Ljubljana, v torek 31. decembra 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ee od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vcod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — ,Naro na tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponov6, da pošiljanje ne preneha in da dobö vse številke. SLOVENSKI NAROD tt velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22- — I Četrt leta ... K 550 Pol lota .... „ 11*— J En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— j Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— j En mesec . . . „ 2-30 K3T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. gar List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Deželni zbor kranjski. I. seja dne 30. decembra. (Konec.) Že včeraj smo rekli, da v deželnem zboru še ni bilo take razprave, kakor je bila razprava o proračunskem provizoriju t včerajšnji seji. To je naravno, ker doslej ni bilo v dež. zboru pobalinskih značajev Šusteršičevega kalibra. No, včerajšnji nastop je Šusteršičevim kumpanom in škofu pokazal, da večina dež. zbora si ne da imponirati s surovim natolcevanjem, in da bo znala vsak poskus neBramnoati korenito zavrniti. To pot je Šustersič še po ceni izšel, največ zato, ker si je izbral najvarnejši sedež, v kotu, kamor ne more nihče do njega. Na desni strani ga čuva kravar Drobnič, pred njim stojita na straži Jaklič in Brejc, z druge strani pa ga varujeta dr. Krek in dr. Schweitzer. Iz tega kotička je mož krulil, a morda se pri drugi priliki prepriča, da ga tudi tam dosežejo — zaušnice, katerim gotovo ne uteče. Razpravo o proračunskem provizoriju je otvoril dr. Šustersič Spoznalo se je koj, da je govor »napilil«, in da je svoje ožje prijatelje dobro poučil, kdaj mo- rajo nastopiti kot klakerji. Klakerji, namreč Krek, Brejc, Jaklič, Schweitzer, Arko in Drobnič so delali, kakor bi bili plačani. Drugi klerikalci se niso dosti ganili, nekateri so se celo ostentativno vzdržali vsa-cega pritrjevanja Susteršiču. •Šustersič je začel z obžalovanjem, da se gospodari s provizoriji, češ, vlada bagatelizira dež. zbor, ker mu ne da prilike, sklepati pravočasno o proračunu. S provizorijem se da dež. odboru moč, da razpolaga z deželnim denarjem. Vprašanje je torej, ali zaupa dež. zbor dež. odboru V imenu klerikalne stranke izjavi dr. šustersič, da nima zaupanja do večine dež. odbora, (Dr. Tavčar: To je grozno! Ve selost), da, popolno nezaupanje. (Smeh. Dr. Tavčar: Joj, kaj bo zdaj!) Dež. odbor je pristransko posloval, ni imel pred očmi interesov dežele, ampak strankarske koristi večine (Veselost. Klici: Smešno! — To je preneumno! — Konsume naj bi podpiral, kaj ne!) Strankarsko postopanje se vidi iz imenovanj v cestne odbore in v šolske svete. (Klic: Tu Vas torej črevelj žuli! Veselost.) Mej zadnjo volilno borbo je hodil reprezentant večine dež. odbora po deželi in agitiral, češ, če ne boste glasovali z liberalci, ne dobite ničesar. Izrekel je parolo »liberalcem groš — klerikalcem knoftf. (Klerikalci kličejo pfuj.) če reče kaj tacega človek, ki je kot dež. odbornik plačan s katoliškim denarjem, je to brezsramen cinizem. Tak človek je brez-sramen — — Tu je nastal vihar, ki se ne da popisati. Napredni poslanci so skočili s sedežev in zaoril je klic: »Preklicati mora, drugače ga ne pustimo več govoriti«. Začeli so upiti tako, da Šustersič ni mogel govoriti. Culi so se klici: Ven ž njim! Šuft! — Slepar! — Prekliče naj, drugače ven ž njim! — Šustersič je tulil: Vi ste izdajalci naroda! — na kar ga je zopet obsula ploha »šuftov« in »sleparjev«, »Žlindre« je kar mrgolelo. Susteršiču so pomagali Brejc, Schweitzer, Jaklič in Krek. IJpitje je bilo velikansko, da ni bilo nič razumeti, kaj klerikalci ugovarjajo. Glavar je mahal z rokama in nekaj govoril, a nihče ga ni poslušal. »Ven ž njim«, »šuft«, »žlindra« — prekliče naj —je donelo z elementarno močjo iz vrst poslancev in z galerije. Glavar je zapustil svoj sedež in šel v gručo naprednih poslancev mirit, naj puste Šuster-šiča govoriti in naj se vrnejo na svoje sedeže. Res so napredni poslanci počasi utihnili in se vrnili na svoje sedeže. Glavar je posvaril zbornico, češ, ako se se tak prizor ponovi, da zaključi sejo. Posl. Hribar je rekel, naj Šustersič svoje besede prekliče, sicer ga napredni poslanci na noben način ne puste dalje govoriti. Posl. dr. Tavčar: Če tak človek, kakor je Šustersič, kaj prekliče ali ne pre kliče, na to jaz nič ne dam. Naj le naprej govori. Posl. Hribar (dr. Tavčarju): Če je tebi prav, pa ga pustimo. Šustersič je potem mogel nadaljevati. Deklamiral je, da so */* deželnega denarja klerikalne (Posmehovanje. — Hribar: To je smešno!) in da klerikalci ne bodo glasovali proti proračunskemu provizoriju, ker nočejo še izvajati vseh konsekvenc. Ako pa dež. zbor ne bo upošteval, da so klerikalci zastopniki ljudstva (dr. Tavčar: Ali smo mi zastopniki ciganov?), potem bodo izvajali vse konsekvence (Posmehovanje) in nastopili s tisto brezobzirnostjo, ki jo narod zahteva (Smeh in ironični klici, klerikalci pa ploskajo. Drobnič je pljunil v roko, da je bolje tolkel.) Zdaj se je začelo sicer elegantno, a toliko občutnejše moralično klofutanje dr. Žlindre. Dež. glavar Detel a je dejal, da dež. odbor v celoti ni odgovoren za to, kar posamezen član govori, potem pa odločno in osorno zavrnil Šusteršičevo očitanje, da dež. odbor pris ransko postopa. Deželni odbor ima seveda svojo večino in svojo manjšino. Ena stranka zaupa večini, druga ne. To je naravno in povsod tako, gotovo pa je tudi, da ravna dež. odbor z dež. imetjem popolnoma nepristransko in so torej Šusteršrčeva na tolcevanja neosnovana. (Dobro klici. Klerikalci delajo dolge obraze). Dež. predsednik baron Hein je z ozirom na Šusteršičevo očitanje, da vlada dež. zbor bagatelizira, konštatoval, da ga je to očitanje silno presenetilo. Parlamentarne razmere so vzrok, da dež. zbor ne more zdaj dlje časa zborovati, a čudno je, da Šustersič to graja, ko je bil ravno dr. Šustersič tisti, ki je hotel preprečiti, da se skliče dež. zbor za danes ter bi bil rad, da bi se bilo pobiranje deželnih doklad kar kratkim potom dovolilo (Začudenje. Klici : Ta je dobra ! Klerikalci delajo še daljše obraze). Posl. dr. Tavčar je izrekel svoje obžalovanje, da si je izborni katoličan dr. Šustersič štel v prvo dolžnost, stopivši v to dvorano, kjer se je vedno pokladala največja važnost na dostojnost razprav grešiti proti temu načelu in nastopiti, skrajno nedostojno. Govornik izjavi, da Susteršiču ne bo sledil na to stezo (Dobro klici). Čudno se je glasila Šusteršičeva tožba, da vlada dež. zboru ne da časa za zborovanje, čudno zategadelj, ker Šustersič komaj čaka, da onemogoči zborovanje. (Živahno pritrjevanje.) Grozil je s silno opozicijo in z obstrukcijo. Če vi mislite, da bo kdaj manjšina gospodovala nad večino, vam garantiram, da boste pogoreli in da Vas bomo že znali ugnati v kozji rog (Medklici. Šustersič: Koliko glasov ste pa dobili?) Ne bom štel glav in števila, a z Vami se pač vedno lahko merimo. (Zopet medklici). Vsaka stranka nastopa politično in se ogiba vsemu, kar bi jej kot stranki škodovalo. Tako se godi povsod in če bi bil Šusteriič dež. glavar, (Veselost) bi tudi nič tacega ne storil, da bi bil Schweitzer ali Krek nezadovoljen. Dež. glavar, ki vendar pripada klerikalni stranki, je priznal, da je večina izborno gospodarila. Šustersič je imel dolžnost navesti slučaje, kdaj in s čim je deželni odbor storil komu kako krivico. Slučaje tacih materijelnih krivic naj takoj tu navede Šustersič, če jih more. Pa jih ne more. V političnem oziru pa postopa večina dež. odbora tako, kakor vsaka večina. Ko so prišli klerikalci v dež. odboru v večino, so odstavili vse cestne odbore in jih popolnih s svojimi pristaši. Ravno Novoletno darilo. (Spisal Rudolf Arko.) Novo leto je bilo. Sodni adjunkt Milan Pretnar se je ravnokar prebudil v svoji mehki postelji ter pogledal z zaspanimi očmi proti oknu, ki je bilo popolnoma prekrito z ledenimi cvetlicami. Toda mraz ga ni mogel obdržati v gorki postelji, skočil je iz nje ter se jel oblačiti. Bilo bi pa tudi precej čudno, če bi danes leno polegal — danes, ko se ima odločiti, ali bo Kristina, edina hči starega in bogatega Mejača, njegova nevesta. Sicer se ni bal, da bi ga stari Mejač zavrnil, še manj, da bi mu Kristina odrekla, toda vendar mu je bilo nekako tesno pri srcu. Neka misel se je vtihotapila v njegovo dušo ter mu nagajala in ga ovirala, da ni mogel vseh svojih mislij posvetiti le Kristini... In vendar je bil uzrok, ki je pro-vzročil te disharmonije v adjunktovih mislih, prav malenkosten. Nekaj dni pred božičnimi prazniki je dobil kratko pismo, v katerem obljub Ija neka Albina, da bo poslala njegovi bodoči nevesti Kristini prav originalno novoletno darilo. Ta Albina je nekdaj igrala precej imenitno ulogo v življenju adjunktovem. Bila je natakarica v gostilni, kjer je bil Pretnar stalen gost. Prav nič ni bilo čudno, da so ga njene telesne lepote in kreposti omamile, kajti Albina je bila prav zalo dekle. Kraj, v katerem je Pretnar takrat služboval, je bil precej majhen — in radi tega je uplival na Albino, da se je preselila v glavno mesto, kjer je ni ravno že vsakdo poznal. Tam ji je najel majhno elegantno stanovanje... Bil je takrat še poetičen madenič ! — Toda življenje radi njega ni prenehalo, okoli njega je bila vseeno suha realnost. In ljudje, ki so še živeli pravo realno življenje, ki so še v svoji grdi sebični ljubezni računali z denarjem, so ga začeli nadlegovati v njegovi sreči. Poklicali se ga nazaj v realno življenje. Toda ta njegova vrnitev je bila žalostna, pretresla mu je dušo, kajti spoznal je, da človeštvo še ni prišlo iz navadne nizke materijalnosti. Kopica neplačanih računov mu je zasejala zaničevanje do človeške družbe. Ideal za idealem mu je uhajal iz srca — in naposled se je zaljubil v koščeno, starikavo Mejačevo hčer, Kristino, katere najlepša čednost in krepost je bil — denar. Tako je žalostno spoznanje izbrisalo iz adjunktovega srca — lepo Albino. Toda to pismo ga je nehote zopet spomnilo vseh nekdanjih srečnih in nesrečnih dnij. Prve dni se niti menil ni za obljubljeno novoletno darilo. Sempatja se je zasmejal, sicer je pa dan za dnevom posečal Mejačeve, kjer je dobro večerjal — po večerji pa s starim, napol gluhim Mejačem in z njegovo dolgo, koščeno hčerjo igral tarok. Toda čimbolj se je bližalo novo leto, tembolj se je spominjal tega pisma. Naposled se mu je to novoletno darilo zdelo precej mistično. In ko sta včeraj zvečer vlivala s Kristino svinec — je postala misel na novoletno darilo precej kritična. Kar slučajno se je iz svinca napravil neki stvor, ki je bil v vseh svojih detajlih podoben majhnemu otroku... Dolga Kristina je sramežljivo povesila oči, rdečica ji je zalila rumena lica in lahno mu je stisnila roko. Toda vse to ni prav nič delovalo na njegovo mišljenje; pač pa se je ta stvor iz svinca združil z onim obljub- ljenim novoletnim darilom... In v svojih mislih ni videl več svinčene podobe, ampak pravega živega otroka, ki jo ste-gal svoje ročice proti njemu. In kar mraz je lezel po njegovih kosteh, ko si je naslikal prizor, ki ga morda čaka danes pri Kristini. Nič mu ni bilo prav. Eden za-vratnik mu je bil preozek, drug zopet preširok — in drug za drugim so frčali v kot. Tako je precej časa preteklo, da se je adjunkt popolnoma oblekel, si navihal svoje brke ter zapustil sobo. Zunaj je bilo mraz, toda še bolj mraz je bilo v Pretnarjevi duši. Niti ljubezen do dolge Kristine, niti snubsko veselje, ki ga morda še danes čaka, ga ni moglo ogreti. Skoraj žalosten, s povešeno glavo je šel mimo ljudij . . . Dozdevalo se mu je, da se vsi ljudje obračajo za njim ter si šepetajo novico, da je danes zjutraj dobila Mejačeva Kristina prvo imenitno novoletno darilo ... In slišal je zaničljiv smeh . . roganje . . . Polastila se ga je bojazen ter ga tirala ven iz mesta . . . Šel je v prosto naravo . . . Morda tam najde leka svoji duši. In gledal je stare, brezliste kostanje, ki so bili pokriti z ivjem . . . gledal bele, v jutranjem solncu se lesketajoče travnike — gledal je vse --- tako so postopali glede šolskih svetov. Se ranjki poslanec Globočnik ni našel milosti in ni bil več poklican v šolski svet. Mi nismo takrat ugovarjali, ker vemo, da je to ležečo v politiki. Zato pa nam taki napadi ne jemljejo spanja. (Šustersič: Spite 24 ur! Klic: Da bi Vi laglje sleparili z žlindro!) Že dež. glavar je na-glašal, da je treba ločiti med menoj kot dež. odbornikom in kot politikom. Razen dr. Šusteršiča imajo tudi drugi pravico agitirati, nepošteno pa je, najmanjšo besedo, ki se je izrekla v agitaciji, zlorabljati na tak način. Večina dež. odbora ni všeč dr. Susteršiču, to vemo, in vemo, da mu včasih tudi manjšina ni po volji, (Veselost.) zato nas njegovi napadi ne motijo. (S posebnim povdarkom in prezirom.) Ena pa je: Ako je v politiki kaj poštenja, me dr. Šustersič tega poštenja ne bo učil. (Viharno odobravanje Šustersič skoči kakor besen in vpije: To je osebno razžaljenje. Jaz sem dal denar, (pri žlindri), Vi pa jemljete katoliški denar kot dež. odbornik. Sram Vas bodi! — Ugovori. Klici: Molči žlindra! — Kaj pa spet hoče ta ožlindrani slepar?) Dr. Tavčar: Le tiho bodite, dr. Šustersič, Vi imate čast v škornjih, v rokah pa žlindro! (Burno pritrjevanje. Škof hiti iz zbornice. Klic: Škofa jo sram, zato beži. Klic: Nič ga ni sram, strah ga je.) Posl. Hribar je rekel, da je puhlost dr. Šusteršičevih očitanj razvidna iz tega, da Šustersič ni mogel navesti nobenega konkretnega slučaja, da dež. odbor z denarjem pristransko postopa. Šustersič je sicer v tesni zvezi s sv. Duhom. (Veselost. Šustersič: stara baba.) Ali je to govoril pred samimi babami, ne vem, njegovo glasilo je tako pisalo. (Šustersič: Oslarije!) Konstatujem, da kaže njegov današnji nastop, da ga je sv. Duh na cedilu pustil. (Šustersič: »Entelegenca!«) Govornik je pojasnil, kako bedasta je trditev, da so 3/* vsega dež. denarja klerikalne. Mesta in veleposestniki plačajo res s/4 vsega dež. denarja, najmanj pa plačajo klerikalci. Šusteršičeva bahavost je neumna in namenjena, napraviti utis na nerazsodno maso. (Šustersič: Kar ni za banko »Slavijo«, je vse nerazsodno!! Le pustite banko »Slavijo«. (Medklici. Glavar zakliče osorno dr. Susteršiču, naj miruje.) Lahko Vam povem, da smo klerikalno zavarovalnico »Unio catholica« zaradi sleparij danes zaprli in da bi jaz lahko marsikaj poročal o vaših društvih. Zbornica je potem na predlog dr. Tavčarja sklenila konec debate. Deželni glavar je Šusteršiča poklical k redu zaradi besede »oslarija«. Šustersič se je ponižno opravičil radi tega medklica. Potem se je zagovarjal napram baronu Heinu ter vlado poživljal, naj državni zbor razžene in naj izvrši državni prevrat ter uvede splošno in jednako volilno pravico. Končno je rekel, kaj je bolj škandalozno, če on po vesti graja člana dež. odbora ali to, kakor se je ž njim postopalo. (Dr. Tavčar: Od takega človeka, kakor ste Vi, je škandalozno vsako očitanje.) Končno je Šustersič grozil s pestjo in vpil »a rivederci«, kar je obudilo homeričen smeh. Poročevalec Grasselli je dejal, da se čisto nič ne čudi, da Šustersič nima zaupanja v dež. odbor. Od klerikalnih gospodov tudi nihče ne zahteva, da bi imeli kaj zaupanja. (Burno pritrjevanje, klerikalci vpijejo vse vprek). Očitalo seje večini, da strankarsko postopa. V kolikor se tiče političnih zadev, naj to le velja, saj ravno zato klerikalci obžalujete, da nimate večine, da bi je za svojo strankarsko politično korist mogli izkoriščati. (Viharno pritrjevanje, Šustersič psuje, klerikalci vpijejo, posebno dr. Brejc. Dr. Tavčar: Vi, dr. Brejc, pojdite rajše na Gorenjsko fotografirat] — Brejc umolkne in ne zine niti besedice več. Šustersič: Boste že videli, kaj bo še ljudstvo reklo. Smeh in ironični klici.) — Druga stvar je pa z denarjem. Z vso odločnostjo zavračamo očitanje, da je večina denar pristransko porabljala. (Burno pritrjevanje). V tem oziru je dež. odbor strogo nepristransko postopal in se z ogorčenjem zavaruje proti natolcevanjem dr. Šusteršiča. Kar je kak posamezen član dež. odbora na kakem volilnem shodu govoril, to dež. odbor nič ne briga. Dež. odbor ni imel povoda, se s tem baviti, ker ima dobro vest, da ravna pošteno in nepristransko. (Burno pritrjevanje). S tem je bilo končano moralično klofutanje dr. Žlindre za njegovo podlo infamijo, da dež. odbor z denarjem pristransko ravna. Posl. baron Schwegel je potem utemeljeval nujnost svojega predloga, naj se dovoli 60.000 K prispevka za napravo ceste od Škofje Loke do Podbrda, katera cesta je potrebna za dovažanje materijala za zgradbo Bohinjske železnice. Nujnost je bila sprejeta, na kar se je seja pretrgala. Popoldanska seja bi se bila morala začeti ob treh, a začela se je šele ob štirih, ker se je deželni glavar udeležil posvetovanja klerikalnih poslancev zaradi volitve deželnega odbora. Klerikalci so zahtevali, naj se volitev dež. odbora odloži. Zahtevali so to zaradi tega, ker se niso mogli zjediniti, koga bi poslali v dež. odbor kot zastopnika kurije kmetskih poslancev. Šusteršičeva klika je hotela odstraniti posl. Povšeta iz dež. odbora. Kandidatov je bilo seveda vse polno. Govori se, da je po mestu dež. odbornika skominalo Brejcu, Kreku, Schweitzerju, Jakliču in tudi Žitniku. Klerikalci so celo grozili z obstruk-cijo v obliki nujnih predlogov, če se volitev ne odloži, ker se pa večina za te grožnje ni zmenila, so se končno lepo udali. Ko se je končno začela seja, je najprej posl. baron Schwegel meritorno utemeljeval svoj nujni predlog zastran prispevka za zgradbo ceste od Škofje Loke v Podbrdo, kat< ra cesta bi se potem prevzela kot deželna cesta. S tem bi se pomagalo zgradbi bohinjske železnice in bi bilo v gospodarskem oziru pomagano prebivalstvu. to, toda videl ni ničesar, ker njegova duša ni bila dovzetna za vse te stvari . . . Zdaj-pazdaj je videl kak lep prizor, ki bi ga čakal na strani bogate Kristine. — Toda vse to je kmalu uničil mali svinčeni otrok, ki se je priplazil po vseh štirih ter se mu prav poredno zasmejal v obraz, stegnil roke ter ga hotel objeti ... In slišal jo za sabo otročji glas, ki ga kliče »atek, atek«. Duša se mu je tresla . . . Zopet se mu je zazdelo, da se je jel ta otročji obraz spreminjati, se večati — pri njem je stala Albina sama ter mu žugala in ponujala nekaj v plenice zavitega. Skoraj je obupal. Hotel se je domov vrniti ter odložiti obisk — toda s tem bi ravnotako uničil svojo stvar! Nekoliko so je ojunačil, prižgal si smodko, trdo stopal, vzdignil glavo ter jezno puhal oblake dima v mrzli zrak novoletnega dneva . . . Šel je proti MejaČevim. Ko je prišel v vežo Mejačeve hiše, je z roko krčevito potegnil preko čela, kakor bi si hotel na ta način pregnati neljube misli, ter stopil v predsobo. Toda kakor bi ga pičil gad, je skočil korak nazaj. Iz sobe se je zaslišal otročji glas. V adjunktovih mislih se je kar nekaj zmešalo . . . Samega sebe se ni več za- vedal in kakor brez pameti je drl iz hiše na cesto. Ni se ozrl nazaj, kajti v prvem trenutku je bil prepričan, da so ga Meja-čevi zapazili, da ga kličejo, da ga zmerjajo . . . Šele sčasoma se je nekoliko po miril ter plašno pogledal nazaj. Vse je bilo mirno. Ljudje so hiteli mimo njega ter si drgnili roko ob roko, ker je bilo zelo mraz. Adjunkt je začel bolj počasi stopati ter nekoliko bolj trezno premišljevati svoje žalostno stanje. Spoznal je, da je njegov up splaval po vodi — da ne bo nikdar zet bogatega Mejača. In kar zona ga je obšla, ko se je spomnil dolge vrste ljudij, sitnih, požrešnih ljudij, ki ga bodo v kratkem času nadlegovali z neplačanimi računi. Mislil je in sklepal — ter prišel do precej žalostnega zaključka. Videl je, da je svoje najlepše dni zaigral in da mu tudi v bodočnosti ne preostaja druzega, nego beda, da zadosti sitne upnike. In ko je prišel domov, se je vrgel na posteljo ter klel usodo, ki ga tako kruto preganja. In kakor bi ne bilo več življenja v njem, je ležal nepremično ter zrl v strop, kjer se je ravnokar sprehajal suh pajk ter vlačil za sabo tanko paj-čevino. Na kosilo se ni niti spomnil — ležal Dr. Krek je navajal vsakovrstne pomisleke glede predloga, končno pa nasve-toval resolucijo, naj vlada uvaŽuje prošnjo selške občine. Pri glasovanju je bil predlog barona Schwegla sprejet, resolucija dr. Kreka je bila sicer odklonjena, a glavar se je vštel in pomotoma konatatiral, da je bila sprejeta. Klerikalci so hitro ugovarjali, da je že konstatiran izid glasovanja, da se glavarjeva zmota ne sme popraviti. Ker večini na tej brezpomembni resoluciji ni nič bilo, je pustila, da velja resolucija kot sprejeta. Po predlogu barona Schwegla sta bila kot reditelja izvoljena poslanca baron Apfaltrern in Pire, kot verilikatorja dr. Schaff er in dr. Schweitzer. Poročilo dež. odbora o izidu deželno zborskih volitev se izroči posebnemu odseku. Potem se je vršila volitev deželnega odbora. Iz kurije veleposestnikov je bil izvoljen odborrikom posl. dr. Schaffer, namestnikom posl. grof Bar bo, iz kurije poslancev mest in trgov je bil izvoljen odbornikom posl. dr. T a v č a r, namestnikom dr. Ferjančič, iz kurije poslancev kmetskih občin je bil izvoljen odbornikom posl. Povše namestnikom posl. dr. Brejc, iz cele zbornice je bil izvoljen odbornikom posl. Grasselli, namestnikom posl. Kušar. Klerikalci so glasovali za dr. Kreka, oziroma za dr. Brejca. Koncem seje so klerikalci interpeli-rali vlado zastran sprejetja deputacije dež. zbora, ki je imela prositi za ustanovitev univerze. Posl. Hribar in tovariši so stavili dva samostalna predloga. Prvi se tiče univerze v Ljubljani in nasvetuje: a) Vlada se nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev univerze in izposluje dotični kredit; b) Izvoli se deputacija, ki pojde cesarja prosit, da odredi ustanovitev vseučilišča v Ljubljani; c) Izvoli se odsek treh članov, ki naj se pomnoži po zastopnikih obč. sveta ljubljanskega, »Slovenske Matice«, društva »Pravnik« in profesorskega zbora ljubljanske bogoslovnice ter stopi v zvezo z aka-demično mladino v svrho pospeševanja cele akcije; d) Dovoli se kredit 3000 K za dovolitev nagrad najboljšim znanstvenim spisom. Drugi predlog zahteva z ozirom na bankerot zavarovalnice »Unio catholica«, naj vlada posveti vso pazljivost ljubljanski vzajemni zavarovalnici. V deželno prizivno komisijo za obr-tarino je bil izvoljen kot Član odvetnik dr Maj aro n v Ljubljani, kot namestnika pa Anton Belec v šent Vidu in Peter Strel v Ljubljani. V deželno prizivno komisijo za osebno dohodarino so bili izvoljeni kot člani poslanci: baron L i e c h t e nb e rg, dr. Tavčar, Grasselli in Povše, kot namestniki pa poslanci: Kušar, Košak, Brejc in Alm. je celo popoldne. Že so se jele naseljevati temne sence po sobi ter se vlačile od enega kota do druzega. S ceste so zasvetile prižgane svetilke . . . Pretnar je še vedno ležal, dokler ga ni prebudila strežnica, ki mu jo prinesla malo, parfumirano pismo ... S tresočo roko ga je sprejel ter ga odprl . . . Spoznal ga jo na prvi hip — bilo je Kristinino. Resignirano je odprl pisanje, v katerem pa ga je Kristina karala, zakaj ga ni bilo dopoludne, ko je vendar včeraj obljubil. Vabila ga je, da naj zvečer prav gotovo pride, ker ga hoče seznaniti s svojo najboljšo prijateljico Vido, ki je ravno danes prišla na poset s svojim prvorojencem .,. Drugo jutro je dobil pismo Albine, ki ga je tirjala, da ji naj pošlje 400 K, da se more poročiti z nekim finančnim stražnikom — sicer pošlje račun njegovi ne-. vesti, bogati Kristini. Čini Mullah-Nasr-Eddina. (Armenske narodne burke.) (Konec.) 9. Mullah je spravljal nekoč žito v mlin. Vzel je osla iz hleva, navezal kurdij S tem je bil dnevni red končan in je deželni predsednik naznanil, da je zasedanje deželnega zbora preloženo, na kar je dež. glavar, želeč vsem poslancem srečno novo leto, sejo zaključil. V I JuhlJanI, 31. decembra. Mladočehi in sprava. 28. t. m- je bila v Pragi seja izvrše-valnega odseka in parlamentarne komisije državnega in deželnozborskega mlado-češkega kluba; pri tej seji se je razpravljalo o političnem položaju, o mladočeški taktiki in o bodočih spravnih pogajanjih. Predsedoval je dr. Skarda, poročevalec je bil dr. Pacak, ki je opravičeval taktiko mladočeškega kluba v državnem zboru. Dejal je, da politični položaj ni ugoden, a tudi ne preveč nevaren. Za skrajni pesimizem ni še vzroka. Debata je trajala na to štiri ure. Vsi govorniki so odobravali postopanje Mladočehov v zbornicah. Glede obstanka državnega zbora so govorniki naglašali, da ni stvar cehov, da bi branili ustavo, katero so ustvarili Nemci, tem manje, ker treba decembersko ustavo odpraviti kot nerabno. Proti Koer-berju je govorilo mnogo govornikov ter mu očitalo pristranost in favoriziranje Nemcev. Glede spravnih pogajanj se ne pričakuje ničesar pozitivnega. Vendar bodo Čehi poslali svoje zastopnike k tem konferencam, da pokažejo svojo dobro voljo. »N. Fr. Pr.» dokazuje že na podlagi prve deželnozborske seje v Pragi, da se sprava ne dožene in da bodo tega krivi le — čehi, ker vztrajajo na svojem državnopravnem stališču. Državnopravna adresa na krono se zdi »N. Fr. Pr.« demonstracija proti ustavi in proti spravi. Agrarci zahtevajo, da se teh pogajanj udeleže vse nemške stranke, sicer se sami konferenc ne udeleže. Iz tega sledi, da pri spravnih pogajanjih tudi čeških agrar cev ne bo. Avstro-ogrska nagodba. Iz Budimpešte poročajo v »Frankfurter Ztg«: Obojestranska ministrska predsednika sta se sešla na Dunaju, da se posvetujeta o položaju, o perečih gospodarskih vprašanjih nagodbe, o avtonomnem carinskem tarifu in o mednarodnih trgovinskih pogodbah. Ministrska predsednika se skoraj nedvomno zjedi-nita, a kako sprejmeta to zjedinjenje parlamenta, je drugo vprašanje. Ogri kričtf, d* jih Avstrijci gospodarski izrabljajo in Avstrijci se pritožujejo, da jih Ogri goljufajo. Naj se urede razmere v Avstriji kakorkoli, na Ogrskem bo imela vlada s kakršnokoli nagodbo težko stališče. Ne glede na to, da na Ogrskem Avstrijce sovražijo, so se neki krogi tekom zadnjih treh let uživeli v misel ločenega carinskega ozemlja in na vsak način bodo v ogrskem parlamentu hudi boji, da se gospodarska vprašanja, ki so z Avstrijo skupna, rešijo ugodno. Vsekakor danes glede nagodbe z Avstrijo in glede trgovinskih pogodeb ne mere nihče reči ni. CL-a*" Dalje v prilogi. ULJU (vrečo, obstoječojiz dveh delov) nasul v jeden del vreče žito, v drugi del vreče je pa radi ravnotežja nabasal kamenje. »Kaj imaš v svojem kurdiju, Mullah?« vprašal ga je med potom nekdo. »Na eni strani je žito, na drugi kamenje, le radi ravnotežja.* »Tepec!« je rekel oni, »zakaj nepotrebno težo ? Vrži kamenje proč in deni polovico žita na drugo stran«. »Poglej no, ta ima prav,« misli si Mullah, »to je pametna glava.« Ubogal je torej nasvetu. Naenkrat pa zapazi, kako revno je oblečen njegov svetovalec. »Povej mi, ali si bogat?« je vprašal moža. »Ne, jaz sem revež, nisem nič in nimam nič,« odgovoril je vprašani. »Ha, in jaz osel sem poslušal nasvet reveža, tepca,« je mislil Mullah ter iznova nasul kamenja v svoj kurdij. 10. Mullah je izvedel nekega dne, da živi v sosednem mestu človok, kateri zna imenito lagati. Sklenil je torej, da obišče slavnega lažnika. »Ali je tvoj oče doma?« je vprašal Mullah malo dekletce, ki je stalo pred hišo lažnjivca. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 300, dn6 31. decembra 1901. česar zanesljivega ali pozitivnega. Kategorična izjava grofa Apponyja, da se bo nagodba pod vsakimi razmerami sklenila, stoji torej na pesku in tudi zagotavljanje madjarskih listov, da odnese končno Ogrska zmago, še ni tako gotovo resnično in zajamčeno. Vojna v Južni Afriki. Zopet se pričenja novo leto, a vojne v Južni Afriki še noče biti konec. Angleški vojskovodje so naznanjali zmagovito, da se neha vojna o Binkoštih 1. 1900, na to, da se konča septembra meseca leta 1901, toda vsa prorokovanja so se izjalovila, Angleži so bili za novo leto 1902 na mnogih krajih tepeni ter morajo zopet poslati čet, topov in konj, da se izgube na-domeste in v vojski nastale luknje za-maše. Vso Južno Afriko hočejo Angleži prepreči z block hišami in mrežami, ker upajo vsaj s tem užugati Bure. Ali potem porabijo Angleži vso svojo vojsko za posadke in straže, angleška vojska bo potem zaprta v trdnjavicah, Buri pa bodo tem svobodnejši, ker jih ne bo nihče preganjal. Sedaj se more reči, da se je za novo leto vojna ponovila ter da se je iznova začela ondi, kjer je že dolgo ni več bilo, namreč v Oranju. Kitchener poroča o bitki pri Tweefonteinu takole: Major William, ki je v odsotnosti Firmana prevzel poveljstvo, je napravil na južnem pobočju precej strmega hriba taborišče. Angleške pred-straže so zasedle greben, ki je bil že naravno utrjen, a so ga vendar-le še utrdile. Buri pa so priplezali po severnem pobočju, se zbrali blizu grebena ter nakrat s premočjo zgrabili ondotne angleške straže. Se predno so Angleži prišli iz svojih šotorov, so vdrli Buri že v taborišče in so ustrelili vsakogar, ki se je prikazal. Angleški častniki so streljali nazaj, a Buri so bili premočni. Število padlih, ranjenih in ujetih Angležev iznaša okoli polovico vse kolone. Bure so zašle iovali lahki konjeniški oddelki, a Buri so se preganjalcem odtegnili. Iz Londona poročajo, da so izgubili v tej bitki Angleži 6 častnikov in 62 mož, ki so bili ubiti ter 9 častnikov, ki so bili ranjeni. 4 častniki se pogrešajo. Število ranjenega in ujetega moštva ni znano. Slabo novo leto imajo Angleži! Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. decembra. — Osebne vesti. Deželni odbor je ugodil prošnji ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov vladnega svetnika gosp. dra- Alojzija pl. Valente za umirovljenje in mu za njegovo dolgoletno poslovanje v tej lastnosti izrekel zahvalo in priznanje. Provizorično vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov je deželni odbor poveril primariju g. dru. Karolu vitezu Bleiweisu. — Gosp. Josip Rihar iz Logatca je imenovan živinozdravnikom za Šmarje pri Jelšah. — Z deželnega zbora kranjskega. V včerajšnji seji sta se nam najbolj smilila g. knezoškof in g. Povše. Šustersič je moraličnih brc že tako vajen, kakor cigan mraza, sicer pa ne zasluži nikacega pardona. Mož je mislil, da napravi veliko afero, pa se je grdo vrezal. Skupil jo je prav pošteno in če tudi so mu dresirani njegovi pristaši ploskali tako, da so jih kar roke bolele, je mej njimi zavladala velika potrtost. Oče Pa-kiž je bil v taki zadregi, da je ves klavrn obešal glavo in milo zatrjeval, da Šustersič »ni imel slabega namena«. Škof pa se nam je smilil. Prišel je v zbornico v trdni nadi, da bo priča velikega triumfa svojega ožlindranega ljubljenca. Škof je bil natančno poučen, kaj je pripravil Šustersič za prvo sejo in kako misli nastopiti, ter je hotel s svojo navzočnostjo vzdigniti klerikalne ekscese. Jeglič seveda ni mislil, da bodo napredni poslanci reagirali, da bodo odbijali klin s klinom. Ako je prej stopical po zbornici kakor kmetska nevesta na ženitovanju, je pa potem, ko je prišlo do škandala, postal bled kakor zid, gledal ves zbegan okrog sebe in naposled bežal kakor zajec. No, pa saj so se mu lepe nade prav grdo podrle. Drugi mož, ki se nam je smilil, je bil g. Povše. Po vsi sili so ga klerikalci hoteli odstraniti iz dež. odbora. Čuje se, da je Povše v klerikalnem klubu zmagal samo z majhno večino in le vsled hudega pritiska njegovih prijateljev. Povšetova zmaga pomeni občuten poraz za Šusteršičevo kliko. Ta je namreč računala z vso zanesljivostjo, da gosp. Povšeta odstrani in je bila silno nevoljna, ker se to ni posrečilo. Šusteršičova klika je zapustila zbornico z veliko jezo. Jezna je bila na g. Povšeta, jezna na g. dež. glavarja, ki je z nepričakovano odločnostjo nastopil proti Susteršiču, jezna na g. dež. predsednika in jezna tudi na škofa, ki je v kritičnem trenotku pobegnil. Iz klerikalnih ust je padla beseda »škof je cagovc«, in to najbolje ilustruje položaj. — Tudi galerija ni prišla do prave veljave. Klerikalci so bili seveda poskrbeli, da je prišlo na galerijo nekaj dvomljivih eksistenc, ki so jim burno pritrjevali, a slučajno je bilo zbranih tudi nekaj druzih poslušalcev, ki so potem demonstrirali proti klerikalcem. Posebno glasna je bila Štefeška, žena klerikalnega časnikarskega vajenca Šte-feta. Dokler je vladal mir, je bila kar zamaknjena v škofovo uniformo, potem pa, ko je nastal vihar, je vriskala in skakala, da se ji je vse smejalo. — Ner-voznost, ki je vladala v zbornici, se je polastila tudi deželnega glavarja tako, da se je vštel. Ko je Krek predlagal neko resolucijo, pa je ni hotel premeniti, je večina glasovala proti resoluciji. Na občno začudenje je glavar konstatiral, da je resolucija sprejeta. Mej klerikalci je zavladala radost. Napredni poslanci bi lahko izpo-slovali remeduro, a ker se je glavar le zmotil, ni pa imel slabega namena, in ker vrh tega na celi resoluciji nič ni, so pustili stvar v miru. Zanimivo pa je vedeti, kako se je glavarju primerila ta nesrečica. Za Krekovo resolucijo je glasovalo 15 klerikalcev. Mej glasovanjem je posl. grof Barbo slučajno stal in uradnemu slugi Šelkotu nekaj naročal. G. glavar je klerikalcem prištel tudi grofa Barbota i n uradnega slugo Šelkota ter raz glasil, da je Krekova resolucija sprejeta s 17 glasovi. Uradni sluga Seiko ima torej zaslugo, daje bilaKre-kova resolucija sprejeta. V prihodnje bo moral g. glavar bolje paziti, sicer se zna še zgoditi, da bi še Štefeta štel mej poslance. — Končno naj še omenimo, da se pri glasovanju o budgetnrm provizoriju niso vsi klerikalci udali Šu-steršičevi komandi. Šustersič je ukazal, da naj se klerikalci pri tem glasovanju odstranijo iz dvorane. Večina je res šla, ostali so pa gg. Mejač, Povše, Pfeifer in Pakiž, dasi jih je Šustersič izza vrat tako grdo gledal, kakor bi jih hotel kar zgristi. — Mislimo, da so klerikalci spoznali, kam pridejo s svojo »schärfere Tonart«; če bodo drugič provocirali, se jim bo še slabše godilo. — Fruktificirana zahvala. Obč. svet ljubljanski je bil pred kratkim izrekel vsem poslancem skupno zahvalo za njih delovanje glede olajšav pri potresnem posojilu. Župan Hribar je z ozirom na ta sklep, četudi ni imel izrecnega naročila, vsem trem jugoslovanskim klubom sporočil to zahvalo pismenim potom. Ker je dr. Šustersič načelnik klerikalnega kluba, je dobil on to pismo ter je hitro poskusil izkoristiti za svojo osebo, prav kakor bi se bila njemu za njegovo osebo izrekla kaka zahvala. Vsakdo ve, kako vlogo je igral Šustersič glede potresnega posojila in je torej ob sebi umevno, da njemu posebej pač ne gre prav nobena zahvala in mu je občinski svet tudi ni izrekel, nego le splošno vsem poslancem. Župan je šel dalje, kakor mu je bilo od obč. sveta naročeno. Naše mnenje je, da bi moral župan dobro premisliti, predno da Susteršiču kaj pisanega v roke, ker mora vedeti, da bo šustersič vsako stvarico zasukava! in skušal delati reklamo za svojo osebo. — Na agitacijskem potovanju se mu je peč podrla. Klerikalci pogrevajo kaj radi vsakovrstne, časih prav brezmiselne in časih tudi popolnoma izmišljene dogodbice izza časa državno-zborskih in deželnozborskih volitev ter se delajo norca iz naprednih kandidatov. Popišimo torej tudi mi dogodbico izza deželnozborskih volitev in sicer dogod-bico, ki ima to prednost, da je popolnoma resnična. Dobrepoljski konzu-mar Jaklič je za časa volitev tudi po Kočevskem ribaril glasove. V dobi te svoje agitacije je Jaklič prišel tudi v Kočevje in tamkaj prenočil v Hardetovi gostilni. Ne vemo sicer in tudi ne bomo poizvedovali, kakšne jedi in kakšno vino je Jaklič tiste dni vžival po župniščih, vemo pa, da se je Jakliču tisto noč v Hardetovi gostilni primerila nesreča. Peč se mu je podrla! Ko jo je zjutraj odkuril, je napravil tako, kakor imajo navado mački. V ležišču je pustil nekak »s ig nuni m e- v moko?« je vprašal samega sebe, vzel vrečo z moko, zlezel na streho svoje hiše, da bi dobro videl in stresel vzlic velikemu vetru vso moko na zemljo. A noža le ni našel. »Mogoče je celo v mojem žepu«, si misli Mullah, išče in ga res najde. 16. Mullah je hotel obdariti sultana. Spekel je gos in šel na pot, da jo podari vladarju. Na poti pa j*» postal lačen in skušnjave mu niso dale miru, da je odtrgal gosi bedro in ga snedel. Sultan je milostno sprejel darilo, a precej zapazil, kaj manjka. »Kje je pa druga noga?« vpraša ga sultan, »se li hočeš z manoj šaliti?« »Bog mi bodi milostljiv,« je odgovoril Mullah, »li ne veš sultan, da imajo pri nas gosi samo jedno nogo ? Poglej tja, k potoku, gosi stoje in vsaka ima samo jedno nogo« Sultan se smeje in reče: »Počakaj, s palico udarim po goseh in videli bomo, ali imajo dve nogi ali ne.« Sultan je vrgel palico med gosi, katere so hitro zbežale. »Vidiš, da imajo obe nogi,« je dejal sultan. moriae«, ter ga pokril z odejo. Ko je dekla prišla v sobo, se je skoro onesvestila. Zdelo se jej je, da je moral sam peklenski vladar žgati smolo in žveplo, tako strahovit smrad je vladal v tej sobi. Že se je mislilo, da je bila ta soba prizorišče kakega eksorcizma, a »Gospod« so povedali, da tako krščanski v veri trden mož kakor je dobrepoljski konsumar nikakor ne more biti v zvezi & hudobnimi duhovi. Končno je dekla vendar odgrnila plašč krščanske ljubezni, s katerim je bil Jaklič pokril tisti »Signum memoriae«, ki ga je bil v postelji zapustil. Občno strmenje. Niti hišna dekla niti nihče drugi v Kočevju ni hotel tega Jakličevega spomina izprati in je bila gospodinja-krčmarica končno primorana, dotično posteljno opravo postaviti pod — kap. Pravijo, da v rečeni gostilni še sedaj zaman pričakujejo od pobeglega Jakliča primerno odškodnino. Plačaj, poslanec Jaklič! — Otvoritev mestne ubožnice. Danes ob 11. uri dopoludne se je otvorilo veliko, prelepo in najplemenitejšim, humanitarnim svrham namenjeno poslopje: mestna jubilejna ubožnica. Da se postavi to poslopje, je sklenil občinski svet dne 21. decembra 1. 1897., in sicer v proslavo 50letnega vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa I. Stavba se je pričela zidati v maju 1. 1900. in je sedaj dovršena. Zgrajena je v Elberfeldskem, paviljonskem sistemu, kakor so sezidane vse vzorne ubožnice. Izvršile pa so stavbo, za katero je naredil načrt gosp. arhitekt Fabian i, sledeče tvrdke: G. Tönnies (zidarska, tesarska in ključarska dela), F. Supančič (krovska), A. Ur a nič (kleparska), Ignac Camernik (kamnoseška), Srečko No 11 i (instalacija vodovoda), Fr. Stare (sobno-slikarska), brata Eberl (pleskarska) in W. Brückener & Comp, (centr. kurjava). Stavbni voditelj je bil mestni stavbni asistent g. Ivan Žemljic. Otvoritve so se udeležili gg.: dež. predsednik baron Hein z glavarjem Haasom, sodni predsednik Levičnik, dvorni svetnik Račič, fml. Chavanne in Baldass, general pl. A n-gerholz, podpolkovnik Schmied, top-ničarski in orožniški podpolkovnik in več častnikov, dež. odbornik posl. Fr. Povše kot glavarjev zastopnik, župan Iv. Hribar s predsedstvenim tajnikom E. Lahom in več obč. svetovalcev. G. kanonik Su š n i k je ob asistenci dveh duhovnikov poslopje blagoslovil in potem naglašal krščanski, humanitarni namen stavbe. Nato je imel g. župan Hribar daljši govor, v katerem je povedal zgodovino ubožnice in naštel faktorje, ki imajo za zgradbo zasluge. Končno je v nemškem jeziku popisal stavbo, v kateri je že danes 42 ubožcev. Poslopje obstoji iz suterena visokega pritličja in nadstropja. V suterenu so kuhinja, sobe za posle, prostor za centralno kurjavo, pralnica, shramba za perilo in za jedila. V pritličju so dvorana, hodniki in spalnice za moške. V srednjem traktu je lepa, svetla in zračna jedilna dvorana, ki je določena tudi za podnevno bivanje mo- »To ne dokazuje nič,« je odgovoril Mullah, »ako ti jaz primažem jedno s palico, splazil se boš kar po štirih proč.« 17. Mullah je poslal svojo ženo k sosedu, da si izposodi lonec. Nekoliko dni pozneje je vrnil Mullah posojeni lonec in še majhen lonček poleg. »Kaj je to?« vpraša ga sosed. »Poglej, tvoj lonec je rodil malega; po postavi je tvoja last, vzemi ga torej.« Sosedu se je zdela stvar popolnoma naravna. Nekaj tednov pozneje pa si izposodi Mullah iznova lonec, a ga ni vrnil nazaj. Dolgo časa je čakal sosed, a ko mu je pošla potrpežljivost, šel je sam k Mul-lahu in zahteval svoj lonec nazaj. »Obžalujem, tvoj lonec je umrl,« rekel je žalostno Mullah. »Ti me imaš za norca. —« »Dovoli,« poseže mu Mullah v besedo, »ako je mogel tvoj lonec roditi malega, potem more tudi umreti, kajti ako Bi pritrdil prvemu, ne vem, zakaj oporekaš in se ti zdi nemogoče drugo.« »Ne,« odgovorila je deklica »odšel je da zašije oblake, katere je zadnji vihar tako zelo raztrgal.« »No, če že hčerka tako laže, kako zna lagat šele oče,« rekel je Mullah in se vrnil. 11. Zgodilo se je, da ga je v sredi noči zbudila njegova žena. »Ti, naš otrok vpije ; ziblji ga ti sedaj nekoliko, saj je vendar polovico tvoj« »Moja polovica sme kričati, ti pa ziblji svojo polovico,« je odgovoril Mullah ter se obrnil na drugo stran.« 12. I V Mullahovo vas je prišel nekdaj derviš. Bil je učenjak in pripovedoval veliko o sedmero nebesih. Vaščani so zato povabili Mullaha, naj se pomeni z dervi-šem kaj učenega. Mullah je bil zadovoljen, a le s tem pogojem, da bode prej skupno jedel s svojim nasprotnikom. Prinesli so latvico kislega mleka in dali vsakemu velik kos kruha. Mullah je nadrobil svoj kos v mleko, enako je storil tudi derviš. Nato pa je zmešal Mullah mleko ter rekel: »Prepovedujem ti jesti moje kose.« »Kako naj pa poznam svoje kose?« je vprašal derviš »Ako niti ne veš, kateri so tvoji kosi, kako hočeš šele vedeti, kaj se vse nahaja v sedmero nebesih?« je odgovoril Mullah med velikim smehom vaščanov. 13. Zopet nekoč ponoči ga je zbudila njegova žena: »Pomakni se vendar malo naprej, sicer padem raz postelj,« je rekla ona. Mullah, razdražen vsled motenja, je vstal, osedlal konja ter jahal proč. Po dva dnevnem potovanju se je ustavil ter poslal k svoji ženi poročilo z vprašanjem, ali se je že zadosti umaknil ali ne. 14. Mullah je zapazil, da mu je ukraden osel. »Allahu slava in hvala!« je za-klical. »Kako moreš pri taki priložnosti hvaliti Allaha?« ga je vprašal nekdo. »Zakaj ne?» je odgovoril Mullah, »če bi bil sedel takrat sam na oslu, ukradli bi me bili z oslom vred.« 15. Mullah je izgubil svoj žepni nož; vsaj mislil je tako. »Kaj, če mi je padel ških ubožcev. Na levi in desni dvorane 80 visoki in svetli hodniki, ki se tudi ku rijo, ter omare za obleko. Hodniki imajo velika okna ter so zelo prijazni. Dalje sta na levi in desni po dve spalnici za 8 do 20 oseb, dve bolniški sobi in zdravniška soba, kopeli s 3 banjami in umivalnica. I. nadstropje je določeno za ženske in so dvorane in sobe razdeljene istotako. Poslopje mestne ubožnice je stalo okoli 220.000 K; za hišo je vrt 6000 ma, spredaj je lična železna ograja in vrt z nasadi. Tudi ta stavba je v okras vsemu mestu in še posebej Vodmatu. — K vprašanju glede zgradbe novega gimnazijskega poslopja na Poljanski cesti. Velika važnost tega vprašanja, kojega rešitev je še posebnega pomena za prebivalce Poljanskega predmestja, daje nam povod, da z ozirom na zadnjo debato v mestnem za-stopu izrazimo na tem mestu svoje stališče. Po našem mnenji, v katerem nas jo potrdila tudi zadnja debata, je ravno iz finančnih ozirov priporočati, da se sprejme Faleschini-Dečmanova ponudba, ker je ta svet približno za četrtino večji in na vse strani odprt. Tudi je po svoji legi pri-kladnejši, in ne glede na to tudi izdatno cenejši. Za slučaj nakupa Delcotovega sveta bi se namreč morala graditi nova cesta, ki bi stala mesto s kanalizacijo itd. vred prav gotovo 60.000—80.000 kron. Ta cesta pa ni potrebna, ker bi bila od sedanje že obstoječe Elizabetne ceste komaj 70 korakov oddaljena. Brezdvomno bode gimnazijsko poslopje jedno največjih in najlepših poslopij vsega Poljanskega predmestja, in zategadelj bi po našem mnenju ne kazalo postavljati ga v tak kraj, kjer se ne more od vseh stranij odprto in lepo reprezentirati. V prvi vrsti mora pa mesto gledati na to, da ne obremenjuje preveč in po nepotrebnem davkoplačevalce, ki že itak zlasti sedaj po potresu težko prenašajo davčno breme. To slednje je pač bolj upoštevati, kakor pa neutemeljene želje nekaterih višjih faktorjev, koji pa še do danes niso oficijalno navedli nobenih tehtnih razlogov pro in contra. G. župan, ki se je pri zadnji debati skliceval na gori navedene višje želje, naj pa v interesu mestne občine deluje na to, da se bode tudi državna oblast akomodirala opravičenim težnjam mestne občine. — Repertoir slovenskega gledališča. Na splošnjo željo bodeta na novo leto, 1. januvarja tudi dve predstavi, in sicer popoldne ob pol 3. uri ljudska predstava ob znižanih cenah Roseggerjeva drama »Na sod nji dan«, zvečer pa narodna igra s petjem >Deseti brat«. Dne 2. januvarja bo premijera G. Davisove fine in duhovite veseloigre »Katakombe«. Prihodnji mesec bo gostovala gdč. Mafenka Ševčf-kova v dveh Verdijevih operah. Gosto-stovala bo v »Travia t i« in v »Rigo-1 et tu«. — „Katakombe". Veseloigra G. Davisa, glavnega urednika lista »Reichswehr«, se bo igrala v četrtek, dne 2. januvarja. Ta veseloigra spada med najfinejše in najduhovitejše nemške drame poslednjih let ter doseza povsod največji uspeh. Ker je igra izredno zabavna in tudi velike literarne vrednosti, ne dvomimo, da bo ž njo vstreženo našemu gledališkemu občinstvu. Glavne vloge igrajo gdč. Rück o v a, g. Deyl, g. rež. Dobrovolny in g. rež. Verovšek. — Telovadno društvo ,Sokol* v Ljubljani vabi še enkrat vse svoje člane in prijatelje društva na današnji »Silvestrov veče r«, kateri obsega jako zanimiv in bogat vspored. Igrala se bode igra: »Ponesrečena glavna skušnja«, štev. 10 vsporeda. Začetek ob 8. uri zvečer. — Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v predpustni dobi 1. 1902 svojim članom in njih vpeljanim gostom sledeče veselice : Dne 6. januvarija »Pro-menadni koncert s plesom«, dne 18. januvarija »Plesni večer« in dne 8. febru-varija »Zaključni plesni venček;« vse tri zabave vršile se bodo v veliki dvorani »Narodnega doma«. K tem zabavam imajo pristop kot gostje gg. enoletni prostovoljci in dijaki akademiki. Nadalje je sklenil odbor, da se pride okom raznim nedo-statkom, prirediti gg. dijakom srednješolcem v predpustni dobi 1. 1902 v mali društveni dvorani vsako sredo jedno »Plesno vajo«. Pristop k tem plesnim vajam, katere se bodo vršile pod nadzorstvom društvenega odbora, imajo toraj gg. dijaki osmo- in sedmošolci in izključno le mlajše gospice hčerke društvenih članov. Prva plesna vaja vršila se bode v sredo dne 8 januvarija. — Koncert »Glasbene Matice1. »Glasbena Matica« priredi v nedeljo, dne 5. januvarja 1902. 1. koncert v proslavo 60letnice skladatelja dr. Antona Dvofaka, častnega člana »Glasb. Matice«, v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gospod Fran Pacal, c. kr. dvorni operni pevec na Dunaju, gdč. Mira Dev, pevski zbor »Glasbene Matice« in godba c. in kr. pešpolka št. 27., pomnožena s člani »Glasbene Matice«. Vspored. Izvajajo se izključno skladbe dr. Antona Dvofaka. 1. Divja žena. Simfonična pesem za veliki orkester. Op. 108. (Snov iz narodno pravljice in K. Jaromfr Erbenove balade). 2. Arija za tenor iz opere »Dimitrij«, poje g. Fran Pacal, ces. kr. dvorni operni pevec. 3. Carneval. Over-tura za veliki orkester. Op. 92. 4. a) »Namenjeno je nama«, b) »Zadnja želja«, dvo speva za sopran in tenor, pojeta gdč. Mira Dev in g. Fran Pacal. 5. Golobek. Simfonična pesem za veliki orkester. Op. 110. (Po baladi K. Jaromir Erbenovi). 6. Pesmi. Poje g. Fran Pacal. 7. a) »Padle so pesmi v dušo mi«. Mešan zbor ä capella. Št. 1 iz op. 63. b) 149. psalm. Za mešan zbor in orkester. Op. 79. Poje pevski zbor »Glasbene Matice«. Začetek točno ob 5. uri po-poludne, konec ob 7. uri. Cene prostorom: Sedeži od I.—III. vrste po 4 K, od IV. do VIII. vrste po 3 K, od IX. vrste naprej po 2 K; stojišča po 1 K 20 vin.; dijaške in garnizijske vstopnice po 60 vin. Vstopnice, programi in besedilo zborom se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnici. — Pri nedeljskem koncertu Glasbene Matice" bodeta najbolj zanimali simfonični pesmi „Divja žena" in „Golobek", ki sta obe vzeti iz narodne pravljice in se naslanjata na Erbenovi baladi. Za lažje razumevanje podamo tu program obeh: „Divja žena", I. Allegretto. V revni koči se otrok mimo igra s svojimi igračami, mejteni ko mati kosilo kuha za moža, ki dela na polju. — Poco piii animato. Otrok postaja nemiren, neče se igrati, začne jokati in kričati. Mati ga jezna svari, naj miruje, če ne, pride divja žena. Za trenotek to pomaga, dete se umiri. — Allegretto, tempo I. Otrok se iznova nekaj časa igra z raznimi igračami. — Poco piü animato. Ali zopet postaja nemiren, neha igrati se, kmalu joka in kriči na vse grlo. V jezi pokvari igrače in jih razmeče na vse strani. Mati si ne ve pomagati in v svoji jezi kliče: „Divja žena, pridi in vzemi poredneža!" — II. Andante sostenuto e molto tranquillo. Vrata se odpro. Suha, pošastna žena se počasi bliža. — l'iü animato. S hreščečim glasom, podobnim vihri, zahteva dete od prestrašene mater* . — Allegro. V groznem strahu pograbi mati otroka in ga stisne k .sebi. Divja žena se vedno bolj bliža in vedno silneje zahteva od matere otroka. Vname se divji boj zanj: divja žena strastno steza roke in s koščenimi dolgimi prsti grabi po njem, mati pa ihti in ga vedno bolj k sebi stiska. — Meno mosso, allegretto. Ura bije dvanajst, divja žena izgine. — HI. Andante, pozneje piü lento. Oče preneha z delom na polju ter, nič hudega sluteč, mirno koraka domov. Blizu hiše postaja mu tesno pri srcu. — Poco ä poco stringcndo, maestoso. Ko vstopi, zagleda grozen prizor: mati Ježi nezavestna na tleh, roke ji oklepajo mrtvo dete. — „Golobek". I. Andante. Marcia funebre. Pla-kaje stopa mlada vdova za rakvijo umrlega soproga. — H. Allegro, pozneje andante. Čez leto dnij gre mlad zal fant po cesti, sreča žalujočo vdovo, jo tolaži in pregovarja, naj neha žalovati in vzame njega za moža. — ni. Molto vivace, pozneje allegretto gra-zioso. Vdova pozabi žalost ter praznuje hrupno in veselo svatbo z mladim ljubljenim ženinom. — IV. Andante. Grob prvega moža že krije trava, in v zglavju je vzrastel hrast. Na hrastu gnezdi golobek in grli o grozovi-tosti zločestne žene, ki je svojega prvega moža zastrupila. Turobni ti golobji glasi se-zajo ženi do srca. Spozna očitbe, vzbudi se ji pekoča vest, in od brezmejnih srčnih bolečin zblazni ter skoči v vodo. — V. Andante. Tempo I., pozneje piü lento, tempo di marcia. (Epilog.) — Preganjan učitelj. Nadučitelj v Lanišču v Istri, g. Marijan Marchi ima čast, da ga klerikalci sovražijo iz vse duše. Označujejo ga kot Lahona, kakor delajo vedno, kadar hočejo koga kompri-mitirati. Kdor ni klerikalec, tega razupi-jejo klerikalci kaj radi kot Lahona ali nem-škutarja, tudi če je stokrat boljši narodnjak, kakor njegovi obrekovalci. Kakšen je g. Marohi v narodnem oziru, tega ne vemo, to pa vemo, da so mu klerikalci v svoji brez mejni hudobnosti storili vnebovpijočo krivico. Začetkom novembra je bilo citati v vseh klerikalnih listih, da je g. Marchi storil grdo hudodelstvo, tako, kakršna za-greše posebno radi »prečastiti« celibatarji, in da je bil g. Marchi aretiran in izročen sodišču. Resnica je, da je bil g. Marchi po klerikalcih obdolžen tacega zločina in resnica je, daje bil aretiran. Celih 34 dni je moral pretrpeti v preiskovalnem zaporu. Župnik Vrbka je potoval sirom Istre, koder je g. Marchi kdaj služboval, ter zasledoval, kje bi mogel kaj iztakniti, da nesrečnika ubije. Kar je mogoče storiti, vse so storili klerikalci, da moža ugonobijo, a vse je bilo zaman. Dne 21. t. m. se je pri okrožnem sodišču v Rovinju vršila kazenska obravnava, pri kateri se je U kazala popolna nedolžnost gosp. Marchi ja Sodni dvor ga je soglasno oprostil, ker je razprava dognala, da je bil g. Marchi krivično obdolžen in denunciran. G. Marchi se je vrnil na svoje mesto. Ako pa kdo misli, da so mu klerikalni listi, ki so mu čast kradli, dali zadoščenja, se jako moti. »Slovenec« in »Slovenski List« sta sicer veliko pisala o njem, ko je bil aretovan, sedaj ko ga je sodišče oprostilo, pa sta se potuhnila, češ, naj le obvisi na njem vse, kar se je pisalo, saj je mož celo pisal za — »Učiteljskega Tovariša«. — Nekoliko odgovora ,,Slovencu". V teku jednega tedna imel sem čast kar dvakrat citati svoje »častitljivo« ime v »posvečenih« predalih »Slovenca«. Prvič ni bilo »Slovenčevim« urednikom po volji, da sem se drznil v »Popotnik«, ki se pa slučajno ne tiska več v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, zapisati to-le: (govoreč o programu »kr-ščansko-socijalne stranke): »a pri drugi — to je pri krščansko-socijalni stranki — pa mirnega srca lahko trdimo, da je oni lepi program na papirju in kot tak ostane pač le na papirju; v istini ga pa ta stranka, nikjer ne uvažuje, za kar imamo ne-broj dokazov, in to je pri tej stranki n a j z n a č i 1 n e j e.« No v pod-krepljenje te moje — »Slovenčevim« so-cijalistom ne ugajajoče obsodbe — dal mi je pa sam »Slovenec« po preteku treh dnij najboljši dokaz, ker se je v me zaletel v svojej številki od dne 24. t. m. češ, »da imam preveliko ljubezen do Lahov, ker sem glasoval pri zborovanju delegatov okraj. bol. blaganje za podporo 4000 K, za katere je prosila okraj. bol. blagajna v Tržiču (Mönfalcone), — a nisem sledil slepo »čez strn in trn« krščan-8kim-socijalistom iz Ljubljane. Sicer se nisem menil oglasiti o tej zadevi javno, a ker sem nekako prisiljen — ker meje »Slovenec« imenoma podrezal, — ne vem, kedaj pridejo ostali slovenski delegatje, ki so storili ravno oni greh, kakor moja malenkost, v »Slovenčeve« predale — napraviti »javno spoved« o tej naši pregrehi, da bode i »Edinost« zadovoljna. Okraj. bol. blagajne iz Kranjske, Primorskega ter Dalmacije tvorijo v svojej skupnosti nekako zvezo, ki ima svoj sedež v Trstu. Namen te zveze je, napravljati si iz prispevka posameznih blagajnic — pla čuje se 10% čistega dobička posameznih blagajnic — pričuvno premoženje, katero se potem posojuje posameznim okraj, bol. blagajnicam, katere so vsled raznih nezgod prišle v denarno stisko. Pred ravno kar vršeči se občni zbor delegatov okraj. bol. blagajnic prišla je okraj. bol. blagajna v Tržiču (Monfalcone) s prošnjo, da ji delegacija votira 4000 K brezobrestnega posojila proti vrnitvi v teku petih let. Letošnji reservni zaklad zveze pa znaša ravno 54.993 K 87 h. — 10% doneski posameznih okraj. bol. blagajnic znašajo za 1. 1900 po deželah tako-le: Primorska 7171 K83h, Kranjska 1397 K 03 h in Dalmacija 900 K 64 h. Z ozirom na te številke in z ozirom na namen re-servnega fonda drznil se je delegat Kokalj iž Kranja predlagati, da se dovoli okraj, bol. blagajni v Tržiču — ki je imela mi. j mogrede omenjeno v pretočenem letu nad 40.000 dnij bolezni — 4000 K brezobrestnega posojila, vračljivega v petih letih. Temu predlogu pridružila se je tudi moja malenkost in slučajno tudi oni delegatje, ki so »naprednega mišljenja« in predlog je obveljal. Pri tem glasovanju pa — trdim zopet lahko mirnega srca, nas ni vodila nikaka ljubezen do Lahov, temveč edino le ljubezen do delavcev, ki so pa slučajno pri bolniški blagajni, ki se zove »Monfalcone«, kajti mi »naprednega mišljenja« nimamo socijalnega programa le na papirji, kakor »krščansko socijalna« stranka okrog »Slovenca«, kateri priporočamo v proučevanje »Krekov socijalizem«. Toda bojimo se, da bode ta »socijalizema ostal le na papirji — in to dela to stranko revno — najzna-čilnejo. Dol. Logatec, 25. decembra 1901. Iv. Šega. — Na sveti večer je bila v hiši g. volje Riharda Dolenca na Grmu dvojna zaroka. Zaročili sta se obe hčerki g. vodje: Gdč. Ljudmila z zdravnikom g. dr. Arnoštom Dereanijem in gdč. Olga z g. Bogoslavom Skalickim, voditeljem drž. vinogradniških nasadov na Kranjskem. Čestitamo! — Zaročil se je gospod Dragotin Petter, ravnatelj podružnice ljubljanske kreditne banke v Spljetu, z gospico Štefanijo Oblakovo, hčerjo tukajšnjega narodnega obrtnika. — čestitamo! — Čuden patron. Neki Anton H an sli an, ki hoče v dveh letih peš prepotovati vso Evropo in je zdaj prehodil že 19.800 kilometrov, nam naznanja, da pride na novega leta dan v Ljubljano. Ako mož misli, da bo v Ljubljani kdo ve kako imponiral, se jako moti. Tu nimajo ljudje — hvala Bogu — prav nič smisla za take vrste športov. — Iz dež. blaznice na Studencu se nam poroča, da je letošnja bo-žičnica prekosila pač vse svoje, čeprav maloštevilne prednice po krasoti, dovršen« tsli in tudi bogastvu božičnih darov. Prostori mirnega moškega oddelka tega humanitarnega zavoda bili so ta dan vsi v zelenju in na krasno in bogato opremljenem božičnem drevesu in poleg napravljenih jaslic je bli-ščalo sto in sto lučic. V veliki dvorani pa se je vršila na novem, od dež. odboru kranjskega za podobne prilike napravljenem odru od bolnikov, strežajev in treh zunanjih go-spodičin veselica, obstoječa iz deklainacije in prav dobro igrane igre: „Na sveti večer", katera bi v tej dovršeni uprizoritvi, za kar gre edino ie g. ordinariju dr. Robidi zahvala, delala čast vsakemu, tudi večjemu čitalni-škemu odru. Bolnikom je žarelo veselje iz očij, in zdelo se je človeku, da se ne nahaja mej umobolnimi, nego mej zdravimi in srečnimi ljudmi, kateri se imajo le tu in tam boriti z vsakdanjimi težkočami, nikakor pa ne z onimi višjimi silami, ki pravijo: toliko dobiš od nas — s tem gospodari, če moreš, če znaš in če je sploh mogoče. Po nagovoru g. dr. Robide, v katerem se je zahvalil navzočemu dež. odborniku dr. SchatlVijn za njegovo naklonjenost nesrečnim bolnikom in navzočej, tiho, a vneto in požrtvovalno delujoči blagotvorki in za nesrečne nmobolnc prezaslužnej gospej dr. Jenkovi, razdelila je gospa dr. Robidova, katera z občudovanja vredno požrtvovalnostjo podpira svojega g. soproga v olajšanju gorja najnesrečnejših izmed nesrečnikov, bolnikom božične darove, pri čemur ji je stala na strani vedno (Klavna sestra Lucija. Se pozno v noč je vladala v prostorih, kjer se občuti le prečesto zapu-sčenost in pozabljenost od vsega sveta, pozabljivost, veselje, zadovoljnost. — Svečarji v Gornji savinski dolini. Ta nesramna beračija, ki se je že ožigosala po časopisih, opravlja se na zares nečuven način. Celo najrevnejšo ljudstvo, hlapci, dekle, dninarji, bajtarji, ki nimajo včasih vinarja za sol, padejo tem nadležnikom v roke, ki izžmejo zadnji vinar v imenu raznih svetnikov iz žepa, koji se pa ne porabi za sveče, temuč se medpotoma zapravi, ali se potem na pojedini pri »cekmeštru« — zazre. In oblastnije vse to mirno gledajo, te dajejo celo dovoljenja k temu! Vendar pa hodi tudi mnogo takih klerikalnih požeruhov okoli za sveče pobirat, ki nimajo nikakoršnega dovoljenja v rokah. Kdo jo poslal te ljudi med svet ? Ali ti možaki-poštenjaki (T!) pobirajo zase, ali oddajo KaT~ Da|je v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 300, dn6 31. decembra 1901. nabrane novce cerkvam, to je vprašanje, ki se ne da kar tako rešiti. Žandarmerija je že precej takih svečarjev zasačila, ka tere čaka zaslužena kazen. Kmetje, pozor! Ne dajajte svečarjem, ki nimajo pravice pobirati, in tistim, ki so opravičeni, dajajte po vinarji, za same sveče še na ta način tako preveč pride skupaj. — Pevskega društva „Ljub-Ijana" pustna veselica pod naslovom »IV. velika maškarada na obali Adrijo« vrši se v nedeljo 19. prosinca v Sokolovi telovadnici »Nar. doma«. Podrobnosti naznanijo se prihodnjič. Eventualne skupine naj se blagovolijo naznaniti pismeno ali ustmeno odboru in sicer kakor hitro mogoče, da se zamore po časopisih razglasiti. — II. Zabaven večer, oziroma božičnica na sv. Štefana dan, ni bil radi slabega vremena tako dobro, kakor prvi obiskan, vendar je bila pa zabava krasna in prijetna. Šaljiva pošta, tombola, petje, komičen prizor »Ponesrečena glavna skušnja« in božično drevesce z nebroj lučicami, ter razdelitev daril z drevesca med otročiče je razvnela veselje vsih do viška. Torej z eno besedo — lepo je bilo. — Plesna šola kolesarskega društva Ilirija" priredi v soboto, dne 4. prosinca 1902, svoj plesni venček v čitalnični dvorani v »Narodnem domu«, člani in prijatelji društva dobro došli. Plesni red obsega razun običajnih plesov tudi krasen naroden ples bratov Čehov: »češka beseda«. Sodeluje si. meščanska godba. Začetek ob 8. uri. — Zelezničarsko pevsko društvo Krilato kolo" priredi dne 5. januvarja v Koslerjevi zimski pivovarni zabavni večer s plesnim venčkom. — Afera Wallburg. Ker se govori, da je afera Wallburg zaspala, kon-statiramo, da ta afera ni zaspala, ampak stopila v jako zanimiv stadij. — „Rokovnjaci" se bodo igrali na novega leta dan, 1. januarja popoldne v Barkovljah. 19. januarja pa se bodo igrali v Celju. V vlogi Blaža Mozola bo gostoval g. A. Verovšek. — Mejnarodna panorama. Danes mi je prav lahko popisati, kak vtis je napravila tatedenska razstava panorame na — mojo sosedo ob sinočnjem posetu. Oh, ah, to je krasno, marchenchaft, romantisch! Slovenščina jej ni zadoščala, »edinozveličavna« je morala pripomoči v izražanju vtisov. Renski slapovi, pot v prepadu k izviru Tamine, partija ob izviru Tamine (2400 m nad morjem), slavnostni izprevod zaveznikov v Curihu, orožne dvorane in dr. — to pač, menim, na vsakega vpliva z močnim dojmom. Ko pa je moja soseda zagledala na 47. sliki gibčno srno ob gozdnem potu, se je toliko zavzela in zamaknila ob tem mičnem pogledu, da me je precej občutno dregnila s komolcem pot rebra. Št. 49. pa ni »dež. dvorec«, kakor na pr. v Ljubljani, temveč »Landhaus» pomeni tu selški dvorec, dvorec na kmetih. Ošabna nemška Rena s svojimi divokimi slapovi je pravcata podoba drznosti in šopirnosti naših nemških sosedov. Prav bi bilo, ako bi zagledali v panorami včasi tudi kakšno slovansko reko, na pr. Vltavo — z zlato Prago. — Kecskemethya so pričakovali ljudje včeraj ob pol 1. uri pri prihodu vrhniškega vlaka. Neki šaljivec je bil ljudi »nafarbal«, da so Kecskemethya mej Vrhniko in Logatcem prijeli, in da ga žandarmerija pripelje v Ljubljano. Ta vest se je bliskoma razširila po mestu, in ko je prihajal vrhniški vlak na južni kolodvor, je bilo vse polno radovednežev na peronu, ki so seveda zastonj pričakovali Kecskemethya. — Očeta je okradel 171etni delavec F. P. Ulomil je z dletom v omaro in vzel 15 kron, potem pa je pobegnil. — Električni voz je včeraj po-poludne v Prešernovih ulicah zadel v prazen tovoren voz, katerega je pripeljal hlapec Karol Pišek iz Perlesovega dvorišča. Zdrobilo mu je jedno kolo. — Žepna tatvina. Danes dopo ludne je bila črevljarjevi ženi I. B. na Po-gačarjevem trgu ukradena iz žepa denar niča s 7 K. * Iz slovanskega sveta. Svat. Cecha »Pisne otroka« (Pesmi sužnja) so ravnokar izšle v 28. izdaji — v malo letih. — Mojster Kubelik je poslal kot božično darilo 5000 K iz Amerike filharmoničnemu češkemu društvu. — V Brnu je umrl 26. t. m. deželni moravski arhivar Brandl; rojen je bil 1834. Rajnki je bil zvest pristaš starokopitne klerikalne stranke na Moravskem. V politiki (nekaj časa je bil dež. poslanec) je mislil kaj doseči samo z diplomacijo, z dvorskimi intrigami, prilizovali jem — sploh — s klerikalnimi sred stvi. Brandl je tudi veroval v »pristnost« ponarejenih starih rokopisov čeških. V svojih drobnih zgodovinskih spisih je bil sila strankarski, več zaslug si je pridobil s svojimi životopisi Jož. Dobrovskega, P. J. Šafafika in K. J. Erbena — 21. svečana 1902, ob 501etnici smrti slavnega N. V. Gogolja, bo v Kijevu razstava rokopisov, spisov in v obče predmetov, zadevajočih slavnega Rusa. — Jaroslav Kocian je od kr. angleške uprave za obrede povabljen, da sodeluje pri kronanju kralja Edvarda v mesecu juliju. — Nestor čeških slikarjev, prof. Ant. Lhota v Volvli obhaja 2. januvarja devetdeseto leto svojega rojstva. — V Turčan) Županstvo občine Dol. Logatec dne 28. decembra 1901. Župan: JTIullev. HJH5E5ES2BH5H5E52SH5H5E5E5H52S laf K novemu letu ■ nii i ijfli M IhOl P p I Ljudevit in Marija Fantini. BDI vsem našim p. n gestom, prijateljem in znancem najsrčnejša voščita! Zahvaljujoč se posebej za nama izkazano zaupanje in proseč daljne naklonjenosti se beleživa (2884) Vsem svojim naročnikom Selim in voščim veselo novo leto! Ob enem se priporočam vsakomur, ki rabi 3a lastne konje konjsko angleško opravo ali brhko ogrsko. Podpisani izdeluje trpežno in ceno. 2 velespoštovanjem Žran J^artl jermenar v Ljubljani, S^lsnburgovc ulice. (2881) S/. 5rčnc uc|ilc k novemu letu 1902 s prošnjo za nadaljno blagohotnost. Z odličnim spoštovanjem Ivan Hafner s soprogo -.. -Vi 1 restavracija na železniški Ljubljani. postaji v (2863) 1 J • (S i Prostor za gostilno v mestu prevzame se v najem. Kdo, pove upravn. »Slov. Nar.w. (2P83—) livala. Podpisani more le tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo gosp. Lovpu Bezleju v Zgornji diski št. 71 za njegovo trudapolno zdravljenje moje bolezni. Protin me je mučil tako strahovito, da so bili moji udi popolnoma sključeni, vsa uporabljena sredstva niso nič pomagala, dokler me ni zgoraj imenovani s svojim lastnoročnim masiranjem rešil to grozne bolezni. Zatorej morem s polno vestjo kar najtopleje priporočati g. Bezleja vsem na protinu trpečim. Ljubljana, 30. decembra 1901. (2849) Ludovik Presti, livec. Maturant-realec želi dobiti začasno primerno službo v kaki odvetniški ali notarski pisarni. Ponudbe pod „realec" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2869—1) Dobro izurjen kletar in ekonom išče službe v kaki večji trgovini z vinom ali na kako večjo posestvo kot oskrbnik. Ponudbe prosi na upravništvo »Slov. Naroda«. (2305—2) MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (igoi). Izhaja po 4''^ pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 56 Za vse neavstrijske dežele zx K 20 h na leto. Posamezni zvezki so dobivajo po 80 h. Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Kupujte in zahtevajte povsod le svinčnike, ki nosijo napis: Svinčnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ti svinčniki so novo hlajro in zanesljivo dobri ter iz svetovnoznane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove in nie dražji od drugih. Svinčniki „druzbe sv. Cirila in Metoda" naj Me vpeljejo v vse šole, Maj dlčna naia družba skrbi največ za narodne šole in vsak krajcar jej dobro dojde. (2331—11) Z blagim namenom je združeno dobro blago. Cena IV ducatov: Št. 100 št. 90 št 301 št. 302 št. 504 K 1-42. K 270. K 4 50. K 5 04. K 6 84. Glavno zalogo ima trgovina Ivana Bonača v Ljubljani. učenec poštenih starišev, vsprejme se takoj t govino z mešanim blagom pri (2867-D M. Žigonu v Škofji loki. tr- Poštna in brzojavna G p rešiteljica se takoj sprejme. Ponudbe na poštni urad Kokra pri Kranju. (2833- 2) (1912-35) Böttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe Šivali, k 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ,,prl .VlarlJI pomagaj" 91. E«eu»tek-a in v lekarni Ubald pl, Trnkdezy-Ja v IJulilJanS. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dnö 11. februvarja 1899. 2605—6) tj. Kres, mlekarija. C. kr. dražbeni urad (Dorotbeum) (2374) Dunaj ^— (ig; I., Dorotheergasse 17 prevzema za licitacije: glaso-virje, harmonije, dobro pohištvo, okrasne komade, vozove, ekvipaže, premične reči iz zapuščin in preseljevanja, kakor sploh vsakovrstne predmete, izvzemši novo blago. Zglasi se vsak dan od 8.—12. ure. gg kr, afstrtjifct jMj držam ggfcJMi Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod iz LJubljane joJ. -kol. Proga čei Trbli, Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno , čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Beiding v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzea, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo m-.-sto in v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludue, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Iuomosta, Franzens-festa, Kolnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, tieba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevio, ßomograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Cur i ha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne OBobui vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celuvca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 la zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Koöevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolndne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. - (1393) GSM alanda Čeylon-čaj Je Jedrnat, aromatieen, eist, St. I v zavojčkih ä K —'20, K —'50, K 1-25 Št. 2 „ „ „ u —'24, „ -'68, „ l'50 St. 3 i« „ n „ '32, ,, '80, u 2. ■e dobiva v -vseh veejlh epeeerlj nitih trgovinah. (2593—12) Na parnih žagah izurjeni mašinist zanesljiv in trezen, se oglasi lahko takoj pri Franjo Žagar-Ju, Staritrg pri Rakeku. (2874—1) Odvetniški koncipijent z legalno prakso išče se za pisarno na južnem Štajerskem. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu Slov. Naroda. (2875—1) V Nt« It tlaii sveže in line pustne krape priporoča BlaSčičarnica (2872-1) ZE3. z:irloiscli-a Ljubljana, Kongresni trg. I IPriznano naravna ■istrska vina -pošiljata po nizki ceni (2010—32) JjH Rebec & Zalaznik, Pulj, | Veliko izber finih vin v same presknšene In zajamčeno pristne kakovosti priporoča tvrdka Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove Ulice. (12—261) Dobre cenene ure r } a 31etniin pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln HoMt (Brüx) leiko. Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 6'80 Prava srebrna verižica....... , 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč prlznalnih pisem. (2758—5) tfcrf" Jlusrrovutii katalog »■»tem/ in pantninr prosto. tovarna in livarna kmetijskih in poljedeljskih strojev v Blanskem na Moravskem. Podružnična zaloga v Ljubljani, Dunajska cesta, v hiši gosp. Ivana Kneza na dvorišči „pri Figovcu". Zastopnik oziroma voditelj zaloge je Ivan Komatič, kateri priporoča te izdelke, posebno lahko tekoče mlatil-nice z medenimi tečaji ali pa na kroglje, vitlje 'gepelne) od ene do štirih konjskih močij. Potem najnovejše elamo-reznice, posebno znane patent „Austria" štev. 7, 6, 5, 4, katere se gonijo z roko ali pa z nogo ter so posebno priročne za gepel vsake sile. — Dalje :e3alke (pumpe) za gnojnico, stiskalntce za grozdje in sadje, žito čistilnike, ve-terce, stroje za robkanje koruze, reporeznice itd. po nizkih cenah. * <* vsak oiivseti Beomatt se *lfi jamstvo. Kmetovalci, kateri ni60 v stanu kmetijskih strojev takoj plačati, dote iste tudi na obroke. (2815—2) Svarim kmete, da se varujejo precenenilt strojev. ~~££J& Nadlogar. Prvo zagrebško lovsko društvo išče vrlega nadlogarja. Isti mora biti popolnoma vešč v vsaki stroki nizkega lova, poglavitno v izreji fazanov in lovljenju roparske zverjadi s petljami in z železi, zlasti pa mora biti neutrudljlv v preganjanju lovskih tatov. Plača je na mesec 50 K. Hiša in hlev z vrtom in 1 oralom polja na uporabo, 2 kvadratna sežnja drv ter nagrada za ubito roparsko zverjad,kakor tudi nagrada za vsakojako koristno divjačino, katera se v lovskem kraju ustreli. Isti ima na dresuri vedno 1 do dva psa, kar se posebno dobro nagrajuje. K ponudbam naj se prilože prepisi spričeval o dosedanjem službovanju ter o izvršenih šolah kakor tudi o eventuelno izvršenih izpitih (kar ni neobhodno nujno). Ponudbe naj se dopošljejo na ; » ?rV0 zagrebško lOVSkO drUŠtVO, v roke Stanku Jindrijevič, E fli«-;a 37. (2793—3) Prepisi se ne vračajo. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten l*ortlund>eement T vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote tlalee nadltriljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno avao« Priporočila in spričevala raznih uradov in n a j si o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj. I«, MÄximllianstr«« (2111—15) ■wonrw > ca "SS N ca ■o > i Stroj za ribanje kruha itd. Stojala za božična drevesca in primerna darila, kakor: draallee, meaorezntee, tehtnice, stroje za ribanje kruha, sladkorja itd., mož-narje, modelčke, likala, mlinčke za kavo, 8amovarje ter vse druge v to stroko spadajoče predmete po Jako usodnih ernuh priporoča Andr. Druškoviča naslednik Valentin Golob tt*sovina sk železnlno mm (2760—4) IHestnem trgu. K Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno A razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne te-W vilke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so iz le v 8(j= založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Vq" Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do I Turgenj e v: Otol ln sinovi. Roman, broširan XI., broširan ä 60 kr., elegantno vezan ä 1 gld. „LJublJanskl Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan ä 3 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan ä 4 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan ä 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice k 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan ä 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan ä 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan ä 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broS. ä 20 kr. 50 kr. — Štiri novele, broä. k '20 kr. Benes-Tfebizsky: Blodne dale. Roman, broširan ä 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan k 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano ä 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana ä 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana k 15 kr. Hale vy: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane ä 40 kr. — Dve povesti, broš. ä 25 kr. T h en riet: TJndlna. Povest, broš. ä 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr. — Gregorölöevlsa kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven", broširano a 50 kr. 8 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Miimo 30 lir. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domaČe in tuj« časnike ter knjige. "TgtiO. . Scli-vv-eatiier . knjigo tržeč V Ljubljani, Dvorni teg štev. 1. 5 3 v 58 "ü"ra.dLia.o tiLoTrol]e».a. (2865) posredovalnica stanovanj in er Gospodske ulice št. 6 veliko izber služeb posebno za kuharice, hišine, pestunje, prodajalke, natakarice za Ljubljano in drugod. Potnina tukaj. Natančneje v pisarni. Eckertovažlahtna kupa (Edelraute) (871-22) —dij etični naravni liker iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno doma«e sredstvo. Ces. kralj. £>v dež. priv. tovarna za likerje BAllEcl ort, Gradec. « « 0 0 « « * 0 « « « « « » Naznanilo, Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel staroznano Koslerjevo v Spodnji Šiški. Skrbel bodem, da bode slavno občinstvo postrežemo s pristno pijačo ter z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili ob vsakem času. Otvoritev dne 5. januvarja 1902. Za obilni ol isk se priporoča 2819-D Fran Klanšek. 0« «« 0« O« »a »o «« oo 0« »0 00 »0 00 00 00 «0 00 00 «0 w M Dragotin Petter ravnatelj podružnice „Ljubljansk^ kreditne banke" v Spljetu Štefanija Oblak v Ljubljani <3g~ zaročena. U Ljubljani, dni 31. decembra 190t. (2837) Dve učenki sprejme brezplačno (2814—2) šivilja, B. HELIEL Radeckega cesta st. I. Ccpo predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob knpn|e naJdi*aA|e /taton J(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. OST" Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182 —26) Otk I Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—10) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. I Deček ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom. (2821—3) Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. Tovarna za lesene klinčke na Ogrskem išče spretnega čer poslovodjo ki je popolnoma izveden v izdelovanju po ameriškem sistemu in mora za brezhibne izdelke garantirati. — Istotam se tudi sprejme spreten nožobrusilec. Ponudbe s plačilnimi pogoji naj se pošiljajo na: Schmidt A Perlfaster, Karänsebes, Ogrsko. (2804 - 2, S*. CT 9 j? 4 Voznike piva vsprejme se v zalogi mengiškega piva v Metelkovih ulicah št. 7. Oglasiti se je dopoludne od 12. do 1. ure. Starejši imajo prednost. (2870) Preselitev posredovalnice za delo in službe ter za stanovanja. Uljudno naznanjam, da sem se H. novembra 1901 preselila s Sv. Petra ceste "V* Sotesko šrfe- S ter prosim, da me cenjeno občinstvo tudi v mojem novem bivališči počasti z mnogobrojnimi naročili. Z vsem spoštovanjem 3(atartna Zgy posredovalnica za delo in službe ter za stanovanja. (2428-11) * * * Ciril-JVfetedeu Stenji- * Skladni * l^eledar m Je izäel v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-== nikov v barvah = C) (2434—13) Cena Izvodu H. 1*40, po poŠti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku * Tiskarna * 9.5'atnar X u Kamnika. )K ^^^^ V7^ Stroji za poljedelstvo j '.■89 vse vrste, kakor: slamoreznice, vitla (gepeljne), mla- )K tilnice. milni za šrotati kakor tudi mlini s kamni za ^ moko, kakor vodni mlini narejeni in z roko ali s konji w za goniti, jekleni plugi (sistem Sack), travniške brane, ^ stroje za kositi itd. itd. £s Vse vrste tromb in cevi za vodovode in tehnično i potrebščino za tovarne. )K £ Potem železniške šine, traverze, peči, štedilnike, ^ okovi za vrata in okna, kuhinjska oprava itd. itd. se w dobi najcenejše in najboljše pri (2809 -2) ^ Karol Kavšeka nasl. )K Schneider & Verovšek ^ trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev ^ X_.3-u-lolDa.r3-a,, ID-uirLsijsIrau cesta. 1©. )K =:r= g^poj| samo prve vrsto. = M cS Slovenski ceniki »e pošiljajo na zahtevo brezplačno. ^"v^R^^a^ ^K. ^^ ^^K ß\K. ß\K. ß\K. ß\ß\r\ ß\K. ß\K. ß\K. ß\w\ ß\K< ^Ps ^m\^m\^m\ Izdelovanje sodavice g z našimi avtomatično delujočimi stroji na sodavico prinaša obilo dobička. Zahtevajte cenik ter proračune stroškov o popolnih strojnih napravah za sodavico najnovejšega, sistema, kakor tudi pristroje (aparate) za točenje piva in vina v veliki izberi. Opr. št. IV. 410,86 117. Prostovoljna dražba vina v Majskem Vrhu in Podlehniku blizu Ptuja. Po predlogu varstva Gregorič-evih otrok se bode prostovoljna sodnijska dražba vsega letošnjega vinskega pridelka, obstoječega iz 295 hI haložkega vina, priznano izvrstne kakovosti, vršila v torek dne 14. januvarja 1902 dopoldne ob pol II. uri in sicer najpoprej v kleti na marofu v Maijškem Vrhu (s/4 ure od Ptuja) in potem v kleti gospodske hiše v Podlehniku. Vino se bode po 16 kr. = 32 v. liter izklicalo in sicer le po polovnjakih (a okoli 300 1) brez droži oddalo; pod tem zneskom oziroma pod to mero se ne prodaja. Posodo, katera mora po predpisu meroskušena biti, morajo kupci seboj pripeljati. Največa ponudba se ima v gotovem izplačati in sicer polovica takoj pri dražniku, druga polovica pa pri prenosu vina, kateri se ima najpozneje v 8 dneh po dražbi vršiti. Pri pretakanju vina se bode tudi natančno število litrov določilo. 3°/o ubožni doklad imajo kupci plačati. (2841) C. kr. okrajno sodišče v Ptuj i, odd. I. dne 21. decembra 1901. PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX" IV» j višje odlikovan je ! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili. (2796-2) Brez stroškov in franko. pri Dr. Wagner & Compagnie združene tovarne kot komanditno društvo, podružnica na Dunaju XVIII. Schoppenbauerstrasse 45. ,je /18b0\ ,,a prlatno m /T.RAJ^MA ImmSj»*«*«a- 4k SVvpv ar* Vsak dan se izdela v tovarni 4O.00O parov! Samojedini kontrahenti: Messiorff, Behn & Co., Dunaj, I. V IJublJaiil se dobivajo pri znanih tvrdkah: J. S. Benedikt, Ernrat JeunlUer, A. Kasen, Henrik. Renda, Iv. l&ordlk, A nt. LeulKCb, 14 url Recbnagrl, Albert Schüller, F. M. Schmitt, Fran Szantner itd. (2606—14) MARIJA DRENIK. Kongresni trg 7, mm mI m Hiša »Matice Slovenske". Največja zaloga vsakovrstnih ženskih ročnih del in pripadajočega mafcerijala. Monogrami in druge risbe se predtiskujejo na vsako blago. Priporočam tudi bogato zalogo volne po najnižji ceni. Izvršujejo se vsake vrste veznine v beli kakor cenejši tamburirni tehniki. Zunanjim naročilom se ustreza najtočnejše. (2740-6) Jtaznanilo! Usojava si naznaniti slavnemu občinstvu, kakor vsem dosedanjim obiskovalcem Okermiillerjeve gostilne v Mlinski iillcl9 da sva prevzela z 1. janu- varjem 1902 Lächle-tovo gostilno v Koroške uilce št. 33 ter bodeva vedno, kakor dosedaj skrbela za hitro postrežbo, dobro kuhinjo, pristno ljutomersko vino in sveže pivo. — Posebno opozarjava gospode, ki so prijatelji kegljišča; kajti taisto se porablja tukaj pozimi in poleti. Vsem dosedanjim grJstom se najsrčneje zahvaljujeva za skazano nam prijaznost, ter se tudi v bodoče v omenjeni gostilni k obilnemu obisku najuljudneje priporočava. Z velespoštovanjem i2859) Andrej in Marija Meden. Primerna novoletna darila, priporočam svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, krasne stenske ure, budilke, verižice, prstane, jako lepa in okusna različna darila iz finega kina-srebra, namizne oprave (Besteck) itd. Pripomnim, da sem dobil lepo izbero švicarskih! žepnih srebrnih in zlatih nr. Vse je puncirano pri c. kr. uradu. Na razpolago so novi veliki ceniki, katere razpošiljam poštnine prosto. (101—90) Za vse blago jamčim 1 do 5 let. pran Cudei}. jtfestni trg. Jttestni trg. ^ it£ *^**_*i **'itöh rf^foi ^ SSM m 4L II I J Naznanilo in priporočilo, Podpisana si. občinstvu uljudno naznanjata, da dosedanjo gostilno «,pri Gambrinu" v židovski stezi ftt. 4 opustita, ter prevzameta dne JL ja,22.-u."va,rja, 1901 restavracijo Auerjevih dedičev v Wolfovih ulicah štev. 12. Zahvaljujeva se torej tem potom vsem častitim gg. gostom in obiskovalcem najine dosedanje gostilne za poset iste in za prijazno naklonjenost, katero vživati nama je biia čast; obenem pa priporočava najino novo restavracijo si. občinstvu v cenjeni obisk, kjer bodeva, bodisi iz kleti ali kuhinje vsakemu najbolje postregla. Vedno sveže pivo iz domače Auer-jeve pivovarne, kakor tudi fina, pristna in naravna vina. — Jedila gorka in mrzla ob vsakem času. — Opoldanska hrana in večerja v abonent. &H$F~ Elegantni in prijetni zimski prostori in salon so društvom ter obiteljskim krogom na razpolago. ~^Bg Z odličnim spoštovanjem Alojzij in Marija Rasberger. (2850—1) -mm.—k ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -m Vabilo na ///. plesni venčc/( jaiveje hotelskih* gostilničarskih in kavarnarskih uslužbencev na avstrijskem odsefa sa JLjubljano ki se vrši v četrtek, dne 9. januvarja t902 v kažinskem steklenem salonu. Godba c. in pejpolka štev. 2? Leopold II. kralj Belgijcev. Začetek ob polu 9. uri. sms&m. Vstopnina Jf 120. -*Si>*s*- Želi se navadna toaleta. •sssas«- (2847) Odbor. Pojasnila in dopise prosi se na blagajnika odbora Josipa Schresa v »hotel Lloyd* priposiljali. W w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w m- & 0^ 4^ €^ Otvoritev vinske kleti „Mestni dom". Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem otvoril dne I. ji arija 1902, novega leta dan, popoldne ob 5. uri po velikomestnem načinu urejeno vinsko klet „Mestni dom" v lastni hiši na Cesarja Jožefa trgu št. 8. Postajališče «elaaI*<;ir»£«&»aaB «-»m« ielexmice. Točil bodem neposredno iz sodov čez ulico, oziroma tudi postregel v prav lično urejenih, zvečer električno razsvetljenih kleteh z raznovrstnimi vini, za katerih pristnost jamči moje ime. V obilno odjemanje se uljudno priporočam ter beležim z velespoštovanjem . (2823-^) Fabian. j L Pristen Pekarekov kitajski čaj v originalnih zavitkih se ne more nadomestiti, kar se tiče kakovosti, z nikakršno drugo, kakorkoli imenovano znamko, ter ostane nedosežen glede finosti, moči in arome, po svojem izbranem mešanju. Nikdo naj ne zamudi poskušnje in pri nakupu naj pazi na podpis pri vsakem zavitku, da ne dobi manj vrednega blaga ali celo ponarejenih izdelkov. Pekarekov pristen kitajski čaj se dobi v Ljubljani pri: (2739—4) AlOjZijIl lili legli, špecer. trgovcu in A i: t »11II KaHCU, d rogueristu. in novo leto! Josip Hochstädter in sinovi, Zagreb Draskovičeva ulica 24, 26 ■ priporočajo svoje izborile vrste ptr v sodčkih in steklenicah, in aicer: Gössko pivo yiznski praizvor iz Gossa pri Ljubnem iz meščanske pivovarne v Plznu *owakovsko avguštinsko pivo. Za udobnost p. n. občinstva razvrščajo se omenjena piva {v zaboje po 25 ali 50 litrov, kakor kdo zahteva, vendar se morejo oddati le kompletni zaboji. — Zagrebškim odjemalcem se vsako naročilo od 5 steklenic naprej dostavi franko na dom. Ceniki zastonj. OšZŠS (2707 - 6) Z velespoStovanjem Josip Hochstädter fn sinovi, Zagreb, »raškovlreva nllea st. 94, 9«. Monakovsko avguštinsko pivo. na za travnike in zu mah členkaste in diagonalne lVa|l» jekleni plugi brane krožčasti ali gladki jekleni poljski valji, sejalni stroji „Agricola", sečni stroji za travo, deteljo in žito, grabijo za seno in žetev, obračala za seno, Patentovani sušilni pristroji za sadje, zelenjavo itd. Stiskalnice za grozdje in sadje kakor tudi za druge namene. Mlini za sadje in grozdje. Stroji za mečkanje grozdja (Traubenrebelmaschinen). SarnodelaTme lejšl, priznano najboljši i, 2, 3, in 4 Slamoreznl stol strgala, 8 patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom, z lahkim hodom, prihrani se kakih 40°/a moči. Prenosne štedilnokotlene peči. Parilniki za ki a j o. Najnovejša čistilnice za žito. Izbiralniki Strgala za. koruzo. Stiskalnice".:::: za rožno gonitev, stoječ« ali pravozna. |WI|o + ilrVPP s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom za gonitev z roko, vitlom (geplom) ali s paro. Mlini za debelo moko. j& Rezalniee za repo. = vitli (gepli) = za vprego 1—6 vprežnih, živalij, kakor tudi vse drage gospodarske stroje izdelujejo in dobavljajo v najnovejši konstrukciji patentovane trtne brlzgalnlce za uničevanje grintovca In krvnih uši „STTPHOITIÜ". Ph. Mayfarth & Co. c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, železolivnic, parnih fužin. (2282 10) Ustanovljeno 1872. Dunaj II/l Taborstrasse št 71. 750 delavcev. Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. Natančne kataloge in nebrojna priznalna pisma grats. Zastopniki in preprodajalci se iačejo. R5G Usern mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem izrekam tem potom Veselo novo leto! 2 odličnim spoštovanjem Jy[i//(o Jfrapeš (2873) urar Jurčičev trg 3, Ljubljana. Vsem p. t. gostom, prijateljem in znancem želiva (2862) srečno in veselo 9 novo leto. J. in M. Vospernig, 1 a a __tU B W M B W W EH-B^TbI Vsem svojim cenjenim g odjemalcem, prijateljem in |r znancem se srčno zahvalju- *,* jem za izkazano zaupanja v ||» starem letu ter si usojam Tv priporočati se tudi nadalje in ^ želim vsem 1.285(3) £ P* v srečno in veselo novo leto! S «8 mesar na Sv. Petra cesti št. 10. |L V "t* *.' *.* V V V "V V V • * a Andrej JVSarčan m m m m m m m m m 9 W£ Ivan in Franja Hafner. ^ (2882) „pivarna". ^ Sreeno novo leto 1 Ysem cenjeDim gostom! ÜÄl Veselo in srečno B novo letoM fe// vjem čast it im naročnikom, j|| prijateljem in znancem ter se jsj priporoča za nadaljno nakl°- 88 njenost in mnogobrojen obisk jsj Engelb. žranchetti ■ 6rjuer (2861) jgj Jurčičev trg št. 3. Ysem svojim cenjenim odjemal- jgj cem, prijateljem in znancem g žeIim uejele 1 nouo leto ü ter jih prosim, da mi tudi na- Kg dalje ohranijo svoje zaupanje in jgjj naklonjenost s spoštovanjem Alojzij Večaj pečar, Opekarska cesta št. 9. (2834) lini Srečno in veselo novo leto 1902 „ želita vsem cenjenim starim in novim gostom restavracije Auer-jevih dedičev kakor tudi prijateljem in znan- lgyj (2851) H cem Alojzij in Marija Rasberger. M^f Z— BB| " vsem svojim časliiim poslom, ; ; prijaicljcm in mancem beliva M veselo in srečno (2877) * novo leio * in prosiva nadaljne naklonjcncsu. Z odličnim spoštovanjem Ivan injfJna v^JJ^ Šl\crjanec. ':.'«•.."-?.". .. . y . Veselo in srečno l novo leto! Želim vsem častitim prijateljem, Znancem in odjemalcem. 2ahvaljujoč in priporočaje se daljni naklonjenosti Spoštovanjem (2866) Žranc Čuden rečne **s /?oi;o /e/o jre/i yjcm svojim prijateljem, Znancem in častitim odjemalcem (2868) O. J^ernaiovič. 6$ (Angleško skladišče.) • o; -*§ iS Vsem ■ 4* 4» |»- m* svojim cenjenim gOStom (2835) kavarne „Svropa" kakor tudi vsem prijateljem in znancem želiva srečno novo leto proseč jih nadaljne naklonjenosti z odličnim spoštovanjem Anion in Josipina Krapš. m** m* .vi v v .t- m- ^- v f •:• .-, srečno in veselo novo leto želim svojim p. n. častitim obiskovalcem, prijateljem in znancem ter priporočam i nadalje svoj prvi najt-legantnejš', s higieničnim komfortom urejeni brivski in česalni salon Njihovi naklonjenosti in pod-podpori se priporočujoč z zagotovilom dobre in čedne postrežbe se priporočam (2*62) z odličnim spoštovanjem Aleks. Gjud brivec, Kongresni trg štev. 3. i)». i'i • i Ji • i|i • i Ji • iji • iji »ij» • »vi • iji • i(i »ij» Veselo m** nouo letö ŽCH f 2812) 3ol£r Li lil f Ml i I i tax Vsem častitim prijateljem, !^"~ ~ySi znancem, gostom in odjemni--•S kom vina želim udano s svojo —cm viu.tu'tin in p: i j atc* fj jnt iefiva $rccno in i^C5«ic novo leto proseč j i h nacVifjuc nafjfonjj-tio^vi -tn3t v uoccivi fctit (2864) ^tavt in Slcattja cKtapco o; 8 H Vsem svojim cesti ti m na- J^" ročnikom, prijateljem in znan- ' cem želiva o 5rcčnc in uc^clc noi>o leto!8 /cr ^"c rW/ nadalje priporočava. (2861) i? odličnim spoštovanjem t^ezi^o in pran Leu|c mesar na Jurčičevem trgu. "Vsem prijaicljcm in po n cem veselo novo lefo Tosip in Ema flolli. I i te Avgust Repič sodarski mojster v Ljubljani želi vsem svojim cenjenim naročnikom, odjemalcem, prijati-ljem in (2813) znancem srečno novo leto! w : y m i Vsem p. n ljubim gostom, prijateljem in znancem želita podpisanca 5rečnc in ueselc ne>\>ö leto ter se priporočata za nadaljni obisk hotela (2840) „LLOYD" Josipina in Karol Počivaunik. I. Ö \ i »T V?.«*'--^. 5---S?-—«Ž - v'sem svojim cenjenim trgovcem prijateljem in znancem želi veselo novo leto ter se priporoča v nadaljno naklonjenost A. Butscfier-jeva vdova (2839) agentura. ^ Osem prijateljem in znancem, posebno pa J a svojim stalnim gostom 5 želita (2838) ■= veselo i srečno novo leto s • ^tnion in jjulka Albert J g na Vrhniki. \ .j^ Vsem svojim cenjenim go- ^ ^ Stom in odjemalcem, kakor C. ^ yjcm znancem želim ^ ^ srečno in veselo £ ti/70i;o leto!I ^ (2836) 5" spoštovanjem ^ * Avguštin 2ajec gostilničar na Jfimski cesti št. -f. ^ iS Vsem svojim vč. p. n. gostom , prijateljem in znancem prisrčen Prosit ««» k novemu letu proseč nadaljne naklonjenosti z velespoštovanjem gostilna ,pri Lipi* Marija Umberger. tulajitr1! in odger^mi urednik: Josi p NollL Lastnin« in tisk »Narodne tiskarne«.