fiLASILO SOCIALISTlClE ZVEZE lELOVNEBA LJUDSTVA CELJE, 26. AVGUSTA 1966 — LETO XX. ŠT. 33 — CENA 50 DIN PAR KAKŠNE SPREMEMBE SO POTREBNE < V KREDITlRANJlj Četudi smo v sistemu kratkoročnega kreditiranja uva- | jali stalne spremembe in dopolnila, četudi smo mehani- ] zem tega kreditiranja nenehno izpopolnjevali in pogosto j prilagajali trenutni situaciji in potrebam tekoče ekonom- ] ske politike, še vedno nista niti sistem kratkoročnega kre. ^ ditiranja niti njegov osnovni mehanizem prilagojena po- i trebam gospodarstva niti politiki stahilizacije. J Sistem kratkoročnega kreditiranja gospodarstva je < zelo zapleten in razmeroma drag. Do začetka julija, ko *i so uvedli značilne spremembe skladno z zahtevami refor- 1< me in njenega kar najbolj uspešnega uveljavljanja, je ^ bil tudi zelo administrativen. Gospodarske banke so bile — kadar je šlo za kratkoročne kredite — samo tehnični servisi narodne banke. Udomačil in razvil se je tak si- ; stem odobravanja kratkoročnih kreditov, ki je pogojeval množico obrazcev, navodil, dodatnih pojasnil, kar je ote- žilo najemanje kredita in tudi njega uporabo ob pravem času. Toda kljub tolikšni zapletenosti ob najemanju kredita je gospodarstvo prihajalo razmeroma lahko do kratkoroč- , nih kreditov. Dovolj je bilo, če je kdo predložil na vpo- gled fakturo in kratkoročni kredit je bil zagotovljen, ne ^lede na to, če so šla sredstva za njegovo kritje iz tekoče akumulacije ali iz emisije. V večini primerov so kratko- ročne kredite pokrivali z emisijo in ne z uresničeno aku- mulacijo. O tem priča zelo zgovorno naslednji podatek: v letih od 1953 do 1965 se je proizvodnja v družbenem sektorju gospodarstva povečala skoraj za trikrat, obtok denarja se je v istem obdobju povečal sedem in polkrat. Ta pri- • merjava ne potrebuje nobenega komentarja. Da so nastala takšna razmerja med celotno rastjo proizvodiTje v družbe- nem gospodarstvu in obtokom denarja, je kriva predvsem široko uveljavljena praksa lahkega pridobivanja in ne- racionalno izkoriščanje kratkoročnih kreditov. V tej obliki kreditiranja lahko odkrivamo tudi razloge, da so se v letih v mnogih delovnih organi,zacijah nakopičile zaloge nekurantnega blaga, namesto da bi se — v kolikor sploh — nabrale v trgovini. Vse to terja, da se zlagoma menja sistem in tehnika kratkoročnega kreditiranja. Že jeseni lahko s tem v zvezi Eričakujemo v zvezni skupščini zelo resne razprave, ki odo zasegle vso monetarno-kreditno politiko. Kaj terja politika stabilizacije in reforme od kreditne politike, je znano. Preprosto rečeno, potrebno je onemo- gočiti, da bi kdorkoli zapravljal več kot zasluži. Četudi je to ena izmed bistvenih določb delitve po delu, vendar ne smemo zapostavljati možnosti kreditne politike. In že v začetku julija smo storili prvi korak v to smer. Določili smo skupni obseg kratkoročnih kreditov pri gospodarskih bankah, ukinili podrobne predpise o po- gojih in namenu kratkoročnih kreditov za sezonske zaloge 111 izredne zaloge ter podaljšali roke za nekatere blagovne kredite od dveh na tri mesece. S temi potezami je postala kreditna politika še bolj restriktivna a hkrati tudi bolj elastična. Toda to je šele začetek uvajanja odločilnih sprememb tta področju kreditne politike. Naslednje odločitve mora- jo izoblikovati takšno politiko in mehanizem kreditiranja, ki bo podpiral s kreditom samo visoko produktivno pro- izvodnjo, katere prodaja je zagotovljena na domačem in l^jem tržišču in da bo onemogočal deficitarno financiranje kakršnekoli potrošnje na kateremkoli področju. Takšna krediiia politika bo prvi pogoj za liberalizacijo zunanje- trgov nske izmenjave in deviznega poslovanja in hkrati eden izmed najpomembnejših pogojev za uspešno, dosled- " in trajno uresničenje reforme. M. J. DELAVSKA UNIVERZA CELJE PRIPRAVLJA: AKTUALl^OZA OBRTNIKE Pogodba med gospodarsko *ornico in republiško skup- ščino o invalidskem in pokoj- "linskem zavarovanju zaseb- '^'h obrtnikov in gostincev je sprožila med njimi veliko Vprašanj, na katera bi radi ^ CEM, JE NA NEDt Yv<^ SVEČANOSTI ODPki v PREDSEDNIK REPUBLi- ŠKEGA ZDRU2ENJA BOR- CEV NOE, FRANC LESKO- ŠEK-LUKA. IN KO JE PR- VI VSTOPIL V SVETLO IN VELIKO VEŽO, SO SE OKOLI NJEGA ZBRALI DOMAČINI, PREDSTAV- NIKI DRUŽBENIH IN PO- LITIČNIH ORGANIZACIJ TER SE ZAPLETLI V ZA- NIMIV POMENEK. VEC O SVEČANOSTI OB PRAZ- NIKU ŠENTJURSKE OB- ČINE BERITE NA DRUGI STRANI. IZ BRATSKIH MEST - DOBOJ HEROJSKI AVGUST 1941 TUDI DOBOJ PODELIL CELJU SPOMINSKO PLAKETO Današnjo slavnostno sejo skupščine občine Doboj po- svečamo 23. avgustu, dnevu, ki simbolizira napore ljudi te- ga kraja za uresničitev idej, ki so vzplamtele v vstaji ti- stega, nam vedno bližnjega in prisotnega avgusta herojske- ga leta devetnajstoenainštiri- desetega, je na začetku slav- nostne seje skupščine občine Doboj, v soboto, 20. tega me- seca, dejal njen predsednik Jovo Mišković. Poleg predstavnikov Iz Ćup- rije so se slavnosti ob prazno- vanju občinskega praznika v Doboju udeležili tudi predsed- nik celjske občinske skupšči- ne Zdravko Trogar, predsed- nik občinskega Združenja bor- cev NOB Jože Jošt ter tajnik Občinskega sindikalnega sve- ta v Celju Vili Skrt. Tako so se poleg domačinov zbrali v Doboju še zastopniki dveh mest, ki so že na osnovi celj- ske spomenice potrdili sklep o tesnejšem sodelovanju na vseh področjih družbenega dogajanja. To je vnovič potr- dila spominska plaketa, ki so jo v Doboju dobili tako gostje iz Ćuprije kot tudi Celjani. Med svojim bivanjem v Do- boju so predstavniki iz Celja položili k grobnici herojev lep venec, razen tega so se v ne- deljo udeležili velikega politič- nega zborovanja v Preslici na obronkih Ozrena, kjer sta pred več kot 30.000 ljudmi go- vorila član zvezne konference SZDL Jugoslavije in organiza- tor vstaje na Ozrenu Todor Vujasinovič ter predsednik glavnega odbora SZDL Bosne in Hercegovine Esad Cerič. Prebivalci Doboja praznuje- jo 23. avgust kot svoj praznik v spomin na ustanovitev slav- nega Ozrenskega odreda in prvega partizanskega napada na Doboj. — Tega dne, je v svojem go- voru dejal predsednik skup- ščine občine Doboj Jovo Mi- šković, so ljudje ozrenskega kraja, Trebave, Kmjina in Vučjaka krenili v sklopu vse- Ijudskega upora, na juriš za osvoboditev kraja, za svobodo za humane in pravične odno- se med ljudmi. In ko je obu- jal spomine na napad v noči od 22. na 23. avgust 194L leta je rekel: Napad z ozrenske strani se je začel deset minut po četrti uri. Trebavska skupina... je najprej likvidirala orožniško postajo v Osječah, zatem pa je krenila proti Doboju. Njej so se pridružili ljudje iz vasi na levem bregu Bosne. Ozren- ska skupina, ki je napadala Usoro, je hitro končala svoje delo, zasedla tovarno sklad- korja ter železniško postajo in udarila z glavnino naprej. Skupina, ki je napadala iz Spreče, je naletela na močan sovražni ogenj. Sprva so se zmedli, toda hitro znašli. Sku- pina, ki je prodirala od Ko- stajnice, je uničila orožniško postajo ter se srečala pri že- lezniški postaji z južno ozren- sko grupo in v hotelu Griz uničila nekaj Nemcev, ki so se tamkaj utrdili. Vse mesto, razen stare trdnjave in mo- stov s tuzlanske strani, je bi- lo 23. avgusta do 12. ure v na- ših rokah. To je bil prvi na- pad in prva velika zmaga. Od tega dne pa vse do osvo- boditve Doboja 17. aprila 1945. leta borba navzlic strašnemu terorju ni prenehala. V štiri- letni osvobodilni vojni je iz doboj ske občine sodelovalo nad 3.000 ljudi. Toda vsi ti borbe niso preživeli — 450 jih je padlo, medtem ko so Nem- ci in ustaši ustrelili 519 do- SPOMENIK NOV V DOBOJU mačinov. Doboj je dal pet na- rodnih herojev: Refika Bešla- giča, Josipa Jovanoviča, Isme- ta Kapetanoviča, Miloša Kup- resa in Sima Lukiča. Prebivalci tega kraja pro- slavljajo svoj praznik. To je dan njihovega prvega sreča- nja s svobodo, rojstni dan ve- likega požara v dolini Bosne, plamena, ki še danes gori. K prazniku tudi naše čestit- ke. V ROGAŠKI SLATINI SO IZVOLILI SVOJO MISS ROGASKI ples 66 V soboto je bil v Rogaški Slatini velik rogaški ples 66. V veliki dvorani zdraviliškega doma je bilo čez tisoč gledal- cev, čeprav ima dvorana sa- mo 400 sedežev. Na prireditvi so bili zdraviliški gostje in mnogi drugi, ki so dopotovali na to privlačno prireditev iz Celja, Maribora, Gradca pa tudi iz okoliških krajev. Kot uvod v prireditev so najprej izvedli velik plesni turnir, na katerem so sodelo- vali samo domači pari. Gostje iz Avstrije in Nemčije zaradi poplav niso mogli nastopiti.j Diplomirani plesni mojster Ludvik Simončič, ki je z uspe- hom vodil že marsikatero plesno prireditev, je vodil tu- di sobotni ples. Plesni pari so tekmovali v angleškem valč- ku, fokstrolu, dunajskem valč- ku in tangu. Plesalci so se uvr- stili takole: prvo mesto je za- sedel par Marjan Fedlin — Marta Berčič iz Kranja, drugo in tretje mesto pa si delita para Janez Jaklin — Silva Mi- količ in Boris Kotlešek — Mi- lena Klančar, oba iz Ljublja- ne. Gledalci so videli tudi tem-s peramentne latinsko ameriške plese: rumbo, bugi in ča-ča-ča. Posebna privlačnost priredit- ve pa je bila izvolitev najlep- šega dekleta Rogaške Slatine. Ob zvokih Trfglavske koračni- ce je mojster Simončič pove- del po dvorani blizu''trideset plesalk. Gledalci so bili edini sodniki. Oddali so listke s šte- vilkami, ki so jih imele posa- meznice. Prvo mesto je doseg- la Ljubljančanka Silva Miko- lič, ki je na plesnem turnirju dosegla drugo mesto, druga je tržičanka Marta Berčič, prva na plesnem turnirju in tretja je gostja iz Italije Pina Bonetti. Tako je dobila tudi Rogaška Slatina obvezno turi- stično miss 66. FRANC NOVAK Okobalil je koSaro in spletal vanec čebule. Pipo, ki mu je kot rovnica venomer visela čez spod- njo čeljust, je tu in tam premak- nil iz levega v desni kot ust. »Veš«, je dejal, »vežem jo po kranjsko, je bolj praktično, kot na štajerski način.« Potrkal je s pipo ob klop, zdi se mi, da mu kljub temu, da jo je že šestkrat prižgal, znova ni gorela, toda on je žulil ustnik in me izpod klobuškega i^jga ošvrkal s pogledi. »Ne mešam se v politiko, ven- dar se mi zdi, da imamo kitajsko vreme,« je dejal in pljunil čez čebulo in ograjo. »Jaz sem srečen kadar imam okrog sebe obilo »fejst« ljudi, to pa je le ob son- cu.« FRANC NOVAK je »badmaj- ster«, kot mu pravijo vsi razen kurirke s plačo in mulcev, ki le- zejo čez ograjo v kopališče. Ob- raz mu ne kaže 68 let, kolikor jih nosi na hrbtu tudi takrat, ko ne- koliko podrsava z nogo ob ograji kopališča. Rojen je bil v Križev- cih pri Ljutomeru, bil je in ostal Prlek. vsaj kar se tiče govora. Delal je na žagi, kot fante se je udeležil Maistrovega pohoda in bojev ter kot sam pravi: » . . . ko smo Nemce na Koro- škem dobro »naružili«, in glej jih vrage, vse to so imeli 41. leta za- pisano, pa so me že aprila obi- skali in izgnan na Hrvaško. O, pa nisem ostal. Pobegnil sem v Zagreb, od koder so me z nasled- njim vlakom transportirali nazaj, jok, pa sem jo »zbrisal« v Ljub- ljano. Odrinil sem v Kočevje, kjer so me »počepali« Italijani, pa haj- di v taborišče. Po razsulu Italije je znova odrinil v Ljubljano in se celo pri Nemcih zaposlil, pa kaj, »ko so me hitro »potrcigali« in — nazaj v zapor. Ali veš, kaj mi je po obsodbi neki lajtnant rekel. sam namreč nisem bil na razpra- vi; če sprejmem obsodbo? Obso- jen sem bil na 12 let strogega zapora. Ja, zakaj pa ne, sem mu dejal, saj gre tako vse h koncu, ker že v ljubljanski zapor slišim streljanje ... Pa me je samo gle- dal, gledal. Po vojni sem bil devet let na ljubljanskem kopališču, na Kole- ziji, zatem sem prišel v Celje, kjer sem že malo manj kot deset let.« — In ko tako ves dan hodite okoli po kopališču, kaj sodite o Celjankah? »Gledam jih, gledam, oho. To- da saj veš, kako je. Pa da ti po- vem, ko sem v Celju ovdovel, sem rekel, ne bom se več ženil. Pa me je neki vrag pretental, pa sem kar roko stegnil preko ceste, lam, kjer je bilo najbližje, nisem preveč izbiral in vzel to mojo Mi- co, s kateio kar dobro furava.« Tako na tiho preklinja kadar je slabo vreme, hrani svoje štiri .'kure in šest zajcev, pa gleda, če mu kakšen smrkolin po vrtu ne lazi — in živi. »Veš, to moje življenje je bolj mačje, vedno sam, pa skrbiš za to, nakupuješ ono in živiš. Naj- bolje pa se počutim, ko je vroče, ko imam polno kopališče ljudi; veš, takrat, pa tega ni treba zapi- sati — takrat si kar žvižgam.« — Nekdo mi je rekel, da vas bo treba suniti v vodo, ker se baje še v bazenu niste kopali. »Kaj sakramenta? To je bil že kak pokavec, ni res! 2e petkrat, samo tako, bolj na večer, sam, da me ne bi drugi slišali, kako kaši jam, pa tudi tega ni treba za- pisati.« — Ko se že tako pogovarjava, kaj mladim zamerite? »Nič! Kaj boš mladim zameril? Saj me včasih razjeze, ko lezejo preko ograje, pa če leze kakšen jež, naj leze, toda tisti pri osem- najstih — jok. Takrat ga poča- kam, falota, pa hop po obleki in v blagajno z njo. A, ti bom že dal . . . « — Kaj pa ob sobotah, ko se mladi malo zavrte. Ali vas ne mika, da bi se pomešali mednje? »Od takrat, ko me je neki mo- torist povozil in mi zdrobil gle- ženj, gre vse skupaj bolj slabo. Sedaj ga Kristusa tožim, pa je vse tiho. Toda nekoč sem spil dva deci, mogoče je bilo še kaj čez, pa sem zbral korajžo in ple- sal kot vrag. Madona, je bilo luStno. Drugače pa ob sedmih, ko ko ni plesa, mladino »vun spo- dim« pa zaklenem. Pika. Tu pa ni odstopanja. 'Saj vem, da bi kakšen Se kar besedičil, ko čez dan ni imel korajže. Jok. Vun.« In sva znova začela o vremenu, včeraj je napolnil bazen s .svežo Vodo, vreme pa . . . Nani pisma IZ KANADE Ker nam bo naročnina potekla, vam pošiljam ustrezen ček. Že- limo, da bi naš priljubljeni do- mači list še romal preko velike luže, in upamo, da boste naši želji ustregli. Tukaj se že bliža poletna sezona h koncu. Nasto- pilo je hladno, deževno vreme. Sicer pa smo imeli letos zelo le- po in toplo poletje, samo škoda, da je bilo tako kratko. Ljudje so preživeli svoje dopuste v raz- nih letoviščih, največ pa ob je- zerih, saj jih je v naši bližnji in daljni okolici zelo veliko. Ima- ~ mo tudi svoje slovensko društvo, iki se imenuje Bled in je že pri- redilo dve zabavi na prostem in jih tudi še bomo če, nam ne bo vreme ponagajalo. Tako se na- ši bratje, sestre in rojaki večkrat snidejo in se ob takih priiožno- stih po domače pogovorijo. Ve- seli godci pa zaigrajo kakšno okroglo in potem iz zvenečih grl zadoni tudi naša domača pesem ,prav tako, kot smo jo nekdaj za- peli pri nas na Štajerskem. Tak- šen je naš običaj in to nas spo- minja na minule čase, ki smo jih preživeli nekoč med našimi brati v rodni domovini. Ob tej priložnosti pozdravlja- mo vse naše prijatelje in znanec v mestu ob Savinji in njegovi bližnji okolici. Sprejmite tudi vi naše bratske pozdrave iz daljne Kanade! Mr. Joe J. Grubic, Ontario, Canada Vaše ljubeznivo pismo nas je vse močno razveselilo. Vsaka vest, o življenju naših rojakov nam je še posebej dobrodošla. Žal le, da nam tako redkokdaj pišejo. Bi biLi tako ljubeznivi, da bi morda na eni izmed vaših prihodnjih prireditev sporočiM rojakom naše prisrčne pozdrave in vabilo, da se tudi oni kdaj 6glasijo?! To pa velja seveda tu- di za vas, ki ste v naše pozno poletje prinesli nekaj čisto po- sebne toplote! BUMERANG ENA O KARIKATURI LJUDKSE IGRE DRUGA PLAT MEDALJE PRISPEVKA V CT IN RC O PREDSTAVI LJUDSKE IGRE »GUZAJ« NA DELAVSKEM ODRU. V zadnji številki Celjskega ted- nika je bila objavljena ocena ljudske igre »Guzaj«. Napisal jo je Ernest Tiran. Nič nimam zo- per konstruktivno kritiko kate- rega koli avtorja, dokler ta ne uporablja sredstev za javno in- formiranje, tisk ali radio, zaradi osebne prizadetosti. Naj taikoj po- jasnim. Tov. Tiran je zaradi ome- njene predstave poslal na Delav- ski oder tri pisma. V prvem nam ponuja svojo dramatizacijo Guza- jevih doživljajev za katero trdi, da je literarno kvalitetna, polna folklore in humorja in absolutno neoporečna. To nam jamči s po- jasnilom, da je bil vodja okrajne ljudske prosvete v Celju, kot sla- vist in pedagoški svetnik. V svo- jem pismu pravi dalje, da imajo ljudje vso pravico smejati se in sprostiti po svoje; čeprav v na- sprotju s toliko vsiljivo Beatles kulturo. Njegove ponudbe nismo mogli jemati resno, čim smo jo pre- bijali. Prvič zato, ker je že v sa- mem pismu kup nedopustnih slovničnih napak. Drugič zato, ker smo skoraj vsi prebrali nje- gov podlistek v Celjskem tedni- ku, ki je prav tako kot očita av- tor nam, brez vsakih literarnih pretenzij. To je zelo amatersko, po ustnem izročilu napisana ali izmišljena povest. Zato nismo mogli zaupati dramaturškim spo^ sobnostim avtorja pisma in pod- listka. V drugem pismu se je njegova ponudba dramatizacije spreme- nila v grožnjo, če uprizori DO to igro. Odlomek iz njegovega dru- gega pisma (Delavskemu odru, »Guzajeve dogodivščine so seve- da — v kolikor sploh so Guzajeve in ne morda izmišljene — vsako- mur za vsakršno oblikovanje pro- ste, nikakor pa ni prosta uporaba mojega oblikovanja te .vsebine. V kolikor je prireditelj mojega teksta v celoti ali deloma upora- bil elemente mojega oblikovanja te vsebine, vas opozarjam na posledice, ki jih boste nosih, če bi vkljub temu opozorilu vprizo- rili tako igro brez predhodnega sporazuma z menoj.« Avtor si je predstavo brez dvo- ma ogledal in najbrž ni našel v njej toliko svojega oblikovanja, da bi se lahko skliceval na avtor. sike pravice. Zato je svoj gnev stresel na Delavski oder s tem, da je svoje tretje pismo v celoti objavil v Celjskem tedniku in Radiu Celje. O tem prispevku v radiu in tisku ne morem reči drugega kot to, da se je »jezni mož« res čutil užaljenega in pri- zadetega, ker nismo igrali nje- gove dramatizacije. Avtor našega teksta je namreč Davorin Petan- čič, jaz pa sem fkot režiser tekst ustrezno prilagodil odrskim zah- tevam. Tov. Tiran pravi, da že dolga leta obstojata dve drugi in boljši dramatizaciji, ki nam pa žal nista bili dosegljivi. Zaradi njegovega dosedanjega prizadeva- nja v vsej tej »veliki pisariji«, pa močno dvomim tudi o kvah- teti teh tekstov. Očita nam ko- mercialnost naše uprizoritve. Pre- pričan sem, da v tem smislu go- tovo nismo šli dlje kot on pri objavljanju svojega podlistka o Guzaju v Celjskem tedniku. Delavskemu odru očita njegov namen in poslanstvo. Pravi, da okrog leta 1920 takratna »Svobo- da« ne bi hotela uprizoriti taike žalostne »seme« in da temu bo- truje nemara naivnost, žlahta ali cinizem. Presojo o naši predstavi in njegovi povesti bi raje pre- pustil literarnemu kritiku in je na njegovem mestu niti ne bi omenjal. Prepričan sem, da je bil naš' oder manj naiven kot redak- cija Celjskega tednika, ker ni nasedel njegovi i>onudbi. Vseka- kor pa tudi manj ciničen kot av- tor podlistka »Guzaj«, ki je za nadaljevanja svoje povesti zahte- val vse večje honorarje. Delao^ski oder kritik s takimi motM ne more jemati resno, ker se kljub Tiranovemu mnenju za- veda svojega namena in poslan- stva. Želimo, da se polemiki v zvezi s temi članki pridružijo še gledalci Delavskega odra, bralci Celjskega tednika, rubrike Pisma bralcev v »Delu« in poslušalci celjskega radia. Kumer Alfonz BOMBA, KI JE POČILA PO DVAJSETIH LETIH, CT št. 32, 19. 8. 1966 Bomba, katero so izkopali na vzhodnem obrežju Vgolajne, za- radi mehkega terena ni eksplodi- rala. Ni pa bila težka 500 kg, ampak samo 100 kg. Videl sem namreč mnogo bomb in tako lahko ocenim težo. Vojaščino sem služil pri mornarici v Puli, na letalski postaji Sv. Katarina v vojni luki. V prvi svetovni voj- ni je pri nas najtežja bomba tehtala 150 kg. Res pa je, da so imeli Amerikanci tudi 500 kg bombe, vendar so bile tako ve- like, kot polna vreča s preme- rom 50 cm in dolga približno 80 cm. Naše bombe so imele tu-, di propeler, tako da je padla pokončno. V prvi svetovni vojni sem videl kako se je potapljala ladja »Viribus Unitis« v vojni luki Pula. Anton Kosec, Vegova 5, Celje PRAZNIK ŠENTJURSKE OBČINE NOVA ŠOLA V SLIVNICI NAJLEPŠI SPOMENIK PADLIM BORCEM NA ZAKLJUČNI SLOVESNOSTI PREDSEDNIK REPUBLI- ŠKEGA ZDRUŽENJA BORCEV NOB FRANC LESKOŠEK-LUKA IN KOMANDIR PRVE CELJSKE ČETE PETER STANTE-SKALA. V spomin na osvoboditev Planinec pri Sevnici 18. avgusta 1944, leta praznujejo prebivalci šentjurske ob- čine ta dan kot svoj borbeni praz- nik. Letošnji proslavi so dali obe- ležje pomembnih delovnih zmag, saj so v počastitev praznika odprli v Šentjurju novo otroško vzgojno varstveno ustanovo, ki lahko sprej- me do 40 otrok, zatem ljudsko knjiž- nico, dobili avtomatsko telefonsko centralo s sto priključki ter nazad- nje izročili namenu novo poslopje popolne osemletke v Slivnici. Hva- ležna je ugotovitev, da so v teh ak- cijah sodelovali pravzaprav vsi pre- bivalci občine. Tako so se iniciativi občinske skupščine ter političnih or- ganizacij pridružili delovni kolekti- vi in domačini. In prav zaradi tega je skupna akcija dala tolikšne re- zultate, na katere so lahko ponosni. Z no\o os lOvno šolo v Slivnici, ki nosi ime p^ prvem komandirju Prve celjske če; 3, Pranju Vrunču-Buzdi, ter sijo: lir iko ploščo na njej, ki so jo posv jtiil i.r.dlim borcem in žrt- vam faš.stičncga terorja slivniškega območja, pa so postavili najlepši spomenik padlim junakom, spome- nik borbi j.a svobodo in sedanjih prizadevanj za lepše jutrišnje živ- ljenje. Zaključna slovesnost v počastitev občinskega praznika je bila v ne- deljo v Slivnici. Tu se je zbralo nad tisoč domačinov in ostalih. Semkaj pa so prišli tudi mnogi nekdanji borci in aktivisti Prve celjske čete, Kozjanskega odreda ter ostalih enot, ki so se borile na tem obrnoč- ju. Med gosti so bili tudi predsed- nik Združenja borcev NOB Sloveni- je Franc Leskošek-Luka, zatem ko- mandir Prve celjske čete in narodni heroj Peter Stante-Skala, predstav- niki celjske občinske skupščine in političnih organizacij in drugi. Proslavo so začeli obvezniki pred- vojaške vzgoje, ki so skupaj s člani celjskega aerokluba izvedli borbeno nalogo. In ko se je poleglo streljanje ter brnenje dveh letal, je zaključno slovesnost naznanila Internacionala. Zaigrali in zapeli so jo člani godbe na pihala ŽPD France Prešeren pod vodstvom Rudolfa Starica ter pevci celjske Svobode in iz Šentjurja pod taktirko Julija Gorica. Po pozdravu Franca Senice je o pomenu prazni- ka, uspehih in nalogah komune go- voril predsednik šentjurske občin- ske skupščine Vinko Jagodic. Zatem je predsednik občinskega Združenja borcev NOV Peter Hlastec odkril spominsko ploščo na šoli, predsed- nik občinske skupščine pa je šolsko poslopje izročil v upravljanje ravna- telju zavoda, prof. Martinu Lupši. In ko so lep program izpopolnili še pevci ter mladinci iz Šentjurja, ki so se predstavili z zborno recitacijo ter narodnimi plesi, je šolska vrata odklenil in prvi vstopil v lepo in po- nosno šolo Franc Leskošek-Luka. Tako je bil končan prvi del sve- čanosti, drugi pa se je nadaljeval v prijetnem srečanju domačinov in gostov, borcev ter aktivistov. Na slavnosti je, kot smo zapisali, govoril predsednik občinske skup- ščine Šentjur Vinko Jagodic. V svo- jem govoru je nanizal nastanek in razvoj osvobodilnega gibanja na šentjurskem območju, razen tega pa govoril o gospodarskem in družbe- nem razvoju občine ter njenih nalo- gah. Tako je podrobno orisal bor- beno pot Prve celjske čete, ki je bila ustanovljena 20. julija 1941. leta na Resevni pri Šentjurju, blizu kmeta Muleja. Del svojega govora pa je na- menil tudi prvemu štajerskemu ba- taljonu, ki je prišel v te kraje na svojem tako imenovanem brežiškem pohodu. Akcije Prve celjske čete in prvega Štajerskega bataljona so pomenile temelj nadaljnjega čedalje bolj množičnega narodnoosvobodilnega boja v tem predelu. Sledile so borbe Kozjanske čete in Kozjanskega od- reda. Novo obdobje razvoja narod- noosvobodilnega gibanja in oboro- ženega upora pa je nastopilo s pri- hodom štirinajste divizije. Kratek povzetek zgodovinskih do- gajanj na področju občine in širše okolice, je dejal tov. Jagodic, naj nas opomni, koliko je prelite krvi za to, kar danes imamo, koliko je vloženih nadčloveških naporov, mu- čenj in trpljenj, žalosti in tegob. Ne smemo dovoliti, da v stremljenju za čim večjo osebno in družbeno bla- gostanje pozabljamo na zgodovin- sko stvarnost. Zato bo občinska skupščina še letos sprejela sklep o domicilu Kozjanskega odreda. Zatem je tov. Jagodic nadaljeval: Področje naše občine je v dosedanji graditvi doseglo velike uspehe na vseh popriščih gospodarskega in družbenega dogajanja, čeprav smo v marsičem še skromni, sem prepri- čan, da bomo ob iniciativi in spro- ščenosti delovnega človeka lahko ustvarili na osnovi združenega dela še marsikaj, če smo v dosedanjih naporih vlagali ustvarjena sredstva pretežno v proizvodne naprave in osnovna reševanja standarda delov- nih ljudi, bomo v bodoče morali predvsem iskati, primerno razmerje v vlaganju sredstev za razvoj gospo- darstva in družbenih služb. To je naloga srednjeročnega programa in ciljev, katere si bomo s tem progra- mom zastavili konec letošnjega leta. Zavedajoč se potreb gospodarskega in družbenega značaja nas čaka v občini še veliko nalog. Vse to bomo lahko dosegli z ustvarjalnim delom naših ddovnih ljudi, z njihovim ne- posrednim javnim oblikovanjem po- litike v občini in v delovnih organi- zacijah, še vedno smo v spodnjem delu lestvice višine ustvarjenega na- rodnega dohodka v slovenskem me- relu; še vedno preko 50 % našega aktivnega prebivalstva živi od kme- tijstva. Prepričan sem, da lahko v kmetijstvu dosežemo še večje uspe- he. Seveda moramo to gospodarsko panogo nenehno modernizirati in specializirati ter v družbeni in za- sebni proizvodnji zasledovati eko- nomičnost. Tu smo šele na začetku. Ko danes naš delovni kmečki človek negoduje nad raznimi obveznostmi, ni namen, da bi jih spričo družbe- nih potreb zmanjševali, ampak mo- ramo ustvariti pogoje, da takšne ob- veznosti ne bodo zadevale v stan- dard kmečkega človeka. Le v tem je rešitev. Ne bi govoril o ostalih dejavnostih v občini, je nadaljeval tov. Jagodic, kjer imamo še vrsto težav in potreb. Javno in z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da si delovni ljudje pri- zadevajo na vseh področjih vistvariti boljše življenjske pogoje. To je po- zitiven proces, ki ga moramo v ob- čini vsklajevati. Ko pa je na koncu govoril še o četrtem plenumu CK ZKJ je pouda- ril, da se bo treba v prihodnje o vseh odločitvah medsebojno posve- tovati tako v delovnem kolektivu, krajevni skupnosti, na zborih voliv- cev in drugod. Odločno moramo na- stopati proti samovolji posamezni- kov, odločanju v ozkem krogu mimo proizvajalcev ter občanov. Nepo- sredna demokracija pa zahteva tudi odgovornost in objektivnost sleher- nega človeka. M. Božič DVA POSNETKA Z OSREDNJE PROSLAVE PRAZNIKA ŠENT- JURSKE OBČINE V SLIVNICI. ZGORAJ — POGLED NA DEL PROSTORA, NA KATEREM SE JE ZBRALO NEKAJ STO LJUDI- SPODAJ — PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR VINKO JAGODIC MED GOVOROM. NA DESNI PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ZDRUŽENJA BORCEV NOB, FRANC LESKO- ŠEK-LUKA. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Potres v vzhodni Anatoliji, ki je pred štirinajstimi dnevi opustošil mesto Varto in okolico, še vedno vznemirja svet s podatki, ki jih je uspelo zaradi odločnosti krajev zbrati šele zdaj, a so še vedno ne- popolni. Sodijo, da je v potresu iz- gubilo življenje okoli tri tisoč ljudi, med temi samo v mestu Varto 2241. Potres je porušil vse mesto (ostali sta le dve poslopji), mimo tega pa še okoli 150 vasi. Po prvem po- tresu, k ga cenijo na moč od 8. do 9. stgjpnje in je frajal približno pet minut, je bilo v zadnjih Tlneh še več potresnih sunkov, med njimi nekaj prav tako močnih, ki so sicer podirali ostanke zgradb, a človeških Žrtev — vsaj v zavarovanih krajih — ni bilo več. Katastrofalne škode povzročajo tudi viharji in poplave pri nas ter v sosednji Avstriji ter Italiji. Delo- ma je prizadeto tudi francosko in švicarsko alpsko področje. Četudi so v svetu zadnje čase mnoge elementarne nesreče napra- vile toliko škode, ko je v teh nesre- čah izgubilo življenje mnogo ljudi in so bile uničene naprave in dol- goletno delo človeških rok, pa se kljub temu nihče ne spametuje, da bi prenehali z medsebojnim uniče- vanjem. Zaotsrene razprave okoli vietnamskega boja so privedle tako daleč, da zdaj ameriški zunanji mi- nister Dean Ruska zagotavlja svetu, kako se ZDA v Vietnamu bojujejo proti tretji svetovni vojni, ker prizadevanje nasprotnikov v Viet- namu povsem podobno imperialistič- nim težnjam nemških in japonskih agresorjev pred drugo svetovno voj- no. Zategadelj se Američani ne na- ffieravajo umakniti iz Vietnama, nasprotno, še vnaprej nameravajo pošiljati tja nove moči. V Indoneziji se nadaljuje zaoštre- nost proti predsedniku dr. Sukat- nu, ki je ostal razmeroma osam- ljen, a njegovi nasprotniki ne do- sežejo občutnega uspeha predvsem zaradi lastne razdeljenosti v d"^'^ tabora, četudi se oboji ogrevajo ^ generala Suharta. 40 TISOČ PAROV ROK POLNI KOŠE S KOBULAMI SAVINJSKO SLAČIJO 9 BALET. BALETA... 9 »NE DE MI VEC RASLA ...« • HOj, POČAKAJTE. ŠKAFU JE IZPADLO DNO • LE REDKO SE OGLAŠUJE PESEM, SEDMINA BO, KO BODO ZA NJIMI OSTALI SAMO ŽICNATI SKELETI. Tako kot lami, pred petimi, pet- desetimi in sto leti. Enkrat na leto. Zgrnejo se bogsigavedi od 'kod vse v dolino, tujci, ki s prstom ob prstu trgajo hmeljeve kobule. »Toti baletar je jako slab. Smrka- vec ti meri, zraven pa misli na de- klino.« Izpljunil je čik in odvandral nazaj med hmelj. Z levo nogo je po- drsoval, odtrgal ščepec tobaka in znova so čeljusti začele ples. »Iz leta v leto je vse manj dobrih obiralcev,« pravijo hmeljarji. Iz leta v leto. Vsako leto se pritožujejo, na- slednje pa hvalijo, češ, lani je še šlo, letos, letos pa... Kdo bi jim zameril. V vrsto postavljeni koši, ki jih vozniki venomer dovažajo, se polni- jo. Obiralci z vrečami na ramenih in s košarami v rokah prinašajo obran hmelj, ki jim ga »šteiger« odmerja, da bi lahko »baletar« razdelil listek, ki pomeni toliko in toliko škafov, tolikokrat po 150 dinarjev. »Kako je ljudje, bo za avto?«, smo v šah pozdravljali obiralke, (teh je vedno več, ne mladih, tam nad štiridesetim letom) in popoto- vah od nasada do nasada. Obšli smo celo dolino in vsepovsod slišali: »Ce hočeš, se da zaslužiti. Toda priden moraš biti.« Letos plačujejo za škaf po 150 S-dinarjev. Doslej smo ugotovili, da je najboljša oibiralka v Polzeli, ki je obrala v enem dnevu 39 škafov. Drugače pa niso redki tisti, ki nabe- rp iz dneva v dan po 30 škafov. Mlajši seveda močno zaostajajo. Njih niti preveč ne miika rekorder- stvo, temveč hmelj in kaj je ob njem. Taiko, ko se sonce šele prevesi — spogledljivo gledajo proti Savinji, ob kateri se kot martinčki sončijo telesa mladih — iz doHne. Toda oni ne obirajo hmelja, ker so že pred leti krenili v tovarne ... Pa smo kljub temu srečali doma- čine, tudi na družbenih hmeljiščih. Nekoliko sramežljivo so nam zatrje- vali, da so prišli pomagat otrokom, ki bi radi to in ono ... Le takrat, ko nebo zagrnejo oblaki, se razleže pesem. Mogoče pa mi ni- smo izbrali pravi trenutek. Tokrat smo naleteli na dekleta iz Prekmur- ja, ki so na tiho prepevala: »Ne da mi več rasla, travica zele- na, po šteri se mi je šetala lubica lublena ...« Kako to?, smo spraševali. »Veste, zvečer smo preutrujene, roke nas bole, pa za norčije ni časa,« so se v smehu muzale. Tu je bilo najbolj živo. Namreč fantje so, sicer v primerni razdalji — obkolili ddkleta in tako čez ramo duhovičili. Oni so že vedeli, komu je bilo kaj namenjeno. Po dekliških obrazih pa je rdečica polzela, kot bi grozdje zobal. Na nekaterih hmeljiščih ni slišati razgovorov in ne videti pisanih kril. Tam brne traktorji, ki prevažajo neobrano hmeljevo trto k strojem. Na vsalkem obratu kmetijskega kombinata je nekaj teh strojev, ki drdrajo noč in dan. Na večer nas je presenetilo pranje neba z reflektor- ji. Šele ko smo prispeli bliže, smo ugotovili in zagledali vso veličino: ob reflektorjih so nalagali trto na vozila in jo razvažali. Na oni strani nasadov pa so obiralci rožljali s porcijami. »Hrana je letos dobra,« so nam zatrjevali. »Od debelosti se ravno razpočil ne boš, toda užitno je,« je dopolnil mlad fant v »kavbojkah« možakarja. Za obiralce so začeli pripravljati /e mnogo prej, kot so ti prispeli. Kljub temu je mnogo njih, ki se pritožujejo, da morajo na večer 'leč vsi skupaj, možje in žene ter otroci. Starejši, ki že nekaj let pridejo ob tem času v dolino, so tega navajeni. Mladi žele malo več udobja, kajti tudi v teh dneh bi radi živeli tako kot ljudje, ne pa kot sezonski de- lavci. Toda sezonski delavci spe na posteljah... In tako je v hmeljiščih iz dneva v dan vse bolj pisano. Obiralci hite, starejši priganjajo mlajše, na večer pa dolge vrste stoje pred koši, da bi merilci izmerili zaslužek dneva. Ta- krat je burno. Temu je nameril pre- malo, onemu bolje, med sabo go- drnjajo, baletarji pa trgajo listke. Še teden, dva pa bo dolina znova utonila v spokojen mir, nebo bodo parali žičnati skeleti, pod katerimi bodo zopet zabrneli traktorji, vse se bo začelo znova. In čez leto bo- mo zn.ava napisali: i»SAVINJSKO SLAČIJO«! Naj, kajti okus po lupu- linu je nekaj več kot samo okus in zatečeni prsti obiralcev. To je krah, včasih velik kos, drugič manjši, od- visno, kako si ga pripravljamo. SEMINAR ČEBELARJEV Na Mirozanu, na največjem goji- šču čebel v Sloveniji, bo 9. in 10. septembra dvodnevni seminar za če- belarje, ki delajo na družbenih po- sestvih. Seminar pripravlja čebelar- ski zavod Slovenije, ki je k sodelo- vanju povabil najvidnejše strokov- njake s področja čebelarskega go- spodarstva. Govorili bodo o varstvu čebel pred zastrupitvijo, o opraše- vanju sadnega drevja in jagodičevja ter o zazimovanju čebel, predavali pa bodo dr. France Adamič, ing. Ro- van, ing. Kačeva ter ing. dr. Rihard Jože, Tečajniki se bodo ob tej pri- ložnosti seznanili tudi z možnostmi zavarovanja čebel, seveda pa zvede- li še marsikaj zanimivega. Seminar, ki ga omenjamo, naj bi zajel vsaj po enega čebelarskega de- lavca iz vsake občine v vzhodnem delu Slovenije. Na zavodu za čebe- larstvo Slovenije v Ljubljani, Rožna dolina, cesta 19/11 prijave še zmeraj zbirajo, saj bodo tečajniki krili sa- mo izdatke za stanovanje in prehra- no, pa še to samo v znesku 1,500 starih dinarjev. UGODEN VPLIV GOZDARJENJA IN ZAGOTOVLJENE SUROVINE „BOHOR" PRESEGA PRIČAKOVANJA IZPOLNILI SO POGODBE S TUJIMI PARTNERJI Lesna industrija Bohor iz Šentjurja ima tri obrate, V Šentjurju, Mestinju in Kozjem, Zaposenih je približno 340 delavcev. Od tega štirje inženirji in štirje tehniki. Štipendirajo pa še enega obratnega inženirja. 70^'o svojih izdelkov izvažajo na vzhod in zahod. Letos so v obdobju januar—maj izvozili na konvertibilno področje za pri- bližno 114 tisoč dolarjev. Obseg letošnje proizvdnje je planiran na okrog 2 milijardi starih dinarjev, v prvih šestih mesecih pa so dosegli že 1,2 milijardi. Zanimalo nas je, kako podjetje posluje po gospo- darski reformi in kako jim je uspelo preseči plan. Letošnja zima je za razliko od prejšnjih omogočila nemoten potek gozdarske proizvodnje. Sečnja je v letošnjem letu potekala normalno, kljub težavam ob novem zakonu o gozdovih. Tako je Gozdno gospo- darstvo Celje, obrat Šentjur, od ka- terega odkupuje les »Bohor«, lahko nemoteno preskrbel dovoljne koli- čine hlodov. Tako so imeli dovolj surovin in je lahko proizvodnja po- tekala normalno. Na novih strojih, ki jih počasi uvajajo kol prvo stop- njo rekonstrukcije, se je storilnost dela povečala za 10 %. Smotrna or- ganizacija dela in nagrajevanje po delu sta glavna poroka, da so v pod- jetju presegli plan. Tržišče je posta- lo umirjeno, saj se že občuti gospo- darska reforma; ustavljene so bi- le nekatere investicije v gradbeni industriji in tako je na njihovem tržišču treba računati tudi s konku- renco. Ker domači trg ne bo zmogel letošnje proizvodnje, so se v podjet- ju oprli na izvoz. Pogodbe s tujimi partnerji so za letošnje leto že iz- polnih. Iz obrata Galanterija iz Me- stinja, so vse izdelke izvozili, največ v Holandijo. Lesna industrija Bohor ima več- letni investicijski načrt za rekon- strukcijo, na podlagi katerega se- stavljajo plane. Za leto 1966 predvi- deva investicijska vlaganja v višini N-din 821 tisoč, od tega za industrij- ski tir, ki je že zgrajen, 120 tisoč N-din ter za opremo 701 tisoč N-din. Potrebna finančna sredstva so zago- tovljena iz lastnih virov, plačila po- godbeiiih obveznosti za izdelavo na- črtov in dobavo parnega kotla v znesku 244 tisoč N-din pa niso zava- rovana z ustreznimi instrumenti. Gradijo novo halo za furnirnico, pre- urejajo kotlamico in nabavili bodo nov žerjav. Graditi pa mislijo toli- ko, kolikor jim bodo dopuščala sredstva, kajti v Bohorju menijo, da gredo lahko le s sodobnimi stroji in smotrno organizacijo dela v korak z domačim in tudi tujim trgom. V šentjurski občini imajo glede formiranja in delitve osebnih do- hodkov še mnogo pomanjkljivosti. V podjetjih sistem stimulacije še ni končno izdelan in zato mnogo improvizirajo, kar pa ustvarja nesi- gurnosti v podjetjih. Stimulacija de- lavca v lesni industriji Bohor je dobra, saj je povprečni osebni do- hodek v podjetju čez osemdeset ti- soč dinarjev. Delavec lahko vsak dan sproti ocenjuje, koliko je nare- dil in koliko bo dobil denarja. Vred- nost točke, se iz meseca v mesec spreminja, odvisno pač od dobre proizvodnje. Zanimivo je, da je dan- danes, ko so uvedli 42-urni delovni teden že po vseh obratih, proizvod- nja kljub temu za 10" o višja. Na primer: pred tremi leti so porabili za razrez kubičnega metra hrasta 32 ur z režijo vred, danes pa pora- bijo že pod dvajset ur na istih stro- jih v krajšem času. Ko govorimo že o stimulaciji delovne sile, naj ome- nimo, da je morda to podjetje, ki ima najmanj uslužbencev (samo 7%). V podjetju dajejo tudi velika sredstva za družbeni standard. V obrat družbene prehrane so vložili okrog 7 milijonov in imajo toplo malico ter družabne prostore. Veli- ko sredstev so vložili tudi v počit- niške domove in imajo v Biogradu in v Medvejah vikend hišice. Naen- krat lahko letuje kar 40 ljudi in se tako v poletni sezoni zvrstijo vsi. Cene so nizke, saj stane dnevna oskrba samo 830 dmarjev. Iz sred- stev za ukinjeno K-15 so kupili avto- bus in tako jih tudi vožnja pride ceneje. Industrija v šentjurski občini se 'V letošnjem letu bori glede na spre- mnjene pogoje gospodarjenja s pre- cejšnjimi težavami. Lesna industri- ja Bohor, pa je kljub takšnim pogo- jem presegla plan in izpolnila sko- raj vse važnejše pogodbe. J. P. M VRSTI SO CESTE Na skladu za urejanje mestnih zemljišč, ki ga je sprejela občinska skupščina v začetku leta, se je do- slej zbralo 32 milijonov 205 starih dinariev, kar je precej manj kot so pričakovali. Iz tega denarja so do- slej krili stroške vzdrževanja ulic, parkov in zelenic, ter podobna vzdr- ževalna dela, del sredstev pa so pri- soevali tudi za asfaltiranje Bežigraj- ske ceste. Polovico potrebnega zne- ska za to cesto pa so zbrali v de- lovnih organizacijah. Glede na to, da je sredstev manj, kot smo pred- videvali, letos verjetno ne bo mogo- če a.sfaltirati Partizanske ceste, bo pa seveda na vrsti pred vsemi osta- limi gradnjami. PREGLED GIBANJA GOSPODARSTVA ŠENTJURSKE OBČINE NEKOLIKO POD PLANOM V prvih sedmih mesecih letošnje- ga leta je bilo gospodarstvo še na- prej pod vplivom močnih ukrepov gospodarske rcfiorme. \Proizvodnja in potrošnja sta porasli v manjši 'iicri kot v prejšnjih letih, medtem ko so bili blagovno denarni odnosi v tilavneui uravnani, ^ Z dosežki nekaterih delovnih or- ganizacij v šentjurski občini v le- tošnjem prvem polletju ne morenlo biti povsem zadovoljni, saj zaosta- jajo za preteklimi leti. Res je sicer, da so na takšne rezultate vplivali predvsem spremenjeni pogioji gospc)- darjenja in zaostreni pogoji kredi- tiranja. V takih pogojih je fizični obseg proizvodnje v gospodarstvu občine [vo oceni narasel v p^ven^ polletju za dva do tri odstotke v jirimerjavi z enakim obdobjem lan- skega leta. Količinski obseg indu- strijske proizvodnje je bil v prvih šestih mesecih za 2.5 odstoitka višji kot lani. Ob zmanjšanju števila za- ])oslenih V industriji v prvem letju za 4 odstotke, je produktiv- nost porasla v tem obdobju za okoli pet procentov. V kmetijski proiz- vodnji pa fizični obseg verjetno ne bo dosežen, kajti zaradi toče in še drugih vremenskih razmer pridelek v sadjarstvu ne bo tolikšen kot so pričakovali. Ugodne rezultate pa ^o dosegli pri odkupu kmetijskih pro- izvodov, saj je odkup porasel v ob- dobju januar — junij za okrog 5 odstotkov, vrednostno pa za 20.5 od- stotka v primerjavi z lanskim le- tom. V klavnici so zaklali okrog >2.1 odstotka živine več kot lani in je skupna količina zaklanih živali zna- šala več kot n?2 ion. Do konca juli- ja so plan poseka v zasebnem sek- torju gozdarstva realizirali s % od- stotki, odkup lesnih sorlimentov pa je v obdobju januar ~ julij jrorasel za 4.8 odstotke. V letu 1966 so se tudi osebni do- hodki razmeroma precej povečali. Povprečni osebni dohodek zaposle- nih v družbenem sektorju je bil v mesecu juniju za 34.1 odstotka višji kot istega meseca lani. pri čemer je bil v gospodarstvu višji za" 54.4 cKlstotka, v negospodarstvu pa za 52.2. To pomeni, da je povprečni OD znašal v gospodarstvu 657 ND. v negospodarstvu pa 807 N-din. DVE STO VAGONOV SADJA Kmetijska zadruga v Slovenskih Konjicah je zadnja leta in- tenzivno vlagala v obnovo sadovnjakov ua območju Škalc ter 'bližnje okolice. Dandanes so prizadevanja zadruge žela prve sa- dove. Sedanje površine obnovljenih sad- nih plantaž, ki jih ima v upravlja- nju kmetijska zadruga, merijo okoli 110 hektarov, katerim bodo dodajali letno postopoma še kakšnih 10 liek- tarov. Obsežnejših akcij se ne mo- rejo lotiti, ker se ne morejo zanesti na kredite, sami pa tudi nimajo do- volj sredstev. , Letos bodo na plantažah pridelali Se približno 40 vagonov sadja. Na parceli, ki meri dobrih 5 hektarov 'n ki jo že nekaj let obnavljajo, so lani pridelali povprečno po va- P?n in pol sadja. Glede na to, da je bila parcela obnovljena prej kot se- večje površine, že tudi daje ^^eji pridelek. Znano je namreč, da s^dno drevje začne vračati vložena ^^■edstva po nekaj letih. t^o programu pričakujejo, da se ^ prihodnjih letih pridelek še ^^no povečal, zlasti ko bodo začela ^ti vsa drevesa na obnovljenih sadovnjakih. Menijo, da bo žc čez nekaj let pridelek narasel do 200 vagonov letno. Na podoben način kot sadovnjaki se kažejo prvi rezultati tudi že v obnovljenih vinogradih. Razen po- vršin, ki jih je obnovila zadruga in spadajo v njeno upravljanje, imajo kakih 150 ha vinogradov tudi zaseb- niki. Tudi oni svoje nasade obnav- ljajo. Skoraj vsi svoje nasade ure- jujejo na sodoben način tako, da bo možna tudi strojna obdelava. Za- druga pomaga zasebnim vinograd- nikom s tem, da jim pomaga pri nabavi sadiik, s potrebno mehaniza- cijo in seveda s strokovnimi nasve- ti svojih strokovnjakov. Če bodo s takšnim delom nadaljevali, se bo pridelek grozdja vsekakor povečal, s tem vred pa tudi proizvodnja do- brega vina, ki prav tako kot sadje uživa daleč naokoli svoj sloves. V. L. Ali res razpenjamo jadra demokraciji zato, da bi lalilcodrugi piiiali vanje? Kdo koga trosi s pepelom? # KAJ JE VMES MED OBĆANOVI M N E IN OBČINSKIM DA? • ZARADI URBANISTOV JE »HU DINJSKI SAMSKI DOM« PRERASEL ZAZIDALNI OKOLIŠ • HUDINJČANI OČITAJO, DA NEKDO Z ROKO V ROKI SKAK- LJA PREKO STARIH GREHOV. # OB VSEM PA OSTAJA VPRAŠANJE, KJE BI NAJ SIJALO V CELJU SONCE SAMCEM. Pred dvema letoma so občani kra- jevne skupnosti Gaber je—Hudinja na masovnem sestanku izrekali pri- pombe ob razgrnitvi zazidalnega na- črta tega okoliša. Večino pripomb, predvsem tehničnega značaja, so urbanisti upoštevali. Po tem zazi- dalnem načrtu bi na Zgornji Hudi- nji v nekaj letih zraslo »satelitsko naselje« s svojimi komunikacijami in svojo specifičnostjo, ki jo ob ta- ko hitrem razvoju mest pogosto srečujemo. Tako je bilo predvideno, da v sre- dišču tega naselja sčasoma zgrade tudi otroški vrtec in igrišče, ki bi dopolnjeval že začet šolski center z osnovno šolo. Ob tem igrišču in vrtcu so urbanisti predvideli nekaj večjih, kompleksnih stanovanjskih objektov ter garaže. Občani k temu niso imeli priponlb. Toda letos, ko je zunanji okoliš naselja že dobival svojo podobo, so začeli v »centru« graditi prvi večji objekt. Občani so s ponosom opazovali razvoj svojega mladega naselja vse, dokler niso dobro obveščeni zvedeli, da bo v samem centru naselja namesto kla- sičnega stanovanjskega poslopja grajen samsfki dom. O tem ne želimo razpravljati ali je samski dom specifična gradnja, tako kot šola, bolnišnica in podob- no, kajti o tem se kot kaže niso mogli zediniti niti celjski gradbeni strokovnjaki, temveč poudariti, da ob razgrnitvi zazidalnega načrta te- ga občanom ni nihče povedal. Saj ni niti mogel, ker je ideja o sam- skem domu na Hudinji vznikla šele pozneje... KAJ JE RAZBURILO OBČANE Predvsem ne moremo mimo dejst- va, da govorimo o gradnji samske- ga doma. Zato so hoteli vedeti, kdo je določil lokacijo in kdo spre- merc^o ^^^j^alnpga; tn^č^ta^ Zahte- vali so" sestanek, ki s& ga je udele- žilo 180 občanov. Seji, ki je bila iz- redno burna, ni prisostvoval noben odbornik, ker so bili vsi trije služ- beno odstotni, niti noben predstav- nik občine in občinskih političnih forumov. Občani so sestavili dele- gacijo, ki je poleg zapisnika seje, prenesla predsedniku občine tudi želje občanov. Predstavniki občine so obljubili, da bodo zadevo rešili na terenu. Ker je skupščina neko- liko zavlačevala s sestankom na te- renu, je krajevni odbor SZDL smatral, da je sestanek potreben, zato je zadolžil podružnični odbor, naj skliče sestanek. Občani so med- tem zbrali 400 podpisnikov in posla- li peticijo republiškemu sekretari- atu za urbanizem, original peticije pa predsedniku občine. Sam način sklicanja sestanka je nekoliko nenavaden in edinstven, kajti vabila na sestanek niso raz- poslali na tradicionalen način, po pošti ali kurirju, temveč jih je tro- silo letalo, kar je seveda zadevi da- lo priokus manifestacije posamez- nikov. Tudi drugega sestanka se razen občinskega načelnika za upravno pravne zadeve, ki zbranim ni posredoval nobenega konkretne- ga načrta za rešitev tega problema, ni udeležil noben predstavnik ob- lastnih niti poUtičnih forumov. Predstavnik občine je zbranim le zagotovil, da skupščinske službe de- lajo na tem, da bi se to vprašanje rešilo v prid občanom. Občani s ta- kim tretiranjem niso bili zadovolj- ni, zato so predlagali, naj se ta se- stanek prekvalificira v zbor voUv- cev in zahtevali naj krajevna skup- nost dazpiše referendum glede gradnje samskega doma na področ- ju Hudinje. Tako se je prepad med težnjami še poglobil, problem hudinjskega samskega doma pa je prerasel hu- dinjski zazidalni okoliš. Začele so se razprave, v katere so se končno vključile tudi nekatere (Strokovne in politične službe, sociologi, peda- gogi ter urbanisti in zavod za na- predek gospodarstva. O tem smo že tudi poročali. Tu bi dodali le, da kljub odklonilnemu mnenju soci- ologov, psihologov in pedagogov, razen direktorice zavoda za socialno delo in urbanistov — občinske služ- be mnenja niso sprejele in vzrajale na tem, da naj dom grade naprej. Občani so namreč poleg že zna- nega dejstva, da samski dom ni bil ,po zazidalnem načrtu vključen v zazidalni okohš, dopolnjevali svojo trditev še s tem, da tudi okolje, ki je nujno za takšno lokacijo — ne ustreza. Sami so predlagali celo tri druge lokacije, ki bi neangažirane- mu mnenju strokovnjakov celo bolj ustrezale, ker v večji meri izpolnju- jejo potrebne pogoje za specifične potrebe samskega doma. Oni trde, da niso proti samskemu domu na Hudinji — le proti tej Idkaciji. KDO VZTRAJA NA PRVOTNI ODLOČITVI? Kot že rečeno, so občani Hudinje predlagali druge, po njihovem ustrez- nejše lokacije. Ena bi bila na Mari- borski cesti nasproti Merxove sa- mopostrežne trgovine, druga pa na Dečkovi cesti. Predstavniki zavoda za napredek gospodarstva pa so predlagali lokacijo na območju Oto- ka in, ob Veterinarski postaji. Torej bi lahko iz tega povzeli, da občani res ne žole nasprotvati potrebam skupščine, saj bi stal samski dom na področju Hudinje. Toda, takrat je nastalo vprašanje sredstev, ki so bila že doslej vlože- na v gradnjo. Tudi o tem smo že pisali. Toda ta sredstva ne bi pred- stavljala tolikšnega problema, kot je bilo tolmačeno, saj je samski dom doslej dograjen le do prve plošče, po mnenju strokovnjakov in samega investitorja, pa bi se ta objekt dal z minimalnimi sredstvi spremeniti v klasičen stanovanjski blok, ki je bil že tako in tako na tem področju predviden. Zato je problem sredstev, ki so ga pred- stavniki občine prikazovali — toliko bolj razburil občane. »Tu gre samo za to, da skupščina zagovarja posameznike, ki so to od- ločitev sprejeli mimo občanov — sedaj pa nočejo priznati krivde in trmasto vztrajajo pri svojem«, trde predstavniki družbenopolitičnega življenja in občani te krajevne skupnosti. Kajti, če citiramo misli uslužben- ci krajevne skupnosti: »Občinska skupščina ob vsej birokraciji, ki jo je še obdržala, ob vsem obveščanju o manj pomembnih stvareh, o tej odločitvi ni obvestila niti ene po- litične organizacije in ne drugih služb na terenu. Torej lahko zaklju- čimo, da skupščina zagovarja voljo in želje oseb, ki že vrsto let smat- rajo, da je vse domena le njih — to pa z demokracijo in samouprav- ljanjem nima ničesar skupnega«, ali pa: »Rezultate strokovnosti raznih služb in urbanistov pa lahko lepo vidimo po nekaterih »strokovnih« rešitvah, ki so v Celju povzročile že mnogo prahu,« pravijo občani in citirajo primere; torej vidimo, da je jedro problema globlje in drug- je. Predstavniki krajevnih političnih organizacij in krajevne skupnosti trde, da odločitev o gradnji samske- ga doma nima ničesar skupnega z demokratičnim reševanjem in ne s samoupravo, da s tem rušimo te- melje vseh načel, ki so bila uzaiko- njena »če hoteče«, na IV. plenumu in zadnjem kongresu SZDL ,.. Občani Hudinje trde, da so med razgovorom s predsednikom občin- ske skupščine na terenu prišli do mnenja, da dom ne bodo gradili naprej, temveč našli ustreznejšo lo- kacijo Ker je na letnem dopustu predsednika nismo mogli zaprositi, da hi še on povedal o tej zadevi, za- to smo zaprosili podpredsednika J. Kovačiča, ki nam je najprej odgovo- ril na očitek, da občinska skupščina noče, oziroma prepočasi rečuje ta problem. »Osebno nisem prepričan, da bi ta očitek bil na mestu, kajti, kakor hitro so zadevo sprožili — smo da- li možnost najširše demokracije in stvar prenesli v razpravo občinske skupščine. Zatem je o zadevi raz- pravljal svet za urbanizem in iz- gradnjo, na tem problemu so dela- le posebne komisije in končno zno- va občinska skupščina«, nam je po- vedal tovariš Kovačič. »Res je, da smo še kasneje, ko je bilo že stališče skupščine znano, to je, da naj dom grade naprej — da smo še vedno iskali druge mož- nosti, vendar ni nobene ugodnejše. Ob vsaki, že predlagani lokaciji, je vsaj toliko, če ne več, nasprotujo- čih argumentov, kot jih navajajo na Zg. Hudinji. Ob vsej zadevi pa me čudi ta »pretirana« skrb nekaterih ljudi za počutje samcev. Kajti niti republi- ški sindikat gradbenih delavcev, ni- ti občinski sindikalni svet in ne in- vestitor — nihče ni imel ničesar proti tej lokaciji. Za rešitev tega problema se bore ljudje, katerih v bistvo ne zadeva počutje in problem samcev, tem- več so ta prizadevanja, upam si reči — izraz ozkih, osebnih intere- sov. Zato tudi očitek, da občina ni tega problema reševala, ker so ne- kateri smatrali češ — ni bilo ugode- no — torej se ne, oziroma prepK> časi rešuje.« Če torej povzamem — iz odgovo- ra izzveni, da bo samski dom do- grajen na Hudinji? »Formalno — pravnih razlogov ni, da ne bi samskega doma na Hudinji dogradili«, je zaključil tovariš Ko- vačič. KJE SAMCU NAJTI PROSTOR POD SONCEM? Vsi predstavniki družbenopolitič- nega življenja na Hudinji so zani- ' kali, da bi imeli karkoli proti sam- cem kot takim. Predlagali so celo druge lokacije, eno celo na Mari- borski cesti... Toda, kot smo izve- deli so prebivalci tega področja ta- koj zapretili z zbiranjem podpisov, pritožbo____ Pri vsej zadevi pa je zanimivo ne- kaj: v razgovoru is političnimi in drugimi delavci na Hudinji ni nihče »za javnost« omenjal, zdi se mi srži problema in to je, da se prebivalci boje imeti v svoji sredini ljudi... ... ki se opijanijo, ... ki so agresivni, ... ki so nemoralni... Na to smo prišli le v »privatnih« razgvoorih ... Navajali so primere o napadih, o izpadih, motenju mi- ru, nadlegovanju žena; kar v bistvu ne bi mogli niti zanikati. Toda ali j potem govorimo o počutju samcev 1 ali o ljudeh, ki ne »spadajo« v naše I okolje. To bi podkrepil še z erio,, J sicer relativno ilustracijo, vendar ' } kaže na jedro problema. V teh dneh smo obiskali 20 občanov na Otoku, od katerih smo zatem, ko smo zagotovili anonimnost, izvede- li, da je 14 občanov proti temu, da bi bil samski dom na Otoku, treh občanov ti ljudje v njihovi sredini ne motijo, trem pa je vseeno kje so... (Nadaljevanje na 8. strani) ^ Zalcaj je družina Franca Jurliovšlca s Šmoliorja prišla na »boben«? Ctovek - kaj je to? - LAŠKA ZADRUGA JE BAJE IMELA OD VEČ KOT 20 HEKTARJEV VELI- KEGA JURKOVŠKOVEGA POSESTVA LE MALO VEC KORISTI, KOT PA JE JURKOVšEK DOLŽAN NAJEMNINE ZA ENO SOBO! - NI RES, PA JE RES, ALI: KAKO ŽIVI DRUŽINA, KI BI NAJ IMELA ZA NAŠE POJME NADPOVPREČEN STANOVANJSKI STANDARD. - DOSLEJ NI BILO SODIŠČA, KI BI RAZSODILO IN KAZNOVALO MALO- MARNOST IN NEHUMAN ODNOS — POVZROČITELJE BEDE, V KATERO JE BILA DRUŽINA PAHNJENA! - ALI BO KONČNO VODSTVO LAŠKE KMETIJSKE ZADRUGE PRESEKALO TRAGEDIJO POŠTENE DRUŽINE? Po izjavah sodeč — ne. Kajti ob tem ne- vsakdanjem primeru, si vsi pero roke in s prsti kažejo drug na drugega, Jurkovšck pa briše kljuke po sodiščih, od svoje borne pla- če odvaja del za advokate, zadevo pa ne mo- rejo premakniti z mrtve točke, ker krivca ni — krivce so razmere, ki so specifične za preteklo obdobje in pa ... toda ti o tem nočejo slišati. Pred devetimi leti je tedanja rečiška kme- tijska zadruga začela s pripravami, da bi na Smohorju uredila živinorejski obrat. Cez leto dni je bilo že na Smohorju preko 50 glav goveje živine. Ker je danes šestinpctdesetlet- ne Julijane in triinpetdesetletnega Franca Jurkovška posestvo mejilo na zadružno, so jima člani vodstva zadruge sugerirali, naj posestvo prodata, ker sta oba rahlejšega zdravja, poleg tega pa sta imela šest, za šo- lo godnih otrok. Stariša sta začela o ponudbi razmišljati in po preudarku prišla do spo- znanja, da bi v dolini, če bi z izkupičkom kupila manjše posestvo, lažje živela. Franc bi se v rudniku zaposlil . . . Sprejela sta ponudbo in na list napisano pogodbo, ki bi jo naj pozneje, čez nekaj dni na mcrodajncm forumu prepisali in po- trdili. Prodala sta živino in opustila kme- tovanje. Franc se je posvetil delu v rudniku. V tem času pa je prišlo do združitve reči- ške in laške kmetijske zadruge, zaživela je še zadružna poslovna zveza, posestvo so upravljali zdaj eni, zdaj drugi, kosili so se- no, pasli živino, njive je zarasel plevel, po- slopja so začela propadati — pogodbe pa ni- so in niso mogli skleniti. Najprej baje zato, ker prejšnji predstavnik zadruge ni bil pooblaščen za sklepanje in podpisovanje pogodb, zatem zato, ker vod- stvo laške zadruge ni videlo smotra v živi- noreji na Smohorju, zatem zato, ker je Jur- kovšek postavljal previsoko ceno — pogodili so se namreč (1958. leta z Lavrincem, pod- pisal pa je Jeran), za 475 tisoč dinarjev za vsa poslopja razen kozolca in nekaj nad 20 hektarjev zemlje, od katerega je večji del gozd. Po treh letih so namreč posestvo zno- va cenili in mu prisodili vrednost poldrugega milijona dinarjev. Kot smo že rekli, so v tem času gospodar- stvo upravljali poslovna zveza, pa zadruga. Ko je po neuspelem obljubljanju Jurkovšek začel pretiti in končno tudi tožil zadrugo, je sodišče razsodilo!, da je posestvo vendar njegovo, ker nima veljavne pogodbe. Ko je na sodišču propadel, se je pritoževal dalje. Vsi so mu zatrjevali, da se mu je zgodila krivica, kajti kaj naj dva starejša človeka s šestimi otroki po 4 letih na Smohorju na- ravi prepuščenega posestva začneta, pomaga- ti pa jima niso mogli, razen s priporočili in nasveti. Pri tem je zanimivo, da so potem pred- stavniki zadruge zopet sprejeli in priznali po- godbo. Tokrat so pogodbo nekoliko spreme- nili, da bi namreč naj Jurkovškova v za- menjavo odkupila stanovanjsko hišo v La- škem, katero so ocenili na preko 4 milijone dinarjev. Po ponovni ocenitvi so izvedenci preko 100 let staro hišo ocenili na nekaj več kot milijon dinarjev — brez poslovnih prostorov, ki bi naj ostali zadrugi. Tokrat so ocenjevali, tretjič — tudi posestvo, znatno nad prvotno ocenjeno vrednost. Pa se je zo- pet zapletlo, kajti tokrat bi morala zadruga doplačati. Končno je vodstvo zadruge odkrilo ventil v tedaj veljavnem zakonu in priporo- DIREKTOR KMETIJSKE ZA- DRUGE JE SICER NAŠEMU SODELAVCU ZAPRETIL S TOŽBO, VENDAR UREDNI- ŠTVO SMATRA, DA SE JE ŠALIL, ZATO SESTAVEK KLJUB TEMU OBJAVLJAMO. čilu, da zadruga ne sme prodajati svojih os- novnih sredstev privatnikom. Med tem so Jurkovškova s šestimi otroki že vselili v eno sobo neprodane hiše . . . Tako je še danes. Razloček je le v tem, da so Jurkovškovi po smrti stanovalke v so- sednji sobi — zasedli še to sobo. Razen tega je posestvo sedaj na področju lovskega re- zervata muflonov, divjih svinj in ostalih ži- vali ... In da je minilo osem let od prve pogodbe, ki so jo popravljali, dopolnjevali, spreminjali — le potrdili je niso! Ob tem si lahko predstavljamo, kakšni bedi in siroma- štvu je bila Jurkovškova družina izpostav- ljena, saj je bila njegova začetna plača 9 ti- soč dinarjev. Oba z ženo bolehata, otroci se pa šolajo. Zaradi takega odnosa je Jurkovšek poleg propadlega posestva oškodovan še, če niče- sar drugega ne računamo — za nekaj tisoč dinarjev otroških doklad, ki jih, ker »ima« zemljo — ne prejema. Ko smo pred dnevi povprašali nekatere občane, ki so bili ka- korkoli v zvezi s to zadevo — so bili vsi mnenja, da se je Jurkovšku zaradi malomar- nosti in neodgovornosti zgodila krivica. Ko pravimo vsi, tu nismo prišteli predstavnika zadruge, sedanjega direktorja, ki trdi, da te- ga primera nima smisla reševati, kajti v Ju- goslaviji je na tisoče večjih oškodovancev kot je Jurkovšek. Pri tem je poudaril, da ima Jurkovšek za Jugoslovana nadpovprečno stanovanjsko ugod- je, saj poseduje v zadružni hiši 120 kvadrat- nih metrov površine. Ko smo nekoliko po- zneje s tistim direktorjem to preverjali, smo ugotovili, ^da ali sam zadeve ne pozna teme- ljito, ali 'pa vede zamegljuje resnico, ker: večina podatkov, ki jih je posredoval, ni točna. Tako je trdil, da zadruga ni nikoli uporabljala Jurkovškovega posestva, pozneje smo skupno ugotovili, da je v njegovi pisalni mizi račun za »najemninb« posestva in vred- nost 72.380 dinarjev, kolikor je imela zadruga s posestva koristi. Te vsote po direktorjevi izjavi Jurkovšku niso izplačali, ker' je »dol- žan« najemnino za stanovanje. (Najemnina znaša 650 dinarjev na mesec, vendar pogodba ni bila sklenjena!) Torej ima Jurkovšek vpla- čane najemnine za dokaj mesecev . . . Ob tem ne bi omenjali znova, v kakšnih razmerah je Jurkovškova družina živela in koliko bi teh 72.380 dinarjev (kljub temu, da je to simbolična vsota za več kot 20 hek- tarjev veliko posestvo!), njemu in njegovi družini v tistih dneh, pa tudi danes pome- nilo. O reševanju, vsaj glede vodstva zadru- ge, po izjavi direktorja, ni govora, ker za- druga v Jurkovškovi zadevi ni ničesar kriva. Tako ostaja vse tako, kot je, razen, da bodo Jurkovškovo družino vrgli iz stanovanja, ker ni podpisal najemninske pogodbe in ker ne plačuje najemnine!!! (Izjava direktorja, op. p.). Ko zdrav človek to vse zbere in razbere, loči zrnje od plevela in si natoči čistega vi- na, pride do podobne izjave, kot jo je ob tej priložnosti izrekel podpredsednik občin- ske skupščine v Laškem, tov. Prosen, ki je zadevo poskušal sporazumno rešiti: »V tem primeru ne gre, da bi človek kar- koli pridobil, ne, dati mu je samo tisto, kar mu pripada. Jurkovškov primer pa je mo- derna zgodba Hlapca Jerneja ... Ne more doseči pravice, ki mu pripada! Tudi tu na občini, pa .še prej je o tem razpravljala So- cialistična zveza — smo poskušali zadevo pa- metno rešiti. Prišli smo že do skupnih re- zultatov, toda vodstvo zadruge je čez noč znova spremenilo svoje želje in zahteve — in tako iz leta v leto! Rešitev je odvisna od dobre volje zadruge, kajti s tem bi se vse uredilo. Ce zadruga takoj, danes odda, ne prodato hišo, nima nobene izgube, ker je hiša stara, v celoti zasedena s stanovalci, torej nobene koristi. Cez nekaj časa bo treba hišo po- pravljati . . . Veste, zadruga bi pridobila več, če bi se več ukvarjala s kmetijstvom . . . !« K temu ni treba pripisati nobenega »post festum«, ker skopo opisan primer razmer in način, kako nekateri pojmujejo in uresni- čujejo družbeno dejavnost, lepo kaže te lju- di, ki na vsa usta tolmačijo socialistično mo- ralo, vendar le takrat, ko za tem posredno ali neposredno slutijo korist. J. Sever Ti železni konjički so bili še do nedavna ponos njihovih lastnikov, sedaj pa samevajo. Eni zato, ker nji- hovih lastnikov ni več na zemlji, drugi pa zato, ker čakajo, da jih bodo prepeljali na odpad. In vendar vse več voznikov sfli, da bi svoje vozilo pridružili k tem na sliki. Ali je človeško življenje, če že ne avtomobil — res tako poceni?! — Kaže, da vozniki o tem le redko razmišljajo, saj je iz dneva v dan vse več nesreč, vse več invalidov in mrtvih. Na sliki: pokopališče avtomobilov na dvorišču gasilskega doma. (Foto: J. S.) OBIRANJE HMELJA V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU DOVOLJ DELA ZA PRIDNE ROKE Podobno kot v Savinjski dolini so tudi v Zasavju začeli obirati hiTielj. Seveda je tu hmelja manj, 2ato je manj tudi obiralcev, toda l(ljub temu pomeni sedanji čas za itiarsikoga obdobje, ko se bo odlo- milo, kakšen bo njegov zaslužek, gmelj so začeli v Loki gojiti leta 1958. Začeli so z desetimi hektari, lani pa so uredili še deset hmeljišč. Letos so prve kobule obrali že 14. avgusta. Naj,prej je bilo nekoliko težav, ker je v dolino prišlo prema- lo obiralcev, zdaj pa, ko jih je okrog 250 in jim pridejo pomagat še fant- je iz vzgojno poboljševalnega doma v Radečah, je pridnih rok dovolj. Na dan oberejo približno 2 tisoč 500 škafov, posamezniki pa od 15 do 20 škafov. Med njimi je itudi ne- kaj posebno spretnih; le-ti pa se lahko pohvalijo tudi s 25 škafi obra- nega hmelja na dan. Če računamo, da prejmejo za škaf ali mernik 150 dinarjev, je to že kar lep zaslužek. Hmelj sušijo v sušilnici, kjer je na- meščeno »pekalo«, pri katerem de- lajo v dveh izmenah. Letos je kmetijski kombinat Za- savje iz Sevnice zgradil sodobno tri- nadstropno hmeljsko skladišče z električnim dvigalom, ki je proizvod Vegrada iz Velenja. V skladišče so namestili tudi ovlaževalec hmelja, ki ga je instaliral Agroservis Šem- peter. In kako je z letino in kvaliteto hmelja? Na hektar oberejo letos od 1400 do 1500 kilogramov hmelja in tudi kvaliteta je kar v redu. V pov- prečju petih let je bilo v Loki kar 80 odstotkov od vsega hmelja kva- litete prve in druge vrste. Za obiralce so uredili ležišča v gospodarskem poslopju obrata, je- dilnice pa so uredili sicer na pro- stem, vendar pod streho. Za oskrbo plača obiralec 450 dinarjev dnevno, dobi pa povrnjene potne stroške. Zdaj si želijo samo še primernega vremena, pa bo hmelj obran do do- ločenega roka in tudi prezrel ne bo. V takem primeru bi kvaliteta nam- reč močno padla. Prevzemanje in merjenje hmelja v Loki pri Zidanem mostu. DRAMSKA SKUPINA IZ GRIŽ PRESENETILA 111%'J M LO^VEC V GRIŽ AH Prebivalci Griž so zelo ponosni na svoje letno gledališče, vendar ga žal redkokdaj uporabljajo. Končno so po letu dni molka reflektorji le spet obsijali prizorišče, kajti domačini so pripravili igro Frana šaleškega Finžgarja »Divji lovec«. Režiser Ivan Mikek je zbral okrog sebe same mlade igralce in je z njimi uspel prikazati podobo ta- kratnega kmečkega življenja. Po- sebno sceni v krčmi in pri kovaču sta bili zelo pristni, medtem ko sta se med igralci najbolj odlikovala berač Tonček (Slavko Pader) in div- ji lovec Janez (Jože Gaberšek). Občinstvo je predstavo lepo s,pre- jelo, zlasti so bili veseli zato, ker so se na odru predstavili domači igralci. To je seveda čisto nekaj dra- gega kot gostovanje drugih dram- skih skupin, saj z domačimi ljudmi tudi publika bolj živi in z njimi sodeluje. Ta podpora domačinov pa bi igralcem lahko bila tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. DIAPOZITIVI Bratje Marinšek iz Kozjega so že nekajkrat pripravili zelo zanimiva predavanja o svojih potovanjih po Evropi in domovini. Tudi pred kratkim so v prenapolnjenih pro- storih osnovnih šol na Pilštanju, Bu- čah in Koprivnici predavali o Švici, Italiji in domovini ter prikazali ve- liko izredno lepih barvnih diapozi- tivov. Gledalci si takih predstav še že- lijo, saj so hkrati prijetno razvedri- lo, pa tudi naučijo se marsikaj. matična dejstva od 14. do 20. 8. 1966 na obmčoju ma- tičnega okoliša 2alec 1. Rojstev ni bilo 2. Zakonske zveze so sklenili: Alojz, Kari Vozlič, prometnik iz Osluševci št. 24, obč. Ormož in Ana Grešak, delavka z Vrbja št. 88; Mir- ko Colnarič, avtoelektričar iz Rač št, 28, obč. Maribor-Tezno in Jože- fa Govek, tov. delavka iz Prebolda št. 106. 3. Umrli so: Ivan Blaznik, star 68 let, kmet iz Dobrteše vasi 26; Iztok Grobeljniik, star 4 leta, sin ključav- ničarja iz Zabukovice 133; Dominik Strmšek, star 54 let, poljedelec iz Podsrede 35; Janez Hribernik,' star 64 let, soc. podpirEinec iz Polzele 18; Ivan Ratej, star 82 let, upokojenec iz Pernovega 4; Marija Kočevar, roj. Kovačič, stara 66 let, druž. upoko- jenka iz Letuša 109; Martin Kro- povšek, star 67 let, kmet iz Jeroni- ma 28. slaba dostava pošte V št. 31 Celjskega tednika ste objavili dopis tovariša Jure Jožeta iz Cerovec 26 Šentjur pri Celju z naslovom »Slaba dostava pošte«, v katerem dopisnik zahteva javni od- govor. Zato prosimo, da objavite naslednje sporočilo: Pošta Šentjur pri Celju ima za svoj dostavni okoliš, kot vsaka dru- ga pošta, uradno določeno pot. Za nekatere odročne hiše v hribovitem predelu se pošiljke dostavljajo po- sredno, to je preko zbirahiice ali zbirnih predalčkov. Tako je ureje- no tudi za Cerovec hišne številke 26 do 30, Pošiljke za te hiše se do- stavljajo na št. 8. V načrtu imamo, da bomo na tej hiši namestili zbir- ne predalčke, kamor bo pismonoša vlagal pMDŠiljke, naslovniki bodo ime- li ključ in bodo iz teh predalčkov dvigali, pa tudi vlagali svoje pošilj- ke za odjpravo v druge kraje. Del Cerovca je hribovit, tako tu- di skupina hiš 26 do 30 (šohta). V tem dostavnem okolišu prehodi pi- smonoša dnevno 25 km. Zaradi hri- bovitosti področja lahko le delno uporablja kolo. če bi dostavljal tu- di v Šohto, bi se mu pot povečala za 3 km. Pošiljk za ta kraj pa ni. Na dnevni časopis ni nihče naročen, samo v dveh hišah imajo Celjski tednik. Dejstvo je, da so prebivalci hribovitih področij prikrajšani gle- de dostave pošiljk, vendar se to kljub prizadevanju ptt podjetja ne more v celoti odpraviti. To pa ni samo Silučaj šentjurske pošte, pač pa tudi drugod doma in v svetu. Podjetje za PTT promet Celje ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV SE BO V KRATKEM PRESELIL BIL JE ZE SKRAJNI CAS Zavod za rehabilitacijo invalidov iz Celja je dobil nove prostore. No- ve delavnice so bile že nujno po- trebne, saj so bile dosedaj premaj- hne, utesnjene in neprimerne. Otež, ^očale so delo, ovirale proizvodnjo m takšne prav gotovo niso nudile pravih delovnih pogojev že tako tež- jemu delu invalidskih rehabilitan- tov. Invalide sprejmejo vsako leto na testiranje, kjer ugotove telesne in psihične sposobnosti. Lansko leto so testirali 130 invalidov. Na zavodu je končalo rehabilitacijo 22 invalidov, 38 v drugih delovnih organizacijah, 35 invalidov so zaposlili v delovnih organizacijah in Ikar 51 % jih je ostalo na zavodu. Na testu ugotove tudi ali je invalid sposoben za delo, ki ga je opravljal pred nezgodo ali pa se mora prekvalificirati in kakš- na je seveda pot, da pride do dru- gega delovnega mesta. Tako ugoto- vijo ali se mora predhodno usposo- biti za delo ali pa se lahko brez tega vključi v delo. Invalidske delavce usposabljajo na dva načina: na sa- mem zavodu ali pa jim omogočijo rehabilitacijo na drugem delovnem mestu; seveda pod nadzorstvom za- voda. Težje primere zaposlijo na samem zavodu, predvsem v lesni in kovinski galanteriji ter v šivalnicaii. Po usposobitvi pa zaposlijo delavca v drugih delovnih organizacijah. Najtežje invalide zaposle na zavodu. Zavod za rehabilitacijo invalidov je samostojna delovna organizacija. To p/omeni, da mora izpolnjevati vse pogoje s svojimi poslovnimi so delavci, da lahko obstaja in pomaga usposabljati invalide za normalno delo. Zavod bi moral imeti najboljše pogoje za delo, vendar pa so slabši kot v ostalih delovnih organizacijah. Tako imajo obrate razmetane po vsej bližnji in daljnji okolici Celja in tudi v sedanjih delavnicah v Ipavčevi ulici v Celju so s prosto- rom zelo na tesnem. Delovna mesta imajo na hodniku, v majhnih sobah je premalo prostora za stroje, kaj šele za ljudi; proizvodnja pa mora teči naprej. V taikšnih finančnih po- gojih, predvsem sedaj po reformi in prostorni stiski je tudi delo stro kovnJakov, ki usposabljajo invalide otežkočeno. Zato je bila gradnja novih pro- storov nujna in znesek 280 milijo nov, kolikor je veljala gradnja, je upravičen. Opremo za nove sodobne delovne dvorane so prispevali na zavodu sami. Pravkar končujejo zadnja obrtniška dela in pričaku- jejo, da se bodo že konec tega me- seca preselili v tako potrebne in pri- čakovane nove delavnice. J. P. AVTOMOBIL ZGOREL Voznik osebnega avtomobila, nem- ški državljan Stanislav Potočnik roj. v Selcah pri Vojniku je vozil iz Celja proti Štorapi. Ko je pripeljal z neprimerno hitrostjo na oster in nepregleden ovinek pri hiši št. 89, ga je zaneslo s ceste v obcestni ja- rek, nato je peljal po njem, zadel v podcestni kanal in se prevrnil na streho. Avtomobil se je takoj vnel in pričel goreti, potnike pa so rešili mimoidoči. Ker je avtomobil popol- noma zgorel je škode za 18.000 N-di- narjev. Voznik je pri nesreči dobil izpah desnega kolka, njegov brat Oto Potočnik poškodbo na levi ro- ki, Ivan Vrane težje poškodbe na glavi in pretres možganov in Jože Vrane poškodbe po glavi. Potniki so iz Selc pri Vojniku. Avtomobilshi servis v Konjicah Kmalu bodo Slovenske Konjioe bogatejše za potreben objekt. Dobili bodo namreč avtomobilski servis, ki pa bo nredilo podjetje Slovenija avto iz Ljubljane. Servis bo v nepo- sredni bližini sedanjo prodajalne, in ker je tudi bencinska črpalka od- daljena le 100 m, bodo vsi potrebni objekti za avtomobiliste na istein kraju. Vedno več je lastnikov avto- mobilo-v v Slovenskih Konjicah in s servisno delavnico si bodo prihra- nili marsikateri dinar, saj jim ne bo treba že za vsako malenkost oditi v Celje. V. L. OTROŠKI VRTEC V Slovenskih Konjicah bodo že letošnjo jesen dobili nov otroški vrtec. Potrebna denarna^ sredstva ko zagovoljena in boonmijo nanjo. Tudi amate- rizmu, kot kaže, nismo najbolj na- klonjeni in vse preveč pozabljamo, da je lastno sodelovanje v kulturni dejavnosti najboljši način za vred- notenje vsega ostalega kulturnega in umetniškega delovanja. Da bi zainteresirali za svoje delo čim več neposrednih proizvajalcev, bi se morali delovni kolektivi kulturnih institucij lotiti zanimivejših in ne- posredne j ših delavnih oblik. Tako bi silovensko ljudsko gledališče na primer lahko z živo besedo pojas- njevalo svoj program pred nOvo se- zono, knjižnica bi lahko poslala v tovaime knjižne kovčke, razstavne prostore bi morali urediti taiko, da bi se dijaki in učenci v njih laže se- znanjali z umetnostjo, kulturne in- stitucije bi se morale dogovoriti za trden koledar kulturnih prireditev itd. V delovnih organizacijah pa bi lahko razvijali klubsko življenje, pri čemer naj bi več pozornosti po- svetili vsebini kot pa urejanju pro- storov. Sredstva sklada za kulturo so premajhna, da bi lahko krili vse najnujnejše ix>trebe kulturnih in; stitucij. Vprašanje je, če se nc bi kazalo resneje progovoriti o medko munskem financiranju, saj mnoge kulturne institucije s svojo dejav- nostjo presegajo ozke občinske me- je. Verjetno pa bo treba, da bi re- ših njihov težak finančni položai)' zvišati tudi prispevek obiskovalcev- ki z vstopninami, izposojevalninanu in podobnimi oblikami prav tako sodeluje pri formiranju dohodka zavodov in ustanov. Občiinski odbor sindikata družbe- nih dejavnosti je s svojimi ugotovit' vami seznanil vsa občinska vodstva dnižbeno političnih organizacij, ob- činsko zvezo kulturno prosvetnJ*^ organizacij in tudi nekatere drug^ forume, ki bi po svoje lahko prisp^.' vali k izboljšanju stanja. DelovU^ kolektivi kulturnih dejavnosti bodo jeseni začeli med šolami podjetji zelo konkretno akcijo, j katero naj bi kulturo bolj približa'' delovnemu človeku. UREDNIKI TOVARNIŠKIH LISTOV SO SE SESTALI Večja samostojnost • Na skupnem sestanku urednikov tovarniških glasil Ingrada, EMO, Železarne Štore, Cinkarne, Libele in Aera, so uredniki ustanovili svoj svet, svoj uredniški kolegij, ki jim bo poniaj^al pri boljšem urejanju tovarniških glasil. Tovarniški listi, ki izhajajo v ve- liki nakladi in ki ninof,'okrat pre- raščajo okvire tovarne in ki v prvi vrsti pomenijo neposredno obve- ščanje delovnega človeka o njego- vem okolju, o njegovem delu in o sklepih delavskega sveta, so pri iz- dajanju naleteli na mnoge težave. Težave same so nastajale v tovarni, ki list financira in seveda tovarna zahteva vse drugačno pisanje, kot pa ga napiše novinar skozi svojo prizmo, V tovarnah so nehote poza- bili, da mK)ra list predvsem odkri- vati na])ake in da nanje s pravilno kritiko opozori ter tako pomaga in ne da i)iše samo povprečne sestavke o delu ter športu. Tako so skoraj v vseh tovarnah, kjer imajo lastna glasila, opozorili svoje novinarje, da s svojimi ostrimi sestavki kvarijo ugled tovarne, ki sama izdaja list. Prav je, da v svojem lastnem listu ne bodo prali umazanega perila ali pa tendenciozno odkrivali napake in jih še s posebno slastjo tudi objav- ljali, vendar pa morajo bi'ti kritični do svojega dela in se ne bi smeli sramovati napak. Večkrat so se proti resničnemu, vendar kritičnemu pisa- nju, postavili po robu, vendar ne delavci ampalc manjšina, ki je ime- la glavno besedo v tovarni in proti kateri so novinarji naperili svoje pero. V večini primerov so novinar- ji' potegnili kratko, kot pravimo. Tovarne se med.sebojno tudi niso poznale dovolj in listi niso sodelo- vali, čeprav bi s tem obogatili svoje časopise. Tako so objavljali samo strogo lokalne sestavke o svoji to- varni, niso pa o istih težavah sezna- nili tudi ostala podjetja. Ravno o takšnih stvareh in o tem. kako in kaj naj pišejo, da bodo listi resničen odsev življenja v tovarni pa so se uredniki pogovarjali na skupnem sestanku. Ugotovili so, da mora !biti novinar opazovalec, ki opazuje in proučuje podjetje in s svojimi sestavki ne sme voditi inter- ne kritike, ampak jo naj usmerja. Kot svet urednikov, bodo sedaj že toliko močni, da bodo sprejeli vse pritožbe. O kritiki so dejali, da ni- kakor nc sme biti ostra, vendar mo- ra odkrivati napake in pri tem delu ne želijo vmešavanja organov to- varne v uredniško delo. J. P. POSEBNO OBVESTILO! KOLEKTIVI! OD 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IM OSTALIM POSK/ONSKE CENE ZA AV- TOBUSNE PREVOZE V NAJSODOBNEJE CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽ- NOST — ZAHTEVAJTE PONUDBE, VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 13-dnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« v oktobru PO »SREDO- ZEMLJU«. Prijave do 15. septembra 1966. 2. 7-dnevno avtobusno potovanje na AŽUR- NO OBALO — NICA, CANNES, MONTE CAR- lO, CHAMONIX, MONT BLANC, AOSTA, TO- RINO, MERANO — v oktobru 1966. ITijave do 25. avgusta 1966. 3. 1-dnevni avtobusni izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. 8-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v oktobru 1966. 5. MUIUKIZIKANI lUKisil! iTipravili smo vam zelo ugodne počitniške aranžmane v PORECU in ROVINJU. b. /-dnevno avtobusno potovanje v KlM (Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma- rino, Visario, Tarvisio). Prijave do 10, sep- tembra 1966. 7. Preživite del svojega dopusta s 4-dnev- nim križarjenjem med KORNATI. 8. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2- ali 3- dnevne izlete v TRST in BENETKE. 9. 9-dnevno avtobusno potovanje v LOUR- DES in na AŽURNO OBALO. Prijave do 15. septembra 1966. 10. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 11. 2 aU 3-dnevni izlet na DUNAJ. 12. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 13. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, prijave do 10. septembra. 14. 10-dnevno potovanje z avtobusom v CA- RIGRAD in SOFIJO. Prijave do 27. 8. 1966. 15. 9-dnevno avtobusno potovanje v JUŽNO FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave do 15. septembra 1966. 16. V času od 17. do 23. 9. 1966 avtobusno potovanje v RIM, NEAPELJ, CAPRI in POM- PEJE. Prijave do 1. 9. 1966. 17. 6-dnevno potovanje z avtobusom na DU- NAJSKI in BRNSKI VELESEJEM v času od 12. do 17. septembra 1966. Prijave do 27. av- gusta 1966. 18. 3-dnevno avtobusno potovanje v času od 17. do 19. 9. 1966 v VERONO, VICENZO in PADOVO. Prijave do 3. septembra 1966. 19. 4-dnevno avtobusno potovanje na ogled OKTOBERFESTA v Mt)NCHEN-u. Prijave do 25. avgusta 1966. 20. 6-dnevni avtobusni izlet na 3. mednarod- no razstavo laboratorijske in merilne tehni- ke in avtomatike v kemiji »ILMAC« v BASE- iU. Prijave do 8. septembra 1966. nih /"^'"^"jte se naših kvaHtet- znLnfr"^"^'.''' ^^"^ nudimo po zelo najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. ioi^um^^/i^* POTOVANJEM ALI IZLE- .KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50, MALI OGLASI PRODAM MOTORNO kolo Puch — Tomos 250 ccm pro- dam. Naslov v upravi lista. STROJ za izdelavo zidne opeke 40 X 30 X 20 in 40 X 17 X 20 s podstavkom 145 kom in gradbeni les prodam. Franc Kokovnik, Voj- nik 258. ' 2ENSK0 URO »Darvil« prodam za 18.000 S-din. Naslov v upravi lista. GLOBOK otroški voziček prodam. Celje, Gro- harjeva 9 — desno. PREDSOBNO STENO z ogledalom, skoraj novo prodam ugodno. Naslov v upravi li- sta. TELEVIZOR RR prodam. Petrovič, Mikloši- čeva 4. VSELJIVO dvosobno stanovanje prodam ta- koj. Jože Krajne, Celje, Cesta na Ostrožno 2/1 — desno. KRAVO s teletom prodam. Celje, Zagrad 127. ENOSTANOVANJSKO dobro ohranjeno hišo v Plečnikovi ulici 9 (Jožefov hrib) prodam. Naslov v upravi lista. OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen pro- dam ugodno. Celje, Na Otoku 8 — pritlič- je. VINOGRAD s sadovnjakom in hišo možno za vselitev in celoten inventar prodam. Iz Ce- lja oddaljeno 5 km. Naslov v upravi lista. TRI trodelna nova, lepo okovana nezastekle- na okna z omaricami za platnene zavese prodam. Ignac Taškar — Zidani most 32 (pri novi šoli). MANJŠO vseljivo hišo, davka prosta za dobo 10 let prodam. Anton Smole, Celje, Galuso- va 2 (Skalna klet). KUHINJSKO POHIŠTVO prodam zaradi se- litve po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. »OPEL« leto 1954 prodam ugodno. Vprašati: »STEKLAR« Celje, Gubčeva 8. DVE postelji z žičnim vložkom, nočno omari- co in raztegljivo mizo prodam. Pavla Ju- stin, Jenkova ul. 34. TRI MLADE koze in kozla prodam. Pere, Ostrožno 115, Celje. SODE od 300—1100 1 prodam ugodno: Ribič, Vojnik 50. OPEL RECORD — 54 v voznem stanju pro- dam za 630.000 S-din ali po dogovoru za- menjam za tovorni avto. Veda Zdovc, Za- čret 18, Skofja vas. MOŠKI ŠIVALNI STROJ »Veritas« z elektro- motorjem prodam. Vprašati: Vinko Aristov- nik, šivalnica bolnice Celje. UNIVERZALNO dobro ohranjeno peč za ko- palnico (ogrevanje vode na elektriko ali na kurivo) prodam. Celje, Ljubljanska c. 74/a. NSU PRETIŠ dobro ohranjen prodam ugod- no. Naslov v upravi lista. NOV MOPED T-13 prodam. Marko Fink, Ce- lje, Kosova 9. KAROSERIJO za Fiat 600, steklo za vrata, zaganjač, motor, stekla z okvirji za vrata- 750 in klavirsko harmoniko prodam. Celje, Ulica Bratov Kresnikov 34. KUPIM TRODELNO okno uporabno za verando ku- pim. Naslov v upravi lista. ENOSTANOVANJSKO hišo ali stanovanje v okolici Celja, Celju ali Savinjski dolini ku- pim. Gotovina takoj. Boris Pšeničnik, Se- novo. SOD — 200 1 kupim. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO dograjeno ali nedograjeno hišo kupim na območju Šentjurja ali Šmar- ja. V poštev pride tudi gradbena parcela pri centru Šentjurja. Ponudbe z navedbo cene pošljite naslovniku: Ivanu Drofeniku, Gornja vas 2, Šentvid pri Grobelnem. ZAPOSLITEV: ŽENSKO za 4-urno varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu iščem. Naslov v upravi li- sta. ŠOFER C kateoorije išče zaposlitev, lahko tudi pri zasebniku. Naslov v upravi lista. ŽENSKO za dopoldansko pomoč sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNO in zanesljivo moč za gospo- dinjska dela sprejmem. Možna je tudi le dopoldanska zaposlitev. Kavčič, Celje, Čo- pova 11 (Otok). STANOVANJE USLUŽBENKA išče sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. DIJAKINJO sprejmem na stanovanje. Klavir na razpolago, eventuelno ga prodam. Na- slov v upravi lista. ZAKONCA iščeta sobo m kuhinjo ali večjo sobo proti lepi nagradi ali posojilu. Na- slov v upravi lista. ZA SOBO v Celju (za dobo 6 mesecev) nu- dim nagrado. Naslov v upravi lista. MANJŠI kabinet oddam proti plačilu vna- prej. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA išče sobo (pritličje) pri sta- rejši osebi za manjšo pomoč. Naslov v upravi lista. UČITELJ išče sobo v Radečah ali bližnji oko- lici. Leopold Šuler, Laško 312. RAZNO UČIM saksafon — iščem prijatelja-co z in- strumentom za skupne vaje. Naslov v upra- vi lista. GARAŽO oddam v najem. Zupan, Vegova, Celje. V NEDELJO zvečer je na poti iz Slivnice proti Šentjurju izgubil klobuk težji inva- lid. Poštenega najditelja prosi, da ga vrne pri Jožetu Zupančiču v Slivnici. SPOZNATI želim dekle od 25—27 let zaradi ženitve. Ločenke so izključene. En otrok ni ovira. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »RESNO«. PISMA in ostalo prevajam na nemški jezik: Krušič, Stanetova 2/11' od 8.—10. ure (pro- sim zvoniti). OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov izvr- šenih po moji ženi Mariji Tkalčič. — Ru- dolf Tkalčič starejši, Celje, Mariborska 2. V petek, dne 2. septembra ob 12. uri, bo na javni dražbi v Celju, Tovarniška 9 prodan osebni avto OPEL RECORD. LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT »SAVINJA« CELJE razpisuje javno ustno licitacijo za odkup pritlične zidane stavbe z zazidalno površino 317,60 m-. Stavba je pokrita delno z bobrovcem, delno s pocinkano plo- čevino. Izklicna cena znaša 11.972,60 N-din. Kupec mora zgradbo porušiti sam in odpeljati tudi ves ne- uporabni material, ki bi nastal pri rušenju. Licitacija se vrši dne 29. avgusta 1966 ob 8. uri na Lesno indu- strijskem kombinatu »Savinja« Celje, Mariborska 116. .Interesent za nakup mora predložiti pred pričetkom licitacije 10 " (, kavcijo od izklicne cene. Če ob napovedani uri ne bo interesentov iz družbenega sektor- ja, se licitacija ponovi za privatni sektor 1 uro kasneje. Stanovanjsko gospodarstvo Žalec razpisuje ponovno na podlagi sklepa UO z dne 16. 8. 1966 delovno mesto pravnika Pogoji so naslednji: Visoka ali višja izobrazba I. stopnje, po možnosti znanje strojepisja in praksa iz zemljiških zadev ter samoupravi j an j a. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje ni na razpolago — možnosti pa so v naslednjih 2 letih. Nastop službe takoj. Razpis velja do 1. 9. 1966. Vloge z daljšim življenjepisom, podatki o družbeni dejavnosti in dosedanjih zaposlitvah je po- slati UO Stanovanjskega gosipodarstva 2alec, ki bo kandidate za to delovno mesto obvestil o izidu razpisa v 8 dneh po zaključku natečaja. Tovarna »AERO« Celje razglaša prosta delovna mesta: a) industrijskega oblikovalca b) ključavničarja - instalaterja c) transportnega delavca d) pomožnega delavca Pogoji: pod a) industrijski oblikovalec grafične smeri z nekaj prakse; pod b) ključavničar-instalater z daljšo prakso na inštala- terskih delih za vodno in parno instalacijo; pod c) končana osem- letka, fizično dobro razvit; pod d) končana osemletka — praksa v vrtnarski stroki. Za vse je pogoj odslužen vojaški rok in poizkusno delo od 30 do 45 dni. Podjetje nima stanovanj. Prijave sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi. PREBERITE TUDI TO! Če želite, da Vam naslov objavljenega oglasa posredujemo pismeno nam za odgovor pošljite znamko za 50 S-din. Za oglase pod šifro ne izdajamo naslova, za tovrstne oglase je treba vložiti pismeno ponudbo. Za oglase, katerih naslovi so objavljeni v časopisu ne posre- dujemo naslova, ker je le-ta razviden v časopisu. Telefonska številka oglasno naročninskega oddelka Cdljskega tednika 21-27, 21-28 — interno 005. S sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri. TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET ZDRAVILIŠČA: V zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna je dovolj prostora, v Laškem pa so potrebne rezervacije. Tudi v Rimskih Toplicah je do- volj prostih ležišč. V zdraviliščih znižane ce- ne. GORNJA SAVINJSKA DOLINA: Za Planinski dom, Plesnika in sestre Lo- garjeve v Logarski dolini so potrebne rezer- vacije, enako za Ježa v Lučah in hotel Turist v Gornjem gradu. Sicer pa je v Solčavi, Lu- čah, na Ljubnem, v Gornjem gradu in Mozir- ju na voljo dovolj prostih ležišč. OSTALI KRAJI: V Braslovčah, na Gori Oljki, v SloveiukUi Konjicah, v weekend naselju Prebold in v vseh ostalih krajih je dovolj prostih ležišč. GODBA, PLES, RAZVEDRILO: V hotelu Celeia, v gostišču Na gričku, re- stavraciji Kladivar, Samopostrežni restavra- ciji godba vsako soboto zvečer, na vrtu re- stavracije Koper vsako sredo, soboto in ne- deljo, na Starem gradu vsako nedeljo po- poldne, v hotelu Triglav na Dobrni vsak to- rek, četrtek, soboto in nedeljo, vsak torek zvečer ples v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini, vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavraciji Pošta v Rogaški Slatini. KOPALNI BAZENI: Odprti so kopalni bazeni v Celju, Rimskih Toplicah, Šoštanju, Preboldu in Rogaški Sla- tini ter v Laškem in na Dobrni. Kopalni čas dnevno od 8.—19. ure. bazen v RimsUh To- plicah vsak ponedeljek zaprt. IZLETNIK CELJE V sodelovanju s »PUTNIK«-om Beograd organizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INOZEMSTVO. G R A Z — od 2. do 10. oktobra — 1-dnevni avtobusni izleti, zahtevajte program potova- nja, prijave sprejemamo do 15. septembra. BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte podrob- ne programe. TRST — MIRAMARE, 1-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte program potovanja. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogovoru s kolektivom. SIRIJA — LIBAN — JORDAN — BOLGA- RIJA — TURČIJA — GRČIJA, 16-dnevno avto- busno potovanje dne 3. oktobra, prijave spre- jemamo do 5. 9. 1966. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, U-dnevno potovanje z vlakom dne 20. oktobra, prijave sprejemamo do 19. septembra 1966. SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 9. oktobra, prijave sprejemamo do 9. septembra 1966. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno avtobusno potovanje dne 5. oktobra, prijave sprejemamo do 5. septembra 1966. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju,, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avtobu- IZLETNIK posreduje v najkrajšem času si. nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet za tu in inozemstvo. Poslužujte se turističnih uslug v naših po- slovalnicah. Za cenjeni obisk se priporoča Sektor za turizem IZLETNIK CEUE, tel. 28-41 Upravni odbor Obrtnega pod- jetja »STEKLAR« — Celje razpisuje prosto delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: gradbeni tehnik in nad 5 let prakse. Pismene ponudbe z dokazili do- stavijo kandidati upravi podjetja najkasneje do 15. 9. 1966 Osnovna šola »FRANA KRANJ- CA« Celje — Polule, sprejema prijave za večerno osnovno šolo do 10. septembra 1966. Pogoji za sprejem: zaposlitev, starost naj- manj 17 let, uspešno dokončanih 6 razredov osnovne šole. Pričetek pouka v začetku oktobra. Dimnikarsko oodjetje »DIMNIKARSTVO« Celje, Zidanšltova 3, zaposli kvalificirane- ga dimnikarja. Rok prijave je do 31. avgusta 1966. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU Kljub vsemu napredek Kljub temu, da vsaj po koledarju poletje še ni končano pa so celjski plavalci pretekli teden skorajda za- ključili svojo tekmovalno sezono. Preteklo sobto in nedeljo so sode- lova/li v Ljubljani na zaključnem tekmovanju slovenske plavalne lige. Med osmimi najboljšimi slovenski- mi klubi so plavalci Neptuna doseg- li nekaj izvrstnih dosežkov, čeprav so v končni uvrstitvi pristali na šestem mestu. Kot je bilo pričakovati se je bor- ba za prvo mesto odvijala le med ljubljansko Ilirijo in Slavijo iz Vevč. Eikipe Ljubljane II, Triglava II, Kopra in Neptuna so bile bolj ali manj izenačene saj razlika med: Ljubljančani in Celjani znaša le okrog 1000 točk. Neikoliko slabši sta bih ekipi Radovljice in Fužinarja, vendar sta kljub temu zbrali po- trebno število točk za ostanek v pr- vi slovenski plavalni ligi. Ce pri- merjamo zbirek točk celjskih pla- valcev lani in letos, lahko opazimo napredek za 1600 točk skratka — letošnji dosežki Celjanov so kvali- tetnejš.!. Pri tem pa moramo pri- pomniti, da edino Neptun in Ra- dovljica nimata možnosti zimske »vodne« vadbe. Najuspešnejši posameznik v celj- ski ekiipi je bil prav gotovo Kovačič, ki je sam ali skupaj z ostalimi v štafeti zbral preko 2600 točk v še- stih diiscipHnah. V prav toliko pa- nogah je tekmovala tudi Herzogova in zbrala preko 2100 točk. Dosegla je tudi dve odlični uvrstitvi in dva klubska rekorda: 100 m kravi 1:17,2 in 2. mesto ter 400 m kravi 6:07,8 prav tako 2. mesto. Odličen uspeh sta dosegla v plavanju na 100 m kravi Žnidaršič in Tkavc z dvojno zmago. Prvi je progo preplaval v času 1:03,2 drugi pa v času 1:04,4, poleg njiju pa sta v štafeti 4 krat 100 m kravi pomagala pri odlični zmagi še Kovačič in Leskovšek. Po- leg omenjenih so s solidnimi do- sežki prispevali k večjemu številu točk še Dolžan, Oberžanova, Kme- tova (400 m kravi 6:45,45, Podpečan (400 m kravi 5:39,5), Toplak (200 m hrbtno 2:53,2), Cevnik (200 m prs- no 3:16,0), Modičeva, Herzog, L, Roj- šek, Rometova in Perčičeva. , Sklepna beseda: Glede na to, da letos vremenske prilike res niso bi- le 'kdove kako naklonjene plavalcem, moramo Celjane pohvaliti. Skoraj vsi so namreč izboljšali svoje lan- ske dosežke in se v nekaterih di- sciplmah — posebno v kravlu — že kar izenačili z najboljšimi v Slo- veniji. Še več pozornosti pa bo v prihodnje treba posvetiti predvsem ženski mladini, pri kateri ekipa Neptuna (razen izjem) še zaostaja za slovenskim povprečjem. Pa še nekaj je: V kohkor ne bi hoteli več capljati za ostalimi, bo treba čim- prej začeti misliti na izgradnjo zim- skega bazena. O tem pa kdaj dru- gič. EG ZAGREB BOLJŠI- PA RUDAR? Dolgo pričakovani start celj- skih rokometašev v zvezni roko- metni ligi preteklo soboto se je končal z neuspehom Celjanov. Se- veda pa prvega poraza, ki je bil pravzaprav pričakovan, ne gre je- mati tragično, saj je ekipa Zagre- ba bivši državni prvak in lani drugoplasirana ekipa v zvezni ligi. Sicer pa poznavalcu roko- metnega športa že imena 2ag- mešter. Vičan in Dekaris povedo vse. Celje je posebno v prvem pol- času prikazalo odlično igro in dobro pariralo napade domači- nov. Rezultat polčasa 3:5 in pozne- je 6:8 ter 10:14 je bil nadvse ugo- den, saj kaj več ni bilo priča- kovati. Ne moremo pa razumeti, kako so si mogli dovoliti v zadnji minuti in pol zabiti tri gole in izgubiti 17:10, čeprav bi lahko s pravilno taktično igro dosegli mnogo ugodnejši rezultat. Vsaka šola nekaj stane. Upajmo, da se to v prihodnjih srečanjih, ki bo- do vsekakor odločilnejša, ne bo ponovilo kaj podobnega. Eno najvažnejših srečanj za ro- kometaše Celja je vsekakor že to soboto ob 17.30 na igrišču Parti- zana ob Kersnikovi ulici. Žreb je namreč določil, da se že v dru- gem kolu v Celju srečata oba slo- venska predstavnika v zvezni ro- kometni ligi trboveljski Rudar in Celje. V kolikor Celjani ne želijo že v začetku izgubiti koraka z ostalimi ekipami zvezne lige, bo- do morali v tem srečanju zaigrati z vsemi močmi in prekiniti serijo neuspehov v dvobojih s Trbovelj- čani. Prav zaradi tega se celjski športni publiki obeta eno najza- nimivejših in najborbenejših ro- kometnih srečanj v zadnjih letih v Celju. Upajmo, da se športno srečanje ne bo izrodilo v kaj dru- gega. Seveda pa celjski zvezni li- gaši pričakujejo športno podporo in navijanje gledalcev, ki bi naj že v prvi tekmi s športnim ve- denjem dokazali, da si tudi po tej plati zaslužijo gledanje tekem najboljših jugoslovanskih roko- metnih ekip. Vsak izgred bi bil torej samo na škodo igralcev, ki še vedno nimajo svojega igrišča in si ne želijo, da bi jim prepo- vedali igrati še na tem. Za konec še informacija o vstopnini: otro- ci 100, dijaki in vojaki 200, ostali 400 starih dinarjev. EG ŽRTVE PROMETA ODPOVEDALO KRMILO Proti Brežicam je po cesti Ili_ reda vozil s tovornjakom naloženirti z živino Peter Bovha. Ko je pripe- Ijal do naselja Stara vas mu je od- povedalo krmilo in je zapeljal po 2 metra visokem nasipu na trav- nik, kjer se je prevrnil na levi bok. Laže poškodovan je bil en potnik, zaradi padca pa je poginila ena kra- va, druga pa ima zlomljeno nogo Skoda 3.500 N-dinarjev. IZSILJEVAL PREDNOST Prometna nesreča se je zgodila na križišču Cankarejve ulice in Tito- vega trga v Celju pred Pošto. Voz- nik avtobusa Franc Jerenko je pri- peljal po prednostni cesti in zavijal v Cankarjevo ulico, ko je po njej pripeljal mopedist Silvo Višič in iz- siljeval prednost. Pri padcu je do- bil Višič pretres možganov ter rano na desnem licu. Škoda: 1,200 N-di- narjev. ZALETEL SE JE V HIŠO Voznik osebnega avtomobila Ivan Rak je vozil po cesti II. reda pro- ti Polzeli in zaradi prevelike hitro- sti ni mogel izvoziti zavoja temveč je zapeljal s ceste, vozil 28 metrov in se zaletel v vogal stavbe Ločica 7. Pri tem je voznik dobil poškodbe na glavi, Jože Antloga si je poško- doval glavo, nogo dn roko, Mirko Novak pa prav tako glavo. Po nu- đenju prve pomoči v bolnici so od- šli domov. Škoda: 6.000 N-dinarjev. NEPREVIDEN OTROK Iz Celja je vozil proti Vojniku ko- lesar desetletni Dušan Ulamec in ne da bi se prepričal, če je cesta prosta zavil proti domu. Ker je za njim pripeljal z osebnim avtomobi- lom Kurt Zatloukal je kljub zavi- ranju bilo trčenje neizbežno. Otrok je pri tem dobil pretres možganov, zlom leve krače in odrgnine po te- lesu. V ZADNJI DEL TOVORNJAKA Voznik tovornega avtomobila Jo- že Kvartič je vozil iz Velenja po Ko- roški cesti, za njim pa motorist Adolf Pirnat s sopotnikom Adolfom Pirnatom. Iz neznanega vzroka se je motorist zaletel v zadnji del to- vornjaka, pri čemer sta oba s sopot- nikom dobila pretres možganov in odgrnine po glavi. Škoda 1.800 N-di narjev. KDO KOGA TROSI S PEPEIOM? (Nadaljevanje s 4. strani) Potemtakem v Celju ni prostora za samce, razen v železniških va- gonih na stranskem tiru železniške postaje ali pa že v obstoječih ob- jektih ... Tako je v tem »hudinjskem pro- blemu« v resnici izbilo na dan ne- kaj drugega, kot pa trdimo in to ne zakonitost, ne samo in le —■ krnitev samoupravljanja in demo- kracije. Vzrok, da je prišlo do načelnega problema lahko mirne vesti obesi- mo na povzročitelje in to so pred- vsem urbanisti, ki so »spregledali« že uzakonjeno lokacijo v Malgajevi ulici, (ki pa ravno tako ne pride v poštev zaradi šole, otroškega vrtca, pomanjkanja igrišč itd., itd.) in pa ker niso ob razgrnitvi zazidalnega načrta ljudem povedali, še več, ker niso hoteli kljub temu, da so jih obvestili, na sestanek z občani. Za- tem občinske službe, ki so dokaj mlačno in nepripravljeno dolgo ča- sa le spremljale »razvoj dogodkov« ter prepuščale urbanistom, da še dandanes skrbe le za zunanje vklju- čevanje in funkcionalnost objektov, namesto da bi upoštevali še druge, na primer tudi sociološke momen- te! Vsekakor pa tudi občani, ki so — natočimo si čistega vina — prej skrbeli za osebna počutja, kot za počutja samcev, si bodimo odkriti — res ne bi najbolje »uživali« v okolju, ki danes še nima, pa tudi jutri še ne bo imelo ustreznih in potrebnih lokalov — ter ob tem ustvarili atmosfero, ki jo bo dancs — težko rešiti. Pri tem seveda pri- de na vrsto 'skrajnost referenduma, ki ga sicer po statutu krajevna skupnost ima, vendar je prišlo do predloga na množičnem sestanku politične organizacije, ki so ga pre- imenovali v zbor volivcev. (Zbor vo- livcev pa sklicuje po občinskem sta- tutu predsednik občine ali po njego- vem naročilu predsednik krajevne skupnosti ali pa občani, toda v pri- meru, da obveste skupščino!). Ob tem pa ostane odprto vpraša- nje, kako rešiti problem, ki ima res primesi marsikakšne malomarnosti in birokracije, izrodil pa se je v nf- kaj, kar nam ne tako in ne drugače — ne dela humane — (ne zaradi Ustave!) — reklame, da o počutjih nc govorimo. J. Sever 0UB0JK4 V BdASlOVtAH Koncem avgusta se prične tekmo- vanje jesenskega delo odbojkarske- ga prvenstva na katerega se odboj- karji Partizana iz Braslovč že vest- no pripravljajo. Po spomladanskem delu tekmovanja so braslovški od- boj kar j i pristali namreč na drugem mestu II. odbojkarske lige — vzhod. Upe za osvojitev prvega mesta so si s porazom proti Mežičanom že zmanjšali. Seveda pa se odbojkarji Braslovč borijo s precejšnjimi te- žavami predvsem zato, ker nimajo pravega trenerja in so bolj prepu- ščeni sami sebi. Najšibkejša točka ekipe je predvsem slaba taktika pa še kolektivna igra. To pa je seveda posledica dosedanjega nenačrtnega treninga. Upajo pa, da bodo do za- četka tekmovanja vse to popravili, možnosti za osvojitev prvega mesta še niso zmanjkale. Finančno stanje pa jc bolj kot ne slkmmno. V okviru TVD Partizan so bili letos preskrbljeni le z dresi in tremi žogami za vadbo, kar pa je vsekakor premalo. Spričo pomanj- kanja denarja se nihče ne more ude- ležiti tudi nobenega vaditeljskega tečaja in seminarja za strokovno izpopolnjevanje. Še najbolj razve- seljvo dejstvo v društvu je to, da posvečajo veliko pozornosti mladim perspektivnim igralcem, ki pod nadzorstvom in ob pomoči starej- ših odbojkarjev pridno vadijo. T. T. Waterpolisti tretji Pretekli teden so celjski vvaterpolisti Neptuna — mladinci sodelovali v Kranju na mladinskem republi- škem prvenstvu v vvaterpolu. Udeležba je bila precej skromna, saj so nastopile le štiri ekipe. Celjani so tudi v mladinski konkurenci dokazali, da je celjski vvaterpolo v letošnji sezoni upravičeno na tretjem mestu v Sloveniji, saj so tako kot v republiški ligi tudi tokrat zasedli mesto za Triglavom in Ljubljano. Ne moremo pa se znebiti vtisa, da so bili na tem prvenstvu tako Ljubljančani kot Celjani močno oškodovani na račun domačinov. »Izakazall« so se namreč domači sodniki, ki so v celoti vodili tekmovanje in forsirali domače igralce, ki jim na tak način res ni bilo težko osvojiti prvega mesta. Domači sodniki, ki so sodili tekme, so si ves čas izmišljevali prekrške nad domačimi igralci, čeprav jih tudi ni bilo. Tako so kranjski vvaterpolisti v odločilnih tekmah z Ljubljano in Neptunom od 15 kar 13 golov dosegli z igralcem več. To pa je vsekakor nenavadno za dvoboje izenačenih ekip. Slika prikazuje na desni najboljšega vratarja na prvenstvu Celjana Vrečka ter celjsko ekipo. (Foto šmon) krCne žile bolezen našega časa Krčne žile so bolezen sodobno- sti. Nastajajo zato, lier čedalje redkeje uporabljamo noge za ti- sto, čemur naj bi služile. Svoje življenje preživimo sede, leže ali stoje, vedno manj hodimo in se gibljemo; to pa je lahko zelo ne- varno. V zdravnikovo ordinacijo je stopila mlada ženska. Nič več kot 24 let ni bila stara, lepo je bila raščena, skrbno negovana in njenim lepim nogam tudi izbirč- no oko ne bi moglo ničesar oči- tati. Toda prav noge so ji povzro- čale precejšnje težave. Zdravni- ku je potožila, da se proti večeru že komaj drži na nogah, da ji gležnji otekajo in da je pod kožo že nekajkrat opazila modre pro- ge. Zdravnik je z lahkoto ugoto- vil diagnozo: krene žile — bole- zen razširjenih ven. KAJ POVZROČA KRCNE ŽILE? Rekli smo, da so krčne žile po- sledica pomanjkanja gibanja. Za- to so najpogostejše pri ljudeh, ki morajo veliko stati. Stanje nam- reč napreza stene ožilja. Ce je vezivno tkivo že prirojeno oslab- ljeno, se že po nekaj mesecih ve- ne razširijo. Modro obarvane proge prosevajo skozi kožo in pr- vi znanilci te razširjene bolezni so tu. Koža na tem mestu je raz- sušena, tanka, občutljiva in po- dobna pergamentnemu papirju. Krčne žile pravzaprav še niso bo- lezen, lahko pa jo povzročijo, saj pogosto pripeljejo do vnetja ven, tromboze in tudi do odprtih ran na nogah. Kot vemo, se kri pre- taka po telesu po dveh vrstah žil. Arterije vodijo celicam kri, polno kisika, po venah pa se pro- ti srcu pretaka že istrošena kri. »Motor« arterij je srce, za vene na nogah pa opravljajo to dolž- nost nožne mišice. Pri vsakem koraku potisnejo kri proti srcu. Po zdravih venah se torej kri razmeroma hitro pretaka, poseb- ne zaklopke pa ji preprečujejo, da bi se vračala. Po krčnih žilah pa kri k srcu že ne priteka več nemoteno, kojti zaklopke ne tes- nijo dobro. Pritisk krvi razširja ožilje. V razširjenih venah pa zaklopke ne delujejo več popolno in njihova naloga — usmerjati kri proti sr- cu je otežkočena. Če stojimo, te- če kri tudi v obratni smeri. To povzroča, da se kri nakopiči kar se kaže v občutku ležke utrujeno- sti v prizadeti nogi. Posebno zve- čer so noge otekle, včasih tako, da celo kosti ni mogoče več opa- ziti. Toda, takoj ko jih položi- mo na kakšen višji prostor, ali ponoči, ko mirujejo, pritisk krvi upade. Za naslednji stadij so zna- čilni krči, ki hitro izginejo, če stopalo in prste odločno krčimo in raztezamo, ali če skočimo iz postelje in napravimo nekaj krepkih korakov. Noge lahko tu- di masiramo ali umijemo s hlad- no vodo. Ce pa krč v nekaj minu- tah ne popusti in traja dalj ča- sa, moramo naslednje jutro ta- koj k zdravniku. KRCNE ŽILE SO DEDNA BOLEZEN Krčne žile so dedna bolezen. Lahko pa so tudi posledica vnet- ja globoko ležečih ven. Zaradi vnetja se namreč zaklopke v ve- ni poškodujejo in kri ne more teči po svoji običajni poti. Zato si poišče drugo — ta preusmeri- tev pa se izoblikuje v krčne žile. Včasih se krčne žile pojavijo tudi med nosečnostjo. Toda te ponavadi po porodu izginejo. ZDRAVNIKOVA ODLOČITEV Preden se zdravnik odloči za zdravljenje, mora ugotoviti, ali je treba krčne žile odstraniti za- radi medicinskih, ali zaradi koz- metičnih razlogov. Prav tako mo- ra preveriti, če lahko poseg mi- ne brez posledic. Kadar so žile vnete, mora zdravnik namreč po- čakati. Potem pa se ponavadi odloči za eno od dveh metod zdravljenja: Pri kirurškem posegu bo od- stranil žilne vozle, pri drugem posegu pa bo v žile vbrizgal po- sebno tekočino, ki bo povzročila vnetje. Posledica tega je, da se stene žil zlepijo in ozdravijo. Zdravnik nogo nato trdno pove- že z elastičnim povojem in paci- ent lahko hodi. Hoja je celo nuj- na, saj na ta način preprečijo morebitne komplikacije. Noga mora biti tesno povita kakih osem do štirinajst dni. Metodi sta zanesljivi le, če ju opravi izkušen zdravnik. Druga metoda pa je priporočljiva tudi zato, ker pacienta ne odtegne od dela in njegovega običajnega na- čina življenja. Krčne žile se ne pozdravijo sa- me od sebe. Cimdlje traja bole- zen, tem težje so lahko kompli- kacije. Mnogi ozdravljeni pacien- ti pa so dočakali tudi že visoko starost. ODPRTA NOGA — STRAH ZDRAVNIKA IN PACIENTA Ce se kri v nožnih venah zaje- zi, pride pogosto iz vene tudi v okolno tkivo. V tem primeru se začno tvoriti snovi, ki povzroči- jo vnetje podkože in kože. Nasta- ne srbeč izpuščaj, ki je lahko ze- lo nevaren, saj je koža na takem mestu slabo prehranjena, tanka in občutljiva in se zaradi dolgo- trajnega praskanja lahko hitro raztrga. Posledica je odprta no- ga. Žal mnogi zdravniki pri odpr- tih nogah priporočajo čimveč po- čivanja in celo ležanje. In res — če pacient leži, se noga lepo zdra- vi. Toda takoj, ko vstane, se kri ponovno zajezi in navidez zdra- va noga se spet odpre. Odprte noge pa ne smemo zamenjati z običajnimi ranami, pri katerih je za uspešno zdravljenje res po- trebno mirovanje. Rane pa, ki jih povzročajo krčne žile, odstra- nimo samo s tem, če se rešimo tudi vzroka. Ta pa je zajezitev krvi v veni. ZDRAVLJENJE ODPRTIH NOG Zaradi povišanega pritiska kr- vi v veni mora zdravnik nogo trdno in enakomerno poviti z elastičnim zavojem, ki je pri zdravljenju krčnih žil najpo- membnejši pripomoček. Povoj namreč vene oži in z njimi oži tudi krčne žile. Ko pacient s tem povojem hodi, zajezena kri odte- ka in rana se hitro zdravi. Ce pa se noga v nekaj tednih ne po- zdravi in pacient še čuti bolečine, gre prav gotovo za kronično vnet- je globokih ven. Zdravnik bo v takem primeru nogo še krepke- je povil, izbral pa bo specialni povoj. Rentgenski posnetek krčnih žil razločno kaže vbrizgano snov v voz- lih žile. To so razširjene vene, v katerih se zadržuje kri. (Levo). Ista noga (desno) štiri tedne kasneje. Krčne žile so Izginile, povoj (slika povsem desno) pa jih je stisnil. Kri cirkulira hitreje in jo mišice poganjajo normalno proti srcu. Pacient se mora veliko gibati, ležanje bo zdravnik dovolil samo v izredno težkih primerih. Bolne noge ne smemo kopati. S tem namreč škodujemo občut- ljivi koži in rana se še bolj širi. Še bolj je škodljiva topla kopel, ker toplota žile širi in s tem še povečuje zajezitev krvi. Škodljivo je torej tudi vsako sončenje, su- šenje rane s fenom in podobno. Bolniki naj ne nosijo copat, ki nogi ne dajejo potrebne opore. V njih so mišice in sklepi nepra- vilno obremenjeni in tudi cirku- lacija krvi je slabša kot sicer. Za:;o naj rajši obujejo udobne nizke čevlje s široko peto. Krčne žile se lahko tudi vna- mejo. Posledice so včasih lahko celo usodne. CE KRČNA ŽILA POCl i Krčne žile se včasih tako pri- bližajo koži, da poči že ob naj- Dolj rahlem udarcu. Takoj ko no- ga začne krvaveti, jo mora paci- ent visoko dvigniti. Ko krvavitev preneha, naj na rano položi kom- preso, svitek povoja ali sveže prelikan in zložen robec, ki ga pritrdi z dvema elastikama in krepko povije. Potem lahko gre k zdravniku. Vsak poskus preve- zovanja noge nad rano bi krva- vitev še povečal, saj bi z njim za- jezitev krvi v veni še stopnjevali. KAKO SE OBVARUJEMO KRČNIH ŽIL Da bi se obvarovali pred krčni- mi žilami, bi se morali ravnali po teh-le navodilih: 1. Vsako juiro, dokler so noge še tople, bi jih morali okopati v mrzli vodi. Cim hladnejša je vo- da, tem krajša naj bo kopel. Ce pa so noge hladne, jih kopamo izmenično najprej v topli in na- to še v hladni vodi. 2. Cim več bi morali hoditi, po- sebno ob večerih. Takšna hoja pa ne sme biti lenobno spreha- janje, temveč je treba stopati od- ločno in dokaj hitro. 3. Dolgo stanje je strup za zdrave noge. Ce je le mogoče, jih tudi čez dan nekajkrat položimo na dvignjen prostor. Tisti pa, ki v poklicu veliko stojijo, morajo noge zaščititi z dobro elastično nogavico, da z njo preprečimo za- jezitev krvi. 4. Paziti je treba na normalno težo. Prevelika teža namreč obremenjuje vezi in sklepe, ki so potem tudi zelo boleči. Človeku se zato ne ljubi hoditi, raje sedi in leži — to pa je, kot vemo spet pogoj za nastanek krčnih žil. 5. Paziti je treba na redno pre- bavo. Zaprtje otežuje krvni ob- tok. 6. Izogibati bi se morali ozkih čevljev. Dnevna obutev mora imeti dovolj prostora za prste, pete pa naj bodo široke in ne višje kot dva do tri centimetre. 7. Plavanje, telovadba in vož- nja s kolesom so najboljše sred- stvo proti nastanku krčnih žil. 8. Urediti je treba tudi prehra- no. Skoparite s soljo! In nikar se ne ravnajte po teh nasvetih samo tri tedne. Posta- nejo naj vaš način življenja, si- cer se morate sprijazniti s tem, da boste nekega lepega dne opa- zili na nogah temne in boleče že tri leta sta Leslie Caron in War- ren Beatty velika prijatelja, a še vedno se nista poročila. Je morda I Leslie ljubosumna na \Varrenovo so- jigralko Shirley MacLalne, s katero igrata ljubimca v filmu »Vroče je v mestu?« Ne, ljubosumnost ni po- trebna, saj je Shlrley Warrenova se- stra. KUHINJA VCERAJ IN DANES S kuhinjami se dogajajo čudne stvari. Doživele so že toliko spre- memb, da l,e redkokateri stanovanj- ski prostor. V obdobju med obema vojnama je družina obedovala po- navadi kar v kuhinji. Le ob nede- ljah, praznikih, ali pa ob priložno- stih, ko so v hišo prišli gostje, so pogrnili v jedilnici, ki je bila poseb- na, na ustrezen način opremljena soba. Ta prostor je bil torej redko- l^daj izkoriščen, saj so člani družine Preživeli veči del časa, ko so bili do- ma, v kuhinji. Mnogo kasneje je nastopila doba delovnih kuhinj. Jedilna miza je od- ^omala v jedilnico, v kuhinji pa je Ostalo samo tisto, kar je gospodinja Potrebovala za čim bolj nemoteno Pripravljanje hrane. S tem načinom P'^ojcktiranja so arhitekti svoje "stranke počasi navajali na nov dnev- ^' prostor, na tako imenovano dnev- no sobo.. Take dnevne sobe pa so morale biti .seveda dovolj velike, saj je poleg običajne omare, morebitne- ga ležišča, čajne mizice in udobnih foteljev, morala v njej najti prostor, še jedilna miza z nekaj stoli. Stanovanjska kuhinja je nekak- šen kompromis med eno in drugo skrajnostjo. Ta prostor je dovolj ve- lik, da je v njem mogoče urediti delovni — kuhinjski kot (ki so ga ponavadi rešili z nišo) in jedilni prostor, ki pa lahko le delno nado- mesti dnevni prostor. In prav ta po- goj — velikost, pa razmeroma majhna funkcionalnost — jc vzrok za to, da se arhitekti čedalje redke- je odločajo za niše in jedilni kot. Kaj pa zdaj? Ekonomski razlogi nam narekujejo, da gradimo stano- vanja z relativno majhno kvadratu- ro. Ta okoliščina nam praktično onemogoča, da bi si privoščili dnev- no sobo, v kateri bi našla svoj pro- stor tudi jedilna miza. Tako je v na- ših stanovanjih vse več kuliinj, ki so sicer relativno majhne, vendar dovolj velike, da lahko vanjo posta- vimo tudi jedilno mizo za vsaj štiri ljudi. No, bi rekli zlobneži, pa smo tam, kot pred štiridesetimi leti. In vendar to ni res. Družina zdaj svo- jega prostega časa ne preživi več v kuhinji, temveč v dnevni sobi, v ku- hinjo pridejo le v toliko, da pripra- vijo hrano in jo v miru pojedo. Srečamo se torej z novim vpraša- njem. Kam naj postavimo jedilno mizo v tej majihni kuhinji? Na sre- do verjetno ne, ker bi s tem izgubili preveliko dragocenega prostora. Predvidevamo, da je arhitekt eno od vzdolžnih sten v kuhinji predvidel za delovni prostor — pomivalno ko- rito, delovni pult, štedilnik, hladil- nik, itd., drugo podolžno steno pa je pustil prosto. Ce bomo ob njo -pri- slonili mizo, bomo najbolje izkori- stili prostor in tako morda pridobili sedišča celo za pet, šest ljudi. Nasveti — s čim očistimo mastne madeže s sten? Z magnezijevo Itašo. — Kaj pa vodne madeže na politiranem po- hištvu? S toplim mlel(otai. — S čim odstranimo vodni kamen s kotll- čev in loncev? S toplim kisom. — K»\ naj uporabimo, da se bodo ogleda- la in steklo svetili? Mešanico enakih delov vode In alkohola. — S čim čistimo stare keramične predmete? Z mešanico smukca in bencina. — In madeže od nikotina na pepelnikih in posodi? Z vlažnim zamaškom. namočenim v sol. Igor Stare: ^ Čista vest Vse j C h , , : takšna tefka je bila, da me je postalo strah. Potem se je iz črnine'nekaj pri- mi ilo. V začetku je bilo nedolo- čeno in spraševal sem se, kako_ da lahko v temi sploh vidifn. Tisto nedoločno je bilo vse več- je in večje in svetlejše ter jasnej- še.'Pot e^n sem skoraj onemel in omedlel, k&jti kaj takega skoraj nisem pričakoval. i Ves tisti čas me je tlačila mora dri :se nisem mogel spomniti za- četka nečesa. Samo prva črka ■mi je manjkala. Takrat pa me je tista svetleča se stvar, ki je postala že skoraj popolnoma jas- na, spomnila nečesa^ Vendar pa je stvar postajala nasilna. Sko- raj posiljevala je že mojo trpečo duhovnost. In razum je dejal: »Razreši jo že vendar«. Potem sem počasi le začel dojemati obliko nedoločnega in končno se je izkristaliziralo nekaj. Ne- kaj navadnega, hladnega, svinče- nega in obenem nenavadnega. Pojavila se je črka. Da, čisto na- vadna črka. črka K. K kot stvar brez razsežnosti in perspektiv, šele malce pozneje, kajti proces njenega razvoja je šel res počasi, je pričel kos svinca z imenom K, dobivati razsežnosti. K je postal kultura, knjiga, in kraja. (Ker moja duševnost živi šele dvajset let na svobodi in je prej ni ome- jevala nobena črka, še najmanj pa črka in simbol K, sem šele zdaj pričel čutiti njeno prisot* nost). Končno sem ugotovil, da je le neka zveza med kulturo in knjigo in kulturo ter krajo pššššt. Ugotovil sem, da je kul- tura v ljudeh in da ljudje pišejo knjige in s tem sestavljajo neke vrste kulturo. Torej kultura je odvisna tudi od njih in tudi knji- ge se pri nas pišejo zaradi kul- ture. m-Kako sem se oddahnil, ko je moja vest ugotovila, da je pri nas kultura in da so tudi knjige in celo to, da knjige ljudje be- ro. Saj pri nas vsak drtigi \> enem letu prebere celo knjigo in spije samo 66 I alkohola. K sreči je pri nas kultura dosegla razsežno- sti in se zelo razbohotila. Ne po- z.abimo namreč, da si v lokalu kulturno postrežen, da te odpu- stijo iz službe kulturno, da... Seveda pa veliko beremo. Člo\>ek komaj čaka, da se lahri ko vsede in vzame v roke knjigo'- ter se s tem duševno sprosti. Psilrološke knjige še posebej pri- vlačijo. Zato naš delovni človeku rad seže'po literaturi iz naših ki-' oskov. Oh, saj ne kupuje knjige samo za o, da hi ljudje videli, da bere ali pa jih morda ne odpre,, kcr.re Loj i, da bi se mu zamasti-> le. Kje pa. Naravnost požira lju-' bezenske knjige, vendar morajo^ biti seveda optimistične s sreč-'\ nim koncem. Čtfjveku moramo-' dati elan. Opajajmo ga. Naj se omamlja nad kriminalnimi ro- mani, te naj vidi, da pri nas ni • talco kot na zahodu. Le naj spo- zna vso gnilobo nezdravih ne- kulturnih družb, da bo lahko ce- nil svojo srenjo. Naj uživa v kri- minalnih romanih in roto bibli- otekah in kavbojskih romanih in stripih in žepnih knjigah. Naj bere! Včasih naj pobrska tudi med našo literaturno zapuščino, mor- da bo odkril celo Cankarja. Si- cer pa ta je zastarel. Mi gremo; spasom naprej draga tovarišica K. Kdo ho le bral poezijo, ko imamo kvalitetne električne or- kestre, ki v duhu časa pojejo pesmi. Prešerna praviš ljuba K, če poznam. Seveda sem slišal zanj. Ali ni bil rojen nekje v Vr-' bi na Koroškem in mu je bilo ime Ivan ter je napisal Gorski venec. Da ni res, praviš? Kako? Jaz se ne lažem. Sem sin svojega naroda. Pazi se me K. Imam zve- ze. Moji prijatelji so kulturni.., in zelo dobro vedo, kaj je kultu- ra in kaj ne. Naš delovni človek mora tudi duhovno uživati pra- vijo. Brez .skrbi, te bodo že po- učili. Le nikar pa nam ne kradi idej, ti pravim. Mi imamo namreč vse zapisano in se bomo po zapiskih tudi ravnali draga K (morda že drugo leto). Na svidenje moj preljubi krompirček K, saj še nisi dozorel za našo kulturno srenjo. Preoblikuj se v kakšno drugo črko in me ne moti v moji črnini. LUTKA IZ PARIZA VINCENT MC CONNOK - 26 - čali spomini na včerajšnja doživetja. Le kako je mogla Suzy uga- niti, da bi lahko imel kaj opraviti s ipohcijo? Je bil morda nepre- viden? Najbolje bo, če se kar je le mogoče prej pobere od tod. Na- zaj v svoj notel. Na telefonski mizioi je ležal blok in svinčnik. Nakracal je nekaj besed v Crossmanovi pisavi, ki se je je bil naučil. Zahvalil se je, da ga je bila tako ljubeznivo sprejela. Obljubil je, da se bo- sta še videla. In podpis: Jeff Crossman. V jutranjem somraku je bil hotel Couronne neprikupen in neprijazen.' V recepciji ni bilo nikogar. Fanning se je stegnil čez mizo in vzel ključ od svoje sobe. Ko se je dvigalo dvigalo, je sli- šal nekakšen šum, ki ga ni mogel natanko opredeliti, od kod pri- haja. Pa tudi preveč utrujen je bil, da bi bil sploh poskušal. Počasi je odšel proti svoji sobi in jo odklenil. Kakšen tuj, osla- den duh? Vse temno. Težke zavese so bile do kraja zagrnjene. Stikalo za luč? Na levi ali na desni? Fanning je tipal po steni. Osladen duh mu je jemal sapo. Nenadoma se mu je zjasnilo, zakaj je v sobi-dišalo tako nenavadno. Nekdo je kadil marihuano. ' Marihuana! Beseda, je v hipu predramila Fanningove utruje- ne možgan,e. Obrnil se je in je hotel nazaj k vratom. Ni mu uspelo. Udarec ga je zadel po glavi. Fanning je začutil skelečo bolečino, opotekel se je, še enkrat je poizkusil, da bi pri- šel do vrat. Zaman. Tla so mu splavala spod nog. še preden ga je zadel drugi udarec, se je zgrudil nezavesten na preprogo. Kirka Fanninga je prebudil oster duh, ki ga je bodel v nos. Hotel je zakašljati, a že najmanjši premik mu je povzročil neznos- ne bolečine v glavi. Zažmrkal je in zagledal moško roko, ki mu je tiščala stekleničko pod nos. »Buden je,« se je oglasil moški. Fanning je odprl oči in spoznal svojo sobo v pariškem hotelu Couronne ter ugledal dve prikazni. Bila sta kot hrošča. Dva hrošča, natanko podobna drug dru- gemu. Vitki telesi v tesnih črnih usnjenih oblekah. Glavi v usnje- nih čepicah, ki sta prekrivali ušesa in se z jermenčkom zavezovali pod br^do. Nevidne oči za velikimi temnimi naočniki. »Kdo ste?« Eden izmed hroščev se je sklonil k Fanningu. »Kako se pišete?« Govoril je čisto angleščino. »Crossman.« Fanning je le z največjo muko iztisnil besedo iz ust. »Usekaj ga še enkrat!« Drugi hrošč je imel očiten naglas ameriških južnih držav. _ Fanning &e je skušal čisto nagonsko tunakniti. Šele zdaj je spoznal, da sedi na stolu. »Oglejta si vendar moj potni list.« »Sva ga že videla. Niti besedice ne verjameva. Vodja vam na- roča, da nemudoma zapustite Pariš.« »Vodja?« »Da. karkoli ste tudi nameravali, kar lepo pozabite. Odkurite jo! Zapoved sva dobila, da vas ne ubijeva. Zdaj še ne. Samo opo- - 27 — zor:ti vas hočeva. Ce boste pa jutri še vedno v Parizu, zapoved ne bo več verjela. Pojdiva, Harrv!« Moža v usnju sta odšla proti vratom. Eden izmed njiju se je še enkrat obrnil proti Fanningu: »Nc pozabite. Ce se še enkrat srečamo,, bo to vaš konec« Ko so se vrata zaprla, se je Fanning majaje vstal in prigugal k telefonu. V napravi je škrinilo, potem se je oglasil vratar: »Prosim?« • »Maurice! Naglo! Dva moža prihajata z dvigalom. Pokličite policijo. Naj ju aretirajo!« »Ne razumem vas, monsieur. Nikogar ni v dvigalu. Kabina je tu spodaj, prazna.« Fanning je prisluhnil. »Toda saj ga čujem, kako se spušča. Alaurice, moža sta me premlatila.« »Monsieur je moral kaj strašnega sanjati.« Fanning je besno odložil slušalko. Tudi Maurice je bil torej — 28 — v zvezi z njimi. Ozrl se je po sobi. Njegove stvari so bile razme- tane. Odgrnil je zavese, odprl okno in se nagnil skozenj. Spodaj je zagrmelo. Dva motorista sta zdrvela skozi stranski izvoz hotela. Oba v črnih usnjenih oblekah. Zavila sta okoli vogala. Le kako sta vedela, dani Jeff Crossman? Kaj je storil narobe? — O — Fanning je spal do poldneva. Ko se je prebudil, je bil odlo- čcn,.da se bo izselil iz hotela Couronne. Posvarili so ga. Do nasled- njega jutra bi moral zapustiti Pariš. Ce bi ostal, bo vratar Maurice to zagotovo sporočil svojim nalogodajalcem. Moža v usnju sta razrezala njegov večji kovček, a kazalo je, da se z manjšim nisia kdovekaj natanko ukvarjala. Ta je imel ,^,ikrivno dno, kjer je bilo skritih petdeset tisoč frankov in potni Tist za francoskega državljana Marca Cortoisa, inženirja. Fanning je shranil denar in polni list v žep. Najprej mora nekaj pojesti, a ker v hotelu Couronne ni restavracije, bo najbo- "Ije, če gre v sosedni lokal. V veži je poleg recepcije sedela Madame. »Strašna vest, mon- iir! Našega starega hišnika so našli mrtvega. Zabodenega!« »Micliela? Kako strašno!« Pričakoval je vest. Po tem, kar je bil zdaj sam doživel, mu ni bilo težko, da je zaigral zgrozenost. Tudi natakar v restavraciji je Fanninga nemudoma opozoril na umor. »Je že v časopisu. Hočete videti, monsieur?« »Prosim.« Medtem ko je Fanning čakal, je potegnil iz denarnice sliko dekleta s psičkom, sliko, ki jo je bil takrat Crossman poslal do- mov z dopusta v Parizu., Natakar je položil časopis preden j na mizo. »Hvala.« Fanning mu je pomolil sliko. Cist poskus, a kljub temu je bilo mogoče, da je bil Crossman kdaj v tej restavraciji s svojo prijateljico. »Ste kdaj videli to dekle?« je vprašal. \ »Ne,« je odvrnil natakar. »Toda ,jaz sem tu šele nekaj mese- cev.« Vzel je fotografijo. »Morda se bo kolega spomnil mlade dame.» Odšel je s sliko. Fanning je segel po časopisu. ZABODEN V RUE CHABANAIS! Dva kratka odstavka o starem Michelu Lautieru, ki so ga bili našli z nožem v hrbtu. Nič, česar bi Fanning še ne vedel, razen, da se je Michel pisal Lautier. Fanning je preletel stran. Pet besed ga je udarilo v oči: UMOR V NOTRANJEM DVORIŠČU LOUVRA Tako naglo ni pričakoval vesti o smrti Pat Middleton. Nje- gove oči so mehanično beležile podatke. Čuvaj v Louvru je odkril truplo neznane ženske. Nobenih" dokumentov. Nobenega denarja. Torej so Pat okradli še nočni potepuhi. »Monsieur?« Natakar se je vrnil s fotografijo. »Jacques pozna mlado damo!« Starejši natakar ga je odrinil. »Monsieur, to je Michelova hčerka, Martine Lautier. Že več let je nisem videl, toda natanko poznam njen obraz.« - 29 - »Kje mislite, da bi jo lahko našel?« »Tega ne vem. Njen oče že dolgo ni ničesar govoril o njej. Ubogi Aiichel. Še v petek je bil tu. Večer, preden je bil umorjen.« »Je karkoli povedal?« »Tu ga je nekdo pričakoval.« »Ste ga poznali?« Fanning je opazno izvlekel bankovec iz de- narnice. »Ne, monsieur. Bil je eden izmed teh norcev, ki vedno vo- zijo motor. Ves v usnju. In z naočniki ter čelado. Mislim, da je bil Američan.« Usnjeni mož z južnoameriškim narečjem ... Sta se tu srečala z Michelom, da mu je povedal o prihodu »Jeffa Crossmana« v hotel Couronne? Fanning je plačal. Ko je stopil na cesto, jc opazil gibanje na vogalu avenije Mac-Mahon. Tam je stal nekdo med vhodnimi vrati... Fanning je stopil naglo po ulici, naravnost proti neznancu. Bil je proda- jalec maronija s prenosnim koškom. Vabljivo se je nasmehnil Fanningu, ki je samo odkimaval z glavo. Ni mu bilo do maronija. Prodajalec maronija je spustil izproženo roko. Fanning se je od- ločil, da bo stopil do Champs Elysees. Ko je prečkal drugo ulico, je imel občutek, da ga" nekdo zasleduje. Ozrl se je: prodajalec maronija! Fanning je prečkal avenijo de Wagram in Etoile. Ko je pri- spel na Champs Elysees, se je ozrl. Prodajalec maronija je hodil še vedno za nJim. Ko je stopal dalje, je opazil drugega prodajalca maronija, ki je stal na vogalu Rue Balzac. Kazalo je, da sta si oba prodajalca namignila. Ni bilo več dvoma: iskali so njega^ Fanning se je skril za kiosk časopisov, dokler ni opazil, da pelje po cesti prazen taksi. Pomignil mu je. »j^ue Monsigny.« Naslov Suzy Rossignol je bilo prvo, česar se je domislil. Zaloputnil je vrata za sabo. Zasledovalci so izviseli. V mračni veži so viseli štirje pisemski nabiralniki. Fanning jc prižgal luč, da bi mogel prebrati imena na majhnih ščitkih. SUZETTE BASOUIER je pisalo na četrtem — državljansko ime Suzy Rossignol. Fanning se je odpeljal navzgor z dvigalom in po- zvonil. Odprla mu je Suzy v belem jutranjem plašču. »Pričakovala sem vas že, monsieur Crossman.« »Pozabil sem lutko.« »Da. Vstopite.« Opazila je buškc na njegovem obrazu. »Kaj se vam je pa primerilo?« »Ko sem se vrnil v hotel, sta me pričakovala dva obiskovalca.« ?>Poiskala bom nekaj, da vas spet zakrpam.« Takoj je izginila v spalnico in se spet p'rikazala z zabojčkom za prvo pomoč. »Kdo pa sLa bila obiskovalca?« je vprašala. »Nimam pojma. Niti njunih obrazov nisem videl. Bila sta do vratu v usnju in sta nosila velike temne naočnike. Odpeljala sta se z motorji.« vzrokih m moUvir^^^^ policiisMfi p^^t^f M. im^^^^h jo javnost seznanjena, o pravih laLal ^^^^^^ ^^'^^^^ P^'^^ zanimivo vedeti, kaj pripelje človeka do tega usodnega koraka. Kako, celo pVeVeč^^^^ '^'''^''^ ^"^^^ umorov. In o enem govori naslednja /godba. ZgSdba, ki je resnična, morda »Ta mož ne bi mogel storiti nič zalega«, pravijo njegovi prijatelji. In vendar ima na vesti šest ljudi. Kazen je odslužil, zato zamolčimo njegovo ime in ga imenujmo Hans Miilier. ■ »Umoril sem šest ljudi, med nji- mi lastno ženo. S tem se pričenja dokument, ki je v kriminalni zgodo- vini brez primere. Vse svoje življe- nje me bodo preganjale misli na žrtve... Moja krivda ni z ničimer opravičljiva ... « Tako pravi Hans Miiller, ki je danes star 41 let in živi v zahodnonemškem mestu Miinche- nu... »Bilo je februarja meseca leta 1955. Zaprosil sem za bančni kredit in ga tudi oričakoval. Podpisal sem že bil čeke. A kredit se je razblinil in čeki so ostali nepokriti... Zaradi poneverbe sem bil.že enkrat obso- jen, kazen pa pogojno določe-na. Za- to sem točno vedel, kaj me čaka: aretacija, proces in zapor. Moja že- na Rosemarie me je poslušala nena- vadno mirno, ko sem ji priznal, ka- ico breizhoden je naš položaj«. »Ti lahko greš s fantkom k mo- jim staršem ali tvoji teti«, sem ji predlagal. Lahko pa se tudi ločiš, ko bom v zaporu!« »Ali si pozabil, Mi si mi obljubil takrat, na begu, Hans? Nikdar se nočeva ločid in ce- lo v smrti hočeva ostati skupaj!« Glas moje žene je bil tih, a odlo- čen. Poznal sem njeno trdno voljo. »Hans, najino življenje je vendar dokončno postalo nesmiselno. Lah- ko napraviva le še konec ... « Ure dolgo sem ženi dopovedoval, da je to nesmiselno', vendar brez uspeha. Misel na najino težko pre- teklost in brezizhodno prihodnost me je pripravila do tega, da sem prenehal. Pripravljen sem bil skup- no z ženo Rosemarie napraviti sa- momor. A nisem si upal tega pri- znati. Tudi Wctzi morava vzeii s seboj', je, dejala Rosemarie. Wetzi je bilo ljubkovalno ime za najinega trilet- nega sinka Huberta. Vse je lahko moja žena od mene zahtevala, le te- ga ne. Predlagal sem ji, da bi ga dala k mojim staršem, a ni soglaša- la. 'Midva sva odrasla in veva, kaj sva pripravljena storiti. To bova tu- di zagovarjala. Ampak umoriti last- nega otroka, Rosemarie, tega ne mo- rem'. 'Potem bom jaz prevzela odgovor- •lost in bom jaz naredila ...' .Noverjetno sem pogledal Rosema- rie. Ali je lahko mati tako brezsrč- na, da umori lastnega otroka?! Po- skušati sem moral nekako preživeti večer in noč. Del noči! Sprva se je zdelb kot da dela čas zame. Žena ni hotela umreti doma. Od- ločila sva se, da se odpeljemo z avtomobilom neznanokam. Telefo- nično sem naročil avto. Ko so ga pripeljali, je bila razsvetljava po- kvarjena. Morali so jo popraviti. Ena ura pridobljena ... Deček je dobil svojo večerjo. Ro- semarie in jaz sva ga gledala. Posta- jal sem vse bolj prepričan, da Ro- semarie malega Vvetzija ne bo mo- gla umoriti. Ko ga je položila spat, sva še pila čaj ter se pogovarjala o najini skupni preteklosti. Le o enem posebnem dogodku iz zadnjih dni vojne se nisva pogovarjala. Pa, vendar je bil prav ta dogodek zame posebno usoden. Bilo je proti drugi uri zjutraj, ko je Rosemarie nenadoma vstala. Vze- la je spečega fantka iz postelje in ga nesla v avto. Položila ga je na zadnji sedež, kjer je spal naprej. Naš lovski pes Alf nas je spremljal. Tudi on naj ne bi ostal. Žena je sta- la med vrati in me vprašala: »Imaš pištolo?« Prikimal sem. Vozili smo skozi vlažno in megle- no noč, brez kakšnega posebnega ci- lja. Smer Mittenwald. 'Ni tukaj lep prostor, kjer bi lahko našli mir?' je nenadoma vprašala Rosemarie. 'Ža usmrtitev', je pristavila po kraj- šem premoru. 'Peljimo se raje še naprej', sem predlagal. Vendar je • že po nekaj minutah odločno zahte- vala: 'Tukaj ostanemo!' Zapeljal sem na gozdno pot in ustavil. Ostala mi je le še ena mož- nost: če prepustim Rosemarie sedaj samo sebi, more vendar priti do pa- meti. Spečega otroka ne bo usmrti- la. 'Kje imaš pištolo?' me je nenado- ma vprašala. Položil sem jo na se- dež, odprl vrata in izstopil iz avto- mobila. Ko sem šel dobrih petdeset metrov, sem zaslišal strel... Tekel sem nazaj k vozilu in razburjen od- prl vrata. V slabi luči notranje raz- svetljave sem videl, kar ne bom ni- koli več pozabil: moja žena se je nagnila nad ležečega otroka na zad- njem sedežu. 'Fantek se ne premak- ne', je mirno rekla. Tudi pištola je bila na prejšnjem mestu. Pes se je hotel ob meni prerinili v vozilo. Na- meril sem pištolo na njegovo desno uho in sprožil... To je bilo zame v tem trenutku tudi samo po sebi ra- zumljivo: pes spada k družini in za to družino na tem svetu tudi ni več prostora. Brez besed sem sedel k ženi v vozilo. Ona me je poljubila. Sedaj pridem le še do moje matere, je rekla. 'Ostani tudi po smrti pri meni, Hans!' Svojo glavo je položila na moja prsa in upognila tilnik. Da- , nes ne vem več, od kod sem vzel to- liko moči, da sem streljal. Vendar sem streljal... Nameril sem pištolo na tilnik in sprožil. Občutil sem udarec in videl, da je njeno telo brez moči padlo na sedež. Zgubil sem zavest. Strašna misel, ko sem spet prišel k sebi. Ustrelil sem Rosemarie, najin fan- tek leži mrtev za menoj, jaz pa še živim.'Hotel sem se skloniti, da bi pobral pištolo, a nisem mogel: za prvim Strelom sem bil paraliziran. Počasi postaja svetlo in z jutrom •prihajajo moreča vprašanja. Ali mo- goče tudi moja žena ni mrtva? In lantek? Uspelo mi je položiti desno roko na trobilo ... V zgodnjem jut- ru so delavci odkrili vozilo m obve- stili saniteto in policijo. Pripeljali so me v bolnišnico in operirali. Na- boj tiči v vratnem vretencu... Mo- je edino upanje je, da bom umrl. Vendar sem prestal... To je poročilo Hansa Miiller j a z dne 8. februarja 1955. Kako more biti ta dogodek tragičen, vendar je le del celome tragedije. V času pre- iskave je Hans Miiller najprej za- trjeval, da je samo njegov ekonom- sKi položaj bil edini vzrok za to de- janje. Vendar kriminalisti in stro- kovnjaki domnevajo, da obstoje še druge okoliščine. Predvsem poslovil- na pisma dajo marsikaj sklepati. Rosemarie je pisala očetu: » ... Na- ša usoda z dne 9. 5. 1945 nas zasle- duje kot prekletstvo. Takrat smo bili premladi, da bi vedeli, da-^ta dve osebi prekmalu umrli... « Ko so Hansia Miiller j a po opera- ciji vprašali, kaj pomeni tajanstve- ni datum 9. 5. 1945, je dejal, da sta Rosemarie in on tega dne sodožive- la tragedijo, ko so njena mati in stara mati ter trije bratje oziroma sesi;re šli iz bojazni pred Rusi pro- stpvoljno v smrt. Ta izpoved je na- enkrat pojasnila pravi motiv drame. Vendar prof. Mikorey z miinchen- ske univerzitetne psihiatrične klini- ke tudi s temi dejstvi ni bil zado- voljen. Dejanje ostane nerazumlji- vo. V svojem poročilu pravi nasled- nje: »Hans Muller je bil preslab, da bi se bil upiral demonski uničevalni moči svoje žene. Prisiljen je bil v vlogo kapitana, ki požene svojo lad- jo v zrak ...« Obtožencu so priznali olajševalne okoliščine. Sodba je iz- rečena, slučaj Miiller, kot izgleda, ad acta. Odprti ostaneta le še dve vprašanji: zakaj je ta mož brez upi- ranja popustil smrtni bolesti svoje žene, in zakaj ji ni upadel v roke, ko je umorila svojega sina? Nasled- nja štiri leta so odgovorila na ta vprašanja. Mfedtem so pričeli ponov- no poizvedovati po njem. Na vesti naj bi imel še življenja več ljudi. 21. oktobra 1959 se. je Hans Miiller ponovno podal na psihiatrično klini- KO. 2e drugič sedi pred protesorjem MikOreyem: , »1 akt at vam nisem povedal rčsni- ■če, gospod profesor, je priznal. Vse- KaKof ne vse. Ta je groznejša, kot SI morete mishti. in jfeP ie celotna resnica. ;* * V zadnjUi januarskih dne'h leta 1945 sem v Leitmeritzu spoznal šest- najisletno dekle Rosemarie, hčer višjega sodnega predsednika, takrat oficirja nekje na vzhodni fronti. Jaz sem bil oficirski pripravnik v voja- ški formaciji SS. Bila je to ljubezen na prvi pogled in po prvem poljubu me je predsta- vila materi. Od prvega trenutka sem Občutil pred to ženo največje spo- štovanje. Ko je prvega maja 1945 prispela^novica o Hitlerjevi smrti, sem pil -^ravno na obisku pri Riglo- vih. Reakcija gospe Rigel je bila po- polnoma spontana. Prosila me je, (fa grem z njo v sosednjo sobo in dejala: Predno je šel moj mož na fronto, sva si obljubila, da ne bomo nikdar živi padli v roke Rusom ali Cehom. Zdaj je tako daleč, da moramo našo obvezo izpolniti. In jaz bom vzela svoje otroke s seboj v smrt...« Poskušal sem jo odvrniti od nje- nega trdnega sklepa. 'Govorite z mojim komandirjem', sem ji dejal. 'Gotovo me bo postavil v vaše var- stvo'. Moj predlog je sprejela samo pod pogojem, da ji bom pomagal pri družinskem umoru v primeru, Ce nam beg ne uspe. Nisem videl drugega izhoda... Zjutraj 8. maja 1945 smo se odpeljali z družinskim avtomobilom: gospa Rigel, njena mati, tašča in štirje otroci: Rosema- rie (16 let), Herbert (12), Heidema- rie (1) in Dietbert (4) ter končno jaz, star takrat 20 let. Vozil sem ves dan in nisem prišel daleč. Pred nočjo smo dosegli neko kmetijo in tam prenočili. Naslednje jutro sem nenadoma zaslišal ropot težkih motorjev. Na komaj dvesto metrov oddaljenem griču sem zagle- dal tri težke tanke. 'Rusi?', je vprašala gospa Rigel razburjeno. Pritrdil sem. 'Zdaj mo- rate svojo obljubo izpolniti, Hans'. — 'Ne, ne smemo se šč^ vdati'. Prigo- varjal sem, da nadaljujmo z begom. Vendar ni verjela, da bi z malimi otroki uspeli. Potem bi mi naj vsaj prepustila Rosemarie in Herberta. Gospa Rigel je privolila, da Rosema- rie zbeži z menoj. Fanta pa mi ni dala s seboj. Nalo je zahtevala iz- polnitev obljube. Vzgojen sem bil v duhu NS-časa (nacional socialistič- nega časa) in častna beseda je bila zame absolutna obveza. Ako hočem ali ne, tedaj moram napraviti to, za kar sem dal besedo. Mati gospe Ri- gel ni hotela biti ustreljena. Imela je morfijeve tablete v prtljagi. Ni- sem se še mogel odločiti, da bi opra- vil to grozotno delo. Ponovno je mo- rala gospa Rigel apelirati na mojo čast. Prikazovala mi je, kaj bi se zgodilo z otroki in ženami, če bi pri- šli v roke Rusom. To je bilo odlo- čilno. Napolnil sem pištolo in naj- prej ustrelil tri otroke, nato pa še gospo Rigel in njeno taščo. Nato sem bežal kot preganjen v gozd. Tam ma je čakala Rosemarie. Sliša- la je strele in ni mi bilo treba po- sebej ničesar pojasnjevati. Cez se- dem tednov sva prispela v Miinchen. Rosemarie se je peljala v Salzburg k svoji teti. Vendar je bilo to slovo le za kratek čas ...« To drugo priznanje Hansa Miiller- ja prikaže njegovo dejanje iz leta 1955 v drugačni luči. Zdaj postane razumljivo, zakaj se smrtni želji svoje žene ni mogel bolj energično upreti. Toda zakaj je žena, ki je že napravila s smrtjo tako grozen ob- račun, hotela zdaj še sama umreti? Hans Miiller pravi: »Do 1948. leta je Rosemarie stano- vala pri svoji teti in tam doživela grozen šok. Doktor Rigel, njen oče, se je vrnil iz vojnega ujetništva. Mož torej, ki je zahteval, da je nje- gova celotna družina šla v smrt. On živi kot da bi obljube svoji ženi nik- dar ne dal. Rosemarie tega ni mogla prenesti... Od tega trenutka dalje je zanjo obstajal le še en človek na svetu — Hans Miiller. Poročila sva se in zdelo se je, da je preteklost zbrisana. Nemoteno in harmonično so potekala prva leta zakonskega življenja ... « Kaj pa je potem povzročilo pri Rosemarie depresijo? Od kod njena želja po smrti? K temu Hans Miil- ler: »Po rojstvu najinega prvega fant- ka sem zapazil, da je bila žena te- lesno povsem izčrpana. Do očitnih depresij je prišlo leta 1953. Bil sem nenadoma pozvan h kriminalni poli- ciji na zasliševanje. Od beguncev iz Leitmeritza se je razširila novica, da je neki SS-vojak pokončal družino Rigel. Pri zasliševanju sem dejal, da je moja tašča ustrelila najprej svo- je otroke in nato še sebe. Ker ni bi- lo drugih prič, je bil postopek ustavljen. Od tega trenutka dalje pa je živela moja žena v paničnem stratiu, da bi mogel biti aretiran. V tem je bil tudi vzi-ok za moje nepo- štene denarne zadeve: hotel sem jo spraviti na druge misli in oskrbeti lepo življenje. Zamaai! Sčasoma je njena psihična dci-resija ugonobila tudi mene. Oba sva takorekoč čaka- la na posledice dogodka iz leta 1945. Zato 8. februarja 1955 n-.sem imel več dovolj moči, da bi se ji ustav- ljal.« Psihiater Mokorcy piše svojem poročilu:' »Celotna tragedija nem- škega poloma se zdi skonccntrirana v obupni situaciji, v kateri se nena- doma znajde doraščajoči Miiller s sedmimi popolnoma zastrašenimi ženami in otroci. Bil je popolnoma pod vplivom trdne volje žene, ki ji je smrt vse družine bila rešitev pred negotovo prihodnostjo.« Ker je smrt na zahtevo zastarala. Mladin- ska kazenska zbornica ni mogla pri- četi postopka proti njemu (leta 194S je bil namreč še doraščajoči). Izpu- stili so ga iz zapora. S tem je bil primer Hansa Mtillerja pravno kon- čan, f|d acta. Kar je Hansa Muller ja napravilo krivega, je bila njegova psihična konstitucija. Odločitve za njegova dejanja hi.so bile nikoli njegove. Njegova tašča in kasneje njegova žena sta ga uporabili le kot orodje pri družinskem umoru. Hans Muller se je drugič poročil. »Moja žena, pravi Miiller, pozna mo- jo preteklost. Nisem se poskušal opravičiti ali izgovarjati. Povedal sem ji čisto resnico in ona me je kljub temu poročila. Zakrinkana H3HUNSKE ZGODBE \Z IL SVETOVNE VOJNE (38) . Podpolkovnik je skrbno pregledal vse za- P^ske o Christianu Lindemansu, potem pa je od- Potoval v Briixelles. Tu je odkril, da ni ravno ^hko najti moške in ženske, ki so resnično po- jete poznali Lindemansa, pač pa je našel na ^^sctine ljudi, ki so trdili, da ga poznajo, a v j^.^nici niso vedeli ničesar o njem. Lindemans, J^' ,/e bil v svoji domovini Holandiji narodni he- je bil popularen tudi v Belgiji, zato je bilo ,^^omno ljudi, ki so hoteli postati slavni s tr- Mvaini^ da so njegovi prijatelji. Podpolkovnik zvedel toliko najbolj različnih zgodb o Lin- S^'^msoviJi junaštvih, da bi mogel napisati ro- Toda on ni iskal ljudi, ki so bili v Linde- (l?y^°\em okolju kakšen dan ali dva, ki so ve- l^^l pripovedovati zgodbe — sicer v bistvu ne- jg resnične, a v celoti plod bujne domišlji- sj.^ temveč je iskal ljudi, ki so z njim dejan- \sodelovali. h °^^^(ij^em iskanju je podpolkovnik vendar- yy^^^šel človeka, ki bi mogel povedati o Linde- kaj več in &.e je z njim dogovoril za se-_ stanek v Cafe des Vedettes. Ljubeznivo in pri- jateljsko sta klepetala in podpolkovnik je kma- lu ugotovil, da mož zares ve precej o King Kongu in da sta bila bližnja sodelavca. »Ste bili tudi vi eden izmed tistih srečnežev, ki so odnesli celo glavo iz napada na bolnišnico?« ga je vpra- šal podpolkovnik. »Ne, žal nisem sodeloval v tisti akciji. Toda ta souvenir de la guerre (vojni spomin) sem dobil samo kakšen mesec in pol kasneje,«, ob teh besedah je mož snel svojo umazano barcto zrna na svoji lobanji. »Ej, saj ni dosti manjkalo, da bi bilo po vas!« Zadovoljno se je nasmehnil. »Tako je, go- spod. Ne bilo bi mi najbolj prijetno, če bi me zrno udarilo kakšen prst ali dva nize!« »In kako se vam je to primerilo?« »Veste, gospod, postavljali smo dinamit pod most, ki smo ga nameravali spustiti v zrak. Prav sem se bil sklonil, da bi pritrdil zaligalce na eksplozivne naboje, ki smo jih bili pritrdili na mostne nosilce, ko se je vsulo na nas divje sreljar^je. Nacisti so — kdo ve kako — izvohali naš načrt in nam postavili zasedo. Nenaden uda- rec v glavo me je vrgel v reko. K sreči sem ostal priseben in sem se prepustil vodnemu to- ku, ki je bil na tem mestu zelo nagel, ter izpla- val šele niže, kjer me njihovi streli niso mogli doseči. King Kong, vodja naše akcije, se je izka- zal naravnost čudovito, ker jim je pobegnil do- besedno izpred nosu. A vsi drugi...« Namesto nadaljevanja je mož samo značilno skomignil z rameni. ■ »Toda s čim so streljali Nemci po vas? S kakšnim orožjem? So uporabljali mitraljeze?« je poizvedovat podpolkovnik. • Dobrodušen belgijski rodoljub je malo po- mečkal barcto med rokami in jo nekako v za- dregi potisnil nazaj na glavo. »Sicer zveni ne- verjetno, toda Nemci niso uporabili mitralje- Z.OV, kakor sicer običajno v takih primerih. Uporabili so ostrostrelne puške. Streljali so nas drugega za drugim, kakor da so na strelnih va- jah in da streljajo v prazne pločevinaste škatle. Zadeli so nas vseh osem razen King Konga. Njega niso mogli zadeti. Kakšen človek! On se je zares rodil pod srečno zvezdo.« Jfe »Čudno«, je dejal podpolkovnik mirno. y>Lin- demans je bil vendar največji cilj, a ga kljub temu niso mogH zadeti LREBMSTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK V(% Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. I7.hajal je kol »Nova pot«, »N'a delo« »Naše delo« (1945). kot »Celjski tednik« (1948-1950). nato kot »Savinjski veslnik« (',..■ 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2^ din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 4Q <4.000). TEKOČI RAČUN: 567-3-223._ Mala križanka Vodoravno: 1. poljski delavec; ^ mesto na Braču; 8. obrtnik; 9. špa"" ski slovnični člen; 10. kolovoz; 1' ljubkovalno žensko ime; 12. latinđ veznik; 13. gora v Grčiji znana P samostanib; 14. vojaška pivnica; pripadnica evropskega naroda. Navpično: 1. drugo ime za Koi"*^ ško; 2. vrsta plevela; 3. okrajšaj za stran; 4. drugi in tretji samogl^ nik; 5, mesto v severni Italiji; 6. ^ želka; 7. vijak; 11. nravoslovec; ^ kratica za atmosfero; 15. nikalni*? VTEM KO SO V VIETNAMU PADALE BOMBE — MORDA NAJVEČ PO ZASLUGI BODO- ČEGA STAREGA OČETA JOHNSONA, JE BILA V BE- LI HISI V WASHlNGTONU POROKA, O KATERI PORO- ČAJO, DA BREZ KAKŠNEGA VEČJEGA »POMPA«. TO SE- VEDA ŠE NE POMENI, DA BI BILI ZA FAMILIJO JOHN- SON DOGODKI KAKIH 12 TlSOC MILJ STRAN PO- MEMBNEJŠI, VENDAR, KOT UGOTAVLJAJO, JE TAKŠNA »SKROMNOST« MED ROJA- KI IZ TEXASA POVSEM OBIČAJNA. TOREJ — VELI- KO BOMB IN VELIKO BISE- ROV — TI PREDVSEM NA OBLEKI DEVETNAJSTLET- NE HČERKE LUCI, KI SE JE POROČILA Z NEKIM PA- TOM NUGENTOM. STATI- STIKA PRAVI, DA JO JE PRED OLTAR SPREMLJALO 12 MLADENK IN 25 MLADE- NTCEV; V OSTALEM PA JE BILO NA POROKI 100 CER- KVENIH PEVCEV IN 700 PO- VABLJENIH. MORDA ZANI- MIVEJŠI KOT TO PA JE PO- DATEK. DA JE BILA TORTA IZREDEN DOSEŽEK KULI- NARIČNE OBRTI, SAJ JE TEHTALA KAKIH 150 KILO- GRAMOV IN JE BILA, KOT VIDIMO NA SLIKI, PRECEJ VEČJA OD NEVESTE. NI ČUDNO. CE DOSEGAJO ZDA TUDI NA PODROČJU VOJNE TAKŠNE DIMENZIJE. Celjske antične razglednice Maksimiljanova cerkev. Rimski nagrobnik iz pohorskega marmorja. Napisno polje ima enostaven okvir, ki je zgoraj bogato zaklju- čen z dvojno krivuljo. Ta ornament ima svoj izvor še v prazgodovini. V rimski dobi so iz- popolnjenega prenesli na nagrobnike in ima več variant. Na nagrobnikih in sarkofagih se pojavlja izključno le v provincah Noriku in Panoniji, zato tudi ime noriško-panonska voluta. Napis nam pove, da sta postavila na- grobnik Avrelij Crescentin in Dekumija Kvar- ta svojim najdražjim staršem Avreliju Satur- ninu in Avreliji Sekundini ter 7-letnemu bra- tu Avreliju Sekundinu. Nad napisom je Me- duzina glava, v obeh zaklinkih delfina. Spo- menik so postavili v drugi polovici 2. stolet- ja, v cerkvi je vzidan že od 16. stoletja. PREVIDNOST JE PREVIDNOST, SI JE REKEL GOSPOD RON SNYDER IZ LONDONA IN SE POVZPEL NA STREHO SVOJIH SOSEDOV, DA BI VADIL. IMA NAMREČ NAJVEČJI PIHALNI IN-/ STRUMENT NA SVETU, MOC TONOV PA JE TOLIKŠNA, DA Bil LAHKO STRESLA STENE. VELIKO PERJA NA DVEH MOPEDOVIH KOLESIH. VEC KO 50 RAC PELJE VIETNAMSKI KMETOVALEC S SVOJIM »TRANSPOR- TERJEM« V SAIGON. VSEKAKOR NOVA REKORDERSKA PANOGA NGUYEN KHANH, PO POKLICU INŽENIR, SI- CER PA IZ VIETNAMA, SE V PARIZU UKVARJA Z MODRČKI LETA 2000. MOJSTER DELA VSE Z RO- KO — TUDI »MERITVE« (SPODAJ). NAJPREJ NA- REDI MAVČNE ODLITKE, NATO PA S POSEBNIM VARILNIM APARATOM — Z ACETILENSKIM PLA- MENOM OBLIKUJE OKROGLINE IZ PLASTIČNE MASE. (SLIKA ZGORAJ). KO JE MODEL GOTOV, IZDELA PO NJEM »SKODELE« IZ KOVINE — V PRIMERU NA SLIKI LEVO IZ SREBRA. SKODELE SO POVEZANE S SREBRNIMI VERIŽICAMI, NA KATERE JE PRIPETO MINI OBLAČILO IZ SREBR- NIH PENTELJ. KAKŠNA JE FUNKCIONALNA VREDNOST KHANHOVE IZNAJDBE IN ZLASTI, KAKO SE POČUTI NEŽNI SPOL PRI CELOTNI PRO- CEDURI, PREDEN DOBI TRDEN OKLEP, ZA ZDAJ NI ZNANO, ZNANA PA JE CENA: TO, KAR VIDIMO NA SLIKI LEVO (BREZ ŽIVEGA MODELA SEVEDA) VELJA »SAMO« 5 MILIJONOV DINARJEV! ČEPRAV NAPOVEDUJE VIETNAMSKI INŽENIR ZA LETO 2000 MED DRUGIM BREZŠIVNO MODO, PRI KATERI BO VSE ZREDUCIRANO NA MINI, BI VERJETNO LAHKO DVOMILI, DA BO KAJ DALJŠA OD VSEH PODOBNIH MUHAVOSTI NAŠIH DNI.