znašajo stroški okolo 80.000 gld. Vst stroški za eno samo c. kr. (jržavno gimnazijo znašajo okol. 110.000 gld. na leto- Po ceni pač niso naše državne c. kr. šole, a za to morda vspehi čudoviti? Poglejmo v VIII. šolo, kjer je zbran cvet učriče se mladine, zre-
1	i mladeniči, drago ‘izšolani abiturijenti. Koliko iili ie? Le 2(j. mej kojitm ni niti enega odličnega .... Le 15 je mej njimi iz goriške dežele, 4 Slovenci menda in 11. Italijanov. — Od vseh 26 osmošolcev oglasilo se je le 18 za zrelostni izpit, 8 je torej gotovo nazrelih. Od 18 kandidatov je srečno prestalo skušnjo celih 14 in 4 bodo poskusili srečo še enkrat po počitnicah.
Od 4 slovenskih abiturijentov je le eden -- Michael Kragelj — domačin, kateri je 15. sept. 1886 vstopil v prvi gimnazijski razred, v kojem je sedelo ž njim kakih 50—60 sošolcev. Le eden torej od 50 — 60 prvošolcev se je na c. kr. gimnaziji v osmih letih toliko sposobil, da je napravil zrelostni izpit, dočim so drugi ali propali ali pa ostali nezreli.
Trebalo bi še opoštevati fizično (telesno) zrelost onih 14 zrelih, kajti človek je vže tako vstvarjen, da brez zdravega telesa nič ne velja in pregovor pravi: Bo)ji je živ osel ko mrtev doktor! Kaj naj pomaga osmošolcem znanie an atomi j e, kemije, analitike, optike, grške slovnice, stenografije, ako p imajo celili nlnč. zdravega želodca, zdravih, oči V IT'imtiU^-.vj,Yere (teiutTe nhilosophari. Mi sicer poedinih dijakov ne poznamo, ali nedavno smo nekoliko opazovali zbrane osmbSolčfe ih odkritosrčno rečemo’, da so se nam .sirote vsmilili! Taki so mladeniči v cvetu svojih let ? Svetujemo jim, naj gredo h zdravniku predno gredo domu, ker sicer bodo primorani delati v kratkem še en zrelostni izpit — za grob !
Vsnelii t.nrei niso nrimerni ogromnim stroškom. Občinstvo kaj rado zvraca vso krivdo na gg. profesorje, ali' po-Krnici.
Profesorji sami ne vedo, kaj" "TTT storili ker nimajo tolike svobode, da bi mogli zistem premeniti. Bodisi pa kriv kdor hoče, ljudstvu srce krvavi, da po tolikih žrtvah za c. kr. gimnazijo nima ni fluhovnikov
ni vradnikov svojih. Naša mladina propada in peša, a izšolana mladina iz Prusije in iz Italije .sili THimoap.a v avstrijske pokra-jimv.kjer. vživa "beli kruli, kojega še domačim ne prnoščijo. To ie žalostno !
Osrednje ravnateljstvo gozdarskih uradov za Goriško, Istro, Kranjsko in Koroško je bilo do zdaj v Gorici. Goyori se pa vže več let, da se preseli v Ljubljano. Ker je ravno zdaj država nakupila 45.400 juter gozda pri Radoljici in ker je zdaj Ljubljana silno potrebna, menijo to misel ravno zdaj izvršiti. To pomeni novo škodo za ubožno Gorico.
Nova oklopnica „Wien“ je bila spuščena v morje v nedeljo 7. t. ni Za botro je bila grofinja Kielmannsegg. Došlo je h tej slovesnosti tudi nekaj poslancev z Dunaja. Oklopnica je odločena obrambi morskega brega.
Okrožnica in prošnja za plese. V
goriški okolici je prepovedalo glavarstvo v več krajih javne plese. Ta prepoved pa je neprijetno zadela nekatere krčmarje, kateri preskrbe za ples vse, kar je potrebno n. pr. vino, župansko dovoljenje, brijarje itd. Zatoraj se sedaj ti ljudje vsi družijo ter poživljajo vse krčmarje, da naj skupno delajo vsi na to, da bodo plesi zopet dovoljeni. Okrožnica in poziv za ples izšla je iz bližnjih Renč, moder svetovalec v tej zadevi pa je krčmarjem nek slovenski odvetnik v Gorici!!!
V	Biljah našla je komisija več vinogradov okuženih po trtni uši.
Iz Šebrclj nam pišejo: dne 28. junija ponesrečil se je mlad gospodar Janez Mlakar. Padel je z visoke lipe na glavo. V malo minutih je bil mrlič- Bog se duše usmili!
Toča je vže nekoliko pobila po Rihen-berku in Škrbini.
Svilje (galeta) se prodaja v Gorici po
1	gld. 20 kr. do 1 gld. 57 kr. in sicer je rumeno 20 novcev draže ko zeleno in belo.
Mrčes na grozdju. Pokazal se je neki mrčes podoben „kukcir‘, ki s spiča-stiin rilcem zabada v grozdje in perje. Pravo ime mu je Otiorrhynchis giraffa. Deželni odbor je opozoril županstva naj poučijo vinogradnike, da se ta živel naj lože polovi zjutraj ob zori.
Za ponesrečene po potresu v Ljubljani so darovale sledeče duhovnije: Veliki (iol 8 gld.; Ivobiljaglava 7 gld. ; Sv. Križ 35 gld.; Cerovo 40 gld ; Kozana 30 gld.; oen Polaj 42 gld.; Staranzano 2 gld.; Št. Maver 61 gld. 75 kr.
Za Alojzijevišče so darovali: č. g. Štefan Kerkoč, vikar 9 gld. č. g. Martin Zucehiatti. župnik 10 gld.; č. g. Franc Ce-ket, vikar 15 gld, ; preč. g. prelat Alojzij Pavissieh 5 gld. ; Župan iz Vertovina daroval 5 gld. ; č. g. Blazij Grča, župnik 17 gld. 50 kr.; č. g. Franc Marinič, župnik 13 gld. 50 kr.; preč. g. Peter Fabris, 10 gld.; č. g. Tv. Dugulin, župnik 9 gld.
Za dijaško kuhinjo v Trstu nabrali v šolskem letu 1894—5 271 gld. 43 nove., stroškov pa je bilo 263 gld. Hrano je dobivalo 16 dijakov državnega gimnazija, izmed katerih dva vsaki dan razun nedelj, eden štirikrat na teden, vsi drugi pa po dvakrat na teden. Bili so dijaki od sv. Ivana, iz Rojana, iz Barkovelj, s Proseka iz Katinare, z Opčin, eden je celo iz Fer-netičev pri Sežani vsaki dan v Trst hodil.
Slovenska čitalnica je odkazala za dijake prostor, kjer so se učili in obedovali.
Ali bi ne bilo mogoče to stvar nekoliko prevstrojiti in spopolniti po zgledu našega Alojzijevišča? Menimo da!
Slov. vsporednice v Celju. Včeraj, v sredo 10. t. m. je državna zbornica glasovala o slovenskih vsporednicah na celjski gimnaziji.
Večina (30 glasov) je glasovala za vladno predlogo. Častitamo vrlim Štajercem !
Listnica vredništva. G BI. Škrinjar v Pev-xne. Vaš dopis nam ni jasen. Oglasite se osebno.
Trtna bolezen
antraknoza ali črne koze.
Lek zoper antraknozu.
(Dalje.)
Ta lek (sphacelome) se napravlja ta-ko-le :
V leseni posodi — vedru, kadi ali čebru — napraviti je raztopljino zelene galice ali železnega vitrijola:	V	sto	litrov vode
denemo 10 kilogramov zelene galice in mešamo to tako dolgo, da se vitrijolovi kristali popolnoma raztope; potem prilijemo ^ tej raztoplini 10 kilogramov, ali 6 litrov angleške žveplene kisline ; toda kislino treba vliti v raztoplino in ne narobe, to je, ne vlivati vode na žvepleno kislino, da nas ta ne poškropi in ne opeče. Kislino moramo počasi iz steklenice vlivati v leseno posodo in v njej z leseno palico neprenehoma mešati raztoplino.
Preden namažemo trte, moramo jih obrezati in ostrgati jim stari lub bodisi z rokovico iz železne žice (drata), ali s kovinsko ščetko, ali pa s koščekom kože, da ne ranimo roke, če dalje časa delamo. Trto treba skrbniše ostergati na tistem konci, kjer poganjajo zarod noseče mladine.
Mazanje opravljamo s priprostim, 5 centimetrov debelim čopičem. {8e bolje je skoro, če si sami napravimo čopič iz cunj skupaj zvitih in pritrjenih na lesen roč: pri delu pa moramo čopič tako držati, da nam ne bo kapala tekočina na roko, kajti posebno na opraskani ali drugače ranjeni roki bi nas to zelo peklo. Če se pa okapa-mo in čutimo nasledke, operimo hitro roko z lugom in potem jo namažimo z oljem ali z mastjo. Naj bolje je pa, če si namažemo roki z oljem ali z mastjo še prej, ko se lotimo dela. Ker si je pri tem delu lahko pokvariti obleko, oblecimo, kar imamo obrabljenega, da se obvarujemo škode.
S čopičem namažemo najprej najviše mladike, potem nadaljujmo delo navzdol proti steblu, a ustavimo se % namočenim čopičem nekoliko dalje časa tam, kjer izra-ščajo mladike iz debla, da se dobro napijejo bolj zgrbančeni trtni deli. Akopram se glivica ne prime starega lesu, je vendar koristno, da ga namažemo, ker se morda v razpoklinah njegovega luba zadržujejo drob-tince bolnega listja, iz katerih se pomladi lahko zopet izcimi bolezen.
Kakor smo uže omenili, je najugodnejši čas, da se namažejo bolne trte, kakih 15 do 20 dni prej, kakor se napne in odpre popje; prav za prav smo dosegli najboljši uspeh, ko smo namazali trte prav takrat, ko je napeto popje pahnilo vun tisto volno, katera se prikazuje neposrednje pred lističi. Mazanje v tej dobi lahko za en teden ali dva ustavi raščo; a pozneje se ne pozna razločka glede razvoja mladik med zdravo in zdravljeno trto.
Lek in delo nas staneta prav malo*) in se izplačata obilno v dvojnem oziru: Ohranita nam sad in trto, katera bi drugače ali v malo letih poginila, ali pa revna ostala in malo grozdja rodila.
Razumni trtorejci vseh dežel in nekateri tudi pri nas so uvedli mazanje trt z raztopljino žveplene kisline in zelene galice med navadna dela, katera opravljajo vsako leto v svojih vinogradih, da se obvarujejo s tem znamenite škode, katero bi jim lahko prizadele črne koze (antraknoza).
V zadnjih letih je ta bolezen naredila precej škode v mnogoterih naših vinogradih v nižavi in po brdih, seveda tam, kjer se niso brigali za mazanje. Zato priporoča-mo.vinogradnikom, naj nikar ne opuščajo zdravljenja trt, koje je znanstveno in po mnogiii skušnjah spoznamo zanesljivo uspešnim.
*) Zdravilo stano okoli 3 gld., delo pa 5 do 6 gld. za vsak hektar vinograda.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka „Primorskega • lista1* izide dne 25. julija.
CX5CCOOC5COOOO ooco
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantovane čebelno-voščene
= sveče ■
voščene zvitke, svete nižjih vrst za stransko razsvetljavo crkva in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gl. ali 200 kr."
Nadejajo** se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
18-12	svečar
15 — 7
SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO
IS,HELLEB, BEC
ir n. puaterstrasse bu.49* -wj
„JANUS“
Vzajemna zavarovalnica življenja na Dunaju-
Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled česar deli svoj čisti dobiček (obresti) zavarovancem.
Do zdaj se je vže zavarovalo
92.500 osob	25-9
z glavnico 115.912.500 gld.
Zavarovanim se je izplačalo glavnice ; in dobička (obresti) :
17.150.000 gld.
Reservni zalog znaša 11.779.960 gl<l.
Pojasnila, prospekte, pravila in načrte j daja na zahtevo zastonj
Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7., v Gorici, Via S. Chiara 10.
Sadne mline s kameuitimi in železnimi valjarjami,
sadne stiskalnice vsili sestav,
sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti,
MLATILNICE,
gepelje, stiskalnice za seno in slamo,
STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, mline,
trtne škropilnice in vinske stiskalnice
prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus
IG. HELLER na Dunaji
II/2, Praterstrasse št. 49.
Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo.
-&-i Posebno se svari pred ponarejenim blagom ! ;<-
Ustanovil 1. 1707 Ivan Samassa v Ljubljani.
Ces. in kralj. |||| dvorni zvonar
ALBERT SAMA SS A
12 — 7
Zvonovi imajo harmon, in melodične glasove.
Izborna je tudi priprava za zvonjenje, da zvonove do 45 centov more zvoniti en sam mož. Čista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas.
Garancija pet let.
Cerkvene priprave iz masivnega brona; svečniki, lustri, svetilke, altarni križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., dalje gasilnice, pumpe, ograje pri studencih, ventili itd.
Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke.
Ceniki brezplačno ! Štiri častni diplomi.
21 svetinj.
Y$i stroje %%
A.nton Fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.	30—13
A.nt. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.	36—15
Laneno oljnati
irnež
najboljše vrste prodaja J\.dolf Hauptmann
tovarna firneža v Ljubljani.
Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firnižev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, dtissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnili barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo.	^9—14
srebrar v Gorici ulica Morelli štev. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za napravo novih cerkvenih posod ! Sprejema tudi staro posodo v prenovljenje. 18—IG Da si zaniorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov stavili prav vgodni plačilni pogoji.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Ilustrovan cenik zastonj in franko. HHHHHBliiHHMHBflflBHBiHHnHni
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
naroča, po pošti
gl,
Trnkoczy,
lekar zraven rotovža
v Ljubljani,
priporočil:
ZA ŽELODEC :
Marijacehlcc kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., (i stekloiiic 1 gld. 3 duccnt. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne lcrogljicet čistijo želodec pri zabaBnnji, skaženem želodcu. — Škatiiija 21 kr., jeden zavojčok s (S škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
HT Za prsa:
Planinski zeliščni ali pisni sirup za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sliz in lajša boloeine, n. pr. pri kašlju. — Sieklenica 56 kr., G steklenic 2 gld. 60 kr.
Za trganje :
Protinski cvet (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Vea ta našteta in vsa druga zdravilna- sredstva se dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.	18—12
Pridnega dečka
iz poštene družine, okoli 14 let starega, kateri bi imel veselje učiti se svečarske obrti, sprejmem takoj pod vgodnimi pogoji.
Jernej Kopač,
3—3	sveča	r,
Gosposka ulica št. 9. v Gorici.
Velika zaloga vin a.
tJ	K/
Antonija Gosar.
V Gorici, Travnik št. 13 I.
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo
dobro žn naravno
črno vino
Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in sicer od 17 do 18 kr. liter najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana!
JS
9>
N
•o
O
g
II
Naravni istrijanski, črni teran.
3G-1
Edvard Paulin,
Nunski ulici št. lO.
V zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene #veče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižili cenah.
Novic Franc,
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.	30—16
.A.nton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši gr. dr. Lisjaka št. 33.1
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.	36—17
111 Prva žrebljarska zadruga
v Kropi na Gorenjskem
ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom,, obrtnikom in sl. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano
ŽELEZNINO
kakor
žreblje, verige, poseb no za stavbe potrebno blago
po najnižji ceni, zagotavljajoč tožno postrežbo. Ceniki na zahtevo poštnine
prosto in zastonj,
___
Franjo Štolfa
urarski mojster v Komnu št. 162. ter velika zaloga raznovrstnih ur,
izdeluje stolpne ure po najnižje mogočih cenah. Navijajo se poljubno vsakih 26 ali 3(1 ur, pa tudi 8 do 15 dni j in G mesecev. Za delo jamči 3 do 5 let. Priporoča se preč. duhovščini in slavnim občinskim predstoj-ništvom, da bi se obračali v slučaju potrebe do njega.	4—4
ic kr
VIRI HUS UN IT IS
v Gorici	mr TRAVNIK	v	Gorici
Edina največja	slovenska zaloga	blaga za	obleke	ter izgotovljenih
oblek, v kateri se dobi novo blago za vsak stan, posebno za čast. duhovščino !
Prodajam blago tudi na drobno in tako po nizki ceni, da smem vsakega	vabiti v svojo	prodajalnico. Ukupi	se od 80	kr.	do 9	gld. m. Platneno
blago	od 62 kr. do	1 gld. 20 kr. m.
Dobi se sicer v tej zalogi vsake baze obleko po sledečem ceniku, gotovi talarji za čast. duhovščino . . . letne povrhne suknje „Površniki“ . . .
Hlače.....................................
Pisniki ..................................
Ovratniki.................................
Salonska obleka...........................
Žako, obleka za gospode...................
Navadna obleka za gospode.................
Hlače.....................................
Obleke za birmance........................
Za dečke .................................
Kar dajem s tem na znanje, da ko bi se včasih obleka ne dobila izgotovljena, izgotovi se nemudoma, ter opozarjam gg. odjemnike, da na zahtevo pošljem vzorce za vsaki stan, poštnine prosto na dom !!!
po	12.—	do	28.—	gld.
n	12.—	n	28.—	
n	4,—	n	12.—	»J
»	2.—	n	8.50	T)
n	—.36	n	1.80	»>
n	24.—	>1	45. -	n
>?	18.—	n	38.—	v
i?	7.—	v	36.—	v
n	1.80	n	15.—	n
n	4,—	T»	16.—	T>
	1 60	»1	16.—