Še enkrat—učiteljski pari. (S Štajerskega.) Naslednji člančič je bil sicer že pripravljen za objavo pred porazdelitvijo draginjske doklade za leto 1914., toda porinil sem ga nazaj v predal, ker je izdal naš generalni predsednik povelje: »Bei FuB!« Navzlic temu pa še članek vendarle ni izgubil prav nič na aktualnosti, za to ga priobčujem danes. Pri porazdelitvi draginjske doklade v znesku 1.200.000 K učiteljem na Štajerskein se bo pač moralo strogo paziti, da se ne bo nikomur storila krivica, da ne bo nihče prikrajšan. Pri porazdelitvi draginjske doklade za leto 1913. pa se je gledalo na to, da pride v vsako gopodarstvo (Haushalt) vsajena podpora. — Vsi verno, da je porazdelitev šol v plačilne razrede glede osnovne plače krivična, veliko več bi morali dobivati vsi učitelji in učiteljice osnovno plačo enakomerno po službenih letih, draginjske doklade pa posebe po krajevnih razmerah, kakor je to pri državnih uradnikih. Zakaj nihče ne more trditi, da bi bile draginjske razmere povsod enake. Pa to je stvar, ki se bo morala natančneje razmotrivati, ko pojde za definitivno regulacijo naših plač. (Torej, sedaj!) Vsekakor pa se mi zdi porazdelitev iz leta 1907. pravičnejša od one iz ieta 1913., ko se je kategorija omoženih učiteljic kratkomalo črtalo. Reklo  se je: »Tiho! Vzemite, kar se vam nudi!« In res je bilo vse tiho in mirno — na videz! Toda sedaj, ko smo ptišli v enak  položaj, sedaj bi bilo pač neumestno, ako  bi se prizadeti ne oglasili, osobito ker se  je bati, da bi enako postopanje kakor pri iporazdelitvi 300.000 K za leto 1913. ne f postalo princip. (Ta bojazen se jei izkazala kot opravičena, omožene učiteljice so 1914 zopet prikrajšane, zapostavljene!) V ilustracijo. kako krivično je bilo postopanje pri porazdelitvi drag. doklade leta ¦1913., naj navedem sledeče: Neki tovariš je poročen, torej mu gre (za leto 1913.) po znanem ključu 120 K; njegova žena pa, ki živi od njega sodnijsko ločena, in ki ji je sodnija pripisala [vzgojo in oskrbovanje dveh otrok, od katerih eden bo ostal zaradi bolezni vse življenje sirornak, ona pa — sirota — ne bo dobila nič. Enaka krivica se je zgodila leta 1907. in letos (1913) učiteljicam vdovam, ki leta 1907. niso dobile nič, letos pa kakor neomožene učiteljice, dasi morajo navadno po enega ali več otrok, same oskrbovati. Nasprotno oa n. pr. dobi neki učitelj, ki si je priženil veleposestvo in nima nič otrok in ki ima, kakor mi je ¦zatrjeval njegov tovariš: »eine fiirstlich eingerichtete \Vohnung«, nagrado 120 K. Nikakor ne tajim, da bi se takim učiteljskim družinam, kjer zasluži samo eden, in ki nimajo nobenega drugega imetja ali drugjh postranskih dohodkov, ne godilo iPrimerno slabše od onih, kjer »vlečeta« oba, ali pa je še več ali manj privatnega ¦¦netja. Toda draginjske doklade so na^enjene vsem definitivnim učiteljem in učiteljicam in torej nikakor ne gre, da bi Łe gotova kategorija od draginjske dok'ade izključila (ali pa prikrajšala, kakor se je to letos zgodilo.) Omožena učiteljica je uradna oseba. -5°t taka je podvržena državnim in dezelnim zakonom. V nemoteno izpolnjevanle njenih dolžnosti mora imeti kot goipodinja nadomestilo: kuharica, pestunjo. 'o stane mnogo denarja. Kot uradnici ni ^seeno, kako se oblači, ona mora plače»ati za svojo osebo dohodninski davek, pokojninske prispevke, plačilne naloge, se mora udeleževati uradnih konferenc, plačevati udnino pri stanovskih društvih, njena izobrazba zahteva drugačne duševne hrane, kakor jo nudi n. pr. Moliorjeva družba, njen poklic zahteva, da se udeležuje najrazličnejših narodnih prireditev, shodov in preda\anj ter da je čianica krajnih, okrajnih, deželnih in občeslovenskih stanovskih in narodnih organizacij. Vse to mora plačevati iz svoje plače, kakor mož - učitelj zase iz svoje; iz obojne plače pa se morajo poravnati stroški za gospodinjstvo in za deco. Prvo imenovanih izdatkov riima učiteljeva soproga — ne učiteljica in ne samska učiteljica, vsi drugi izdatki pa so za vse učiteljice enaki. Neštetokrat pa mora omožena ueiteijica seči tudi v žep, kadar pobirajo med domačini za kako domačo tombolo, 'za srcčolov, za kako veteransko zastavo, za potrebno gasilsko orodje, za Rdeči križ, za pogorelce, za sirotinski sklad, za božičnice. za šolarske veselice itd. itd. itd. Kdo, kdo pa tukaj dela razliko med omoženo in neomoženo učiteljico, med učiteljskimi in neučiteljskimi pari? Kje so tisti Ijudje, ki pustijo omoženo učiteljico v takih slučaiih vstran? Kie so tiste trgovine, ki prodajajo omoženim učiteliicatn ceneje nego neomoženim? Kie so tiste knjigarne, ki upoštevajo to razliko? Kie so tiste modistke, ki dovoljujejo omoženim popuste? KJe so tiste postave. tiste oblasti, ki zahtevajo od otnožene učiteliice inanj dela nego od neomožene!? Po zakonu iz Ieta 1899. se smejo učiteljice možiti le z dovoljenjem dež. šol. sveta. Stalna točka v teh prošnjah se glasi pribiižno: Auch erblicken beide in ihrer Verbindung eine Erleichterung..,. eine Besserung etc. Dano dovoljenje je torej nekak bene, ki ga daje dež. š. svet učiteljskim parom. Tu pa pride Lehrerbund in drugi: »Omoženim učiteljicani nič (1913), ali pa: omoženim nianj (1914); tiho! Vzemite, kar se vam da!« Ali ni to ironiia — prokleta krivica?! Šedaj, ko stojimo neposredno pred definitivno rcgulacijo naših plač, se moremo strniti vsi učiteljski pari, da se ne bodo zapostavljale pravice naših soprog-učiteljic. Na sedanjo regulacijo čakamo že 15 let in še ni sigurno, kdaj jo dobimo. Bogve. kdaj bo pozneje zopet katera. Marsikatcri učitelj, marsikatera učiteljica bo že v pokoju; zatorcj: kar si bomo sedaj priborili, to bomo imeli! V ta namen je potrebno: 1. Da vsi učiteljski pari (omoženc učiteljice) istega -okraja čimprej stopijo v medsebojni razgovor; 2. da se poveri zastopstvo interesov omoženih učiteljic pri Zvezi in Lehrerbundu odborniku slednijh dveh korporacij, ki ima tudi ueiteljico za ženo (to je tov. E. Slanc pri Bundu in J. Tomažič pri Zvezi); 3. da le ta stopita v zvezo z nemškimi omoženimi tičiteljicami. —c.