Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. — Žiro račun 50120-60^5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 7. oktober 1975 LETO XIV- St. 16
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti
Predstavniki vseh samoupravnih interesnih skupnosti so razpravljali o tem, kako bi prišlo do organizacije strokovne službe, ki bi opravljala delo za vse samoupravne interesne skupnosti in jih tako še bolj povezala in jih smotrno usposabljala za delo na njihovem področju. Dejstvo je, da sedaj samoupravne interesne skupnosti delajo preko svojih izvoljenih organov, vendar pa je v zadnjem času vedno bolj prisotno vprašanje njihovega povezovanja. V posameznih interesnih skupnostih prihaja do tega, da se pojavlja vedno več profesionalnih delavcev, kar pa v sedanjem času verjetno ni niti potreba niti nujnost. Glede na to, je potekala razprava v tem smislu, da bi bilo smotrno združiti vso administrativno in finančno delo na eni strani, na drugi strani pa razviti preko tajnikov krepko analitsko službo, ki bi bila v stanju koordinirati delo na stičnih področjih posameznih interesnih skupnosti. S tem pa bi bilo rešeno tudi eno od bistvenih vprašanj, kako tudi na področju skupne porabe preiti k stabilizacijskim programom in kako voditi skupno politiko, ki bi bila cenejša. Dejstvo je namreč, da se bodo sredstva za skupno porabo lahko povečala samo za 20—22 % in da bo potrebno veliko usklajevanja glede na to, da posamezne interesne skupnosti postavljajo zelo velike finančne načrte in programe. Drugo vprašanje ki pa mora biti pri tem dogovarjanju prisotno pa je to, daje področje skupne porabe največji porabnik v občini, in da ne bo mogoče s prevelikimi zahtevami obremenjevati gospodarstvo, ki si tudi samo prizadeva, ustvariti večjo materialno bazo.
Glede nato, da ti razgovori načenjajo tudi vprašanje socialne varnosti ljudi, ki so že zaposleni v posameznih samoupravnih skupnostih, pa je bilo sprejeto stališče, da to ne sme biti ovira kajti sistematizacija, ki je narejena za strokovne službe zahteva tudi določene kadre, in določene profile teh kadrov. Zato bo potrebno, celotno problematiko reševati tako, da se bomo izognili posameznim problemom, predvsem pa dvotirnosti. ki se lahko pojavi pri tem, ker imamo na eni strani skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na drugi strani pa tajnike. Relacije bi morale biti točno določene in s tem bi tudi sam postopek bil veliko lažji.
Na osnovi vse razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
— samoupravne interesne skupnosti naj pripravijo program vključevanja v skupno strokovno službo:
— pripravi se naj strokovna analiza dela strokovnih služb;
— pripravi se naj analiza obstoječih in potrebnih strokovnih kadrov na podlagi obstoječe sistematizacije ;
Udeleženci svečane proslave v Moravčah, med katerimi je bil tudi predsednik Republiške konference SZDL
tovariš Mitja Ribičič - Ciril
- analitično se naj obdela delo tajnikov in izvršnih odborov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in sicer tako, da bo mogoče celotni problem sprotno reševati in vsakemu izmed njih postaviti tudi osnovo za njihov nadaljnji razvoj:
- vsi ti predlogi morajo zasledovati tudi stabilizacijske ukrepe, ker so le-ti sestavni del nove politike in izhodišče za dogovarjanje z gospodarstvom ob sprejemanju programov posameznih interesnih skupnosti in njihovega finančnega vrednotenja.
Vse to mora biti pripravljeno v začetku oktobra, končni rok pa je 15. november tako, da bi z novim letom strokovna služba lahko začela normalno poslovati.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:
SVEČANOSTI V MORAVSKI DOLINI
RAZSTAVA O STAVKI KOLISKIH PAPIRNICAR-JEV
V  URADNEM VESTNIKU:
OSNUTKA ZA RAZPRAVO
O:
— Družbenem dogovoru o izvajanju KADROVSKE POLITIKE
— Družbenem dogovoru o idejnem in družbenoekonomskem izobraževanju
V POSEBNI ŠTEVILKI:
SREDNJEROČNE PROGRAME SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
programe leto 1976
dela za
otroško varstvo
izobraŽevanje
kultura
telesna kultura zdravstveno var
stvo
socialno varstvo socialno skrbstvo zaposlovanje
Slovesnosti v Moravski dolini
Za Moravšk) dolino je nedelja, 14. septembra pomenila pravo slovesnost. Na ta dan je bila izročena svojemu namenu nova bencinska črpalka PETROLA, odkrit doprsni kip Milanu Janeziču — Moravšlemu Milanu in v Tustanju spominska plošča ob 32. obletnici ustanovitve odbora Osvobodilne fronte za Moravsko dolino. Vse tri slovesnosti so dobile še posebno svečan videz zaradi tega, ker se je v Moravski dolini zbralo mnogo borcev in aktivistov, prebivalcev ne samo Moravske doline, ampak tudi ostalih krajev v občini.
Otvoritve nove bencinske črpalke v Moravčah se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi šolska mladina
Slovesnost se je začela pri otvoritvi nove bencinske črpalke. Ob igranju oravške godbe so se zbrali dijaki osnovne šole, predstavniki javnega, političnega in družbenega življenja, nekdanji borci in aktivisti in številni občani. Predsednik Krajevne skupnosti Moravče tovariš Venčeslav Stupica je pozdravil vse navzoče in poudaril, da pomeni nova bencinska črpalka veliko pridobitev ne samo za Moravče, ampak tudi za celotno Moravsko dolino. Predvsem pa bo služila kmetom, ki jim sedaj ne bo treba po gorivo hoditi v oddaljene kraje in bo to lahko velik prispevek k še večji mehanizaciji kmetijstva v Moravski dolini.
Predstavnik delovne organizacije PETROLje povedal, daje to ena izmed 240 črpalk, ki jih ima ta delovna organizacija na območju Slovenije. Gradnja sama je zahtevala 300 milijonov S dinarjev sredstev, vendar pa je na gradnjo vplivalo na stalno vreme tako, da je
bil objekt zgrajen šele v 105. dneh. Čeprav se je v imenu podjetja opravičil, ker na sam dan otvoritve črpalka še ni imela uporabnega dovoljenja s strani pristojne inšpekcije, pa ta slovesnosti, ni zmanjšalo pomena nove črpalke na tem območju.
Nato se je razvila povorka na glavni trg pred spomenik žrtvam, kjer je bSa osrednja slovesnost. Te slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki z republike, med njimi predsednik Republiške konference SZDL tovariš Mitja Ribi čič-Ciril, predstavniki Jugoslovanske ljudske armade, predsednika domžalske in kamniške občine, predsednika obeh izvršnih svetov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih kolektivov.
SLOVESNOST PRED SPOMENIKOM PADLIH
Osrednjo slovesnost je pričel
tovariš Maks ZAJC,kije pozdravil vse navzoče, posebno pa še svojce padlega Milana Janežiča, ki so se polnoštevilno udeležili slovesnosti. Slavnostni govornik je bil tovariš Zupančič Franc-Marjan - nekdanji sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik. V svojem nagovoru se je najprej zahvalil za zaupanje in čast. ki mu je bila izkazana, da kot sodelavec in soborec pokojnega Milana lahko odkrije njegov doprsni kip in da ob tej priliki lahko spregovori nekaj besed kot spomin na čas, težke borbe in revolucije ter na dosežke, ki jih je dosegla Moravska dolina v zadnjem obdobju. Ko je govoril o liku pokojnega Milana Janežiča je med drugim dejal:
„Ni lahko govoriti o človeku kot je bil Milan Janezič, ki smo ga zaradi njegove izredne povezanosti z ljudstvom prekrstili v Moravškega Milana. Ko sva še skupaj delovala, nisem najmanj mislil, da se bom po 31. letih srečal z njegovim likom vklesanim v spomenik njemu na čast; priznanje in spoštovanje."
Nato je orisal mladost in življenjsko pot mladega Milana in velik pomen njegove prisotnosti v Moravski dolini v sredini leta 1942.
Slavnostni govornik tovariš Franc Zupančič, nekdanji sekretar okrožnega komiteja, je v svojem govoru orisal dogajanja v Moravski dolini v času
vojne
Doprsni kip Milana Janežiča — Moravškega Milana v parku v Moravčah
Ti dnevi so bili za Moravče in okolico zelo težavni, saj je okupator v tem času izvajal velike aretacije in preganjal vse tiste, ki so delali z narodnoosvobodilnim gibanjem in ki so se upirali okupatorju. Ko je govoril o liku pokojnega Milana je tovariš Marjan nadaljeval:
„S tem je padel človek, ki sicer ni predstavljal vrhunskega voditelja, temveč sposobnega neposrednega organizatorja in voditelja ožjih in širših terenov, učinkovitega političnega delavca v vojski, skromnega tovariškega, iskrenega, hrabrega, umirjenega sodelavca in svetovalca, čigar kvaliteto je bilo moč prej občudovati, kakor pa v celoti posnemati. Njegove moralno-politične in kulturne vrednote so presegale okvir normalnih razsežnosti poprečnega revolucionarja. Neomajna predanost za program Partije, to je za lepšo prihodnost delovnega človeka in pravičnejšo družbo, je bila še posebej njegova
vrlina. To nazorno prikazujejo nekateri dogodki iz njegovega delovanja in tudi med borci smo bili vedno veseli, kadar je bil med nami. Milan in ostali organizatorji ne bi mogli biti uspešni, če ne bi velika večina Moravske doline, preko hribovskih vasi in zaselkov, gojila tolikšnega odpora do sovražnika, tolikšne želje po svobodi in po pravičnejšem družbenem redu. Moravska dolina ni čakala, da bi bila zadnja na jugoslovanski fronti odpora, zato že v samem začetku srečamo v sklopu Rašiškega oziroma Kamniškega bataljona znano Moravsko četo, kije na tem območju ne samo predstavljala prvo pest oboroženega odpora, ampak tudi vplivnega organizatorja samih terenov. Kljub temu, da je doživela svojo tragedijo na Gol-čaju, kjer je padlo 28. oktobra 1941. leta 16 borcev, je svojo nalogo častno opravila.
Sovražnik je vse pogosteje posegal v to dolino in uprizarjal hajke, pregone, zapiranja, streljanje talcev, vodil ljudi v internacijo, vendar upornega duha ni uspel zlomiti. Nasprotno, odpor je bil vse močnejši. Sovražnik in njegovi domači pomagači so polagoma spoznali, da tu ni mogoče zmagati in s takšnimi metodami podrediti ljudstvo. Prišlo je do tako močne organiziranosti, da je lahko partizanska noga že leta 1942. brezskrbno stopila skoraj na sleherni prag te doline, da ne govorimo o hribovskih vaseh, ki so bile kasneje v letih 1943 in 1944 tako rekoč kasarne partizanskih patrol, čet, bataljonov in večjih enot, še posebej šlandrove brigade. Tu so dobili zatočišče tudi posamezni deli znane XIV. divizije ob zaključku njenega krvavega pohoda. Pod udarom vseh teh sil in ob povezanosti z ljudstvom je bil okupator skoraj dobesedno izgnan. Nastala je tako imenovana Moravska republika, ali kakor jo je ljudski jezik imenoval „mala Rusija". Da se je toliko časa obdržala gre zasluga enotnosti ljudstva teh krajev in predvsem posameznim prizadevnim družinam oziroma domačijam, med katerim naj omenim samo nekatere. Pirna-tovi in Kokaljevi v Tustanju, Kokaljevi in Požarjevi na Vrhpolju, Cerarjevi iz Krašc, hiša Petere — Cerar iz Moravč, Kosovi in Kavko vi iz Moravč, Pestotnikovi in Birkovi iz Češnjic, Bervarjevi iz Katarije, Kosmačevi iz Štebalije, Dolinski in Gorškovi iz Gore pri Pečeh, Janežičevi in Vidergarjevi iz Zg. Kosez, Jurjevčevi iz Limbar-ske gore, ter mnogi drugi iz posameznih vasi in zaselkov. Preveč je bilo vseh, da bi jih lahko našteval, vendar naj ta imena povedo, kako so bili ljudje medsebojno povezani in pripravljeni delovati za napredne ideje in sodelovati v boju.
V Moravski republiki ima tudi Milan svoje močne korenine. Pri tem ne smemo mimo tega, da ne bi omenili, da so s svojimi pohodi na Štajersko oziroma z začasnim zadrževanjem dali svoj plodni prispevek znani revolucionarji in voditelji, kot so: Stane Rozman, Dušan Kveder, Peter Stante-Skala,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Sergej in Jug Kraigher, Mitja Ri-bičič-Ciril, Jože Borštnar, Viktor Stopar, Viktor Avbelj-Rudi, Vera Šlander, Jože Štrlekar, Franc Poglajen ' in vrsta drugih znanih osebnosti.
objektov, predstavljajo velik napredek za Moravsko dolino. Posebno pa je pomemben podatek, da sta pred vojno odšla naprej v šole eden do dva učenca letno, medtem ko jih že letos nadaljuje šolanje na poklicnih in srednjih šolah 54 učencev, poleg tega pa jih študira
pridobljeno v času NOB in revolucije in da naj bo tudi ta spomenik, ki ga odkrivamo v spomin na pokojnega Milana Janežiča opozorilo mlajšim rodovom, kako se je treba boriti takrat, koje najtežje.
Nato je tovariš Zupančič ob intoniranju     žalostinke odkril doprsni kip, predstavniki borčevskih     organizacij     in sošolci ! pokojnega Milana pa so pred spo-
menik položili vence.
V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Prosvetnega društva Tine Kos, Moravska godba in recitatorji.
S tem odkritjem se je Moravska lolina oddolžila še enemu izmed nnogih svojih borcev, ki so na žrtvenik svobode položili svoje mlado življenje.
ar
SPOMINSKO OBELEŽJE V TUSTANJU
Svečanosti v Moravski dolini so se nadaljevale z odkritjem spominskega obeležja na Armonovi (Snajderjevi) koči v Tustanju, v kateri je bil v noči od 7. na 8. februar 1942. leta prvi sestanek odbora Osvobodilne fronte za Moravče in okolico. Ta sestanek sta vodila politična delavca takratnega Litijskega okrožja Ladislav Eberl-Polde iz Zagorja in Jože Gričar-Metod, ki je delal na tem območju. Na sestanku je 10 ilegalcev razpravljalo o sedanji vojnopolitični situaciji v Evropi in domovini in si je zadalo konkretne naloge, ki so bile takrat nujne.
Pionirka je mami pokojnega Milana v imenu vseh prisotnih izročila
šopek cvetja
Cena za svobodo in končno osvoboditev ni bila majhna. Samo na pričujočem spomeniku je vklesanih 185 imen oziroma z ostalimi v okolici 210. To je skoraj 1/4 vseh padlih v sedanji domžalski občini. Poleg tega je bilo izseljenih 30 družin s preko 250 družinskimi člani. Prav toliko jih je pobegnilo v ilegalo k raznim družinam. Že 20. julija 1942. leta je bila po žgana vas Hrastnik, kjer so zverinsko zažgali 9 moških, ostale vaščane pa odpeljali v taborišče. Nadalje so bile požgane vasi Katarija, Grmače, Sveti Miklavž in več posameznih domačij. 29 osebje bilo ustreljenih kot talci, medtem, ko so jih 98 aretirali in so morali preživljati svoj pekel v gestapovskih ječah. To satansko podivjanost okupatorja ne smemo nikoli pozabiti, predvsem pa tega ne smete pozabiti vi mladi, ki ste dolžni razvijati tradicije NOB in pridobitve naše samoupravne socialistične ureditve."
V nadaljevanju govora je tovariš Zupančič izhajal iz gesla „Delu — čast in oblast!" in orisal gospodarski ra/.voj Moravske doline. Poudaril je, da se je v povojnem obdobju veliko spremenilo, da so bili doseženi veliki uspehi, ki jih ne smemo podcenjevati. Če smo imeli v predvojnem času nekaj obrtnikov, pa so v zadnjem obdobju nastali posamezni industrijski obrati, v katerih je zaposlenih že preko 300 delavcev. Tako je sedaj v Moravski dolini zaposlenih v vseh dejavnostih že 415 oseb, na delo izven Moravč pa hodi približno 750 ljudi. To danes ni več problem, saj je bilo rekonstruiranih 16 km cest in urejena so bila mnoga komunalna dela. V bistvu je sedaj vsak 4 prebivalec v neposrednem delovnem razmerju in možen je dostop do vseh domačij. Tudi elektrika iin voda nista več problem, saj je bilo položenih preko 30 km vodovodnega omrežja. Nova šola, partizanski dom, zdravstveni dom, gasilski dom, in še vrsta drugih
še 52. To se pravi, da lahko rečemo, da se je stanje izpred 10. let, ko je odhajalo na šolanje 10 % prebivalcev sedaj ta procent povečal na 95. To pa vpliva na izobrazbeno strukturo in daje osnovo za nadaljnji gospodarski razvoj. Če se je pred vojno v Moravčah vozil z avtomobilom samo en človek, pa sedaj ugotavljamo, da ima osebni avto že vsako tretje gospodinjstvo. Tovariš Zupančič je nadaljeval:
„Značilnost povedanih uspehov v gospodarskem in družbenem razvoju je v znanem stališču Morav-čanov: skupnost naj deloma prispeva v materialih, medtem ko ostalo, kot delovne roke na prostovoljni osnovi in samoprispevek so pa naša stvar." Taka orientacija na lastne sile daje jamstvo tudi za nadaljnji razvoj. Prav zato ne bi smeli biti gluhi, da Moravčani potrebujejo določeno pomoč za razširitev industrijske baze, pomoč pri urejanju do sedaj problematičnega kmetijskega programa, da rabijo šolsko telovadnico in še marsikaj. Pri takih upravičenih željah in potrebah je potrebno, dragi Moravčani, pa vendar opozoriti na določeno strpnost, saj v 30. letih ni mogoče nadomestiti vsega tistega, kar je bilo v 100 letih zamujeno. Gre namreč zato, da živimo v času preživljanja določene gospodarske krize in da se moramo sedaj stvarno obnašati do nekaterih zadev, ki se pojavljajo v našem življenju. Če govorimo o stabilizaciji, potem morajo naši programi vsebovati vse, od večjega varčevanja do takšnih programov, ki bodo zaokrožena celota. Ne smemo pozabljati, da prihaja v z?dnjem času do določenih negativnih pojavov in da hočejo nekateri izkoristiti te slabosti zato, da bi prikazali sedanje stanje nerealno in seveda na ta način skušali za sebe ustvariti določene pogoje.
Ob zaključku govora je tovariš Zupančič opozoril na to, da moramo čuvati vse tisto, kar je bilo
Slavnostni govornik na svečanosti v Tustanju je bil Jože Gričar - Metod, ki je v svojem govoru orisal dogodke ob prvem sestanku ustanovitve odbora OF za Moravsko dolino. Na sliki vidimo tudi predsednika Krajevne skupnosti Vrhpolje - Zalog Antona Cerarja
Osnovna naloga v tedanjem času je bila ustanovitev odborov Osvobodilne fronte po vseh vaseh in pripraviti ljudi za splošni odpor proti okupatorju. Čeprav je okupator že izvajal aretacije na območju Moravske doline, pa je vendar na sestanku prišlo do izraza to, da je molčanje za žrtve tudi edini način osebne rešitve. Zaradi tega je odpadla tudi bojazen nekaterih, da bi bil sestanek izdan in da bi bilo s tem zatrto prizadevanje za ustanavljanje odborov OF. Tako pomeni ta sestanek organiziran začetek dela OF za celotno Moravsko dolino, ki se je v poznejših letih vse do konca vojne uspešno razvijal po vseh vaseh in zaselkih.
Udeležence, ki so iz Moravč prišli v Tustanj,je najprej pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog tovariš Anton Cerar in povedal, da predstavlja
odkritje spominsKega obeležja spomin na dogodke, ki so velikega pomena za celotno Moravsko dolino. Tovariš Jože Gričar-Metod, ki je vodil ustanovni sestanek je orisal delo na tem območju in med drugim dejal:
„Tako organizirana Moravska dolina oziroma litijsko okrožje v času okupacije je odigralo zelo važno vlogo tudi za celotno narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem. Tu skozi so tekle glavne vezi z Dolenjske na Štajersko, od koder je prihajal kader, literatura in orožje, v nasprotno smer pa so prihajali novi mobilizirana. Ta vez je kljub naravnim oviram (meja, Sava, železnica) delovala neovirano skozi vso vojno in to predvsem po zaslugi naših organiziranih domačinov, posebno še deklet in žena.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V It) Hiti |E bil 7.2.1947, ustanovljen odbor osvobodilne fronte slovenskega naroda za moravsko dolino
nihče ni v teh Času sam
ista nas VERA dr i i 7.1 , ISTA VERA v SVETLI dan
Na Moravškem so se vršili tečaji za politični kader iz Štajerske, sem so prihajale tudi v borbah izmučene partizanske enote. Med borci je zavladalo pravo veselje, če so zvedeli, da krenejo na Moravsko. Po-
opravljale vrsto nalog, negovale so borce, kiso bili nastanjeni po skritih bunkerjih pri hišah ali bližnjem gozdu. Poleg tega je bila organizacija močno povezana tudi z drugimi dejavniki, saj je imela na občini svoje ljudi, ki so izročali veliko število živilskih nakaznic, ki
varišev. Znani so primeri, ko sovražnik ni mogel iztisniti iz ljudi ničesar.
,,Ljudje naše generacije so se držali pregovora, da je bolje stoje umreti, kakor pa kleče živeti, zavedali so se pa tudi, da je domovina
Številni prapori borčevskih organizacij so dali slavju v Tustanju še svečanejše obeležje
leg tega se je na tem območju zadrževalo tudi politično vodstvo za Štajersko. Že samo navedena dejstva potrjujejo, kako važno vlogo so opravljali prebivalci teh krajev organizirani v OF. Ker so moški večinoma odšli v partizanske enote na Dolenjsko, je organizacija OF ostala predvsem v rokah žena in mladine. Le-te so
so pozneje odhajale v posamezne kraje."
V nadaljevanju govora je tovariš Gričar spregovoril o junaškem zadržanju tistih, ki so jih do onemoglosti mučili v koncentracijskih taboriščih in vendar niso klonili in niso bili za ceno lastnega življenja pripravljeni   izdati   svojih soto-
samo ena in da brez svobodne domovine ne more biti svobodnega človeka," -]e nadaijeval tovariš Gri.
čar in poudaril, da je to ohranjalo ljudi v številnih nemogočih situacijah.
Svoje misli je končal z naslednjim:
Tako ta spominska plošča, ki jo
Na Armonovi hiši je bila odkrita plošča v spomin na ustanovitev odbora OF, ki bo današnjim rodovom pripovedovala o težkih časih slovenske zgodovine
odkrivamo danes, v spomin na važen dogodek v tej hiši pred 33. leti, kot številni spomeniki širom naše domovine in napisani spomini, naj služijo sedanjemu mlademu in bodočim rodovom, kot spomin in opomin, kako se je treba boriti in čuvati svobodo, če bi bila še kdaj ogorčena. Situacija je še danes v svetu pač takšna, da ne dopušča brezbrižnosti in nepripravljenosti in zaradi tega so lahko tudi naše izkušnje iz časa okupacije dragocene za organizacijo vsesplošnega ljudskega odprora."
Tako je v Moravski dolini bilo odkrito še eno obeležje, ki spominja na čas, borbe in zavestnega odpora proti zasužnjcvanju slovenskega naroda. - r
--
IZ RAZPRAVE NA AKTIVU GOSPODARSTVENIKOV
V_)
Osnutek družbenega plana občine Domžale je tehtno predelal aktiv gospodarstvenikov skupaj s predstavniki sindikata na seji v Jaršah
Na zadnji seji aktiva gospodarstvenikov so bili prisotni tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata delovnih organizacij v naši občini. Prisotni so razpravljali o osnutku družbenega plana razvoja občine Domžale za obdobje 1976 - 1980. Uvodne misli je podal predsednik Izvršnega sveta tov. Viljem Držanič in poudaril pomen planiranja, ki mora nujno izhajati iz posameznih delovnih organizacij. Glede na to, da je letošnji pristop drugačen, kot v prejšnjih letih, je direktor BIRO 71 tov. Radislav Popovič obrazložil pomen integralnega planiranja, ki zajema socialni, družbeni in ekonomski vidik in izhaja iz prostorskega plana. Opozoril je na nekatere pokazatelje, ki so zajeti v tem planiranju in opozoril tudi na to, da je od stopnje gospodarskega razvoja odvisen razvoj na vseh ostalih področjih.
Tov. Ivanka Zaje je obrazložila osnutek razvoja gospodarstva v srednje ročnem obdobju in izhajala iz nekaterih dejstev, na katerih je zgrajen
predlog družbenega plana. Izrazila je prepričanje da je načrtovana rast v višini 16 % prevelika in da jo ne bomo mogli izpeljati, kajti tudi investicije, ki so predvidene, ne bodo v celoti izvršene. Opozorila je tudi na to, da je predvidena 6 % povečana zaposlenost nesprejemljiva ker odpira vrsto nerešenih problemov na drugih področjih. Zaradi tega je opozorila predstavnike gospodarstva, da naj ponovno ocenijo svoje lastne zmoglji vosti in predvidevanja ter v svojih planih nujno upoštevajo že sprejete stabilizacijske ukrepe, ki morajo postati sestavni del bodočega razvoja, Razprava je potekala v dveh smereh in sicer:
predvidene investicije posameznih delovnih organizacij in njihova realnost;
-- zaposlovanje in družbeni standard.
Glede investicij v gospodarstvu so predstavniki posameznih delovnih organizacij povedali, da se zavedajo trenutnega stanja in ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Toda kljub vsemu pa izgleda, da bodo načrtovane investicije v TRAKU Mengeš, PAPIRNICI Količevo, TERMITU in LEKU sprovedene, čeprav časovno ne v prvotno predvidenem roku. Pri investicijah OLJARNE je odprto vprašanje spremembe tehnologije pri investiciji AVTOSERVISA pa predvsem pomanjkanje strokovnega kadra, ki bi načrtovane investicije lahko izpeljal do konca. Ostali predstavniki kot so HELIOS, TOSAMA, TOKO in MOJCA pa so že spre menili sedanje programe in jih prilagodili konkretnim možnostim. Direktor LJUBLJANSKE BANKE - podružnice Domžale Albin Klemene je opozoril na to, da nekatere delovne organizacije ne dostavljajo vseh potrebnih dokumentov za najetje kreditov in da zaradi tega tudi izvršilni odbor banke velikokrat ne more pravočasno reševati vseh prispelih vlog. Opozoril je na to, da bo v bodoče odobravanje kreditov še težavnejše, ker bodo morali po sklepu izvršilnega odbora Ljubljanske banke razpravljati o večjih investicijah vsi izvršilni odbori podružnice teh pa je kar 25 Vendar pa izračuni kažejo, da bodo načrtovane investicije v TOSAMI, TRAKU in HELIOSU v letošnjem letu ostale odprte in se tako nadaljevale.
Področje zaposlovanja je bilo kritično ocenjeno in to skozi posamezne investicije in prevelika predvidevanja posameznih delovnih organizacij. Tako je prvotni plan PAPIRNICE predvideval preko 200 novih delovnih mest, vendar jih bo v bistvu odprtih le približno 60, enak pojav je tudi v TOSAMI in HELIOSU. To pa pomeni, da bo potrebno spremeniti vse načrtovane predloge in s tem se bo tudi stopnja zaposlenosti približala republiškim predvidevanjem. Odprto pa ostaja vprašanje MOJCE, ki bo morala zaposliti več delovne sile, kajti s sedanjo ne more reševati proiz-vodnjih zmogljivosti, ki so postavljene pred ta delovni kolektiv.
Predsednik občinske skupščine Jernej Lenič je v razpravi dodal še to, da bo potrebno v sedanjih razpravah v delovnih organizacijah istočasno
(Dalje na 5. strani)
razpravljati tudi o programih samoupravnih interesnih skupnosti, to se pravi, o skupni porabi. Izhajal je iz dejstva, da ti programi predstavljajo celoto v planiranju in da ne moremo ločeno načrtovati na eni strani industrijskega razvoja, na drugi strani pa družbenih potreb, ki so vedno
Ob cesti Talcev v Domžalah so se začela gradbena dela za nov Dom
upokojencev
Ivanka ZAJC, dipl. oec, med razla- Bogdan ŠPINDLER, dipl. ing., go družbenega plana razvoja ob- eden izmed avtorjev prostorskega čine plana ,
večje. Povezati je treba razvoj gospodarstva z razvojem infrastrukture kajti drugače bomo prihajali v še večji razkorak, kot smo že sedaj. Nujno bo rešiti odprta vprašanja na področju stanovanjske izgradnje, šolstva, otroškega varstva, kmetijstva in predvsem dnevne migracije delovne sile na območju celotne občine.
Nekateri udeleženci so se v razpravi dotaknili tudi območnega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnega dohodka in po pojasnilu tov. Marjana Bolharja sprejeli sklep, da tudi o tem sporazumu razpravljajo na zborih delavcev in da po sprejetju tega sporazuma prilagodijo svoje interne akte skupnim odločbam.
Aktiv gospodarstvenikov je v zaključku sprejel naslednje sklepe:
1. Potrdil je osnutek predloga družbenega plana s tem, da naj se upoštevajo vse v razpravi izoblikovane spremembe in da mora plan iti skozi široko razpravo v delovnih klektivih.
2. Skupna poraba mora biti sestavni del plana, zaradi tega morajo samoupravne interesne skupnosti pripraviti svoje programe, ki naj izidejo v posebni prilogi Občinskega poročevalca.
3. Ko bo tekla razprava o območnem družbenem dogovoru o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, je potrebno sprejeti taka stališča, ki bodo izenačevala to delitev na območju občine in odstranjevala neskladja med posameznimi področji.
4. V razpravah ne smemo pozabiti na razvoj krajevnih skupnosti, kajti nesmiselno bi bilo načrtovati posamezne dejavnosti, če ne bodo med seboj povezani vsi dejavniki, t.j. gospodarstvo, samoupravne interesne in krajevne skupnosti. ar
Zapisnik
II. seje Predsedstva Občinske konference SZDL
Predsedstvo Občinske konference SZDL je imelo svojo II. sejo 11. septembra v Moravčah in je s tem začelo uresničevati na I. seji sprejeti sklep, da bo zasedanje vedno v drugem kraju ob navzočnosti predstavnikov krajevnih organizacij posameznih območij v naši občini. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja:
— poročilo o delu Koordinacijskega odbora za stabilizacijo družbenoekonomske politike v Domžalah,
— družbenoekonomski vidiki planiranja v občini;
— problematika krajevnih skupnosti Moravske doline.
Uvodoma je predsednik Občin- j skc konference SZDL tovariš Janez ; Vreček podal poročilo o izvrševanju sklepov 1. seje in poročal o nalogah, ki so "bile opravljene med I. in II. sejo.
Poročilo o delu Koordinacijskega odbora sta podala predsednik tovariš Janez Vreček in sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale tovariš Milan Narat. V razpravi sta poročala o poteku stabilizacijskih ukrepov v občini in
o oceni, kije bila narejena, tako za področje gospodarstva, kakor tudi za delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnega sveta in drugih potrošnikov družbenih sredstev.
V razpravi sta kot dopolnilo podala svoja poročila še tovarišica Marija Ivkovič o samoupravnih interesnih skupnostih in tovariš Karel Kušar o obisku člana Zveznega izvršnega sveta tovariša Janka Smoleta in o razgovoru za okroglo
mizo s predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij v domžalski občini. V razpravi so sodelovali številničlani predsedstva in ocenili vsa podana poročila ter se strinjali s tem, da je bila akcija dobro začeta, da je pokazala bistvene pozitivne premike in da bo potrebno s tem nadaljevati in tako tekoče spremljati vse ukrepe na vseh področjih dejavnosti.
Največ razprave je bilo glede investicij, kadrovskih vprašanj, zdravstva, politike cen, dela samoupravnih interesnih skupnosti in delovanju delegatskega sistema. Poudarjeno je bilo, da sistem informiranja še ni v celoti zaživel in da bo potrebno posvetiti veliko več pozornosti osrednjemu glasilu, to je Občinskemu poročevalcu in ga še bolj približati delovnim ljudem in občanom. Ravno tako je bilo veliko besed povedanih tudi o tem, da je potrebno točno opredeliti mesto in vlogo SZDL, sindikata, skupščine občine in izvršnega sveta v sedanjem obdobju stabilizacije in vseh programov, ki se izvajajo na tem področju.
SKLEP: Sprejme se poročilo o dosedanjem delu Koordinacijskega odbora za stabilizacijo s tem, da se odboru nalaga, da v nadaljnjem delu upošteva zaključke in priporočila ter vsa mnenja v današnji razpravi. Koordinacijski odbor je potrebno reoganizirati tako, da bo lahko stalno in vsestransko vzpodbujal akcijo, predsedstvu pa poročal o rezultatih na vsaki prihodnji seji.
Pod drugo točko so podali uvodne misli tovariš Jernej Lenič, Vilijem Držanič in tovarišica Marija Ivkovič. Razprava je potekala predvsem o gospodarskem razvoju za obdobje 1976 - 80 in o materialih, ki so bili pripravlljeni za javno razpravo. Največ razprave je bilo o tem, kako povezati samo upravne interesne skupnosti s krajevnimi skupnostmi in kako zagotoviti to, da bodo programi SIS istočasno tudi programi KS. Posebno vprašanje, ki je prišlo do izraza, je problem prisiljevanja, o čemer bo nujno potrebno sprejeti določena stališča in na podlagi strokovnih analiz zastopati tako politiko, ki bo v bodoče enotno
dogovorjena. Predsedstvo smatra, da je dolžnost vseh družbenopolitičnih organizacij, da plodno sodelujejo v razpravah, tako pri sestavljanju programov krajevnih skupnosti, kakor tudi v delovnih organizacijah, kjer se oblikujejo sredstva za financiranje posameznih dejavnosti. Na podlagi razprave je predsedstvo sprejelo naslednji
SKLEP: Predloženi osnutek družbenega plana občine Domžale se sprejme s tem, da odbor za sestavo plana upošteva tudi predloge, ki so bili dani v razpravi. Za samo razpravo pa je potrebno pripraviti krajši izvleček, ki bo služil posameznikom, ki bodo vodili razpravo. Organizacija razprave v bazi mora biti vsestransko organizirana, za kar je odgovorna SZDL v krajevnih skupnostih in sindikat v TOZD.
V tretji točki so predstavniki krajevnih skupnosti Moravč Velike vasi, Vrhpolja in Peč v razpravi iznašali posamezne probleme, ki so značilni za delo na njihovem območju. Problematika je bila naslednja:
— pomanjkljivo sodelovanje krajevnih skupnosti Moravske doline s skupščino občine, pri čemer so mislili predvsem na sodelovanje z delavci upravnih organov, ki rešujejo posamezne probleme konkretno na samem terenu;
— slabo vzdrževanje cest in delo Komunalnega podjetja, ki posveča premalo pozornosti reševanju teh problemov na celotnem območju;
— še vedno so odprta mnoga vprašanja trgovine in tudi same šole in to glede prevoza otrok iz oddaljenejših krajev:
— problemi kmetijstva so še vedno odprti in zahtevajo več pozornosti. Potrebno bo nadaljevati s politiko preusmerjanja kmetij in še vedno so na dnevnih redih odprta vprašanja nekdanje arondacije in izkoriščanja arondi ranih površin;
— delegatski sistem še vedno ni dovolj zaživel, čemur je vzrok v premajhnem izobraževanju delegatov na samem terenu. Zato bo potrebno organizirati vrsto tečajev
(Nadaljevanje na 6. strani)
in seminarjev s konkretno problematiko samega terena:
— tudi vprašanju elektrifikacije odnosno postavitvi transformatorske postaje na Vrhpolju bo potrebno posvetiti več pozornosti, ker je to eden izmed njihovih osnovnih problemov.
Sprejet je bil sklep, da bo predsedstvo vsa odprta vprašanja posredovalo pristojnim službam in skušalo v okviru Socialistične zveze rešiti vsa tista vprašanja, ki bodo morala na zborih delovnih ljudi in občanov dobiti tudi pravno veljavno potrditev.
M.S.
RAZSTAVA O STAVKI KOLIŠKIH PAPIRNICARJEV
Ob praznovanju Papirnice Količevo je bila v preddverju hale Komunal« nega centra odprta razstava, ki je prikazovala stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935, ki ga je pripravil oddelek za zgodovino delavskega gibanja 1918-1941 pri jeseniškem muzeju in katerega gradivo je uredila tovarišica Zorka Tribušonova. Drugi del razstave pa je ponazarjal gradivo o razvoju delavskega gibanja v Bonačevi tovarni, ki ga je pripravil dr. Miro Stiplovsek. Osnova za oba dela razstave je bilo časopisno, arhivsko in fotografsko gradivo.
Dr. Miro Stiplovsek je zbral vse potrebno gradivo, ki se nanaša na stavkovno gibanje v letih gospodarske krize, posebno pa še obsežno dokumentacijsko gradivo o stavki koliških papimičarjev
Razstava je nadaljevanje načrtne akcije za zbiranje dokumentacije o razvoju delavskega gibanja na domžalskem območju, ki naj bi bila temelj za stalno muzejsko zbirko. Do sedaj je bilo zbranega že precej gradiva o sindikalnih organizacijah in njihovem delovanju v tovarnah TOSAMA Vir, Kemična industrija HELIOS Domžale, 1NDUPLATI Jarše, UNIVERSALE Domžale in PAPIRNICA Količevo. Tako je Kulturna skupnost Domžale ob pomoči oddelka za zgodovino delavskega gibanja Jeseniškega muzeja in PAPIRNICE Količevo ponovno omogočila ogled tistega dela življenja in dela v naših delovnih kolektivih, ki je velikega pomena   za   razvoj delavskega
gibanja na domžalskem območju.
O pomenu razstave je podal uvodne misli dr. Miro Stiplovsek, kije med drugim dejal:
„V Domžalah odpiramo že drugo letošnjo razstavo o predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju. Prva razstava je prikazala pomen jugoslovanskega in slovenskega revolucionarnega tiska ob 50-letnici izhajanja Komunista, današnja razstava pa prikazuje ožjo tematiko, stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935 in razvoj delavskega gibanja v Bonačevi tovarni na Količevem v obdobju 1927-1941, to je od prvih poskusov ustanovitve sindikalne organizacije koliškega delavstva do njegovih     zadnjih     akcij pred
fašističnim napadom na Jugoslavijo. Današnjo razstavo odpiramo ob treh obletnicah, kijih letos praznuje delovna skupnost Papirnice Količevo, 25-letnici samoupravljanja, 55-letnici ustanovitve podjetja ter 40-letnici velike stavke, ki je bila izredno pomembna za nadaljnji razvoj delavskega gibanja na vsem domžalskem območju in se '.ato proslavi, ki bo sklenjena z velikim zborovanjem 27. septembra, pridružujejo občinske družbenopolitične organizacije, skratka to bo tudi praznovanje vseh delovnih ljudi in občanov domžalske občine.
Velik stavkovni val leta 1935 na Slovenskem je sprožila Partija v prizadevanju, da dvigne borbenost delavstva in ga z neposrednimi akcijami usmeri k enotnemu nastopanju, k ustvaritvi enotne delavske fronte kot jedra širokega ljudsko frontnega gibanja. Na IV. pokrajinski konferenci KPJ za Slovenijo septembra 1934 v Goričanah so analizirali položaj delavstva po veliki gospodarski krizi, ki je prinesla brezposelnost, bedo in lakoto, zniževanje plač, sabotiranje socialne zakonodaje, skratka poslabšala položaj delavskega razreda do nevzdržne stopnje, in ugotovili, da so zato objektivni pogoji zreli za stavkovni val po vsej Sloveniji ter tudi poudarili, da je to prva politična naloga, ki jo mora izvesti Partija. Že leta 1935 je organizirala na Slovenskem številne manifestacije, mezdna in stavkovna gibanja ter druge akcije. Skupaj je bilo v tem letu okoli 25 stavk, v katerih je samo na Gorenjskem sodelovalo okoli 4000 delavcev in to v železarnah na Jesenicah, v Verigi v Lescah, v Semperitu v Kranju, v Šeširju in v Inteksu v Škof ji Loki, v kemični tovarni Medic — Zanki v Domžalah in v Bonačevi papirnici na Količevem. Zelo široko je odmevala zlasti stavka okrog 2500 delavcev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah julija 1935, tudi v slovenskem merilu pa ima vidno mesto stavka papirniškega delavstva na Količevem, saj je trajala najdalj med vsemi 25 stavkami slovenskega delavstva v tem letu. Zato je bilo tudi v tej stavki posebej aktualno izpolnjevanje nekaterih nalog, ki jih je pred komuniste postavila v stavkovnem gibanju IV.
Otvoritve razstave oh 40 obletnici stavke koliških papimičarjev seje udeležilo veliko predstavnikov javnega in
političnega življenja
državna konferenca KPJ decembra 1934 v Ljubljani. V resoluciji o sindikalnem gibanju je med drugim rečeno, da morajo komunisti najpazljiveje voditi stavke, organizirati stavkovne straže, onemogočiti stavk olomstvo, skrbeti za obveščanje javnosti, za bojno razpoloženje delavstva in preprečiti pojave paničarstva ter organizirati materialno in moralno pomoč stavkujočim, pri vsem okoliškem prebivalstvu. Prav te naloge so komunisti dobskega območja in stavkovni odbor na čelu s Francem Bukovcem po navodilih pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo tudi dosledno izpolnjevali. Ob angažiranju delavcev vseh tovarn, kmetov in drugih slojev so si komunisti na domžalskem območju močno povečali možnosti in izboljšali pogoje za svoje politično delovanje v naprej, zlasti za organiziranje širokega ljudsko-frontnega gibanja. 59 - dnevna stavka koliških papimičarjev zato ni bila le najpomembnejši dogodek v delavskem gibanju v Bonačevi tovarni, temveč pomeni tudi začetek novega obdobja v delavskem gibanju na celotnem domžalskem območju in veliko ' manifestacijo vpliva in vloge Partije v družbenopolitičnem življenju.
Kolišto delavstvo se z veliko stavko ni bojevalo le za svobodo sindikalnega organiziranja v Bonačevi tovarni, temveč dejansko za zlom nasilja podjetnikov nad delavskimi organizacijami v vseh domžalskih in okoliških tovarnah. Ko so se leta 1927 poskušali delavci v Jaršah in na Količevem organizirati, so podjetniki z odpusti delavskih voditeljev naglo zlomili sindikate. Tako je med veliko gospodarsko krizo deloval s skromnim številom članov le sindikat Jugoslovanske strokovne zveze v tovarni Universale. V času gospodarske krize j je bilo delavstvo na domžalskem območju dejansko brez sleherne organizirane zaščite in šele koliški papirničarji so s svojo odločnostjo dali zgled, da je tudi delavstvo v drugih tovarnah
Eremagalo bojazen pred podjetni->vimi represalijami. Že med stavko se je začelo organizirati delavstvo v tovarni Ind u plati v Jaršah, Medic — Zanki v Domžalah in Marx na Količevem, nato pa v Staretovem lesnem podjetju v Preserjah, sredi naslednjega leta so se organizirali opekarski delavci v Radomljah in tekstilni delavci v Kocjančičevi tovarni na Viru, v istem obdobju pa so nastale nove strokovne organizacije tudi na kamniškem območju. V manj kot enem letu po stavki na Količevem je bila sindikalno organizirana velika večina delavstva v domžalskih in tudi sosednjih kamniških podjetjih. Organizirano delavstvo se je nato začelo načrtno in uspešno bojevati z mezdnimi gibanji in tudi s stavkami za izboljšanje materialnih in delavnih razmer ter za njihovo urejanje s kolektivnimi pogodbami. Že med stavko koliškega delavstva so bili ustvarjeni tudi temelji za napredno usmeritev organizacij JSZ na domžalskem
(Nadaljevanje na 7. strani)
območju in potem ko je bila zaradi prehajanja krščanskosocialističnih sindikatov na demokratične pozicije konec leta 1935 ustanovljena Zveza združenih delavcev, nova režimska sindikalna organizacija kljub velikim prizadevanjem grobeljskih misionarjev ni uspela razbiti enotnost delavstva in se uveljaviti v delavskem gibanju na domžalskem območju. Partija je na  domžalskem   in kamniškem
območju po koliški stavki delavstvo aktivirala tudi za druge akcije, s katerimi se je uveljavilo tudi kot pomemben politični dejavnik. Dokaz njenega uspešnega predvojnega delovanja pa je prav gotovo množična vstaja leta 1941 v kamniškem partijskem okrožju, uspešno delovanje organizacij OF in Delavske enotnosti v tovarnah na domžalskem območju ter vključevanje delavcev v narodnoosvo-
bodilne enote.
M. S.
Stabilizacija tudi na ramenih mladih
Aktualne naloge in ukrepi za
reševanje gospodarske problematike so našli svoj odmev tudi med mladimi domžalske občine. Mladi se namreč zavedamo, da velik del bremena za ureditev našega gospodarstva leži ravno na naših ramah, zato smo se lotili te naloge z vso resnostjo in zavzetostjo.
Na podlagi prvih posvetov v občini, smo se tudi mladi konkretno dogovorili za nujnost povečane aktivnosti, ki je v skladu z najnovejšo programsko usmeritvijo Zveze socialistične mladine Slovenije. Izdelan je bil operativni plan, v katerem so konkretno navedeni nosilci in roki za izvajanje načrtovanih akcij. Ena od teh je tudi akcija za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS in akcija za najboljšega delavca samoupravljala. Namen tekmovanja je predvsem poživiti delo osnovnih organizacij ZSMS v TOZD, okrepiti kolektivno delo in izboljšati učinkovitost vsake 00 ZSMS, kot
MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA
V času od 22. do 28. avgusta je bila tudi letos v Vikrčah pri Ljubljani mladinska poletna politična šola, ki je najširša akcija rejpubliške konference ZSMS na področju družbenopolitičnega usposabljanja.
Iz naše OK ZSMS so se udeležili Brane Žagar, Bernarda Cunja, Janez Kušar, Brane Kosmač in Justi Smrdelj.
Njena vsebina je bila usmerjena predvsem na poglabljanje teoretičnega marksističnega znanja in temeljitejše spoznavanje organizacije ZSMS in metod dela, samoupravljanja in političnega delovanja ter organizacij v naši socialistični družbi.
Teoretično znanje, ki so nam ga podali znani družbenopolitični in javni delavci ter znani strokovnjaki za posamezna vprašanja družbenega življenja in dela, je bilo dopolnjeno s strokovnimi ekskurzijami, na katerih smo spoznali, kako delujejo nekatere ustanove in kako delajo mladi v delovnih organizacijah. Skupina za vzgojo in izobraževanje je obiskala Osnovno šolo v Dobrovi, kjer so začeli v lanskem letu uvajati celodnevni pouk, del udeležencev MPPS ie odšel na Vrhniko v kasarno „Ivan Cankar", mladi delavci so obiskali Titove zavode Litostroj, predsedniki in sekretarji občinskih konferenc pa LEK.
tudi posameznikov. Posebnost tekmovanja je v tem, da osnovne organizacije delujejo na vseh področjih dela, ker lahko samo v tem primeru tekmujejo. S tem.želimo doseči, da se odpravi ozkost dela, forumsko delo, ki je bilo doslej še vse preveč prisotno v marsikateri osnovni organizaciji ZSMS. Iz poročil in samih obiskov je čutiti, da se mladi (pa čeprav v posameznih sredinah le predsedniki, predsedstva) zavestno in z vso odgovornostjo in prizadevnostjo vključujejo v akcijo, saj se na številnih sestankih informirajo o gospodarski pnjblematiki svoje delovne sredine in sprejemajo konkretne naloge. Na splošno pa se mladi zavzemajo za večjo delovno disciplino, proizvodnjo in produktivnost dela, boljše učne uspehe, posebno pozornost posvečajo vprašanjem povezovanja TOZD in KS, delovanju samoupravne delavske kontrole, zmanjševanju zalog, kadrovski politiki in zaposlovanju.
Justi Smrdelj
Informatorji, ki so bili med najbolj de lavnimi so odšli v redakcijo in tiskarno DELA. „Ideologi" so obiskali marksistični center pri CK ZKS in „eselojevci", kot se popularno imenujejo aktivisti, ki delajo na področju družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora, so si ogledali kriminalistični muzej ki je v prostorih kadetske šole v Vikrčah.
Ko listamo po zapiskih in poročilih, ki smo jih pridno in potrpežljivo pisali teden dni, ko se v spominih vračamo na številna, obsežna predavanja, ki so potekala v osmih skupinah, ugotavljamo, da smo si v tem kratkem času temeljito izpopolnili svoje znanje obogateli smo svoje izkušnje v delu mladinske organizacije in izpopolnili svoje družbeno politično „obzorje."
Justi Smrdelj
NA VELESEJMU
Center srednjih šol iz Domžal je za svoje dijake in nekaj dijakov iz Poklicne kovinarsko usnjarsko galanterijske šole organiziral ekskurzijo na mednarodni velesejem v Zagrebu.
Bilo je sončno jutro, ko se je približno 150 mladih s tremi avtobusi in 5 profesorji odpeljalo proti glavnemu mestu Hrvatske. Do Čatcžkih Toplic je še kar šlo, nato pa je bila kolona in šofer našega avtobusa, ki je bil včasih celo preveč previden, je vozil zelo počasi. Predmestje Zagreba ni prav nič podob-
Delavci, ki so delali leta 1935 v Bonačevi tovarni, so z zanimanjem gledali slike, na katerih so tudi sami
no mestu, občudovali smo nove bloke in njihovo slabo urejeno okolico, tramvaje, ki so ropotali po tirih in se srečno skozi gnečo osebnih avtomobilov in avtobusov pripeljali do parkirnega prostora, ki pa ni bil prav nič podoben parkirnemu prostoru, nato te je šele opomnil uniformirani možakar, ki je zahteval celih 10 dinarjev. Plačali smo jih, nato pa do vhoda na sejem, kjer smo morali na precejšnji vročini precej dolgo čakati. Treba je bilo napisati sezname potnikov, medtem pa so nas zabavali „mešetarji" s piščalkami, samo-letečimi orli, glavniki, krtačami, značkami in podobnim. Končno nam je le uspelo vstopiti in že ob vstopu na sejem smo se takoj razkropili.
Na mednarodnem velesejmu, kot se zveneče imenuje, je bilo dovolj vsega. V začetku so prevladovali paviljoni podjetij živilske industrije, občudovali smo radensko in rogaško, pa gostinske usluge, ki niso bile ravno na višini, prodajalce sladoleda, velesejemski paviljoni so poslali zanimivi šele ko smo prišli do proizvajalcev tekstilne industrije, ki res veliko razstavlja. Najbolj so nas navdušili proizvajalci pletenin, posebno pozornost smo posvetili proizvajalcem usnjene konfekcije in torbic, pa pohištveni industriji.
Precej časa smo bili v paviljonu Gorenja, Elmc in ostalih večjih proiz vajalccv električnih aparatov, dokler nismo prišli do paviljonov tujih držav. Madžarska ni razstavljala nič posebnega, vsak si je lahko dobil njihov časopis nekateri srečneži tudi značke, za ogled pa ni bilo na voljo ravno preveč zanimivih stvari. Poljaki so razstavili avtomobile in nekatere stroje, zanimiv pa je bil tudi indijski paviljon, kjer so prijazne originalne in manj originalne Indijke stregle čaj, na ogled pa je bilo največ njihove domače „robe". Sc bi lahko naštevali, kaj vse smo videli, pa ni bilo ravno preveč kvalitete, bolj je bilo vse paša za oči.
Žal je čas hitro tekel in skoraj smo se morali posloviti od velike množice paviljnonov, prodajalcev in gostilničarjev in ugotavljali, da bi za ogled celotnega velesejma potreboval vsaj dva dni, če že ne več. No, kljub temu smo zadovoljni zapuščali velesejmski prostor, zlezli v avtobus in se počasti skozi mesto, čez most na Savi odpeljali proti Sloveniji. Ustavili smo se na Mokricah, znani turistični točki, kjer imajo tudi konjušnico. Nekateri so to izkoristili, drugi so kosili, nekateri so se le okrepčali, najmanj utrujeni pa smo si ogledali okolico starega gradu. Žal je čas prehitro minil in morali smo se vrniti. Pot nazaj je bila bolj mirna, nekateri so bili vidno utrujeni in s polnimi rokami prospektov smo se pripeljali v Domžale.
Ekskurzija je uspela, udeleženci smo bili zadovoljni in upamo, da to ni bilo naše zadnje srečanje.
Vera Grošelj
Oglas
„ZARJA" Obrtno in montažno jetje PO KAMNIK Mekinje, Molkova pot 5
pod-
Na osnovi 79. člena statuta ter 7. člena SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
objavlja
odbor za medsebojna razmerja naslednja prosta delovna mesta:
1. Materialni knjigovodja (za določen ali nedoločen čas)
2. Več KV kleparjev
3. Več KV vodovodnih instalaterjev
4. Skladiščnik
5. K V šofer
6. Več NK delavcev (za delo na vodovodnih napravah, centralni kurjavi, ventilaciji)
Pogoji:
1. Ekonomski tehnik in 3 leta prakse
2. KV klepar, brez prakse
3. K V vodovodni instalater, brez prakse
4. KV elektroinstalater, 3 leta prakse
ali KV trgovec elektro stroke in 3 leta prakse
6. NK delavec, brez prakse
Za objavljena delovna mesta se osebni dohodki določajo po pravilniku o delitvi OD.
Kandidati za prosta delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: „ZARJA", obrtno in montažno podjetje - Kadrovsko splošna služba, KAMNIK, Mekinje, Molkova pot 5.
Jamarji so praznovali
Domžalski jamarji, katerih društvo se imenuje po svetovno znanem biospeleologu Simonu Ro-biču, je v letošnjem letu bogato kulturno doživljanje sklenilo s tem, da je organiziralo prijateljsko srečanje za vse sodelujoče pri uprizoritvi Adama Ravbarja in tudi za tiste, ki so kakorkoli pomagali društvu pri dosedanjem delu.
Delo društva ni samo sebi namen, saj se zaveda velikega poslanstva pri odkrivanju lepot in zgodovine podzemnega sveta, ki ga na hribovitem območju naše občine ne primanjkuje. Domžalski jamarji so do sedaj registrirali 34
jam, katerih proučevanje bo zahtevalo še veliko požrtvovalnosti in dela. Zaradi tega se društvo tudi zaveda, da mora povečati svoje članstvo. Delno mu je to že uspelo, saj je z načrtnim delom pridobilo 17 novih članov, prepričani pa so, da je še dosti tistih, ki jih zanimajo skrivnostne lepote kraškega sveta.
Predsednik društva Stane Stražar je na tovariškem srečanju poudaril, da se društvo zaveda svojih nalog pri raziskovanju in tudi pri bodočem delu na kulturnem področju. Ravno pri tem pa bo potrebno nadaljevati s prireditvami, to je z Adamom Ravbarjem
in ljudskimi običaji. Posebno igra Adam Ravbar je že našla širok krog gledalcev, ki vidijo v igri tudi del narodove zgodovine.
Letošnja uprizoritev je zbudila še posebno veliko zanimanje, čemur lahko iščemo vzroke tudi v novi glasbeni spremljavi, novih posnetkih in novi svetlobni tehniki. Čeprav je bilo ob uprizoritvi nekaj tehničnih pomanjkljivosti, pa to ne pomeni, da v bodoče delo ne bo ponovno pritegnilo širokega kroga ljudi. Nujno pa bo potrebno razmisliti o tem, da postane ta kulturna manifestacija še tesneje povezana z vsemi kulturnimi dejavniki, ker bo le na ta način dosegla tisto umetniško vrednost, ki ji bo dajala vedno novih moči in vzpodbud.
Ko je odbor društva razpravljal o prizadevnosti svojih članov in ostalih, ki so bili povezani z njegovim dosedanjim delom, je sprejel sklep, da tudi v letošnjem letu podeli društveno priznanje, to je „Plaketo Simona Robiča" kot zahvalo najzaslužnejšim delavcem. Tako so prejeli letošnja priznanja: — sliko in diplomo prof. Matija Tome za komponiranje, saj je napisal glasbo za troje del: Adam Ravbar, Janičar, in Kaj čakaš Turčin? Plakete Simona Robiča so prejeli: dr. Miro Stiplovšek, Jernej Lenič in Stane Habe, kot tisti zunanji predstavniki, ki so moralno pomagali društvu, da je tudi navzven pokazalo lahko svoje plodno delo.
Od članov društva pa so plaketo prejeli:
— Pavla Burgar - za dolgoletno delo in prizadevnost v društvu,
— Verica O solin — ustanoviteljica društva in dolgoletna blagajnica rka,
— Janez O solin — za prizadevno delo pri raziskovanju jam,
— Edo Špendl — za požrtvovalno organizacijsko delo,
— Stane Stražar — za dolgoletno predsedniško delo.
V imenu nagrajencev se je predstavnikom in članom društva zahvalil tovariš Jernej Lenič, ki je v svojem nagovoru dejal:
„Tudi občani in delovni ljudje naše občine živimo z vami, ki ste si zadali veliko in pomembno nalogo, da raziskujete in odkrivate lepote našega sveta. Vsi spoštujemo in cenimo tiste lepote, kijih vsakdan vidimo, vendar moramo biti ravno vam hvaležni za vse tisto bogastvo, ki ga odkrivate v nederjih naše zemlje. V bistvu prodirate v svet, kjer se začenja in končuje življenje, odkrivate neznane lepote, ki nas vedno bolj pritegujejo in tudi očarajo. Zaradi tega bodite prepričani, da vaše delo in vaše ideje niso bile in ne bodo ostale osamljene, in da moramo predvsem naši mladini pokazati vse tisto, kar je lepega in bogatega na tem koščku domače zemlje. Zaradi tega je vaše delo še toliko bolj pomembno in prepričani smo, da bo društvo tudi v prihodnje uspešno delovalo."
Tudi za prihodnje obdobje domžalski jamarji že razmišljajo o svojem programu dela, predvsem pa skušajo s povečanjem svojega doma na Gorjuši urediti to okolico za prijetne izlete in rekreacijo. Pri njihovem delu jim vsi skupaj želimo veliko uspehov. „
Svečana podelitev priznanj najzaslužnejšim članom Jamarskega društva. Predsednik društva Stane Stražar izroča priznanje Edu Špendlu
IVAN VIDALI
(-\
poimenovanje cest v mengšu
V_)
(Nadaljevanje iz 15. številke)
Franc Jelovšek (1700-1764) je najpomembnejši slovenski slikar (baročni).
Rodil se je mengeškemu organistu in učitelju Andreju. V Mengšu je verjetno preživel svojo mladost, nato pa je leta 1730 postal ljubljanski meščan. Na njegov slikarski razvoj je odločilno vplival italijanski mojster G. Ouaglio, ki je v Ljubljani slikal tedaj, ko je bil Jelovšek še v letih razvoja, ljubljansko stolnico.
Jelovšek je bil v prvi vrsti slikar fresk (barvanje na sveži omet). V naši okolici je poslikal predvsem kapelico v Tustanju pri Moravčah, cerkev na Žalah in župno cerkev v Kamniku, sobane v gradu Jablje, cerkev na Brdu pri Lukovici, naslikal je veliki oltar v cerkvi v Nevljah, napravil skico za oltar in prižnico v Komendi, v letih 1759—1961 pa je poslikal cerkev v Grobljah, ki je njegovo zadnje delo. Njegovo najboljše delo so freske na Sladki gori na Štajerskem.
Z njegovo umetnostjo se je slovensko slikarstvo prvikrat dvignilo na evropsko raven. Z barokom je naše ozemlje umetniško samostojno zaživelo in velik delež pri tem ima tudi naš slikar Jelovšek. V Mengšu nima žal Jelovšek nobenega dela. Nima pa niti spomenika niti spominske plošče. Ima pa v neposredni bližini v Grobljah čudovit spomenik -Muzej Jelovškove umetnosti.
36
Na Liparjevo cesto se navezuje še CESTA OF v spomin na to našo množično politično organizacijo, ki je pod vodstvom KPS povedla slovenski narod v boj proti okupatorju in ga popeljala do zmage in svobode.
37
Nadaljevanje Ceste O F pri betonskem mostu preko Pšate je ROPRETOVA POT. Ta sega od mostu vse do Hrastarja v nekdanji Pristavi. Ime nosi po kiparju in rezbarju Francu Ropretu, ki je v hiši, ki
je prva od mostu proti opekarni levo, živel in deloval dolgo vrsto let. „Blejec po rodu in vendar Mengšan po srcu" je o njem zapisal dr. E. Cevc. Rodil se je Ropret na Bledu leta 1878, se nato izučil podobarske obrti pri radovljiškem mojstru Vurniku in se poskušal tudi v kamno-seštvu. Po prvi svetovni vojni se je za stalno naselil v Mengšu, se tu udomačil in postal predvsem ustvarjalec preprostih, a prisrčnih izdelkov iz gline in lesa predvsem v reliefni tehniki.
Težko je zapisati zaradi njegove predanosti svojemu delu in ljubezni do njega, zaradi njegove marljive obli kovalnosti, ki je vsa blizu preprostemu človeku in idilični naravi, da ni bil umetnik velikega kova. Po vsej pravici pa zasluži ime, ki kaže bistvo njegovega dela, da je namreč bil poplemeniteni ljudski rezbar. Znana njegova dela so: Sejalec, Orač, Gorenjska Mina, že večkrat omenjeni upodobitvi Prešerna in Trdine, nekateri nabožni reliefi, čudoviti rezljam' okvirji, vrsta drobnih del, kot Lastovka itn. V Mengšu je enkrat razstavljal po vojni sam, v družbi s Francetom Staretom, drugič pa so mu 1973 Mengšani priredili razstavo. Obakrat so njegova dela zbudila med ljudmi veliko zanimanja.
38
Desno preko lesenega mostu čez Pšato je POT RAŠIŠKE ČETE. Imenuje se po znani enoti Kamniškega bataljona, ki je bila po vstaji prva partizanska četa na našem širšem območju. Ustanovljena je bila sredi leta 1941 na Rašici. Njeno operativno območje je obsegalo ozemlje med cestami Črnuče—Trzin—Mengeš—Vodice in vasmi med Šmarno goro in nemško-italijansko mejo. Njen komandir je bil Stane Kosec, komisar pa Mile Špacapan. V četo so se prvotno, takoj po vstaji, vključili tudi Trzinci, ki pa so nato prešli vsi v Mengeško-moravško četo.
39
Na hribu Gobavica je zaselek PRISTA V A. Ime nosi v spomin na nekdanji del Mengša, ki je nosil to ime, to je desni breg Pšate ob Malem Mengšu, ter Ogrinovo.
40
OGRINOVO obsega le štiri hiše. Ena od njih je tudi Mengeška koča. Pri Ogrinu sta se prvotno imenovali prvi hiši od gradu proti koči. Dandanes te dve hiši nekateri imenujejo pri Kržetu. Zal pa to ime nikakor ne ustreza, ker je bila ta družina, ki se je priselila v Mengeš okoli tridesetih let, naši NOB nenaklonjena in sovražna in se je 1945 tik pred osvoboditvijo tudi izselila.
ŠTUDLJANSKI GASILCI DOBILI NOV AVTO IN br1zgalno
V nedeljo, 13. julija je bil za študljanske gasilce velik praznik. Svojemu namenu so izročili tipizi rani kombi znamke Ford in novo gasilsko brizgalno Rosenbauer.
Ob tej priliki se je zbralo veliko ljubiteljev Gasilskega društva Studa, domači gasilci, gasilci sosednih društev, gasilci iz Borovelj, domžalska godba in številni gostje.
Navzoče je najprej pozdravil Roman Kos, na kar je imel slavnostni govor predsednik društva Anton Terpin. Ker je v govoru podal v zgoščenih besedah zgodovino društva, je prav, da jo podam v nekoliko skrajšani obliki, saj je marsikomu dokaj neznana.
„29. junija 1931 se je zbralo večje Število Studljanov, ki so pri Rahnctu „Dimcu" izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev društva. V tem odboru so bili: Rudolf Wilmann, Franc Rahne, Jernej Kos, Jakob Grčar, Jože Narobe, Ivan Zle, Jakob Kvas, Franc Grčar, Anton Sušnik, Jakob Čad, Valentin Lrklavec, Franc Čad, Vinko Pahne, Valentin Roš, Ivan Mejak, Jože Grčar, Franc Zaje, Franc Mazovcc, Anton Velkavrh, Franc Loboda, Leopold Dime, Franc Progar in Anton Podpac. 10. aprila 1932 so imeli ustanovni občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen Rudolf Willmann, za poveljnika Valentin Erklavec, za podpoveljnika Leopold Kos. Odborniki so bili: Franc Zaje, Franc Loboda, tajnik Anton Podpac in blagajnik Franc Grčar. V nadzorni odbor so bih izvoljeni: Franc Rahne, Ivan Peterka, Jakob Kvas. Že 12. junija 1932 so nov gasilski dom izročili svojemu namenu. Zemljišče za dom je daroval kmet Franc Rahne, ostrešje za dom
pa je izdelal Avguštin Remc. Tudi vse vožnje gradbenega materiala so opravili člani in vaščani brezplačno. Kumica doma je bila Greta Wilmanova. Domžalski gasilci so jim odstopili staro domžalsko ročno brizgalno.
V času obstoja so člani imeli razne prireditve, veselice in loterije. Uspelo loterijo so imeli leta 1934. Z denarjem so varčevali in 26. junija 1938 izročili svojemu namenu novo motorno brizgalno in gasilski voz. Kumica je bila Staša Bahovčeva. Leta 1939 so ponovno priredili tombolo. Do leta 1941 so odplačali ves dolg za motorko in cevi.
Med okupacijo je moralo društvo prenehati s samostojnim delovanjem. Večina članov je morala k vojakom in v partizane. Za svobodo sta padla člana Jože Peterka in Janez Banko, Franc Grčar je pa preminul v internaciji.
19. maja 1947 je bil izredni občni zbor društva, kjer smo se zopet osamosvojili. Odbbr se je na novo spoprijel z delom. Organizirana je bila močna četa, ki je štela 21 članic, 20 mladincev in
?ionirjev ter 35 aktivnih članov. Leta 963 je društvo kupilo 1,5 tonski avtomobil znamke Avstro-Fiat. Denar za avto smo pridobili z nabiralnimi akcijami in prireditvami. Vsa popravila so opravili člani v lastni režiji, in avtomobil ob 10-lctnici osvoboditve, 10. julija 1965 izročili svojemu namenu. Pokrovitelj je bil predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Avbelj-Lojko, kumovali so pa Vinko Okršlar. Janez Peterka in Francka Peterka. Leta 1956 je društvo razvilo svoj prapor. Pokrovitelj je bila Kemična tovarna v Domžalah. Kumovala sta Študljana Mici Sršen-Dimčeva in Janez Brilli. Od leta 1964 do 1972 je društvo v glavnem mirovalo. Vendar so kljub temu prekrili streho gasilskega doma, popravljen je bil pa tudi stolp. Leta 1973 je bila dograjena orodjarna, adaptirana klet in na pravljen zunanji omet. K društvu so
ponovno pristopili dosedanji in novi mladi člani. Prirejali smo veselice, denar pa hranili za nabavo nove motorne briz-galne Rosenbauer, ki jo danes izročamo svojemu namenu. Motorna brizgalna nas je stala 68.000 din, vendar je imelo društvo le 30.000 din. Občinski gasilski sklad nam je dal 21.000 din, manjka jočo vsoto pa člani in vaščani in to: Ciril Cerar 5.000 din, Miro Klemene 2.000 Franc Ložar-Jančetov 2.000 din, Franc Ložar-Matijev 2.000 din, Valentin Erklavec 2.000 din, Anton Terpin 2.000 din, Janez Peterka 2.000 din, skupno 17.000 din. Ker se nam je nudila prilika za nabavo gasilskega avtomobila pri Gasilskem društvu Borovlje na Koroškem s posredovanjem naše rojakinje Justi Hornbock roj. Erklavec, se tako njej in Gasilskemu društvu najlepše zahvaljujem. Novo motorno brizgalno in avtomobil izročamo svojemu namenu prav v letošnjem letu, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, k čemer je dala današnja svečanost skromen prispevek.
Člani društva so sodelovali pri številnih požarih in elementarnih nesrečah in se tako zavedali svojih nalog, so se pa tudi strokovno izpopolnjevali. Svoje znanje in izkušnje so prenašali na mlajše. To jim je uspelo v sodelovanju z občani.
Ob koncu govora se je predsednik Anton Terpin zahvalil še vsem, ki so kakorkoli pripomogli društvu k navavi brizgalne in avtomobila.
Nato je spregovoril tudi Sandi Rihtar, predsednik Občinske gasilske zveze Domžale.
Pokrovitelja prireditve sta bila podjetje Mlinostroj Domžale in Trgovsko podjetje Napredek Domžale, kumice in kumi pa motorne brizgalne Ivana in Franc Ložar ter Slavka in Jože Flere, gasilskega avtomobila pa domačinka Justi Hornbock roj. Erklavec, ki sedaj živi v Borovljah in njen mož Arnold. Pokroviteljema, kumicam
Gasilsko društvo v Studi je v letošnjem letu dobilo novo mo torno brizgalno in nov gasilski av tomobil
in kumom so šopke cvetja izročili domači pionirji.
Po slovesni izročitvi obeh gasilskih naprav sojemu namenu, se je razvila povorka, ki je nato krenila na veselični prostor, ki je bil na vrtu Andreja Ložarja. Še pozno v noč so z veseličnega prostora donele vesele polke in valčki, in kako tudi ne, saj so se Študljani veselili nove pridobitve svojih gasilcev.
»MLINOSTROJ«
TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
Priporočamo svoje usluge
Ogrin so se pisali pri Templavu, pri stari kmečki hiši ob vrhu poti na kočo.
Iz te hiše je bil doma Janez Ogrin—Lojze, eden od šestih mengeških prvoborcev, ki so odšli v partizane takoj po začetku vstaje. Bil je v Radomeljsko—mengeški četi, v Mengeško—moravski četi, v Cankarjevem bataljonu in med tistimi 12 borci, ki so se vrnili v začetku 1942 na Kamniško, ter sredi leta 1942 komandir tretje (krvavške) čete Kamniškega bataljona. Ko se je ta razšla, se je priduržil bataljonu kot mitralje-zec in je v boju na Kostanjski planini decembra 1942 junaško varoval umik borcev in ranjenega poveljnika Blejca. Pri tem pa je padel. Pokopali so ga najprej v Šmartnem v Tuhinju, nato pa v Mengšu.
Da bi za to območje ohranili, oziroma uveljavili staro ime, in pa v spomin na Janeza Ogrina ter na partizansko družino Ogrin, ki je dala tri borce, enega talca in bila v celoti internirana, se ta zaselek danes tako imenuje.
41
Še en zaselek je v bližini teh, in sicer MULJA V A. To je vsekakor najlepši del Mengša, saj se razprostira z ravnine in Psa te proti Gobavici. Tu je iz kamnoloma preurejeno mengeško poletno gledališče, ki je čudovit prostor za uprizarjanje iger na prostem. Tu so se zvrstili že Deseti brat, Miklova Zala, Divji lovec. Pod svobodnim soncem in druge ljudske igre. Nad sedanjim gledališčem je 2. avgusta 1941 mengeška partizanska skupina streljala na nemškega policista in ga huje ranila.
Ulica sega od Poti Rašiške čete do Ulice talcev in je bližnjica iz nekdanjega Velikega Mengša v Pristavo.
Sestavni del te bližnjice je tudi STAR ETO V DREVORED, ki nima nobene hiše in hišne številke, imenujemo ga tako po zadnjem mengeškem graščaku Antonu Staretu, ki ga je tudi zasadil s kostanji, in tako tedaj še krnečko-trškemu prebivalstvu Mengša omogočil, da je z njim in v povezavi z Gobavi co dobila prijetne sprehode. Starš je postavil tako po drevoredu kot po Gobavici klopce za prijeten pdčitek. O Staretu oziroma njegovi rodbini bi se dalo še marsikaj povedati. Tu naj omenimo samo še to, da je Stareta upodobil Janko Kersnik v Cyklamnu in Agitatorju kot graščaka Medena.
Morda bi bilo prav, da bi sedanja nova šola nosila številko s tem poimenovanjem.
Stari kostanjevi drevored so uničili deloma Nemci deloma pa upravljala nekdanjega kmetijskega posestva Pšata, in bodimo kar pošteni, zdaj že pokojni Pavle Plešnar, ki si je na splošno pridobil veliko ,,zaslug" z uničevanjem drevoredov, saj je tudi loškega — proti gradu Jablje — neusmiljeno posekal.
Na novo je bil drevored posajen leta 1952. Ko pa so ga zlikovci še isto leto povsem uničili, smo ga znova obnovili 1953. leta.
Naj to naše dokaj dolgo popotovanje po mengeških trgih, cestah in ulicah sklenemo še s predlogom, katere ceste in ulice bi naj Mengeš v prihodnosti, ker se mu obeta dokajšnja razširitev, še dobil.
Prvič bi morali nadaljevati z dosedanjim načinom in dati imena ulicam vsem tistim zaslužnim Mengšanom, ki jih še nimajo. Ti pa so: Trdinov veliki prijatelj, izdajatelj in založnik ruske slovnice za Slovence (čeprav je bil trgovecl), in po najnovejših ugotovitvah literarne zgodovine eden od pobudnikov za realizem v slovenski literaturi, Gregor Blaž, Josip Stare, znani ljubljanski kulturni delavec, Anton Koblar, zgodovinar (v zvezi z njim so nastala tudi znana Trdinova pisma o Mengšu in Mengšanih), Ignac Holzapfel, čbeličar, Anton Funtek, slovenski pesnik , Polonca Juvanova, slovenska igralka, Anton Gorjup, znani javni delavec in publicist.
Morda bi lahko svojo ulico dobil tudi prvi v zgodovini izpričani Mengšan Ditrih Mengeški, kasneje morda tudi umetnostni zgodovinar, ki je poznan zlasti po opisu Jelovškovih grobeljskih fresk, Janez Veider. Izmed ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z Mengšem, bi verjetno prišel v poštev Matija Valjavec, slovenski pisatelj in Trdinov sošolec, pa morda tudi Ivan Pregelj, pisec Odiseja iz Komende in Marij Kogoj, slovenski skladatelj, ki je nekaj svojih zadnjih let preživel v Mengšu.
Iz zgodovine NOB bi bilo potrebno, da se ovekovečijo še Kamniški bataljon, Kokrški odred in Kamniško—zasavski odred.
Spremeniti pa bi kazalo ime Proletarske ulice v Ulico I. proletarske brigade, Blejčevo cesto v Cesto heroja Blejca in morda tudi Ulico Slavka Šlandra v Ulico Šlandrove brigade. To zadnje utemeljujem predvsem s tem, da Šlander ni imel nekih neposrednih zvez z Mengšem, sko raj vsi mengeški borci pa so se bojevali v brigadi, ki nosi njegovo ime.
KONEC
TOVARIŠICA LIDIJA ŠENTJURC V DOMŽALAH
Razstavo, ki je v preddverju Hale komunalnega centra in ki prikazuje dokumentarno gradivo' o stavki koliških papirničarjev in o stavkovnem gibanju na Gorenjskem, si je ogledala tudi članica Sveta federacije tovarišica Lidija Šentjurc. Še posebno se je zanimala za prikaz bogatega, gradiva o stavki Qonačevih papirničarjev leta 1935 in se v razgovoru z dr. Mirom Stiplovškom in Zorko Tribušonovo dotaknila tudi širšega pomena organizacije takih razstav. Poudarila je, da stavkovno gibanje v predvojnem času vse prevečkrat ocenjujemo samo skozi posamezne osebnosti, pri tem pa pozabljamo nato, da je vsa teza v bistvu 'slonela na delavcih, ki so bih vodeni oz. dobivali konkretne zadolžitve od članov partije ali drugih naprednih organizacij. Poudarila je, da velikokrat ne znamo najti prave rdeče niti med dogajanji v stavkovnem obdobju, v nastajajoči Ljudski fronti in med letom 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Čeprav posamezni avtorji v svojih spominih opisujejo to obdobje, pa je vendar opisova nje posameznih dogodkov otežko-čeno zaradi tega, ker so morali komunisti v tem času delovati zelo konspirativno in po navodilih, ki so bila malokrat napisana. Tako sedaj nimamo na razpolago dovolj gradiva in je nujno, da posamezniki opišejo posamezne dogodke in jih izoblikujejo v taki sredini, v kakrš-
ni so nastali. Tu mislim predvsem na to, je dejala tov. Šentjurčeva, da smo bili vsi tisti, ki smo bili zadolženi za določene akcije v teku stalnih dogajanj in da se ne spominjamo podrobnosti, ki pa so ostale bolj sveže pri tistih, ki so od nas sprejemali posamezne zadolžitve. Sedaj je tisti čas, ko je potrebno vse to zbrati in zapisati, kajti le tako bodo zgodovinarji resnično lahko obdelali to pomembno obdobje v našem delavskem gibanju.
Glede nato, da imamo v naši občini zbranega precej gradiva za posamezne delovne organizacije in da si prizadevamo urediti stalno muzejsko zbirko, je bilo odprto tudi vprašanje gradu Krumperk in ureditve razstavnih prostorov v tem objektu. Dejstvo je, da bi s tem omogočili še načrtnejše zbiranje zgodovinskega gradiva, predvsem pa vzpodbudili posameznike, ki imajo izpred vojnega časa posamezne dokumente doma, da bi jih odstopili in s tem pomagali zaokrožiti celotno podobo boja za socialne pravice delavstva v naši občini.
Ker bo v bodoče ta akcija stalna, pričakuje tako Kulturna skupnost, kot tudi vsi ostali, ki podpirajo ta prizadevanja, da bo rešen problem stalnega prostora in s tem tudi načrtnega zbiranja gradiva za zgodovinopisje domžalskega območja.
Kušar
»V Ljubljano jo dajmo«
Igralci uspele uprizoritve ljudske igre „ V Ljubljano jo dajmo"
Pravgotovo ne pretiravam, če rečem, da je eno izmed najbolj prizadevnih društev vključenih v Občinski svet ZKPO Domžale Prosvetno društvo Miran Jarc Škocjan, ki poleg tega dela tudi v najtežjih pogojih, saj nima niti svoje dvorane. Verjetno bo prav to tudi tista sila, ki jih še bolj vzpodbuja k delu, ki je združena z željo,
da bi si ustvarili boljše pogoje za delo.
Letos so ti prizadevni amaterji v režiji Lojzeta Stražarja uprizorili veseloigro v treh dejanjih Josipa Ogrinca „V Ljubljano jo dajmo". Čeprav je bila igra napisana pred približno sto leti in bila že neštetokrat izvajana na številnih odrih, smo videli, da ljudje še vedno radi
Tovarišica Lidija Šentjurc v razgovoru z nekaterimi predstavniki družbenega življenja v naši občini
obiskujejo in gledajo dramske predstave te zvrsti, kar je pokazal obisk in aplavz tako na obeh predstavah v letnem gledališču na Studencu pri Škocjanu in pri Ivotu pod Šumberkom v Domžalah. Prav tu je tudi nadvse primeren prostor za dramske prireditve na prostem, ki bi ga kazalo preurediti v domžalsko letno gledališče, posebno še sedaj, ko je tudi za starejše preskrbljeno, da z zgraditvijo novega mostu za pešce in kolesarje pod Šumberkom lažje pridejo do prireditvenega prostora. • Zelo primerna in odlična je bila scena po režiserjevi zamisli, ki je dovoljevala, da se je igra nemoteno odvijala. Odlično je bilo ozvočenje. Za luč oziroma razsvetljavo je nadvse uspešno poskrbel Anton Pohlin. Svoje vloge so uspešno podali tudi igralci. Gašperja Sre-brina, posestnika in vinskega trgovca je podal Anton Peterka, njegovo ženo Rotijo Ivanka Mlakarjeva, hčerko Marico Anica Capudrova, dr. Mirka Snoja Edi Capuder, hlapca Pavleta Stane Maselj, deklo Nežo   Marta   Lebarjeva, notarja
Franc Marn, priči pa Lojze Stražar in Anton Pohlin. Ob koncu igre so pa ob spremljavi harmonike zaplesale številne narodne noše.
Da so bili številni obiskovalci -na Studencu jih je bilo na obeh predstavah približno 1.700, v Domžalah pa približno 800 -zadovoljni z izvajanji je pokazal aplavz, ki sta ga bila pravgotovo v največji meri deležna hlapec Pavle in dekla Neža. Za to uspelo igro ima pa veliko zaslug nedvomno neumorni in prizadevni režiser in organizator Lojze Stražar.
Prizadevnim igralcem Prosvetnega društva Miran Jarc Škocjan iskrene čestitke in še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, posebno še sedaj, ko so letno gledališče na Studencu tako lepo uredili, da si prireditve lahko ogleda tudi 1000 in več ljudi. In še to. To veseloigro bodo sedaj priredili še za predstave na odrih v dvoranah in nameravajo gostovati v Moravčah, Izlakah, Zalogu pri Komendi, Radomljah in celo v Ribnici na
Dolenjskem. „     „ .,
Tone Ravnikar
RAZGLAS
Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Domžale obve -šča, da organizira v dneh: 21.,22. 23. in 24. oktobra 1975 na podlagi 15., 16. in 18. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni Ust SFRJ štev. 22/74
OBVEZNI NABOR
v prostorih Krajevnega urada Mengeš, Kidričeva cesta 30/11.
Naboru so dolžni pristopiti vsi moški državljani SFRJ in sicer:
1. Vsi mladinci rojeni leta 1957.
2. Vsi obvezniki-naborniki, ki so bili na prejšnjih naborih spoznani za začasno nesposobne, aU kot taki predčasno izpuščeni iz JLA pa jim v tem letu začasna nesposobnost preneha.
3. Vsi obvezniki-naborniki starejših letnikov, ki iz kakršnihkoli razlogov do sedaj niso pristopili naboru in oceni sposobnosti za službo v JLA.
4. Vsi obvezniki-naborniki, ki začasno bivajo na območju občine Domžale ter so začasno prijavljeni v občini Domžale. Obvezniki-naborniki, ki niso prejeli poziva, so se dolžni javiti
naborni komisiji od 7. do 8. ure v zgoraj navedenih dneh na podlagi tega splošnega razglasa, s seboj pa morajo prinesti osebno izkaznico.
Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Domžale
Pod svobodnim soncem
V počastitev 30-letnice osvoboditve, praznovanja občinskega praznika in 11. obletnice prve uprizoritve Finžgarjeve drame Pod svobodnim soncem, je dramska sekcija Delavsko kulturno prosvetnega društva Svoboda Mengeš v letnem gledališču Mengeš 13. julija v režiji gledališkega igralca in režiserja Maksa Furijana uprizorila Finžgarjevo dramo v treh dejanjih Pod svobodnim soncem.
Vloge so tolmačili: Svaruna — Marjan Lužar, Iztoka — Ivo Ručigaj, Ljubinico — Majda Štrukelj, Radovana - Franc Veider, Radogosta — Franc Šimenc, Vele-.jjosta - Marjan Hauptman, Rada -Lojze Divjak, Volka Antskega starešino - Janez Hafner, Viljenca
- Brane Vrhovnik, Atenskega Kozelnika — Drago Plevel, Tunjaša Hunsa — Tone Ipavec, Balambaka
- Maks Mav, Teodoro - Iva Dolenc, Ireno - Marička Škrlep, Azbada — Jože Gogala, Spiridiona
- Janez Merše, Jarožira - Franc Blejc, Glasnika — Stane Cotman.
Skupno je nastopilo preko 60 igralcev in statistov, ki so svoje vloge odlično podali.
Za tehnično vodstvo so skrbeli Slavko Pišek, Jože Rovanšek in Jože Kunstelj, za razsvetljavo Žargi-Pišek, za sceno Franc Bevk, inspicient je bil Jože Zalckar, maske Maks Furijan, šepetalke so pa bile Justa Koželj, Minka Zun in Marija Rogelj. V celoti je pri tem dramskem delu sodelovalo preko 80 članov društva.
Izmed igralcev, ki so nastopili pred 11. leti, jih je pri tej uprizoritvi sodelovalo deset. Pred desetimi leti je vodil režijo domačiji, dolgoletni društveni delavec in režiser, Mirko Lavrič, letos pa, kot sem že omenil, gledališki igralec in režiser Maks Furijan. Dramo so nameravali uprizoriti že lani, ob 10-letnici prve uprizoritve, vendar je morala zaradi povečanega zračnega prometa zaradi zaprtja zagrebškega letališča lani odpasti.
Letošnja uprizoritev bi morala bili že v soboto, 12. julija, vendar je
„LUCIJA" V DOBU
Prizadevni igralci, člani Kulturno umetniškega društva Jožef Virk, iz Doba so po praznovanju praznika Krajevne skupnosti Dob, prizadevno študirali ljudsko igro Lucija, ki je sestavljena po motivih povesti Franca Šaleškega Finžgarja Strici. Pod vodstvom režiserja Miloša Starbeka je okoli 20 igralcev pripravilo igro, ki predstavlja dramo kajžarskega dekleta Lucije, ki se omoži na grunt, a se tu zaradi družinskih razprtij in veliko dela ne /najde in ob koncu igre umre skupaj s komaj rojenim sinom.
V soboto, 13. in nedeljo 14. septembra sta bili predstavi v letnem gledališču na Močilniku. Vse
dni pred predstavo je vztrajno padal dež, tako da smo se upravičeno bali, da predstave v soboto ne bo. Vreme se je le popravilo in tako je v soboto malo čez 19. uro v prisotnosti velikega števila gledalcev predsednik krajevne konference SZDL tov. Franc Brenčič otvoril novo gledališče. V uvodnem govoru je poudaril veliko prizadevanje kulturno-umetniškega društva, mladine in nekaterih starejših občanov, ki so s prostovoljnim delo uredili v Dobu tako potreben objekt. Pohvalil je vse „udarnike", še posebej vodstvo društva in zaželel vsem gledalcem" obilo užitka ob gledanju igre.
Čeprav ni bilo najbolj toplo, smo se gledalci kar kmalu ogreli. Ob zelo dobo izbrani glasbi, dobri osvetlitvi in lepo urejenemu prizorišču, se je pričelo prvo dejanje, ki nam je predstavilo Podlog, mogočen grunt pod trdno roko očeta Podlogarja, ki ga je zelo dobro igral Miloš Starbek. Spoznali smo njegove tri sinove (Tone Rogelj, Mitja
Igralci dramske skupine Svobode Mengeš, so nastopili v igri Pod svobodnim soncem
morala zaradi dežja odpasti, bila je pa v nedeljo, 13. julija. Zares odlično uprizoritev si je ogledalo približno 1.200 gledalcev, ki so z dolgotrajnimi aplavzi nagradili nastopajoče. Prizadevnim izvajalcem je ob koncu v imenu Kulturne skupnosti in Občinskega sveta ZKPO Domžale čestital predsednik Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek in jim zaželel še nadaljnjih uspehov.
Ob tej priliki je izšel tudi gledališki list s kratko vsebino Finžgar-jevega romana, zato je prav, da ga v celoti posredujemo:
„Pod svobodnim soncem je Finžgar-jev zgodovinski roman, ki prikazuje življenje naših prednikov po naselitvi na Balkanski polotok ter njihove boje z Bizantinci. Ti so imeli že organizirano vojsko in sohodili preko Donave plenit v slovanska gradišča. Glavni junak Iztok je stopil v bizantinsko vojsko, da bi se naučil njihovega vojskovanja. Udeležil se je tekmovanja v streljanju z lokom na hipodromu v Bizancu, kjer se ni dal podkupiti Bizantincem. Vedel je, da bo premagal mehkužnega nasprotnika, bizantinskega stotnika Azbada. Njegov pogled je govoril: „Naprodaj nismo Sloveni nikdar!" To je tudi ideja romana, kajti Finžgar je segel po zgodovinski snovi zato, da je v času, ko to ni bilo dovoljeno, povedal sodobnikom, da Slovenci nismo naprodaj tujcem."
To dramsko delo so nato še enkrat uprizorili v letnem gledališču v Mengšu in si ga je ogledalo približno 300 gledalcev, ponovili so ga pa še v letnem gledališču na Studencu pri Škocjanju, kjer je bilo tudi preko 1.000 gledalcev. Sem bodo člani mengeške dramske sekcije verjetno še prišli, saj takega obiska prav gotovo niso pričakovali. V tem predelu domžalske občine ljudje zelo radi obiskujejo dramske prireditve, vendar so za številni obisk poskrbeli prav člani Prosvetnega društva Miran Jarc Škocjan, ki so storili vse, da so z dobro reklamo znali privabiti tako veliko število gledalcev v veliko zadovoljstvo nastopajočih in seveda tudi gledalcev.
Z omenjenim delom in Borovo dramo Zvezde so večne, v .režiji. Hermana Breznika, ki si jo je na dveh uprizoritvah v Mengšu ogledalo približno 900 ljudi, in nato še na Viru približno 400 gledalcev, so se člani dramske sekcije Delavsko kulturno prosvetnega društva Svoboda Mengeš dostojno oddolžili 30-letnici osvoboditve, za kar jim zares čestitamo.
Tone Ravnikar
Igralci dramske skupine Jožef Virk iz Doba ob uprizoritvi L UCIJE
Vilar, Marjan Kuret), gospodinjo (Marina Vrhovnik), Štefo (Tanja Križnar) in bih priča prvemu zapletu. V drugem dejanju smo se srečali s kajžarjema (Marta Vojska, Jože Hribar) in njuno hčerjo Lucijo, ki jo je igrala Majda Smolnikar. Ob koncu vsakega dejanja smo gledalci igralce nagradili z aplavzom. Po prizoru v gostilni, kjer sta izstopala gostilničar (Andrej Videmšek) in berač (Marko Starbek) in pogovoru vaških opravljivk, ki so bile zelo prepričljive, smo spremljali novo življenje na Podlogu in ob vezni besedi prišli do konca, kjer so bih najprej priča ganljivemu koncu (Lucijina smrt) in nato končnemu prizoru na Podlogu. Pod ostro besedo očeta Podlogarja sinovi ostanejo doma, postali bodo strici, Štefo pa bodo omožili. Po zaključni besedi Vere Bevk, ki je vso predstavo povezovala, smo gledalci z aplavzom poslednjič priklicali igralce na prizorišče, žarometi reflektorjev so ugasnili in skoraj dveurne predstave je bilo konec. Škoda, te dve uri je tako hitro minilo, da bi nekateri gledalci kljub mrazu še kar ostali. Pohvalo
zaslužijo vsi igralci, posebej seveda režiser in vodja predstave Miloš Starbek. Enakoje bilo tudi vnede-ljo. V letnem gledališču se je tudi tokrat zbralo precej gledalcev, ki so ob koncu prav tako, kot prvi večer, zadovoljni zapuščali Močil-nik.
Ob uprizoritvi Lucije, ki je zelo razveselila vse občane v naši krajevni skupnosti in ki je bila zelo dobro obiskana, pa ugotavljamo, da je takih in podobnih kulturnih prireditev v Dobu vse premalo. Obenem pa se sprašujemo, kdaj bo tudi za kulturo v naši krajevni skupnosti napočil boljši čas?
Vera Grošelj
RAZPIS
Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale razpisuje prosto delovno mesto snažilke na podružnični šoli Ihan.
Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vse ostale informacije prejmete na upraviteljstvu osnovne šole v Ihanu.
Sklepi in ki obvezujejo
V zvezi s poročilom o gibanju gospodarstva ter v zvezi s poročilom o družbeno politični aktivnosti za dosego stabilizacije, izvršni svet SOb Domžale predlaga skupščini, da sprejme naslednje
SKLEPE IN STALIŠČA:
1. Skupščina sprejema poročilo o gibanju gospodarstva v prvih šestih mesecih letošnjega leta ter poročilo o družbeno—politični aktivnosti \ občini Domžale za dosego stabilizacije.
2. Na vsaki naslednji seji skupščine naj se pod samostojno točko obravnava izvajanje sprejetih stabilizacijskih programov in načrtov.
3. Skupščina ugotavlja, da akcija za stabilizacijo ni enkratna politična akcija, temveč nenehna družbena politična dejavnost, s katero naj se zagotovijo prizadevanja vseh dejavnikov družbenega razvoja za obvladovanje tekočih gospodarskih tokov.
4. Skupščina se pridružuje skupni družbeni akciji s tem, da tej akciji daje odločno politično podporo in da stalno spremlja uresničevanje zadanih nalog. Podpira stališče, da je treba odločno ukrepati proti tistim, ki se ne bi vključili v skupne napore za premagovanje nastalih težav.
5. Skupščina ugotavlja, da morajo OZD inTOZD pri premagovanju težav iskati rešitev predvsem v povečanju produktivnosti in v večji samo-organiziranosti, ne pa s pritiskom na neupravičeno zviševanje cen. Posebno pozornost morajo OZD in TOZD posvečati zmanjševanju negativne zunanje-trgovinske bilance, nelikvidnosti ter zaposlovanju preko dogovorjenih okvirov.
6. Na področju skupne in splošne porabe skupščina ugotavlja, da se morata le-te gibati v dogovorjenih okvirih, za kar so zadolženi izvršni svet SOb Domžale in izvršni odbori SIS. Samoupravne interesne skupnosti in občinski upravni organi so dolžni, v kolikor tega že niso storili, v najkrajšem času pripraviti stabilizacijske programe, v katerih naj bo konkretizirano varčevanje z družbenimi sredstvi. Delegatska skupščina je na zasedanju vseh treh zborov sprejela ta stališča in sklepe, ker se zaveda, da je od stalnega dela na področju stabilizacije odvisno naše gospodarsko življenje in z ustvarjenimi sredstvi tudi vsa skupna poraba, to je delo na vseh področjih naše razvejane samoupravne družbe.
Skupščina občine Izvršni svet Domžale
Zavestno reševanje problemov
Izvršni svet skupščine občine je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami med poletnimi počitnicami, ko ni zasedala skupščina, tekoče   spremljal   dogajanja na
gospodarskem in družbenem področju. Ob tesnem sodelovanju Koordinacijskega odbora pri Občinski konferenci SZDL je tudi sprejel oceno in jo posredoval de
Vsakodnevni prizor na Kolodvorski cesti v Domžalah. Ali je v takem stanju promet sploh še mogoč in varen?
legatski skupščini v razpravo. To oceno oziroma poročilo zaradi pomembnosti tudi objavljamo, ker so v njej še mnoge naloge, ki stoje pred nami v sedanjem obdobju.
Iz dosedanjih ocen gospodarskih gibanj je razvidno, da je prišlo pri izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1975 do bistvenih odstopanj, zlasti na področju zunanjetrgovinske menjave cen ter investicijske in skupne porabe. Nadaljevanje teh teženj bi zavrlo strukturne spremembe v gospodarstvu, ustvarilo težave na področju zaposlovanja in življenjske ravni delovnih ljudi, tesno oslabilo zunanjo likvidnost države in bi predstavljalo oviro za nadaljnji razvoj samoupravljanja na podlagi ustave in sklepov X. kongresa ZKJ. Vse to opozarja, da še vedno nismo v celoti odgovorno obdelali vse zapletenosti položaja, v katerega nas utegnejo pripeljati takšne negativne težnje. Dosedanja gibanja nam kažejo, da ukrepi ekonomske politike, določeni v resoluciji za letos, niso bili dovolj učinkoviti za boj proti obstoječim težavam. Po drugi strani pa niso vse OZD, organi družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, izvajali dogovorjene politike ekonomskega in socialnega razvoja za letos. Na seji predsedstva CK ZKJ je bilo poudarjeno, da je med bistvenimi vzroki za nadaljevanje negativnih teženj v gospodarskih gibanjih tudi ravnanje tistih OZD, ki probleme nizke storilnosti, nezadostne samoupravne organiziranosti in pomanjkanje usklajenih in družbeno upravičenih razvojnih programov, pokrivajo predvsem s pritiskom na cene in z drugimi oblikami negospodarnega in družbeno škodljivega poslovanja. Dosledno je treba spoštovati stališča resolucije,
da sredstev skupne in splošne porabe ni mogoče povečati nad dogovorjene okvire. Naloženo je bilo vsem odgovornim organom, da bi porabo nad dogovorjeno preprečili. Prav tako je bilo posebej opozorjeno na odgovornost občinskih skupščin, kot tudi organov drugih družbenopolitičnih skupnosti, za čezmerno naraščanje cen tistih proizvodov in storitev, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven prebivalcev.
Zavedajoč se, da akcija za stabilizacijo ni enkratna in kampanjska, so OK SZDL, izvršni svet SOb, Domžale in OK ZKS Domžale, pozorno spremljali potek gospodarskih gibanj, še posebej pa po IV. seji CK ZKJ in X. seji CK ZKS, pričeli s konkretno akcijo mobiliziranja čimveč delovnih ljudi, da se aktivno vključijo v ta proces stabilizacije.
Tako je bil pri OK SZDL ustanovljen odbor za spremljanje družbenopolitične aktivnosti za dosego stabilizacije, ki je na več sestankih obravnaval navedeno problematiko ter ukrepe posameznih družbenopolitičnih dejavnikov in koordiniral njihovo neposredno akcijo.
Izvršni svet SOb Domžale pa je na podlagi analiz o gibanju gospodarstva v prvih treh mesecih in v
prvem polletju 1975 začel neposredno akcijo s tem, da je:
1. izčrpno in kritično informiral skupščino o negativnih ter pozitivnih prizadevanjih v gospodarstvu v prvih treh mesecih;
2. obravnaval prve podatke o gibanju gospodarstva v prvih šestih mesecih in vpliv stabilizacijskih prizadevanj na kritična področja;
3. s člani Koordinacijskega odbora obiskal večje število delovnih organizacij, s katerimi je razpravljal o problemih zunanjetrgovinske bilance, cen ter investicijske politike ter o neposrednih ukrepih za izboljšanje stanja na teh področjih;
4. na 46. seji, dne 14. 8. 1975 sprejel akcijski program, ki vsebuje roke in nosilce zadolžitev za posamezna področja. Ta akcijski program katerega materialno podlago predstavljajo akcijski program IS SRS ter ocena gibanj gospodarstva v občini Domžale v prvih šestih mesecih, nakazuje smeri, v katerih naj bi izvršni svet deloval, v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki, da bi se odpravila nepravilna gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave, investicij, likvidnosti in splošne ter skupne porabe. Ukrepati je potrebno tudi na področju upravnih organov in nadzornih služb, kadrovske politike ter odpravljanja nezakonitosti v gospodarstvu.
5. Na podlagi tega programa je izvršni svet na nadaljnjih sejah:
— obravnaval poročilo o gibanju cen v pristojnosti občine in ugotovil, da se cene določenih obrtnih storitev in stanovanjskih najemnin ne gibljejo v okviru določenih povečanj. Zato je sprejel sklep, da so pristojni organi dolžni te cene uskladiti z resolucijo;
- obravnaval poročilo o stabilizacijskih programih OZD, ki so jih te poslale Koordinacijskemu odboru. Te programe so pripravile in sprejele na zborih delovnih ljudi v glavnem vse delovne organizacije v občini.
Stabilizacijski programi zajemajo vse dejavnosti gospodarskih organizacij od investicij, nabave, proizvodnje, prodaje, uvoza in izvoza, discipline do varčevanja na vseh ravneh. Skoraj v vseh gospodarskih organizacijah so za uresničevanje stabilizacijskih programov formirane komisije (odbori) in za posamezne dejavnosti določeni nosilci nalog ter postavljeni roki za izvedbo posameznih nalog. Pri nekaterih programih so predložene tudi analize poslovanja v prvem polletju letošnjega leta in navedeni odkloni od plana in resolucije. Programi ukrepov so še vedno premalo konkretni, kljub temu, da so določeni nosilci za izvrševanje posameznih nalog. Največji poudarek v teh programih je dan zunanjetrgovinski bilanci - povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza. V večini delovnih organizacij so o stabilizacijskih ukrepih že razpravljali na zborih delovnih ljudi.
Da bi lahko sproti spremljali uresničevanje stabilizacijskih programov, bi morah v vseh organizacijah pripraviti mesečne plane :
(Nadaljevanje na 19. strani)
izvoza, uvoza, proizvodnje, prodaje na domačem trgu, zalog in stanje terjatev do kupcev,
— sprejel sklep, da bo o poteku akcije izčrpno informiral skupščino ter nadaljeval skupaj s člani koordinacijskega odbora obiske po delovnih organizacijah, z namenom preverjanja, kako poteka načrtovana akcija;
— obravnaval skupno in splošno porabo ter sprejel sklep, da morajo upravni organi SOb in SIS pripraviti stabilizacijske programe varčevanja;
— izčrpno obravnaval na razširjeni seji z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in SIS, družbeni plan SFRJ in SRS ter občine, zavedajoč se, da samoupravno planiranje predstavlja enega izmed bistvenih elementov dolgoročne stabilizacije;
— obravnaval poročilo SDK o poteku investicij in o prekoračitvah. Služba SDK ima evidentiranih 31 investicij v vrednosti 262.266.000 din. Te so krite v znesku 257.460.000 din, nezago-tovljenih sredstev za že ugotovljene in za predvidene prekoračitve pa znaša   12.170.000 din. Prekora-
čitve so nastale zaradi dodatnih del, ki niso bila zajeta v predračunu in delno zaradi podražitve materiala. Vse organizacije združenega dela — investitorji, so zaprosili za delno pokritje prekoračitev za kredit pri banki.
Občinski komite ZKS je s široko akcijo v OO Z K v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih angažiral vse napredne sile članov za dosego enotnih ciljev stabilizacije s tem, daje organiziral vrsto posvetovanj s sekretarji OO ZK in člani komiteja, predstavniki osnovnih organizacij sindikata, predstavniki krajevnih skupnosti in širšim političnim aktivom občine.
Splošna ocena je, da je bila akcija o stabilizaciji v fazi priprave in v fazi sprejemanja konkretnih ocen, programov in ukrepov, izredno uspešna za občino, da so delovni ljudje doumeli, da gre za resno zadevo, ne kampanjsko in so zato pripravljeni na žrtve znotraj delovnih organizacij, da bi se vse sprejeto realiziralo in stabilizacija dosegla.
Izvršni svet in družbenopolitične organizacije občine Domžale
Svečanost v Induplati
Delovni kolektiv INDUPLATI Jarše je v soboto, 20. septembra imel manjšo slovesnost ob 25. obletnici uvedbe samoupravljanja. Poleg tega so bila na svečani seji delavskega sveta podeljena tudi priznanja ki so jih dobili člani delovnega kolektiva in katere jim je podelila Komisija za odlikovanje pri skupščini občini Domžale.
INDUPLA TI je na zapuščenem prostoru izgradila dve veliki liali, v katerih ho nova barvarna in oplemenitilnica, s čimer se bodo bistveno izboljšali pogoji dela in povečala produktivnost
Predsednik  centralnega delav
skega sveta tovariš Stane Jerman je v daljšem nagovoru povedal o razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji in o povojni izgradnji same delovne organizacije. Opozoril je na nekatera dejstva, ki prikazujejo razvoj samoupravljanja in njegovo spreminjanje, ker je to spreminjanje zahtevala na eni strani proizvodnja na drugi strani pa • udi sprememba tehnoloških postopkov v proizvodnem procesu.
Tovariš Jerman je med drugim dejal:
Letos praznujemo 30-letnico osvoboditve izpod fašističnega jarma in 25—letnico delavskega samoupravljanja. V Jaršah smo 17. septembra 1950 uresničili Titovo geslo ..Tovarno delavcem" in od takrat dalje delavci smelo vodimo in upravljamo našo skupno lastnino.
Prva povojna leta pri obnovi domovine J« prav tekstilna industrija odigrala eno glavnih nalog v našem gospodarstvu. Revolucionarni duh, izkušnje NOB in morala delovnega človeka so glavni činitelji za tako skokovit razvoj našega
samoupravnega sistema. Leta 1952 je bil izglasovan zakon o volitvah delavskih svetov gospodarskih organizacij. To je bil eden najnaprednejših zakonov v gospodarstvu, ki je omogočil, da so se široke ljudske množice uveljavile po svojih predstavnikih, ne samo kot proizvajalci, pač pa tudi kot upravljalci svojega dela. Vendar pa razvijanje samoupravnega sistema ni ostalo le pri delavskih svetih in upravnih odborih, temveč se je razvijalo še naprej in 1967 že pride do decentralizacije samoupravljanja: razvili so se obratni delavski sveti, ekonomske enote. S tem se je razbremenilo delo centralnega delavskega sveta, saj se je z ustanovitvijo obratnih delavskih svetov po ekonomskih enotah vse pravice in dolžnosti, ki so neposredno zadevale posamezne enote, preneslo tja. Že leta 1964 smo sprejeli svoj prvi statut.
V letu 1973 nam je nova ustava prinesla spet spremembe. Delovne organizacije so se začele organizirati po TOŽD, Tako smo se tudi mi organizirali prvotno v 4 TOZD, vendar smo dokončno v sodni register vpisali 3 TOZD: TOZD proizvodnja, TOZD trgovina, in TOZD restavracija, ter skupne službe, ki združujejo upravo in vzdrževanje. Nova oblika delovne organizacije pa je prinesla nujno tudi reorganizacijo v sistemu samoupravljanja. Tako imamo v Induplati sedaj delavske svete TOZD, DS skupnih služb in DS delovne organizacije.
Delovna organizacija Induplati Jarše pod delavsko samoupravo beleži ogromne uspehe na področju modernizacije tovarne. Od majhne tovarne, ki je nastala 1. 1923 na pogorišču Majdičevega mlina s 40 statvami za tkanje lanenih in konopljenih tkanin, smo se v zadnjem obdobju preusmerili na tkanje modernih sintetičnih in bombažnih tkanin. Dozidana je bila predilnica, sprva za predenje lanenih in konopljenih vlaken, od leta 1963 pa ta vlakna vedno bolj spodrivajo sintetična vlakna in so jih že dokončno izrinila. Leta 1972 je bila nabavljena nova oprema za predenje sintetične preje. V tkalnici smo vse stare statve zamenjali z novimi, ki jih postopoma opremljamo z Unifil aparati. V preteklem letu smo nabavili tudi 3 pletilne stroje za izdelavo zaves. Ustanovili in razvili smo konfekcijo, z njo vzporedno pa oddelek kovinskih konstrukcij. V glavnem smo zamenjali ves strojni park, rekonstruirati je treba še staro oplemenitil-nico. Kjer je še pred kratkim rastlo grmovje in trnje, se sedaj razprostira nova moderna oplemenitilnica.
Vsa ta modernizacija in rekonstrukcija pa je terjala seveda mnogo težko zbranih finančnih sredstev in vloženega truda ter samoodrekanja, vendar se moramo zavedati, da se nam bodo te naložbe v bližnji prihodnosti bogato obrestovale.
Kljub nalogam, ki jih pred nas postavlja modernizacija in rekonstrukcija podjetja, pa na delavca - samouprav-ljalca nismo pozabili. Ustanovili smo splošno obratno ambulanto, kateri seje kasneje pridružila še zobna, ki pa je bila s pripojitvijo k Zdravstvenemu domu Domžale kasneje ukinjena.
Za rekreacijo naših članov je bilo sprva preskrbljeno z letovanjem v šotorih, 1. 1959 pa smo v Umtgu zgradili svoj dom z lastnimi sredstvi. Zgrajena je bila tudi koča na Mali planini. Vsa leta je letovalo določeno število članov kolektiva brezplačno na dopustu v naših domovih (socialno ali bolezensko ogroženi).
Glede preluanjcvanja delavcev smo imeli sprva menzo, ki je kasneje pre-rastla v restavracijo, v lanskem letu pa v samostojno TOZD. Tu se zaposleni oskrbujemo s toplimi ali mrzlimi mali-
cami, prav tako lahko tudi s kosili.
Imamo tudi lastno telovadnico, kije prav letos na novo preurejena, igrišče, in v skupni lasti s Papirnico Količevo strelišče in avtomatsko tristezno kegljišče.
Naša štipendijska politika je bila vedno napredna. Vsakemu članu kolektiva, ki ima željo po dodatnem izobraževanju in se v skladu s potrebami delovne organizacije odloči za nadljnje šolanje, je to finančno omogočeno. Pri razdeljevanju štipendij imajo prednost otroci naših delavcev, še posebne ugodnosti imajo otroci mater - samohranilk.
Velik poudarek smo vedno dajali reševanju stanovanjskih problemov. Spomnimo se izgradnje samskega doma, bloka v Prescrjah, I. in II. stanovanjske zadruge, stalnih posojil individualnim graditeljem. Zadnja leta del sredstev za stanovanjsko izgradnjo dajemo za solidarnostna stanovanja in prvi, najpotrebnejši med nami, so ta stanovanja že dobili.
Po sprejetju zakona o uvedbi 45-urnega delavnika smo prvič koristili prosto soboto 3. junija 1961, s 1. 1. 1964 pa smo med prvimi prešli na 42-urni delovni teden.
Konec leta 1972 so samoupravni organi sprejeli sklep, ki je močno razbremenil naše žene: s 1. 1. 1973 sc ukine nočno delo žena. Tega sklepa delavskega sveta smo sc dve leti dosledno držali, v letošnjem letu pa smo morali zaradi povečanih potreb blaga v vojaške namene delno odstopiti od tega sklepa, saj 40 žensk zopet dela v treh izmenah. Vendar je to le izhod v sili in sprejeti sklep, da ženske ponoči ne bodo delale, še nadalje drži.
Kratek pregled uspehov v preteklem obdobju nam tudi v bodoče daje ugodne perspektive za razvoj samoupravljanja in nadaljnji razvoj podjetja kljub težavam, ki se v zadnjem času pojavljajo na našem jugoslovanskem Ugu kol odraz vsesplošnih svetovnih motenj in prestrukturiranj v svetovnem gospodarstvu.
Samoupravljanje kot najnaprednejša oblika ekonomskih odnosov v gospodar stvu nam daje v todoče dobro perspektivo, samo če bomo znali pravilno in dosledno uveljavljati samoupravne odnose v gospodarstvu in to dejansko in ne samo v besedah. To vse pa pomeni, da se moramo zavedati poleg pravic tudi dolžnosti, ki nam jih samoupravljanje nalaga in z vsakodnevnim vestnim delom prispevati svoj delež k stabilizaciji v sedanjem položaju, v bodoče pa vse-večjim uspehom našega podjetja, s tem pa tudi jugoslovanskemu gospodarstvu kot celoti.
V imenu skupščine občine je pred sednik Jernej Lenič čestital delovnemu kolektivu k doseženim uspehom in jim zaželel, da bi čimpreje premagali vse težave, ki se porajajo pri njihovem delu in da bi v novih zgrajenih obratih dosegli postavljene cilje. Nato je razdelil plakete z znakom, ki so jo prejeli: Ingo Paš, Gizcla Rihtar, Jože Razpel. Pepca Nolimal, Mara Rebcc. Antonija Bravhar, Terezija Kosec in Pepca Burja.
Medalje za zasluge pa so prejeli: I rane Jcraj, Franc Zupan. Jože Knep, Janez Grčar in Lovro Giovancli.
Prepričani smo. da bo kolektiv tovarne INDUPLATI dosegel vse tisto, kar si prizadeva ustvariti tudi v stabilizacijskih sobotah in s tem prispevati k nemoteni proizvodnji v svojih obratih.
OGLAS
svetlin janez -a vtoli Carstvo kidričeva 11 domžale
sprejme
takoj v delovno razmerje nekvalificiranega delavca
osebni dohodek in ostalo po dogovoru.
Novo na področju trgovine
Delovna skupnost Trgovskega podjetja Napredek i/ Domžal si je v svojem dolgoročnem planu razvoja zadala nalogo, da dogradi Veleblagovnico v Domžalali. Z dograditvijo tega objekta se bodo občutno povečali nujno potrebni prodajni prostori, poleg tega pa bo rešeno tudi vprašanje družbene prehrane v Domžalah, saj bosta imeli samopostrežna in klasična restavracija v tem objektu skupno okoli 300 sedežev. V novem objektu bo dobila svoj prostor tudi nova delikatesna prodajalna, ki jo v Domžalah že dalj časa pogrešamo. Gradbena in druga dela na novem objektu v redu potekajo tako. da bo, če ne bo prišlo do večjih nepredvidenih težav, objekt izročen svojemu namenu v mesecu maju prihodnjega leta. V/poredno z omenjeno gradnjo pa delovna skupnost podjetja Napredek ne zanemarja obnovitve in drugega izboljšanja svoje trgovske mreže tudi v drugih krajih v občini. O obnovitvi trgovine na Vrhpolju smo že pisali, tokrat pa nekoliko besed o prenovitvah poslovalnic na Rodici in Dobu ter nekaterili dru-
i
gih akcijah, katerih skupni cilj je boljša preskrba občanov in s tem seveda ustrezno tudi povečanje prometa in dohodka v delovni organizaciji.
Brc/ dvoma je bila najbolj temeljita obnovitev poslovalnice opravljena na Rodici, kjer je bila ukinjena klasična trgovina in odprta nova samopostrežna. Stroške obnove sta nosili podjetje Biro 71 in sicer za preureditev poslovnih prostorov in Trgovsko podjetje Napredek za nabavo nove opreme. Stroški obnovitve so znašali nad 30 milijonov S dinarjev, kar pa nikakor niso napačno porabljena sredstva, saj je z obnovitvijo trgovine rešen večletni pereč problem solidne oskrbe potrošnika na območju Jarš, Rodice in bližnje okolice, o čemer je naš list v preteklosti že nekajkrat pisal. S to obnovitvijo seveda niso opuščeni načrti za novo samopostrežno trgovino v Jaršah, za katero je že kupljeno zemljišče in izdelani načrti. Do novogradnje bo prišlo takoj, ko bodo za to zagotovljena ustrezna sredstva.
*4
Tudi v Domžalah smo končno dobili mesnico, v kateri občani lahko dobijo vse vrste mesa in tudi delikatese. Trgovina se nahaja ob Ljubljanski cesti nasproti Ljubljanske banke
Obnovljena je bila nadalje tudi trgovina v Dobu. ki že dalj časa ni več ustrezala sanitarnim in drugim zahtevam. V tej poslovalnici je bil prenovljen prodajni prostor, kakor tudi skladišča, poleg tega pa je bil odstranjen večji del stare opreme in zamenjan / novo. S to obnovitvijo lokala seveda ni rešen problem oskrbe občanov i/. Doba, saj bi le -ta glede na svojo velikost nedvomno potreboval sodobno samopostrežno trgovino.
Te pa Trgovsko podjetje Napredek v sedanjih razmerah ne more samo /graditi o/, sfinancirati.
Podjetje Napredek je prisluhnilo potrebam občanov v Mengšu, ki vse do sedaj kljub temu, da je bila /grajena nova šola in je v naselju še vrsta podjetij ni imelo svoje prodajalne šolskih in pisarniških potrebščin. Da bi se to stanje spremenilo je podjetje ukinilo svojo poslovalnico Vrtičkar, v teh prostorih pa odprlo novo prodajalno šolskih in pisarniških potrebščin. V novo odprti poslovalnici, ki nosi ime Pionir, prodajajo vse /a potrebe šolarja, ambicije poslovalnice, kakor tudi podjetja pa presegajo sedanji okvir poslovanja, saj nameravajo poskrbeti tudi za ves pisarniški material in obrazce, če se bodo podjetja na to poslovalnico tudi obračala.
Nasproti podružnice Ljubljanske banke, podružnice v Domžalah, je bila obnovljena prodajalna mesa, ki se je specializirala na prodajo govejega mesa. Seveda so v tej poslovalnici naprodaj tudi druge vrste mesa. razen mladega govejega mesa, ki je občutno dražje od govedine.
Direktor Trgovskega podjetja Napredek Domžale tovariš Stane Skok med govorom pri otvoritvi nove samopostrežne trgovine na Rodici
V tem sestavku smo našteli le nekatere ukrepe za boljšo oskrbe potrošnika, kar pa ne pomeni, da podjetje tudi z drugimi sklepi ne skrbi zato, da bi se stanje v trgovini /boljšalo. Navedemo naj samo, da je bila v podjetju ustanovljena nova služba interne kontrole poslovanja, katere osnovni namen in skrb sta zaščita potrošnika pred samovoljo posameznih prodajalcev in poslovodij, ki se svojih obveznosti in pravic ne zavedajo v polni meri ali pa jih napačno tolmačijo.
V.S.
V Mengšu je v trgovsko stanovanjskem bloku ob Blejčevi cesti odprta nova knjigarna PIONIR, v kateri je Napredek organiziral prodajo vsega potrebnega za šolo in delovne organizacije
Tako izgleda prenovljena samopostrežna trgovina na Rodici, ki ima na zalogi vse potrebne življenjske artikle
ZAHVALA
Ob praznovanju 70. obletnice rojstva sem prejel veliko čestitk, tako od družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi od ostalih in se tem potom vsem najlepše in pri srčno zahvaljujem.
Nace Vodnik
V primaru okvara na castl so lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, ki Jo opravlja Paval Novak, Preaer-Ja, Tovarnlika 27. Radomlje, telefon (061) 72-784. '
TRI LETA POSLOVANJA NOVE SAMOPOSTREŽBE RADOMLJE
27. julija pred tremi leti je bila v Radomljah svečano odprta nova samopostrežba z bifejem - last Trgovskega podjetja Napredek iz Domžal. Zato je prav, da se še posebno delavci zaposleni v tem lokalu samokritično ozremo na samo poslovanje od dneva otvoritve pa do danes.
Mirne vesti lahko zapišem, daje bil začetek za prodajalce, ki smo na novo prišli v Radomlje zelo te-
dal, da za vse spodrsljaje ni vedno kriva le trgovina ...
1. V Radomljah poleg trgovine prodaja kruh še trgovina v „Peka-riji" od koder tudi mi dobivamo kruh za samopostrežbo. Ker pa omenjena pekarna zadovoljuje potrebam le v polni meri zaposlenih, se večkrat zgodi, da speče premalo kruha, Tudi če v tem primeru naša trgovina dobi naročeno količino kruha, v trgovini pekarne pa kruh prezgodaj poide, pridejo kupci, ki običajno kupujejo kruh v pekarni, ponj v samopostrežbo. Posledica: potrošniki, ki pridejo popoldan iz službe, ostanejo brez kruha ...
2. Ker v Radomljah še dokaj potrošnikov mleko kupuje pri kmetih, prodamo v trgovini samo 3
Tako je izgledala Se v mesecu novembru lanskega leta notranjost trgovine
na Rodici
žak, na trenutke celo nevzdržen. Odnosi med trgovino in potrošnikom so bili slabi, večkrat celo žaljivi. Povezanosti med trgovino in Krajevno skupnostjo pa skoraj ni bilo.
Prva naloga, ki smo si jo zadali, je bila, da z občani Radomelj vzpostavimo, vezi, kakršne se za nek kraj spodobijo. To pa naj bi dosegli s solidno postrežbo in dobro založenostjo. Toda samopostrežba je bila na novo odprta ravno v času, ko je na založenost mesa, mesnin in podobnega vplivala zamrznitev cen. Za nas pa je to pomenilo nezadostno preskrbo s tem blagom. Nekateri občani so to z razumevanje sprejeli, drugi pa so nas zaradi tega neštetokrat „spo-mnili" kdo in kaj smo, kaj imamo in da smo slabši od „dobre stare trgovine." Zaradi takšnih in podobnih situacij na tržišču, naša samopostrežba še dolgo ni mogla biti tisto, kar je danes, nič boljše pa ni bilo s preje omenjenimi odnosi z občani — potrošniki.
Danes pa z veseljem ugotavljamo, da pa se je v teh treh letih našega poslovanja nekaj le spremenilo, kar dokazuje tudi uspeh v našem blagovnem prometu, saj se mesečni promet v primerjavi z meseci v 1972 letu bliža indeksu 300.
Vendar pa bi rad omenil nekaj težav, s katerimi se srečujemo skoraj vsak dan - mi in naši potrošniki - Radomljam. S svojimi navedbami ne želim prizadeti nikogar, le v pojasnilo bi rad pove-
Domžalske Veleblagovnica hitro raste, toda vprašanje je kdaj bo urejena
tudi okolica?
založeni od ostalih naših poslovalnic. Ne toliko v zagovor, kot v prid resnici naj povem, da smo v tem času dobivali omejene količine mesnin in da so zaloge zaradi večje prodaje tudi prej pošle, kot v poslovalnicah, s katerimi smo bili primerjani.
To je bilo le nekaj težav, s katerimi se nenehno spoprijemamo, čeprav bi o podobnih še lahko pisali. Naj samo še povem, da na račun zaposlenih v naši samopostrežbi — kot verjetno še kje drugje — večkrat padajo umestne, včasih pa tudi neumestne pripombe. Kadar pa bi radi ocenjevali tak ali podoben kader, pa je prav.da vemo, da je sestavljen pretežno iz ženske poročene delovne sile in največkrat prav radi
pozabljamo, da prav ta kader nt pozna prostih sobot, ne pozna podaljšanih ali „noter prinesenih" praznikov, v večini nima doma urejenega otroškega varstva, in da ga — ko pride iz službe — doma čaka še cel kup gospodinjskih opravil.
Prav dobro tudi vemo, kaj od nas tudi v bodoče potrošnik pričakuje. Vsake dobronamerne pripombe smo že in jih bomo tudi v bodoče upoštevali — celo hvaležni bomo zanje. Vendar pa ne moremo obljubiti, da v bodoče ne bomo o ničemer grešili, saj smo navsezadnje tudi prodajalci le in samo ljudje.
Poslovodja Martin Capuder
do 4 košare mleka. Ker dnevna prodaja mleka neverjetno niha, si zaradi visoke cene ne smemo privoščiti, da bi nam konzumno mleko ostajalo. Odlična dopolnitev zanj pa je alpsko mleko. Le-tega pa Ljubljanske mlekarne neredno dostavljajo. V sili prilike pa moram z osebnim avtomobilom sam ponj v Ljubljano. Zal ga ne dobim vedno. Bil sem celo priča, ko so nakladali z alpskim mlekom kamion s prikolico za Dalmacijo, meni pa ga za našo samopostrežbo niso mogli dati. ..
3. Dobro vemo, da smo s sadjem in zelenjavo večkrat slabo založeni. Toda za le-to nismo ne-prizadevni. Pred kratkim smo imeli sestanek z vodilnim uslužbencem dosl a vijaka sadja. Na zapisnik je izjavil, da se bo stanje s preselitvijo v novo primerno skladišče izboljšalo in da bo tudi dnevna dostava pravočasna.
4. Že dalj časa prosimo naše vodstvo za tretjo register blagajno, da bi bih potrošniki ob prometnih konicah hitreje postrežem. Obljubili so nam, da jo dobimo takoj, ko dosežemo 110 milijonov starih din mesečnega prometa. In ker smo ga že presegli, jo v kratkem pričakujemo
5. Vsi smo bih pred kratkih priča podražitvi mesa. Vemo pa tudi, da se mesnine istočasno niso podražile zaradi dolgega procesa potrditve novih cen. In spet smo bih brez krivde krivi za slabo založenost mesnin. Očitno nam je bilo, da smo bih v tem času celo slabše
CENE, KRŠITVE IN POTROŠNIK
Direktorju Trgovskega podjetja Napredek Stanetu Skoku, dipl. pravniku, smo zastavili naslednje vprašanje:
Izvršni svet skupščine občine Domžale je med drugim obravnaval tudi poročilo inšpekcijskih služb o kršitvah predpisov, ki se nanašajo na cene in kvaliteto. Glede nato, da je prišlo do nekaterih kršitev predpisov tudi v vaših poslovalnicah nas zanima, kaj je bilo v vašem podjetju ukrenjeno za ureditev tega vprašanja?
Tako kot na drugih področjih prihaja tudi v trgovskem poslovanju, kjer imamo dnevno opravka s tisoči kupcev do kršitev določenih predpisov, kar gre navadno v škodo potrošnika. Proti takim kršitvam se podjetje bori z dosledno interno kontrolo ter z disciplinskim ukrepanjem. Kršilce predpisov oz. njihovo ravnanje obravnavajo organi upravljanja na svojih sejah, prav tako pa tudi družbenopolitične organizacije v podjetju. Prav v zvezi z nekaterimi kršitvami, ki so bile ugotovljene v zadnjem času, so bila sprejeta enotna stališča, da tisti poslovodja oz. druga odgr
vorna oseba, ki vedoma ali večkrat krši predpise v škodo potrošnika ne more biti več na odgovornem mestu in bo zato razporejen na tako mesto, kjer mu bo izigravanje predpisov onemogočeno. Čeprav je zavestnih kršitev predpisov glede na velik obseg poslovanja malo pa pričakuje podjetje, da jih bo vedno manj pri tem pa računamo, da nam bodo tako, kot do sedaj pri tem pomagale tudi občinske inšpekcijske službe in potrošniki sami.
Pripis uredništva:
Verjetno bo problem cen v posameznih prodajalnah vse dotlej prisoten, dokler ne bomo spravili v življenje POTROŠNIŠKIH SVETOV, ki bi morali v sedanjem obdobju biti vedno prisotni in sproti reševati vse probleme. To bi koristilo na eni strani samim potrošnikom, na drugi strani pa tudi trgovini. Dejstvo je, da smo v času stabilizacije in da moramo vsak dinar naložiti tako, da bo vplival na naš standard. Torej je naloga predvsem SZDL, da ob pomoči vodstev krajevnih skupnosti in ostalih dejavnikov začne sprovajati samoupravo tudi na tem tako občutljivem življenjskem področju.
MELODIJA MENGEŠ
ZNAK KVALITETE
Telesna kultura - pravica ali privilegij?
Športna dejavnost že dolgo ni več anonimna, ampak je prav nasprotno zelo odmevna.
Če je bil do sedaj šport zadeva le redkih ljubiteljev in zanesenjakov, je sedaj — pri nas in svetu — gotovo precej drugače. Z razmahom televizije je postal gost vsakemu domu, v družbi pa se kažejo prizadevanja, da bi aktivirali čimveč pasivnih ,,športnikov". Ta proces teče takorekoč v vseh razvitih družbah, v katerih postaja telesna kultura pomemben zdravstveni dejavnik, ki je ob drugih ena najpomembnejših razsežnosti ukvarjanja s športom.
Pri gledanju na telesno kulturo pa naletimo na določene dileme, do katerih je pripeljal razvoj.
Ko gledamo pod drobnogled sfero vrhunskega športa, ki je najbolj zaznavna, takoj ugotovimo, da je tak šport v svetu postal že prava
industrija. V deželah, kjer delajo z vrhunskim športom resno in načrtno, je ta izgubil vso tisto idilič-nost, ki jo je razširjal ustanovitelj olimpijskih iger Cubertain z geslom „važno je sodelovati". Uspeh v športu ni več cilj in delo posameznika, ampak je to skupinsko delo strokovnjakov in organizatorjev. Ob vsem tem se takoj postavlja vprašanje, zakaj imajo posamezne sredine interes za vrhunski šport. Najpomembnejša komponenta tega interesa je: uveljavitev teh sredin, lokalni interesi in osebni prestiži.
Verjetno pa je med nami redko kdo, ki ga uspehi naših športnikov navdušujejo, tako v mednarodnem, kot v ožjih merilih.
Za doseganje dobrih rezultatov v posameznem športu pa so nujna povečana vlaganja v posamezni šport oziroma športnika, kjer pa naletimo na probleme profesionalizma in amaterizma.
Gre za to, ali se športnik ukvarja s športom zato, da bo od njega živel, ali zato, da se bo lahko ukvarjal z njim. Torej, če športnik hoče za vsak nastop plačilo, je profesionalec, če pa mu gre zato, da mu družba omogoči ukvarjanje s
športom — kar pa seveda stori le tako, da ga v določenem življenj skem   obdobju   na   nek način podpre — je amater.
Vrhunski športnik pa je teoretično samo tisti in takrat, ko se s športom ukvarja vsakodnevno tako dolgo in s tako intenzivnsotjo, kije potrebna za doseganje optimalnih rezultatov, ki pa jih mora vedno znova dosegati oziroma potrjevati. Tisti pa, ki sicer tudi tekmujejo, a je njihov trening manj obremenjujoč in nestalen, je pravzaprav že rekreativec. Od finančnih zmogljivosti družbe — sredine in njene zavzetosti za to področje udejstvovanja, pa je odvisno, koliko vrhunskih oziroma kandidatov za vrhunske športnike si bo privoščila. Seveda pa pri nas ni mogoče pričakovati napredka, če bi ostali pri „status quo". Če bomo telesni kulturi še naprej investirali tako, kot smo doslej, se bomo našim ciljem odrekli dvakrat: največji del sredstev, ki jih imamo na voljo, bi delili na skupine tekmovalnih športov, ki so v bistvu rekreativni in tako:
1. kompromitirali postavljeno uresničitev načela „telesno kulturo vsakomur", za katero smo se čvrsto odločili;
2. dopustili, da bodo morali tudi naši vrhunski športniki in kandidati zanje v tekmovanja handicapirani že vnaprej.
Zašli smo namreč v položaj, ko hoče biti nagrajevan za ukvarjanje s športom takorekoč vsak, pa četudi je rekreativec. Ločnica med obema področjema znotraj telesne kulture bo morala biti odslej ostrejša (področji morata biti kljub temu med seboj še vedno tesno povezani).
Ta nova razmerja pa bodo seveda terjala tvorno sodelovanje najširšega kroga ljudi. Po drugi strani pa bo potrebno samo-odpovedovanje privilegijev nekaterih, ki so po zaslugi stihijskega razvoja in le kdaj pa kdaj povsem zavestno prišli do njih.
R.C.
NAŠE (NE)SPORTNO PONAŠANJE
Finalna nogometna tekma za občinski pokal je bila odigrana na prenovljenem in lepo urejenem igrišču v Dobu. Lepo vreme je privabilo veliko gledalcev in tudi igralcev iz drugih klubov v občini. Na žalost je na vsaki tekmi tako, da mora nekdo zmagati in neko tekmo izgubiti. Vendar pa se igralci Domžal niso strinjali z doseženim dejstvom, izgubili so 2 : 1, in so zaradi tega po končani tekmi s prostaškimi izrazi napadli zveznega sodnika, ki je zelo dobro vodil tekmo.
Na žalost so nogometna igrišča v naši občini za sodnike med najbolj neprijetnimi. Ali smo res tako slabo vzgojeni? Ali res ne znamo prenesti poraza? Ali mora domačin ali večji krajan res zmagati? Mislim, da vsak pravi športnik ve pravilen odgovor na zastavljena vprašanja!
Vse kaže, da bi bil že skrajni čas, da bi igralcem posredovali tudi del znanja o lepem vedenju, ker bi tako verjetno bolj dostojno zastopali našo občino tudi v nogometu. Pa tudi „prenapeti" gledalci bi ver-jetno morali vedeti, kje so meje dostojnega ponašanja.
Športno igrišče je kulturni prostor, zato bodimo na njem kultur
Nogometaši Radomelj so v letošnjem pokalnem tekmovanju na igrišču v Dobu osvojili pokal
Meddruštveni avto rallv v Mengšu
ni!
Benković
Avto -moto društvo Mengeš je v počastitev 30. obletnice osvoboditve v nedeljo, dne 21. 9. 1^75 organiziralo meddruštveni Avto rallv, katerega pokroviteljstvo je prevzela Zavarovalnica SAVA, poslovna enota Mengeš. Prireditev je v celoti uspela, saj je sodelovalo čez 50 tekmovalcev i/, domačega in sosednih društev, kakor tudi iz Ribnice, Cerknice, Litije, Kranja itd. Slabši pa je bil odziv sindikalnih organizacij, od katerih je sodelovala samo ekipa tovarne Melodije Mengeš. Saj zgleda, da se v Melodije zavedajo, da je tudi avto rallv šport in rekreacija /a delovnega človeka.
Proga rallv je bila dolga I I 7 km in je potekala od Mengša preko Kamnika, Gornjega grada, Mozirja, Vranskega v Motnik in nazaj v Mengeš, kjer sta bili na parkirnem prostoru pred tovarno Lek še dve spretnostni preizkušnji.
Rezultati pa so bili sledeči;
1. mesto GOMBAČ Drago AMD Litija 438,5 točk,
2. ČOKAN Mirko AMD Lukovica 477
3. KEPIC Miha AMD Mengeš 480
4. SKOK Marjan AMD Mengeš 488
5. ČOKAN Jože AMD Lukovica 502
6. PIŠEK Slavko ml. AMD Mengeš 504
7. DRAŠKOVIČ Ivan AMD Ribnica 506
8. KERN Jože Komenda 524 Skupno je bilo uvrščenih 49
tekmovalcev. Ekipe:
1. mesto AMD Lukovica 980 točk,
2. AMD MENGEŠ II (1040)
3. AMD Mengeš 1.(1042)
4. Melodija (1164),
5. Mengeš 111.(1191) Skupaj uvrščenih 10 ekip.
Vsi tekmovalci so bili zadovoljni z organizacijo, ki je bila
odlična, kar gre pohvala prizadevnim funkcionarjem domačega društva, saj terja tovrstna prireditev ogromno dela in volje. Prav tako pohvala pokrovitelju Zavarovalnici Sava in ostalim delovnim kolektivom ter obrtnikom, ki so pripomogli pri izvedbi rally-a, ter krepitvi stikov med vozniki, društvi AMZJ in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Jože Blejc
RAZPIS
OSNOVNA ŠOLA Venclja Perka DOMŽALE
Odbor za medsebojna delovna razmerja
razpisuje prosto delovno mesto hišnika s polovičnim delovnim časom na šoli v Domžalah. Opravljal bi vsa hišniška dela, pozimi tudi kurjenje. OD po samoupravnem sporazumu.
Interesenti naj se javijo v 14. dneh od objave oglasa.
Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost tisti, ki so kvalificirani (mizarji, ključ, in podobno) in so mlajši.
Stanovanja ni.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Priporočamo naše i/delkf v lastni prodajalni v Jaršah
induplati
IN MEMORIAM
MARIJA KAPLJA
Devetega septembra smo se na radomeljskem pokopa -lišču poslovili od naše planinske tovarišice Marije Kaplja, članice UO PD „J. Trdina" Mengeš, načelnice mladinske sekcije Radomlje, ki je bila zdrsnila pri sestopu s Skute. Pred nekaj tedni smo ji ob njenenem 23, rojstnem dnevu zaželeli obilo sreče, ki pa ji je bila, kot vidimo sedaj, tujka
Zavedamo se, kaj smo izgubili, zato nas stiska v grlu. Marijin optimističen nasmeh je zamrl, skrbi nas, ker bo zamrlo njeno nedokončano delo. Množica globokih misli, ki jih še ni uspela zliti na papir, bo ostala skrita, prenekatera debata, v katero se je tako rada vključevala, je ostala nedokončana. V Radomljah ni bila le uradni načelnik sekcije, ampak je bila njeno srce, bila je gibalo celotnega dela.
Bolečino ob Marijini smrti izražajo v okornih, raztrganih besedah planinci od Kamnika preko Mengša do Domžal, radomeljski in domžalski pevci, fotokino-amaterji, potapljači, kajti v vseh naštetih sredinah je aktivno sodelovala. Marija, hvala Ti, ker si nam pokazala, kaj vse čovek lahko postori poleg službe in izrednega študija!
Presenečajo in navdušujejo nas besede staršev, naj hčerkina nesrečna smrt ne bo vzrok propada planinske sekcije, ampak naj nas obvezuje, da še tesneje združimo naše sile za vzgojo planinske mladine.
Priporočamo nakup v naših poslovalnicah
»NAPREDEK« Domžale
SODELOVANJE OBČANOV PRI NAČRTOVANJU TELESNE KULTURE
V sredini meseca junija je Telesnokulturna skupnost Domžale dala med občane občine 2.100 anketnih listov, ki naj bi pokazali katerim športnim panogam dajejo občani prednost v njihovem razvoju, in katere objekte naj bi na območju občine še zgradili.
Pri razdeljevanju in izpolnjevanju anketnih listov Telesnokul-turni skupnosti v veliki meri pomaga Občinska konferenca ZSMS Domžale. Prevzela je 1.300 anket s tem, da bodo njihove osnovne organizacije anketirale po TOZD delovne ljudi, starostnih struktur od 15 do 40 let.
800 anket je Telesnokulturna skupnost Domžale razdelila po šolah med učence sedmih in osmih razredov, ki naj bi anketirali tudi svoje starše tako, da bi zajeli v anketo starostne strukture do 15 in nad 40 let.
Izpolnjeni in obdelani anketni listi bodo Telesnokulturni skupnosti Domžale služili kot pomoč pri načrtovanju oziroma usmeritvi telesne kulture v naslednjem srednjeročnem obdobju, zato prosimo vse občane, ki bodo anketni list dobili v izpolnjevanje, naj ga izpolnijo z vso odgovornostjo in resnostjo.
Anketni list izgleda takole: OSNOVNI PODATKI
1. Spol izpolnjevalca:
- ženski 1
- moški 2
2. Starost izpolnjevalca:
- do 15 let 1
- 15 do 25 let 2
- 25 do 40 let 3
- 40 do 50 let 4
- nad 50 let 5
3. V kateri krajevni skupnosti prebivaš?
- Domžale 1
- Mengeš, Trzin 2
- Vir 3
- Trojane, Češnjice, Blagovica, Krašnja 4
- Lukovica, Zlato polje, Prevoje, Rafolče 5
- Moravče, Peče, Velika vas 6
- Vrhpolje, Krtina, Dob 7
- Radomlje, Rova, Homec 8
- Preserje, Jarše 9
- Ihan, Dragomelj 10
4. Ali se baviš s športom in rekreacijo?
- redno s športom 1
- redno z rekreacijo 2
- neredno z rekreacijo 3
- se ne bavim s športom in ne z rekreacijo 4
5. Razvrsti športne panoge, za katere smatraš, da bi jim dal prednost pri njihovem razvoju v občini. (Prvo panogo označi s 5, driigo s 4, tretjo s 3, četrto z 2 in peto z 1. - razvrsti
samo 5 panog):
- atletika
- nogomet
- smučanje
- košarka
- olavanje
- kegljanje
- planinstvo -šah
- streljanje
- težka atletika
- taborništvo
- AMD
- rokomet
- namizni tenis
- tenis
- karate - judo
- gimnastika
- kolesarjenje
6. Katere izmed naštetih objektov bi moj-rali po vašem mnenju v občini še zgraditi
- obkroži tri objekte:
- nogometno igrišče 1
- pokrito strelišče 2
- zimski bazen 3
- letni bazen s toplo vodo 4
- umetno drsališče 5
- TRIM steza 6
- dvorana za košarko ali odbojko 7
atletsko stezo in naprave 8 kegljišče 9
pokrito dvorano za orodno telovadbo 10 Kolesarsko dirkališče 11 balinišče 12
lokostrelsko strelišče 13 smučarsko skakalnico 14 teniško igrišče 15
odprto igrišče za košarko in odbojko 16 • smučarsko - tekaško stezo 17 smučarsko vlečnico 18
C.R.
r
LJUDSKI PEVKI -KATARINI SUŠNIK V SPOMIN
V torek, 24. junija se je v devetdesetem letu starosti - rojena je bila 11. maja 1886 - izteklo življenje ljudske pevke Katarine Sušnik - Bolčarjeve tete iz Krtine. Čeprav je bila vse življenje skromna in tiha, je zaslovela po svojih starih vižah. Po svojih pevskih sposobnostih in bogatem repertoarju spada v vrsto takih ohranjevalk ljudskega izročila, kot so bile prej Hlebčeva Rozala in Krštavova Marica obe iz Krtine, Pangreva iz Žej, in Živčkova Katra iz Kamni-ce. Od 350 pesmi, kolikor je bilo do sedaj zapisanih ali posnetih na nagnetofonski trak na dobskem Dbmočju, je pripovednih čez 50. Zapeli sta jih večinoma Bolčarjeva teta in Pangreva iz Žej.
Katarina se je največ pesmi naučila od svoje matere, ki ni hodila v šolo inje znala brati samo tiskane črke. Pevkin oče pa je obiskoval zasilno šolo v stari Bezni-kovi hiši v Škocjanu. Trajala je dva tedna. Naučil se je brati pisane črke. Za nekatere pesmi je Bolčarjeva teta povedala, da jih je slišala od Mežnarjevih deklet, ki so jih pele med pletenjem kit ali pa pri mrličih. Sploh so včasih ženske veliko pele, skoraj pri vsakem opravilu, npr. ob žetvi, pletju prosa, ali kakem drugem delu na polju, skratka vedno in povsod so ljudje našli priliko za lepo domačo pesem.
Ko smo 3. marca 1967 skupaj s sodelavci glasbenonarodopisnega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani obiskali Bolčarjevo teto na njenem domu v Krtini, kjer je živela od otroštva, nam je v manj kot dveh urah zapela 26 pesmi. Na magnetofonski trak smo ujeli naslednje
fesmi: Stoji, stoji tam klošter lep; am v Štajerski deželi; Leži, leži ravno polje; Sveta Kristina; Stari možje tko pravjo; Marija gre za Donavo; Abraham ma sedem sinu; Delaj se beli dan; Stari Job; Na okno potrka, potrka na glas; Fantič je hodil prav deleč v yas; Rasti mi, rasti travca zelena; Žalost mi sprihaja; Mlad pastirček kravce pase; Na sred vasi en križ stoji; Naš maček je eno lubeo imov; V Celovcu tam na trgu; Enkrat je bla jena dekelca; Šmarni križ; Stoji, stoji tam lipica; Po celem mestu trdno spe; Ta prva kupica; Mamca
Ljudska pevka Katarina Sušnik iz Krtine pri Dobu
ti, ti pa druzega nalij; Ovbe, moj mož; Aja tutu; Eno drevce mo bo zraslo. Nekaj njenih pesmi je Radio Ljubljana v letu 1967 uvrstil v svoj program Slovenska zemlja v pesmi in besedi z naslovom „Po vaseh okrog Krtine." Bolčarjeve tete ni več. Nič več ne bo pela lahkotno in nasmejana, kot je vse življenje bila. Pela ni le z usti, ampak tudi s srcem. V nadomestilo za njeno živo pesem pa lahko večkrat po radiu poslušamo magnetofonske posnetke iz njene bogate ljudske zakladnice. Stane Stržar
TOVARNA POZAMENTERUE
Mengeš
Priporoča svoje storit/e
•I
71
BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a
Priporočamo svoje storitve
Vsi na kolo
Že od lanskega leta dalje po vsej Sloveniji tečejo TRIM akcije, katerih namen je, pritegniti čim več ljudi k množični rekreaciji. Podobno akcijo TRIM kolesarjenja je pod pokroviteljstvom Telesno kulturne skupnosti in Občine konference ZSMS Domžale organizirala v nedeljo, 7. septembra 1975 osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije Dob.
START
Že navsezgodaj zjutraj se je manjše število mladih iz Doba podalo na TRIM progo, da bi bila ta do pričetka akcije ob 9. uri primemo opremljena, kmalu za njimi pa so se podali na pot tudi člani vseh treh kontrol, katerih naloga je bila, da opremijo kontrolne kartice /. žigom. Udeleženci so se zbirali že od 8. ure dalje pred Osnovno šolo v Dobu. Kolesarji, na startu je bilo največ osnovnošolcev, precej družin, predstavniki delovnih organizacij in mladi iz osnovnih organiza-ZSMS pa športniki, so nestrpno pričakovali čas odhoda. Udeleženci so bili opremljeni s kontrolnimi kartončki, bili so na kolesih vseh vrst in barv. Okoli 9. ure so se začeli počasi pomikati proti startu, kjer so na kartice dobili prvi kontrolni žig.
Točno ob 9. uri so se na 20 km dolgo pot odpeljali prvi udeleženci. Skozi vas Področje, mimo spomenika petim padlim talcem, so udeleženci mimo Šumberka pripeljali do prve kontrole v Ihanu.
Prva kontrola na startu v Dobu, ko se je začela tekma „ VSI NA KOLO"'
PRVA KONTROLA
je bila pri Podlipniku v Ihanu, kjer se odcepi pot proti Goričici. Na tej kontroli so udeleženci dobili drugi žig. Kontrolorja, ki sta bila zadolžena tudi za prvo pomoč, tu nista imela veliko dela.
Pot je bila do tu sorazmerno lepa. bilo je nekaj okvar na kolesih, vzrok okvaram je bila v največjih primerih neprimerna hitrost in slaba opremljenost koles. Od Ihana dalje je bila pot težja. Začeli so se v/poni, ki so sprva povzročali precej hude krvi, ker so nekateri mislili,
Akcije „ VSI NA KOLO" se je udeležilo največ šolske mladine
da bodo vseskozi vozili po ravni in lepi cesti. Treba pa je tudi priznati, da je bila pot tu res slaba, kajti dež jo je ponoči razmočili, pojavile so se luže in blato, kar je nekatere udeležence zelo motilo. Mimo vasi Goričice in Brda, skozi gozd, mimo Iklega so udeleženci pripeljali na najvišjo točko TRIM akcije Žeje.
DRUGA KONTROLA
Žeje, majhna vasica blizu Trojice, je bila sedež druge kontrole. Miloš in Slavko sta imela tu kar precej dela. Poslušati sta morala pripombe nekaterih udeležencev, ki so mislili, da so na dirki, obvezovati sta morala lažje ranjence in žigosati kontrolne kartice. Kljub temu, da sta udeležence opozarjala na slabo cesto, se je nedaleč od njiju zgodila precej huda nesreča. Mlajši udeleženec TRIM akcije je kljub opozorilu brez zavor odpeljal po klancu navzdol in se prevrnil ter se  pri  padcu huje poškodoval.
Organizatorji so ga v najkrajšem času odpeljali v Zdravstveni dom v Domžale. Tu se je tudi pokazala pomanjkljivost organizacije, ker ni bilo servisne službe, ki bi na vsej trasi popravljala kolesa. Menimo pa, da bi morali udeleženci doma bolje pogledati, v kakšnem stanju je kolo in predvideti, ali bo „njihov konjiček" zdržal 20 km dolgo pot ali ne. Iz Žej so se udeleženci po klancu odpeljali proti Brezovici, znani vasi iz NOB, kjer je bila tudi partizanska tiskarna, do Krtine, od koder je bila cesta vseskozi ravna in neprimerno boljša.
TRETJA KONTROLA
Udeleženci - kolesarji so se po cesti, ki pelje v Moravče, pripeljali do ceste, ki se odcepi v Krtino in dalje proti Dobu. Pri „Mostarju", kamor se je prestavila tretja kontrola, so dobili Š6 zadnji žig, za nekatere pa je to postal za nekaj časa tudi cilj. Prav tedaj, ko je največja skupina udeležencev pripeljala na cilj, je začelo deževati in
za nekatere kolesarje je mesto tretje kontrole postalo tudi zavetišče pred dežjem. Iz Krtine je kolesarje mimo polj in travnikov; središča Doba vodila pod do ceste I. reda Ljubljana—Celje. Tu naj bi jih čez cesto pospremili miličniki, ker pa teh žal ni bilo so prehod organizirali udeleženci sami. Prav zaradi tega organizator tu ni postavil kontrole, ker je bil domenjen s postajo milice v Domžalah. Mimo zadnjih vasi v Dobu, mimo njiv s koruzo, so se udeleženci pripeljali do gradu Črnelo, kjer je bilo nekaj težav, ker je nekdo izmed udeležencev odstranil puščico, ki je kazala pot do cilja. Organizator je to prepozno opazil, vendar kljub temu večjih težav ni bilo in skoraj vsi udeleženci so srečno mimo vasi Turniščc pripeljali v cilj, ki je bil pred gradom Cešenik.
CILJ
je bil pred gradomČešnjik. Tu je vsak udeleženec dobil značko TRIM kolesarjenje, seveda če je imel žig pravilno opremljen z vsemi štirimi žigi. Prvih 300 udeležencev je dobilo tudi nalepko. Vsi udeleženci so se na cilju lahko okrepčali s čajem.
UDELEŽBA
Udeležencev TRIM akcije VSI NA KOLO je bilo blizu 600. Menimo, da je bila akcija za prvič dobro obiskana, da pa bi si bilo treba prizadevati, da bo v prihodnje še bolje obiskana. Kot sem že omenila, je bilo največ udeležencev iz vrst učencev osnovnih šol (največ 1 iz OŠ Šlandrove brigade), za njimi so bili v velikem številu zastopani člani delovnih organizacij člani Zveze socialistične mladine Slovenije, člani društev; največ je bilo smučarjev in drugih. Žal se na naša vabila ni odzvalo več športnih društev, klubov in športnih orga-
nizacij. Zanimivo, da se je akcije VSI NA KOLO udeležilo precej družin in daje vrsta najmlajših družinskih članov srečno prišla do cilja.
TRIM PROGA
Start udeležencev je bil pred Osnovno šolo v Dobu, od tu pa so se udeleženci peljali skozi ali mimo naslednjih vasi^ Podrečje, Ihan, Gorička, Brdo, Žeje, Brezovica, Krtina, Dob, Črnelo do cilja, kije bil pred gradom Čcšenik: Pot, ki je bila po mišljenju manjšega števila udeležencev akcije pretežka, je bila sicer razmočena od dežja in ponekod res precej slaba, vendar ne toliko, da bi bila neprimerna za TRIM. Bilo je tudi nekaj vzponov, ki jih je večina udeležencev brez težav premagala.
ORGANIZACIJA AKCIJE
Organizacija akcije ni bila slaba, ni pa bila tudi najboljša. Organizator OO ZSMS Dob, se je trudil, da bi bilo vse v redu. Nekaj je pokvaril dež, ki je razmočil cesto tako, da je bila ta še slabša kot sicer, nekaj je bilo krivo neodgovorno vedenje nekaterih udeležencev akcije, ki so obračali puščice in mislili, da so na kolesarski dirki. Opaziti je tudi bilo, da nekateri udeleženci niso vedeli, da je TRIM akcija v naravi, ne pa vožnja po ravnini in mogoče celo po asfaltni cesti. Res je, da je organizator pozabil na servisno službo, da je bil za prvo pomoč na voljo le en avto, je pa tudi krivda nekaterih udeležencev, ki doma niso pogledali svojega kolesa in ki niti pomislili niso, da bo treba v akcijo vložiti čudi nekaj napora in volje.
Upamo, da smo bili ob koncu akcije več ali manj vsi zadovoljni in da se bomo prihodnje leto zopet srečali tokrat na TRIM kolesarjenju VSI NA KOLO 76.
Zraven že obstoječe stolpnice hitro rastejo nadstropja nove, ki jo gradijo delavci Gradbenega podjetja OBNOVA
Znak
kvalitete
naših
proizvodov
Tovarna filca
MENGEŠ