P. b.b. SJJaš ku/turno -politično glasilo mam ZNAMKA ZAUPANJA GRUNDNER Klagenfurl - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona) m Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt / / / / M / / - m ^ O 9 P P fS P V ' Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlun LETO XIV. / ŠTEVILKA 33 CELOVEC, DNE 18. AVGUSTA 1966 CENA 2.- ŠILINGA Neonacizem v Avstriji Televizijski film »An Austrian Affair« (Avstrijska afera), iki so ga producirali Američani o vprašanju Borodajkevicz in o vseh njegovih predpogojih itn posledicah in ki smo ga pred kratkim videli tudi v avstrijski televiziji, je izzval v naši državi mnogo hrupa. Protesti so sledili predvsem od tistih, ki se raje ne spomnijo glasno na Hitlerjevo »slavno« avstrijsko meddobje. Svobodnjaški študentje, katere je filmski avtor posebno ostro, a pravično zadel, so zelo demokratično uprizarjali diskusije k temi »Ali smo neonacisti, antisemiti in antidemokra-ti?«, pri kateri so bile slišati pogosto izjave kot: »V Avstriji ni niti trohice demokracije«, in slične. Ali v Avstriji, tako se bomo vprašali, res ni neonacizma, res ni na delu tistih demonskih sil, ki so človeštvo pred nedavnimi leti pahnile v grozovit prepad gorja in krvi? Streli na Južnem Tirolskem, streli na človeka, ki pride ob življenje — v trenutku pogajanj im morebitne rešitve, teror na vseh linijah: tudiho so dejstva. V tisti avstrijski deželni prestolnici, ki je južnotirolski meji najbližja, v Innsbrucku, je od 13. do 17. julija t. 1. bilo prizorišče tretjega zveznega festivala telovadcev. Žrtve fašizma in cela vrsta drugih organizacij so pravočasno v posebni dokumentaciji opozarjale na nevarnost in protiavstrijski ter antidemokratični ton te prireditve. Organ teh velenemških telovadcev slavi vojne zločince kot patriote in blati tiste, ki so se resno borili za ustanovitev nove, neodvisne Avstrije. Vsa ta dejstva niso samo nepomembni simptomi in zadnji ostanki od Avstrijcev že zdavnaj premagane preteklosti, ampak bi morali dati še vedno misliti vsakemu demokratu, kateremu je nemoten razvoj naše domovine pri srcu. Zdi se, da gotovi krogi, dokler padajo na Dunaju in v Južnem Tirolu človeške žrtve, še niso razumeli, da metode analfabetov ne sodijo več v našo dobo. Tega dinamitnega jezika nihče ne bo hotel razumeti. V teh dneh bijejo pristaši velenemške ideje tudi ognjevit boj proti Avstrijskemu leksikonu, katerega prvi zvezek (drugi sledi v doglednem času) je izšel pri Avstrijski državni založbi. Ne gre jim v koncept, da je ta pomembna publikacija prvič prikazala nemško-nacionalne težnje v pravi luči in je tudi pri navedbi slovenskih krajevnih imen bila pravična. Ne gre jim v koncept, da leksikon ne uporablja izraza »Windisch«, ki je nastal v retorti le-teh ljudi zato, da bi lahko delili in vladali. Posledice: protestna pisma na vladne predstavnike, na založbo, protestna zborovanja raznih nemškonacio-nalnih organizacij predvsem na Koroškem, publicistični pritisk v raznih listih in lističih, diskriminacija Avstrijske lige za človečanske pravice, češ da je dala material za leksikon in je kriva vsemu temu. Svobodnjaški parlamentarec dr. van Tongel je imenoval v parlamentarni interpelaciji (naslovljeni na prosvetnega ministra) leksikon '»škandalozno pisarijo« ter zahteval, da se naklada uniči. Pred več kot tridesetimi leti so v tedaj nacistični Nemčiji gorele prve knjige režimu neljubih avtorjev na grmadi. Ali naj bi prišlo po predstavi gotovih gospodov do takih nekulturnih dejanj tudi danes samo zaradi tega, ker vsebina leksikona ne odgovarja predstavi gotovih ljudi? Ustreči docela neupravičenim zahtevam teh ljudi z dvomljivo preteklostjo, a brez bodočnosti, bi pomenilo nepotrebno kapitulacijo avstrijskih odločujočih krogov. Ugled Avstrije v svetu prav zaradi teh nacističnih tendenc trpi, ne samo zaradi žalostnih dogodkov na Južnem Tirolskem. Imeti bo treba pred očmi predvsem eno: v še tako demokratični državi ne more biti svobode za odstranitev svobode! Naj so simptomi na videz še tako nepomembni: vsaka popustljivost v tem oziru krepi sile, ki so protiavstrijske in s tem tudi nedemokratične! dr. r. v. Predrzno slavje Ubridrtovega režima Zid, ki ioti Nemčijo v dva dela, bi naj bil soomenik komiinutiiiiega junaštva V petek preteklega tedna je poteklo pet let, odkar so postavili zid, ki loči Nemčijo v dva svetova. Ta jubilej so v Vzhodni Nemčiji kar se da slovesno proslavili. Mesto je bilo okrašeno z' zastavami. Popoldne pa so' odkrili spominski kamen štirinajstim mejnim stražnikom, ki so izgubili življenja, ko so hoteli zabraniti nedovoljeni beg vzhodnonemških državljanov na zahod. Spomenik stoji samo sto metrov oddaljen od sramotnega zidu. Letos se je zgodilo prvič, da je vzhodnonemški režim slovesno proslavil obletnico postavitve zidu, ki je sramota za ves komunistični svet. Vzhodnonemški tisk in drugi [komunistični listi imenujejo to zgradbo »antifašistični ščitni zid«, ki je baje omogočil plodovit gospodarski razcvet Vzhodne Nemčije. Sicer pa trpi Nemčija samo za svoja grozodejstva, ki si jih je dovolila med zadnjo svetovno vojno. Vrača se ji za zlo, ki ga je prizadela neštetim drugim. Tudi koroški Slovenci smo bili včlenjeni v nemške uničevalne načrte. Ostanki iz koncentracijskih taborišč nam jasno dovolj pričajo o njih, poleg tistih, ki so se vrnili iz kacetov. Več takih sramotnih zidov je Nemčija v tistem žalostnem času postavila sama, ne vede, da si jih postavlja zase. Še danes po dvajsetih letih stoje. Tak sramotni zid je hotela takratna Nemčija postaviti v slovensko zgodovino; zid, ki bi naj izbrisal slovensko preteklost in preprečil slovensko bodočnost. Kjer bi sedaj po takratnih nemških načrtih morali bivati naši ljudje in najti »nov dom«, tam se danes bije Nemec z Nemcem, strelja brat na brata. In vrhu tega te boje še praznuje kot junaško delo. Kolikor je mogoče ugotoviti, je pustilo na železni zavesi življenje doslej 126 oseb, ki so padle pod streli vzhodnonemških mejnih straž ali zaradi eksplozije min v smrtnem pasu. Še danes zaničevanje in ogorčenje Uradna izjava bonnske vlade k petletnici 'postavitve zidu pravi, da je današnja sodba svobodnega sveta o tem zidu v Berlinu še vedno polna ogorčenosti in zaničevanja. Politiko tega zidu, ki je za Ulbrichta vprašanje biti ali ne biti, tolmačijo druge komunistične partije vedno močneje kot balast. Erhardtove ugotovitve Zvezni kancler Erhard je po televiziji izjavil, da je višek predrznosti vzhodnonem- škega režima, če praznuje petletnico obstanka tega sramotnega zidu kot zmago. S tem hočejo mogotci v vzhodnem Berlinu svetovno javnost samo odvrniti od svojega političnega in moraličnega poloma. Na ta način nobena dežela na svetu ne more ščititi svojih meja, tudi ne diktatura. Erhardt je zagotovil tudi, da si njegova vlada resno prizadeva, da zboljša svoje odnose do vzhodnoevropskih narodov vkljub njihovi drugačni svetovnonazorni usmerjenosti in da nadaljuje mirovni pohod, ki ga je pričela letos marca. Posebej je govornik poudaril, da bo kljub temu zidu prišlo do združenja obeh Nemčij. Kajti ni možna celotna Evropa brez celotne Nemčije. Brez združitve Nemčij ni mogoče odstraniti napetosti. Spet naj .reši’ razstrelivo lažno Tirolsko Napadalci na Južnem Tirolskem se ne morejo umiriti. Spet so neznani storilci položili razstrelivo na železniški progi med Freienfeldom in Maulsom na Južnem Tirolskem. Tik pred mostom v Mauls je eksplodiralo razstrelivo, ki je poškodovalo tovorni vlak in dva železničarja, od teh enega hudo. 15 minut pred eksplozijo je peljal po tej progi delavski vlak Brenner—Božen, ne da bi bilo prišlo do eksplozije. Šele lokomotiva naslednjega vlaka je sprožila razstrelivo. Nekaj časa za tem napadom bi moral peljati po tej progi poseben vlak izletnikov (Rim— Miinchen). Vendar so vlak mogli še pravočasno ustaviti. S tem so preprečili naj- brž največjo nesrečo v zadnjem trenutku. Eksplozija je udarila pod tirnice približno dva metra globoko jamo, ki jo je vlak s 50 vagoni prevozil počasi, ne da bi iztiril. Medtem pa je prišla vest o drugi eksploziji iz Tauferertala severno od Brunecka. Eksplozija je bila tako močna, da so jo slišali daleč naokoli in so prebivalci v paničnem strahu zapuščali stanovanja in hiše ter hiteli na odprte ceste. Napad je bil namenjen električni napravi z visoko napetostjo v bližini Kematena v Tauferertalu. Naprava je bila hudo poškodovana. In običajni zaključek teh zločinskih dejanj: storilci so izginili brez sledu. Nora vojna v Vietnamu še trajati? Ameriški vrhovni vojaški poveljnik v Južnem Vietnamu, general William Westmore-land, je pred kratkim obiskal predsednika ZDA Johnsona ma njegovem posestvu v Teksasu, da bi razpravljal z njim o vietnamski vojni. Prej se je general sestal z vrhovnim vojaškim poveljnikom v Pacifiku, admiralom Sharpom, in se z njim posvetoval o položaju v južnovzhodni Aziji. Po teh razgovorih je izjavil predsednik Johnson na tiskovni konferenci, da je treba računati z dolgotrajno vojno v Vietnamu. General Westmoreland potrebuje še pred koncem tega leta več vojakov, kajti sedanja sila okroglih 290.000 ameriških vojakov ne zadošča več. ZDA se bodo bojevale tako dolgo, je poudaril Johnson, da bodo komunisti uvideli, kako neizgledni so njihovi načrti, in da bodo pripravljeni do mirovih pogajanj. V zadnjih osmih deh so ponovno pomnožili število ameriških vojakov v Vietnamu za 8000 moiž. VABILO Mešani zbor Katoliškega prosvetnega društva v Globasnici in moški oktet Katoliškega prosvetnega društva »Edinost« v Štebnu priredita PEVSKI KONCERT v soboto, dne 20. avgusta 1966, ob osmih zvečer pri Voglu v Št. Primožu. Dekleta bodo nastopila v podjunskih narodnih nošah. Vsi ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni! Ni dneva brez bombnih napadov Kakor poročajo ameriški viri, so ameriške letalske enote pretekli ponedeljek ponovno napadle dve vasi med Severnim in Južnim Vietnamom. Južno od Xuan Hoa sta dve letali porušili 20 hiš, štirje vietnamski civilisti so bili ubiti, 35 pa jih je bilo ranjenih. Pri drugem napadu so ameriški bombniki napadli vas v Mekong-Delti, kjer je zgubilo življenje pet civilistov; 15 jih je bilo ranjenih. Samo preteklo soboto so ameriška vojaška letala izvedla vsega 104 napade na Severni Vietnam. Pri tem so uničila 14 skladišč goriva, dve raketni postojanki ter važne prometne proge. Komunistični tisk v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi in Severnem Vietnamu poroča o hudih ameriških napadih preteklo soboto na neki jez v gosto naseljenem hanojskem predmestju, ki so porušili stanovanja in ubili mogo prebivalcev. V zadnjem času so Američani pogosto napadali obrambne jeze ob potokih, ki so zaradi dežja poplavili okolico. GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. JAKOBU Starše in vzgojitelje obveščamo, da se prične pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu enoletna gospodinjska šola, ki zadosti tudi 9. šolskemti letu, s svojim rednim poukom 12. septembra 1966. Prijave so še možne. Pogoj za vstop je uspešen zaključek 8. šolske stopnje. Vodstvo šole Nova politična afera v Bonnu V Zahodni Nemčiji se množijo javni in tajni napadi na zveznega kanclerja Erhard-ta. Precej razburjenosti je povzročilo pred kratkim pismo vodje CDU/CSU Rainerja Barzela, ki je prišlo na skrivnosten način v nemško javnost. Iz pisma sledi, da je Barzel svaril kanclerja in mu očital, da zahteva od ljudstva žrtve, ne da bi obenem utemeljil potrebo teh žrtev. Baje je Barzel še pisal, da Erhardt ljudstva ne sme nasititi samo s frazami kakor »stabilnost«, »varčevanje«, če hoče ohraniti zaupanje. Pisec pisma zavzema tudi stališče do gospodarskega vprašanja, ko pravi, da je treba [gospodarstvo okrepiti s skupnim programom v smislu enotne evropske gospodarske politike, ne pa z delnimi posameznimi programi. Menda je Barzel prepis tega pisma dal v roke veliki industriji, ki ga je objavila z namenom, da osredotoči pozornost na Barzela kot bodočega zveznega kanclerja. Ta afera v nemškem političnem svetu je zbudila tem večjo pozornost, ker je bilo pismo z očitki Erhardtu zaupno in je Erhardt odgovoril nanj že 12. avgusta. Nemški zvezni kancler Erhardt je pri zadnjih volitvah precej zgubil na svojem ugledu v nemški javnosti. To dejstvo pa sloni na njegovi gospodarski politiki, ki se z njo Nemci ne strinjajo. Politični teden Po svetu... BRITANSKI MINISTRI SO MENJALI STOLČKE Pretekli teden so v Londonu objavili, da so preuredili vladni kabinet; sprememba j e zadela šest ministrstev. Vendar so zamenjali samo vodje ministrstev, ne da bi bile sprejete nove osebe. To spremembo so vzeli na znanje brez posebnega začudenja. Dosedanji gospodarski minister George Broun (51 let) je prevzel zunanje mnistr-stvo; njegov predhodnik v tem ministrstvu Michael Stewa,rt (59) je postal gospodarski minister. Minister Commonweakha je postal dosedanji predsednik spodnjega doma Herbert Bowden. Prejšnji minister Com-momvealtha Arthur Bottomley je postal minister za razvojno pomoč. Gradbeni minister je Anthony Greenwood, ki je bil doslej minister za razvojno pomoč. Predsednik spodnjega doma pa je postal Richard Grossman, prejšnji minister za stanovanjske zadeve. Prvi odmevi na spremembo vlade vsekakor niso prijazni. Sindikalne organizacije so se o njej izrazile zelo zaničevalno. Konservativni krogi so mnenja, da se je Wilson poslužil te igre, da bi odvrnil svetovno pozornost od razdora v njegovi stranki. Tisk je zamenjavo ministrov sprejel zelo zadržano. List »Times« svari, da številne spremembe niso ravno znak za močno vlado. 'Nekateri komentatorji se sprašujejo, če je Brown pravi mož za zunanje ministrstvo, saj je v zadnjem času izglodal zelo izčrpan; tudi njegova gospodarska politika se ni mogla prav uveljaviti. Listi pa poudarjajo, da je Brown močan zagovornik Evropske gospodarske skupnosti, h kateri bi naj Velika Britanija 'pristopila. To Wilsonovo dejanje stoji ob koncu britanske vladne dobe, ki je bila polna razočaranj, 'težav in hudih borb. Hkrati pa stoji ob začetku parlamentarnih počitnic. Tik pred koncem delovne sezone je britanska vlada še sprejela zakon o cenah, ki pa so ga zavrnili »uporniki« v britanski vladi. V NIGERIJI SO SE UPRLI VOJAKI Vojaški upor v Nigeriji je povzročil okrog 50 smrtnih žrtev. Pričel se je v vojašnicah v kraju Abeokuta, 100 km oddaljenem od Lagosa, in v Ikeji, 20 km oddaljeni od prestolnice. Vojaški oddelki so zasedli sedež predsednika vlade generala Ironsija. SMRTNE ZMOTE AMERIŠKIH LETAL Skoraj ni dneva, da ne bi ameriška vojaška letala ne napadala ciljev na vietnamskem ozemlju. Pri tem pa ne gre samo za napade na važne 'postojanke na sovražnem bojnem polju kakor npr. skladišča vojnega materiala. Ameriški bombniki so baje napadli tudi docela mirne kraje, kakor južno-vietnamslki vasi Truong Thanh in Mekong-Delta. Pri tem je našlo 26 vaščanov smrt, 114 pa jih je bilo ranjenih. Prvotno so objavili precej nižje številke. Ameriški predsednik Johnson je ukazal raziskavo tega primera. Vojaški zastopnik v Saj gonu je izjavil, da je predsednik Johnson pri tem pismeno stavil naslednja tri vprašanja, na katera so odgovorili pritrdilno: So bile ob času, ko sta bili vasi bombardirani, vietkonške vojaške enote v vasi? — 2. Ali so streljali iz vasi na izvidniško letalo, ki je pred napadom preletelo kraj in potem usmerilo bombnike na omenjeni cilj? — 3. Ali so Vietkongovci s silo zabranili vaškemu prebivalstvu, da bi zapustilo vas? Te ugotovitve slone na izjavah ameriškega poslaništva v Sajgonu, ki pa se spet opirajo na poročila pri napadu preživelih. Poročevalka UPI z imenom Elisabeth Halstead pa je proti temu zatrjevala, da ob času napada v vasi ni bilo vietkonške vojske; napad je popolnoma iznenadil vaščane. Kakor so vedeli povedati prebivalci vasi, od 3. avgusta naprej ni nobenega Vietkonga več v vasi, zato tudi mi mogoče, da bi kdo iz vasi streljal na ameriška letala. Neki ameriški svetovalec v kraju Can Tho, ki leži blizu nesrečnih dveh vasi, je menda ves iz sebe zaklical, ko je slišal o napadu; »Za božjo voljo, prekleti napad je zadel napačno mesto!« Zdravnik v bolnišnici, kjer leže najhuje ranjeni vaščani, je izjavil, da je med žrtvami napada 73 otrok in žensk. Dvanajst ranjencev je v življenjski nevarnosti. Omenjena poročevalka je povedala, da je med mrtvimi tudi enoletno dete. Kmalu zatem so ameriška vojaška letala spet pomotoma bombardirala ob južnoviet-namski obali ladjo, ki je pripadala ameriški mornarici. Dve osebi posadke sta bili ubiti, pet pa ranjenih. Napadalci so se izgovarjali, da ladja ni bila osvetljena (kar pa v vojni itak ni običajno). med slovenskimi manjšinami... DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU V Zagrebu se z vso vnemo pripravljajo na jesenski velesejem, kii bo od 8. do 18. septembra 1966. Na njem bo sodelovalo 55 držav iz Evrope, Amerike, Azije in Afrike, med temi pa bo kar 30 držav v razvoju. Statistični urad velesejma je izračunal, da bo na jesenski prireditvi v Zagrebu razstavljenih okoli 180.000 različnih izdelkov in proizvodov. Med tujimi državami bo razstavljala tudi Italija na enem izmed prvih mest, saj bo v njenem paviljonu nastopalo približno 80 podjetij. Primemo bodo zastopani tudi proizvajalci in trgovci iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Nastopili bodo posamično in skupinsko v okviru kolektivne razstave, ki jo bo organizirala videmska trgovska zbornica. Tudi iz Gorice so se prijavile posamezne tvrdke. GORIŠKI OBČINSKI SVET JE USTANOVIL KONZORCIJ ZA INDUSTRIJSKI RAZVOJ GORICE Goriški občinski svet je izglasoval statut konzorcija za industrijski razvoj Gorice, v katerem bodo poleg občine Gorica še občina Sovodnje, pokrajinska uprava ter trgovinska zbornica in hranilnica. Slovenski občinski odborniki v goriškem občinskem svetu so že tik pred političnimi volitvami leta 1963 opozorili predstavnika goriške občine na veliko zaskrbljenost slovenske javnosti glede nameravanega začr-tanja velikopoteznega industrijskega področja na območju Štandreža in Sovodenj, ker bi njegova realizacija zadušila življenje slovenske narodne skupnosti na tem območju. Takrat je predstavnik goriške občine zelo nejevoljna sprejel predlog vodstva Slovenske demokratske zveze. Celo razgovori med goriško in sovodenjsko občino so bili prekinjeni ali vsaj odloženi. Na vsak način se javno tisto leto 1963 niso več vršili. Prve dni marca 1964 pa je vprašanje zopet stopilo na dan. To pot je bil predstavnik goriške občine že drugi gospod. Slovenci so sestavili obširno vlogo na goriške-ga župana, ki jo je v slovenskem prevodu 12. marca objavil Katoliški glas. Šlo je za ugovor proti nameravanemu nastanku industrijskega področja, za katerega je bilo potrebnih kakih 270 hektarov zemlje. Na to področje naj bi tudi naselili kakih 14.000 oseb, delavcev z družinami. Načrt je bil očitno naperjen proti Slovencem. Po lanskih občinskih volitvah in po sestavu nove občinske uprave leve sredine 'sodelujejo povsem lojalno tudi Slovenci. Ta nova uprava je prvotno zamisel velikopoteznega industrijskega področja opustila in načrt skrčila na stvarne potrebe goriške občine. Hkrati ta nova uprava leve sredine izrecno upošteva prisotnost Slovencev na tem ozemlju in pravico do obstanka narodnih manjšin. V statutu je izrecno rečeno, da se zemljišča za industrijo ne bodo rekvirirala, ampak nakupovala po dogovorni ceni. Slovenska demokratska zveza hoče na vsak način sodelovati v odboru leve sredine. Uverjena je, da je v talko omejenem industrijskem načrtu izločena neposredna nevarnost za obstanek in razvoj slovenske skupnosti na italijanskem ozemlju. NOVA CESTA TRST-VIDEM V Trstu so slovesno odprli novo cesto, ki povezuje središče avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine, Trsit in Videm. Nova cesta je dolga 43 km. ... in pri nas v Avstriji AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO POD PRITISKOM SVETOVNE KONKURENCE Kakor smo poročali, so pretekli četrtek slovesno odprli 15. avstrijski lesni sejem. Na tej gospodarski prireditvi je spregovoril podkancler dr. Bock odkrite in odločne besede o položaju našega gospodarstva. Njegova izvajanja je večkrat prekinilo ploskanje. Splošni položaj našega gosp>odarstva je deljen, tako je rekel podkancler. Imamo popolno zaposlitev že več let, manjkajo nam delovne moči, hkrati pa nam ne prizanašajo krajevni strukturni problemi, kjer nam dela skrbi zagotovitev delovnih mest. Tuj ski promet napreduje, medtem ko industrija in obrt zaostajata. Dr. Bock je dejal, da z državnimi subvencijami mi mogoče zagotoviti delovnih mest. Delovna mesta so zagotovljena tam, kjer deluje podjetje rentabilno in kjer more svoje proizvode tudi prodati. Tu sem spada tudi vprašanje premoga. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja rafinerije, ki bi naj nastala ali na Koroškem ali pa na štajerskem. Rafinerijo je treba postaviti tam, kjer bo mogla gospodarsko delovati in kjer gospodarsko ne bo pasivna. Tudi na tem področju mora avstrijsko gospodarstvo vzdržati konkurenco svetovnega gospodarstva. Odločati morajo predvsem gospodarski vidiki in načela. Celovški velesejem v polnem teku Pogled na razstavišče, kjer je te dni 15. Avstrijski lesni sejem. Največjo pozornost vzbuja nova sejmska hala. To mojstrovino avstrijskega dela je po otvoritvi velesejma odprl in oddal svojemu namenu celovški župan Aussenvinkler kot predsednik sejmskega in olepševalnega društva. Slika pa kaže tudi, da obiskovalcem velesejma ne bo treba občudovati samo te nove zgradbe, temveč da se jim ponuja še nešteta vrsta zanimivosti in novosti. SLOVENCI doiuii in fi& SjaduL Slovenci v ameriškem zgodovinopisju V ZDA je pred kratkim promovirala za doktorja filozofije Carol Rogelj, doma iz Slovenije. Naloga njene disertacije je bila „Slovenci in jugoslovansko vprašanje od 1898 do 1914”. Ko je Rogelj predavala na univerzi v Columbusu, se je podrobneje seznanila z delom inštituta za centralno Evropo in videla, da je med študenti za to področje veliko zanimanje. Kot Slovenko jo je iz tega seveda najbolj zanimala naloga o Slovencih v habsburški monarhiji. Ko se je te dni mudila v Ljubljani na dopustu, je pregledala pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti dokumente o preporodovcih. Na podlagi teh dokumentov bo napisala članek za ameriško zgodovinsko revijo. Tam bodo objavljeni tudi izvlečki iz disertacije. Na dopust najraje domov Na ljubljansko železniško postajo je pripeljal posebni vlak iz Vestfalije, s katerim je prispelo na dopust v domovino več kot 300 slovenskih izseljencev in njihovih družinskih članov. Skupino je vodil Martin Klink, upokojeni rudar iz Homberga. Proti koncu tega meseca se bo skupina, ki ji pripadajo po večini rudarji, vrnila v Nemčijo. Malo predtem pa je odpeljal v Francijo poseben vlak slovenskih izseljencev, rudarjev iz Merlebacha, Kreutzvvalda, Metza, Aumetza in drugih francoskih krajev. Tudi ti izseljenci so preživeli večtedenske počitnice v Sloveniji. Obe skupini so pozdravili predstavniki Slovenske izseljenske matice. Dva mlada harmonikarja Mala Erika in Jože Bizjak, hčerka in sin slovenskega izseljenca iz Charleroija v Belgiji, sta zmagala že na več tekmovanjih mladih harmonikarjev: lani na belgijskem prvenstvu in na evropskem prvenstvu. Letos pa sta si oba priborila prvo nagrado na tekmovanju „Henin Lietard” v Franciji, prvo nagrado pa sta dobila tudi na letošnjem prvenstvu Belgije. Sedaj se pripravljata za evropsko prvenstvo mladih harmonikarjev, ki bo jeseni v Strassbourgu. Njun oče Jože Bizjak je tajnik slovenskega kulturnega društva „Jadran” v omenjenem belgijskem mestu, poje pa tudi v oktetu tega društva. Zadnje čase je društvo kljub odhodu nekaterih članov popestrilo svojo dejavnost in se že pripravljajo za nastope v jesenski sezoni. Društvo združuje predvsem mlajše slovenske izseljence. V Sloveniji letos že 6000 nesreč na cestah Ceste po Sloveniji so v zadnjem času zahtevale precejšen krvni davek. Prvi teden avgusta se je na cestah v republiki Sloveniji zgodilo kar 247 nesreč. Največ so jih povzročili avtomobilisti, od omenjenih kar 140, motoristi in mopedisti so bili krivi v 41 primerih, 28 so jih povzročili neprevidni pešci, 25 pa se jih je zgodilo po krivdi kolesarjev. Ostalim nesrečam so bila vzrok vprežna vozila Največ nesreč se je pripetilo zaradi prehitre vožnje, pri drugih so opazili znake vinjenosti. Veliko žrtev je zahtevalo tudi nepravilno prehitevanje ter nenadno prečkanje ceste. V teh okroglo 6000 letošnjih prometnih nesrečah je umrlo okrog 250 oseb, vsi drugi so bili ranjeni in hudo ali lažje poškodovani. Slavistični kongres v Ohridu Prve dni septembra bo v Ohridu srečanje kakih dvesto jugoslovanskih slavistov in približno sto slavistov iz drugih držav. Udeležili se bodo kongresa ob 1050-letnici smrti Klimenta Ohridskega, nadaljevalca delovanja bratov Cirila in Metoda, in utemeljitelja pismenosti med makedonskimi Slovani. Umrl je 27. julija 916 v Ohridu, kjer je deloval kot škof, prosvetni organizator, pisatelj in prevajalec. Ob tej priložnosti bodo v Ohridu priredili pomembno razstavo staroslovanske literature. Podeljena bo tudi nagrada za najzahtevnejše znanstveno delo o življenju in udejstvovanju Klimenta Ohridskega. V Sofiji, kjer univerza nosi Klimentovo ime, so pred kratkim razpisali natečaj za spomenik Klimentu v Sofiji. Slovenci na arheološkem kongresu v Pragi Pod pokroviteljstvom češkoslovaške akademije znanosti bo proti koncu tega meseca v Pragi sedmi kongres arheologov. Okoli 2000 znanstvenikov iz 85 držav je prijavilo prihod v Prago; 42 najuglednejših strokovnjakov je pripravilo pomembna predavanja in referate. Jugoslavija je za letošnji kongres prijavila 41 udeležencev, med temi je deset Slovencev. Med pomembnejša predavanja na kongresu lahko štejemo tudi predavanje docenta za prazgodovino univerze v Ljubljani profesorja dr. Franceta Stareta. Najavljeno je tudi predavanje dr. Staneta Gabrovca, višjega znanstvenega sodelavca Narodnega muzeja v Ljubljani, ki bo govoril o Hallstatski gomili iz Stične. Poročilo zajema podatke o izkopavanjih v Stični. Na splošno bo kongres kulturni dogodek velikega pomena. Foto Trenkvvalder MED NOVIMI SLOVENSKIMI KNJIGAMI: VOJESLAV MOLE: ..Umetnost Južnih Slovanov" Letos je pri Slovenski matici: kot ena njenih rednih knjižnih izdaj za leto 1965 izšla knjiga profesorja umetnostne zgodovine v Krakotvu dr. Vojeslava Moleta: Umetnost južnih Slovanov. Slovenska izdaja je prevod poljskega izvirnika. Slovenski prevod je oskrbel France Vodnik, dr. France Stele pa je delno dopolnil besedilo in novejšo bibliografijo ter izpopolnil ilustracijsko gradivo. Dr. Vojeslava Moleta »Umetnost južnih Slovanov« se uvršča med zares maloštevilne preglede o zgodovini južnoslovanske likovne umetnosti, ki so nam bili doslej na razpolago, saj lahko kot njegove predhodnike navedemo le pregled dr. Josipa Mala »Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih« (Ljubljana, 1924), delo Milana Ka-šanina (»L’art yougoslave des origines a nos jours« (Beograd, 1939), pregled likovne umetnosti narodov Jugoslavije dr. F. Steleta v »Zgodovini narodov Jugoslavije« I. in II. del (Ljubljana, 1953, 1959) in sestavek Zdenka Šenoe pod geslom Jugoslavija v »Enciklopediji likovnih umjetnosti III« (Zagreb, 1964). V nasprotju z dosedanjo prakso delitve kulture južnih Slovanov na dve skupini, Vzhod — Bizanc in Zahod — Rim, skuša avtor prikazati umetnost južnih Slovanov v skupnem in enotnem okviru, kar predstavlja v znanosti pravzaprav prvi poskus te vrste. Vsebina knjige se poleg uvodnega poglavja deli v tri dele: Umetnost bizantinsko-bal-kanskih Slovanov, Umetnost zahodnega dela južnoslovanskih dežel ter Umetnost 19. stoletja pri južnih Slovanih. V prvem poglavju prvega dela obravnava avtor srednjeveško arhitekturo Bolgarije od časov po pokristjanjenju do konca druge bolgarske države, arhikturo Makedonije in arhitekturo Srbije od začetkov pa do zatona srbske srednjeveške monumentalne arhitekture. V drugem poglavju prvega dela nas seznani s slikarstvom v Bolgariji, srednjeveški Srbiji in Makedoniji ter z ikonami in knjižnim slikarstvom. Drugi del, ki zaobseže jadransko obrežje, Hrvaško in slovenske pokrajine, je razdeljen na pet poglavij. V prvem poglavju se seznanimo z umetnostjo Dalmacije — umetnost starohrvaške dobe, arhitektura in kiparstvo starohrvaške dobe. V umetnosti dalmatinskih mestnih komun ob morju in fevdalnih gospostev v notranjosti dežela sta zaobseženi arhitektura in plastika. Dalmatinska umetnost 15. in 16. stoletja zajema arhitekturo in slikarstvo v Dalmaciji. V četrtem poglavju je kratko podano stanje umetnosti v Bosni od predzgodovinskega časa do konca turškega gospostva, ko zamre tudi umetniška ustvarjalnost tega območja. V zadnjem poglavju drugega dela pa se seznanimo z umetnostjo severne Hrvaške in Slovenije, in sicer od predromanske dobe do umetnosti renesanse in baroka. V tretjem delu svoje knjige nam avtor predstavi umetnost 19. stoletja pri južnih Slovanih, in sicer v štirih poglavjih — slovenska, hrvaška, srbska in bolgarska umetnost do začetka 20. stoletja. V zaključnem poglavju nam skuša avtor odgovoriti na vprašanje, kakšno mesto pravzaprav zavzema umetnost južnih Slovanov v evropski umetnosti. Tu je zajeto skoraj vse, kar je v stoletjih izoblikovalo evropsko umetnostno kulturo, prav od ostankov predzgodovinskih kultur pa do umetnosti novejšega časa, kjer so zastopane skoraj vse struje in smeri, ki so se pojavile v deželah srednje in južne Evrope. Obsežna umetnostnozgodovinska publikacija dr. Vojeslava Moleta, ki vsebuje poleg teksta na 505 straneh tudi bibliografijo, opombe, imensko kazalo, seznam krajev in spomenikov ter res ume v francoščini, je bogato opremljena s 412 črno-belimi ilustracijami in štirimi barvnimi prilogami. Triglav osvojen 190 let Bohinjski fužinarji, lovci, tovorniki in pastirji so na pobudo »žlahtnega barona Žiga Zoisa« in drugih stopili na vrh »očakov kranjskega siv’ga poglavarja«, na Triglav (2864 metrov) dne 25. avgusta 1778. To je osem let prej, preden je pripeljal slaboumni iskalec 'kristalov iz doline Arve Gabriela Paccarda na »streho Evrope«, na Mont Blanc (4810 metrov). Lovrenc IVillonitzer, Luka Korošec, Matija Kos in Stefan Rožič iz Bohinja so polnih 87 let prej stopili na vrh Triglava, preden je sedem drznih pionirjev svetovnega alpinizma 14. julija 1865 premagalo piramido bogov, zermattskega leva, Matterhorn (4477 metrov). Sami prvopristopniki na Triglav so pozneje Se dolga leta vodili proti vrhu domače in tuje razumnike, botanike in iskalce rudnih bogastev. Prvi naslkakovalec Triglava je bil Hacquet, ki je stopil na vrh premagane gore šele štiri leta za prvostopniki z dne 23. avgusta 1782. Slovenski prvopristopniki Slovenski pesnik Valentin Vodnik je pri poizkusu 15. avgusta 1795 dosegel samo višino malega Triglava. Z njim in vodnikoma Matijem in Antonom Kosom je bil tudi grof Franc H»henwart, ustanovitelj ljubljanskega muzeja. Prvi slovenski alpinist klasičnega kova in svetovnega imena Valentin Stanič se je v tistem času vidno uveljavljal pri pristopih na višje vrhove Alp na Watzmannu in GroBglocknerju (Velikem Kleku). Med prvimi pristopniki na Triglav se je v najzgodnejši dobi klasičnega planinstva pojavil kaplan iz bohinjske Srednje vasi Jakob Dežman, katerega je pripeljal na vrh 2. septembra 1808 vodnik pionirske dobe slovenskega planinstva Anton Kos. Jakob Dežman je prvi -slovenski izobraženec, ki je stopil na vrh Triglava. Minilo je komaj osemnajst let po pristopu Jakoba Dežmana in že zasledimo 20. sqptembra na vrhu Triglava Valentina Staniča. 21 let po prvem pristopu se je povzpel na vrh Triglava 8. avgusta 1809 tudi- brat Jakoba. Dežmana Ivan Dežman, kaplan na Jesenicah. V zanosu -blagodejne in prekipevajoče sreče in zmagoslavja je vzkliknil: »Moje največje veselje je -na gorah!« Pred 144 leti je stotnik von Bosio prvič izmeril višino Triglava. Tega leta pa je na vrhu Triglava ubila strela Antona Korošca, sina prvopristopnika Luke Korošca. Leta 1837 je zaključil seznam prvopri-s topni kov kustos ljubljanskega muzeja idrijski rojak Henrik Frayer, ki se je povzpel na ponosno teme 10. avgusta. Slovensko planinstvo na vrhu Na Triglavu pa se je za temi triglavskimi pionirji kmalu pojavil tudi starosta slovenskih planincev im pisec prvega članka v slovenskem j-eziku pod naslovom »Izlet na Triglav«. Prvi častni član slovenskega planinskega društva, trgovski sodelavec iz Kranja, Franc Kadilnik je objavil ta članek v ljubljanskih Blehveisovih Novicah takoj po -povratku s Triglava 6. avgusta 1866. Iz Kranja je France Kadilnik v družbi profesorja Franceta Globočnika začel pohod na Triglav v četrtek, 2. avgusta 1866. Iz Kranja sta Globočnik in Kadilnik potovala v Bohinjsko Bistrico in dalje v bohinjsko Srednjo vas, kjer sta iskala tedaj najbolj znane bohinjske triglavske vodnike. Šestova, Slkantarjeva Rozalka, ki se je kot prva ženska povzpela na Triglav že leta 1870, je vodila Kadilmika in Globočnika skozi dolino Voje, kjer so dobili očeta Jožeta in sina Lovrenca Šesta, Skantarja. Skupaj so odšli na Velo polje in od tam so krenili dalje prek Ledin in skozi Triglavska Vrata, Stopče proti malemu in velikemu Triglavu. France Kadilnik se je rodil 21. oktobra 1825 v Stari vasi pri Krškem in je že leta 1849 prišel v Ljubljano kot trgovski pomočnik, pozneje pa se je preselil v Kranj, da je bil bliže tako ljubljenim goram. Med prvimi slovenskimi gorohodci je obiskal vse -znane vrhove v Karavankah, Grintovcih, ka-mniško-savinjskih gorah in Julijcih, na Triglavu je bil 19-krat, kar pomeni za tedanje čase izreden dosežek. Bil je tudi na Učki in GroBglocknerju. Kadilnikovo kočo na Golici (1836 metrov) so slovenski planinci zgradili v Karavankah kot kljubovalno kočo spodnji nemški koči na Golici. Slovesno so jo izročili namenu II. septemlbra 1904. Znamenja slovenskega odpora V Bohinju so že leta 1870 ustanovili Skromno planinsko društvo. Na Ledinah, na južni strani Triglava, kjer stoji danes Planika -(2408 m), so zgradili prvo sloven- sko planinsko postojanko na Triglavu in njegovi soseščini — »Triglavski tempelj«. Višek delovnega poleta je doživelo slovensko planinstvo na Triglavu, ko je leta 1883 mladi Jakob Aljaž prvič obiskal veličastno dolino Vrat. V glavi župnika z Dov-jega je dozorel sklep, ki ga je dolga leta vztrajno izvrševal. Že leta 1895 j,e na vrhu Triglava, na svojem svetu, ki ga je kupil za en -goldinar, postavil in izročil namenu Aljažev stolp. Istega leta je vztrajni in -marljivi Aljaž skupaj, z Janezom -Klinarjem zgradil in uredil tudi Staničevo zavetišče pod Triglavom. Župnik -z Dovj-ega je bil -trmast -in vztrajen človek. Leta 1895 so -zgradili planinci i-z Radovljice na Velem polju Vodnikovo -kočo. Alj-až je hotel zaščititi Triglav -s severa. V Vratih je pred 70 leti, leta 1896, zgradil prvo skromno Aljaževo kočo, pozneje, leta 1904 pa še prvi Aljažev dom, katerega je leta 1909 uničil -prsni plaz. Izgubo je Aljaž nadomestil in zgradil leta 1910 nov, sedanji -ponosni Aljažev dom. 10. avgusta 1896 je Jakob Aljaž dosegel svoj; življenjski smoter in obvezo, ki jo je dal slovenskemu -planinstvu. Ob slovesni otvoritvi »koče vseh koč« ali »matere vseh koč« Kredarice, Triglavskega doma, je bilo na Triglavu veliko slovensko planinsko praznovanje.. Tedaj, so pevci in vsi drugi udeleženci tudi prvič zapeli Aljaževo večno lepo planinsko pesem »Oj, Triglav, moj dom« pod vodstvom Mateja Hubada. Triglavski dom, Kredarica, slavi letos 70-letnico; jubilej, kot ga je slavil v preteklem letu Aljažev stolp na vrhu Triglava. Pomembna objekta sta postala simbol upora in odpora našega naroda v najhujših letih slovenske narodne zgodovine. Letna razprodaja od 13.8. do 3.9.1966 Posebno ugodno: ■ ženski puloverji s kratkimi rokavi od 49.-šil. naprej ■ ženske obleke s platnenimi našivi 155.- šil. JeKtieJaHendv D AS HAUS DE R GUTEN (jUAHTlM Klagenfurt-Celovec, Feldm.-Conrad-Plafz 1 Tel. 71-4-41 sodobni kulturni mmmmmmm portret Santa Ferenc Pripovednik Santa (izgovarjaj šanta) Ferenc je bil rojen v kmečki družini v romunskem karpatskem mestu Brasov. Prodrl je v ospredje v nenavadno bogati sodobni književni ustvarjalnosti na Madžarskem. Ustvaril si je nesporen sloves s širino pripovednih vidikov, z discipliniranostjo pri uporabi izraznih sredstev, s humanistično noto del in s strastjo do resnice. Doslej je objavil štiri knjige: dve knjigi novel »Zimsko cvetje« (1954) in »Volkovi pred pragom« (1960), roman »Peti pečat« (1963) in reportažo »Dvajset ur« (dve izdaji 1963). Santa Ferenc je samorastniški književni pojav, ki se je povzpel posebno v zadnjih letih. Izhaja s skrajnega vzhodnega roba madžarskega življa, ki je v oddaljenosti kakih tisoč kilometrov od narodnega središča tudi v politični ločenosti ohranil samobitno kulturno voljo in je dal skupni madžarski književnosti več pisateljev prvega reda; naj omenimo med drugimi le Arona Tamasija. Santi Ferencu življenje ni prizanašalo, že zgodaj ga je vrglo v krut boj za obstanek. Delal je v rudniku in po prihodu v Budimpešto v tovarni traktorjev. V tem nesenti-mentalnem stiku z življenjsko resničnostjo deli pisatelj usodo velikega števila današnjih vidnejših književnih ustvarjalcev povojnega rodu. Pesnik Gabor Garai je delal devet let pri železnici. Pripovednik Lajos Galambos je veliko noči v duševni stiski prespal na donavskem nabrežju, poleg tega da so ga večkrat odpustili iz službe. Trde življenjske izkušnje so tudi pisatelju Santi izostrile posluh za pojave v svetu in mu utrdile moralno hrbtenico. Izoblikoval je v sebi nedoktrinarnega in nedogmatičnega duha; človeka, ki sta mu fraza in konvencionalnost tuja. Roman »Peti pečat« (Az dtodik pecset) jemlje snov iz konca leta 1944, ko je fašistično divjanje na Madžarskem doseglo vrhunec. Knjiga »Dvajset ur« (Hrisz ora) je kronika o položaju madžarskega kmeta po zadnji obsežni kolektivizaciji. Znano je, da je po podatkih za leto 1962 ostalo zunaj državnih posestev in zadružno organiziranega brigadnega obdelovanja zemlje, v tako imenovanem zasebnem sektorju, le 6,5 odstotka poljedelskega prebivalstva. Korenita preos-nova proizvodnega procesa v poljedelstvu je postavila osnovo nadaljnjemu družbenemu gibanju na vasi in je hkrati nakopičila nešteto problemov. Najvidnejše delo te smeri je biografsko-sociološki roman Illyesa Gyula »Ljudstvo s puste« (1936), ki je preveden tudi v slovenščino. Kakor ugotavlja zgodovinar in kritik Imre Bori, je bujni socio-grafski tok, iz katerega je črpala književnost »ljudskih pisateljev«, v dobi stalinistične Rakosijeve diktature povsem usahnil in je ponovno udaril na plan kot posledica leta 1956. Tragična jesen tega leta je dobila značilno vlogo v madžarski književnosti: osvobodila je pomembne sile v literaturi, tisti temni in krvavi dnevi so darovali pisatelju, česar mu niso naklonile ne vojna ne osvoboditev ne Rakosijeva doba. Kritiku Boriju je leto 1956 iztočnica za današnji razmah madžarske književnosti. Zato ni čudno, da več pomembnih del — in med njimi je tudi kronika »Dvajset ur« — motri današnje dogajanje v zgodovinski povezavi z letom 1956. In enako je razumljivo, če ta dela pojmujejo vse, kar se je zgodilo ob vstaji in po njej, z družbenopolitičnim opredeljevanjem plasti ljudstva vred kot logično posledico daljšega toka dogodkov. Santa je s kroniko »Dvajset ur« na izviren način neposredno in s polno iskrenostjo posegel v konkretno stvarnost sodobne madžarske vasi. Na splošno leži pisatelju na duši sodobna družbena podoba. V primeru leta 1956 ga zanima, zakaj se je takrat toliko kmetov obrnilo proti tistim, ki so jim takoj po vojni dali zemljo; kateri so razlogi, da je Rakosijeva partija postala tako osovražena. V psihološkem pogledu daje Santova mojstrovina analizo človeških odnosov, upoštevanje spora med posameznikom in skupnostjo, ki v kritičnih razdobjih izbruhne do nepričakovanih razpetosti. Bolj kot zunanja karakterizacija oseb zanimata pisatelja psihologija notranjih nagibov in analiza tako imenovanih mejnih situacij. Pisatelj hoče biti pravičen do skupnosti, ki si zastavlja širokopotezne programe, pa tudi do posameznika, ki povzroča krivico pogosto nehote. Slovenski skavti so taborili pod Peco Študijski dnevi slovenskih izobražencev v zamejstvu OD 2.-5. SEPTEMBRA 1966 V DRAGI (BAZOVICA) PRI TRSTU PETEK, 2. septembra 1966: Popoldne in zvečer prihod udeležencev iz oddaljenejših in tudi iz najbližjih krajev. Prvi dan je namenjen srečanju in pogovorom ter sprehodom v skoraj planinskem miru, a le nekaj kilometrov od morja. SOBOTA, 3. septembra: Dopoldan je posvečen slovenskim problemom. Na sporedu: predavanje ravnatelja učiteljišča dr. Antona Kacina, predsednika Demokratske zveze v Gorici: POLOŽAJ SLOVENCEV DANES. Koreferata: dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev: SLOVENCI NA KOROŠKEM, dr. Matej Poštovan, tajnik Slov. kat. skupnosti v Trstu: SLOVENCI NA PRIMORSKEM. — Razgovor in strnjenost zaključkov. — Predavanje univ. prof. dr. Janeza Janžekoviča iz Ljubljane: ZNANOST IN SVETOVNI NAZORI. Razgovor ob predavanju. NEDELJA, 4. septembra: Predavanje dr. Janeza Janžekoviča: SMISEL ŽIVLJENJA. Po predavanju razgovor. Predavanje dr. Aleša Lokarja, univ. asistenta na tržaški univerzi: O TEHNIKI SOŽITJA IN SODELOVANJA MED LJUDMI Z RAZLIČNIM SVETOVNIM NAZOROM. Koreferat — dr. Matej Poštovan. Predavanje dr. Reginalda Vospernika, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev: O PROBLEMU DANAŠNJE MLADINE. Koreferat: Drago Štoka iz Trsta. Razgovor o načetih, a nerešenih problemih v obeh dneh. Ob 20. uri zaključek. PONEDELJEK, 5. septembra: Zjutraj izlet in razhod. Prijavite se do 25. avgusta na naslov: Narodni svet koroških Slovencev, Celovec, Viktringer Ring 26. Spet smo se slovenski koroški skavti zmenili s tržaškimi, da bomo taborili skupaj. Za kraj smo določili Globasnico. Lep prostor smo dobili tik pod Peco. Tu smo se zbrali v nedeljo, 17. julija 1966, 42 po številu. Hitro smo začeli postavljati zasilne šotore, ker je ravno začelo deževati. Po večerji smo z upanjem na lepo vreme v šotorih legli k počitku. Toda tudi naslednji dan je bilo kislo vreme, ki se nas je držalo skoraj štirinajst dni. V dveh dneh smo si uredili tabor in postavili jambor, kuhinjo, vhod, druge šotore. Že tretji dan smo korakali proti Sv. Hemi. Tokrat nam je bilo sonce milo. Z vrha Svete Heme smo si natanko ogledali Podjuno. Videli smo tudi Klopinjsko jezero in takoj sklenili, da se bomo naslednje dni enkrat napotili tja. Rečeno — storjeno! Takoj v petek nas je zapeljal avtobus h Klopinjske-mu jezeru. Toda pošteno smo se urezali. Ko smo bili nekaj časa v vodi, se je ulila ploha in tako smo bili neprestano v mokrem. V nedeljo, 24. julija, je bil »dan gostoljubja«. Povabili smo vaščane v naš tabor ter smo jih zabavali s smešnimi prizori. Takoj drugi dan smo šli na Peco. Lepo je bilo, a še lepše bi bilo, če bi bilo jasnejše. Po kratkem počitku in po pozdravu kralja Matjaža smo se spet spustili nazaj v tabor. Napočil je tudi »dan agentov«. Vsak je hotel biti James Bond. Tako smo napravili tudi boje med agenti. Bilo je zares dramatično. Na sporedu je bil še hajk. Vsak skavt, ki hoče napraviti L red, mora iti .na hajk. Dva do pet izvidnikov se mora približno do 20 kilometrov za 24 ur oddaljiti od tabora. Sami si morajo' pripraviti jed in prenočišče. Hajka se j e .udeležila več kot polovica skavtov. Kljub slabemu vremenu smo ostali zdravi in veseli ter nismo izgubili dobre volje, ker smo se pri vsakodnevnem tabornem ognju naužili smeha in veselja. Tako se je približal dan ločitve. Skupno smo še zapeli »Prišel je čas slovesa« in se poslavljali ter se tolažili, da se vidimo čez leto dni. Prihajale so skavtinje in skavti so odhajali. Tabor je ostal, le svoje prebivalce je zamenjal. CELOVEC (Velika jama v Vetrinjskem obmestju) Že nekaj tednov podirajo stare zidove zgradbe na vogalu Kolodvorske ceste in Vetrinjskega obmestja, ob katerem je tudi uredništvo našega lista. Gostilna »Zur Glocke« j.e bila že dolgo zaprta, sedaj, pa so podrli vse stare in od bomb poškodovane zgradbe tudi za njo. Na tem mestu namerava Koroška električna družba postaviti novo upravno zgradbo. Kdor gre mimo, z zanimanjem pogleda veliko jamo, ki je nastala ob podiranju temeljev dosedanjih zgradb. Vedeti moramo, da se je tu končaval stari Celovec. Kjer stoji Mohorjeva hiša in kjer je stalo poslopje, ki ga sedaj podirajo, je bilo nekoč mestno obzidje. To seveda ni bil le navaden zid, ampak prave utrdbe. Pri izkopavanju temeljev so našli tudi več zanimivosti iz 16. stoletja. Niso sicer take reči, da bi jih bilo treba ohraniti in obnoviti na mestu, kjer izkopavajo, jih je pa vredno omeniti. Zato je včasih videti med delavci tudi kakšnega fotografa. Tako so našli v globini več na pol ožganih kosov lesa, o katerih menijo, da so ostanki požarov mesta Celovca iz leta 1514 ali pa 1535. Staro mesto Celovec je bilo .zgrajeno v kvadratni obliki, potem ko je postalo glavno mesto Koroške in sedež deželne uprave. Ob vsaki stranici je bil velik jarek, graben, čez katerega je vodil most. BUKOVJE PRI DOBRLI VESI (Tatovi v podružni cerkvi) V noči od 7. na 8. avgust so roparji vlomili v našo podružno cerkev v Bukovju in ukradli stari kip svetega apostola Petra. Odprli so zaklenjena vrata in odpeljali kip z avtom. Podoba apostola je imela starinsko vrednost. A to, kar so časopisi poročali, da je kip vreden stotisoč šilingov, je pretirano in ne odgovarja resnici. Kip predstavlja sv. Petra s tiaro na glavi (papeževa krona). Tudi v cerkvico Sv. Duha na Gori pri Do-brli vesi so zlikovci vdrli skozi okno. Skrivili so močni križ v oknu, pokvarili okno in zlezli v cerkev. Odnesli pa niso ničesar. SELE (f Elizabeta Pristovnik) V sredo, 10. avgusta 1966, je po krajšem bolehanju za vedno zaprla oči Elizabeta Pristovnik v 83. letu starosti. Bila je zadnja še živeča od sedmih otrok starega Jožefa, p. d. Husa. Sina učitelja Guština ji je vzela druga svetovna voj;na. Bila je globokoverna in odločna Slovenka. Rada je brala in bila tudi dolgoletna naročnica našega lista, zato je prav, da se je spomnimo tudi mi. Naj počiva v miru! t IVANA ČESNIK V kraju Schanis v Švici je nenadoma umrla gospa Ivana Česnik, vdova po pokojnem advokatu in slovenskem pisatelju dr. Ivu Česniku. Tudi ta je umrl pred leti v Švici, od otrok pa je hčerka Slavica na vzhodnem Tirolskem in sin Ivo v Severni Ameriki. Živi še hčerka Cirila, ki je poročena z dr. Viktorjem Novakom v Severni Ameriki. Naše iskreno sožalje! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 21. 8., od 6.15 do 6.45: Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 22. 8., od 14.15 do 14.55: Poročila, vreme, objave. Pregled sporeda. Domači napevi. Prof. dr. Niko Kuret: Ljudsko verovanje (4.: Živa narava). Od 18.00 do 18.15: Za našo vas. — TOREK, 23. 8., od 14.15 do 14.55: Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Ob zvokih harmonike. — SREDA, 24. 8., od 14.15 do 14.55: Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 25. 8., od 14.15 do 14.55: Poročila, vreme, objave. Narodne iz Rezije. Iz popotne torbe (A. Blažej: Rezija). — PETEK, 26. 8., od 14.15 do 14.55: Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. R. Schumann: Ljubezen in življenje žene (poje Zlata Gašperšič). — SOBOTA, 27. 8., od 9. do 10. ure: Od pesmi do pesmi — od srca do srca. HARMONIJ POTREBUJEMO! V dijaškem domu na Velikovški cesti 5 (Haimlinger) smo doslej imeli v hišni kapelici sposojeni harmonij. Ob koncu preteklega šolskega leta smo ga morah vrniti. Lepo prosimo: če ima kdo harmonij, ki ga nujno ne potrebuje, naj ga Dijaškemu domu podari ali vsaj posodi. To svojo dobro voljo naj sporoči ustno ali pismeno na Mohorjevo družbo v Celovcu. Anton Cvetko: Jubilejno romanje v Turin (Nadaljevanje) O vsem tem, kar mi danes v tej dobrodelni hiši doživljamo, vidimo in verjamemo, sem prepričan, da več kot polovica ljudi tega ne bo verjela, ko bom to doma govoril. 'Ne par omnibusov, dolg vlak Korošcev bi si moral vse to ogledati, pa hi se vrnili domov plemenitejši, sočutnejši in usmiljenejši, 'posebno do bolnih in starih ljudi v družini. — Ob tem lepem doživetju živega čudeža v Hiši božje Previdnosti so naši romarji pokazali svojo dobroto srca, da so ob slovesu vsi poklonili lepe darove tej božji ustanovi. Ob pol enajstih pa smo zasedli naše omnibuse in se odpeljali iz Turina proti jugu v rojstni kraj sv. Janeza Bosca. Pot nas je peljala skozi krasne vinograde, polne lepega grozdja, ki pa še ni bilo zrelo. Naš cilj je bil rojstni kraj sv. Janeza Bosca, Colle di Don Bosco. V revni, še lepo ohranjeni hišici, je pred 150 leti zagledal luč sveta sveti Janez Bosco, apostol in vzgojitelj mladine. Tja nas je vodila naša romarska pot, da v novi, moderni, veličastni cerkvi sv. Janeza Bosca zapojemo naš Te Deum laudamus — Tebe Boga hvalimo! Ob prihodu nas je prijetno presenetil pogled na mogočno cerkev sv. Janeza Bosca na hribčku, z mogočno kupolo. Cerkev gradijo sotrudniki in bivši gojenci salezijanskih za- vodov iz vsega sveta. Notranjost je razdeljena v spodnjo cerkev, ki je dograjena, gornja pa zaradi novih liturgičnih predpisov Cerkve še čaka notranje dovršitve, medtem ko je zunanjost vsa dograjena. (Dalje prihodnjič) Romarji na T strehi stolnice' v Milanu. ^ KONSUM Obiščite našo posebno razstavo pohištva! Potem, ko ste si mnogotere stvari ogledali, Vas vabimo v našo okrepčevalnico NA ŽARU PEČENE PIŠKE VROČE KLOBASICE (hrenovke, prekajene in pečenice) NAREZKI GOC-IZBRANA VINA GOC-DESERTNA VINA GSC-ESPRESSO PIVO V STEKLENICAH Ljudje današnjega časa hodijo kupovat v KONSUM o. KARNTNER MESSE besuchen Sie uns auch heuer vvieder in der Messe-Stadthalfe, I. Stock Fachmannische, unverbindliche Beratung und Planung durch eigenen Architekten. Karnfens modernstes Mobei- und Ausstaftungshaus GROSSE MUSTERRING-MOBELSCHAU „Wie richte ich meine VVohnung ein?“ Kuchen — Schlafzimmer — Wohnzimmer — Polstermobel sowie auserlesene Mobei aus den nordischen Staaten in lormvollendetem Stil ! SCHONSTER MOBELKATALOG O S T E R R E I C H S 1966/67 ! Mb-BU-UND AUSSTATTUHGSHAUS Tvrdka L. Maurer 140 let v službi kupcev Tvrdka L. Maurer je bila ustanovljena leta 1828. Če more obstajati trgovina tako dolgo, je to brezdvomno znak za to, da je njeno blago dobro in censko ugodno ter da zadovolji vsakega obiskovalca. In res ima tvrdka na zalogi vse vrste blaga: blago za obleke, za kostime, za predpasnike; nadalje moško, žensko in otroško perilo. Zavese, posteljnino po meri in že prikrojeno, odeje, flanelaste odeje, brisače, prte, rute, nogavice in še marsikaj drugega. Vsakemu kupcu svetujemo nevsiljivo in stvarno. Deležen je prijazne in pozorne postrežbe. Vsa dolga leta smo preskusili stike med kupcem in trgovcem in smo se docela prilagodili željam in zahtevam naših gostov. Kdor stopi v našo trgovino, se čuti doma. Vsakdo si more neobvezno ogledati blago, ki ga imamo na zalogi. Nikakor ga ne bomo silili, da kupi. Letna razprodaja perila in blaga Ll/t/Umu pri KLAGENFURT-CELOVEC, ALTER P LAT Z 35 Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu! Zato se veselimo, če moremo pokazati svojim odjemalcem bogato blagovno zalogo. Radi mu bomo pomagali in mu svetovali, da bo kupil pravilno. Če si želi kdo prav posebne in izredne stvari, mu bomo svetovali, kam se naj obme, ako ga naša ponudba ne bo mogla zadovoljiti. Ta prijazni stik med odjemalcem in trgovcem pa povzroči medsebojno zaupanje in prepričani smo, da se bo še večkrat oglasil pri nas. ScU&ffftt&Hto - Kako si uredim stanovanje? Na to vprašanje nam more najbolj zadovoljivo odgovoriti tvrdka s pohištvom Sepp Schoffmann, Št. Vid ob Glini, Bahnhofstras-se. Posebni biser letošnjega velesejma je brezdvomno spet posebna razstava pohištva Musterring pod naslovom »Kako naj si uredim stanovanje?« Prikazujejo jo v prvem nadstropju prve sejmske dvorane v dokaj, večjem obsegu kot doslej. V zelo okusni obliki prikazujejo oddelek pohištva Musterring, ki si je ustvarilo ime že v vsej Evropi in po vsej Avstriji zaradi nežnih linij, predvsem pa zato, ker je s pohištvom znamke Musterring mogoče opremiti stanovanje kar se da po osebnih željah. Tu vidimo lepo in primerno spalnico po meri, z več možnostmi kombinacije, ki se prilagodi vsakemu prostoru. Oblika pohištva je napredna in zgledna, uporabnih možnosti je več. Zanimivo nasprotje k temu pa je reprezentativna stanovanjska soba z izbranim oblazinjenim pohištvom, ki zelo učinkuje v uglašenem okviru. V drugih stojnicah prikazuje napredna •tvrdka Sepp Schoffmann kuhinjski program, pri katerem začne srce vsake gospodinje biti hitreje. Dve kuhinji Resopal sta mojstrsko delo moderne kuhinjske tehnike, oblikovne lepote in kakovosti. Spalnica je zelo prikupna, ima štiri vrata in stane v celoti z vso potrebno opremo 6480 šilingov; za manj debelo denarnico pa ostane še vedno spalnica za 4890 šilingov, kar je na tej razstavi posebnost. Tvrdka Sepp Schoffmann prikazuje tudi letos v večjem razstavnem prostoru izbrane vzorce po nordijskem slogu. »Les palisander na pohodu«, je novo geslo te razstave. Zato takoj naletimo na stanovanjsko sobo in jedilnico iz tega lesa, ki daje prostoru samostojno noto. Na domače vzdušje vplivajo še drugi sestavni deli tega pohištva, kakor stena CORNO, zelo temeljito preosnovani sistem iz Danske kakor tudi osebna kombinacija stene v stanovanjski sobi, kjer so predvideni prostori za televizijo, bar in knjige. Usnjena garnitura, oblikovno zelo uspela skupina jedilnic, z ugodnim kotom za počitek prav tako do-prinašajo k domačnosti stanovanja. Tudi »gotova hiša« (Fertighaus), nov pojem za naše razmere, ki stoji samo 30 m oddaljena od mestne hale in jo je postavila tvrdka Ing. Roth, je opremljena s pohištvom tvrdke Sepp Schoffmann. Vsakomur bi priporočali, da obišče te posebnosti celovške razstave. Tako se ne čudimo, da je hiša s pohištvom Seppa Schoffmanna znana po vsej Koroški. Saj nam prinaša moderno stanovanjsko kulturo ob zelo realnih cenah v dom. Pohištvo dostavi tudi na dom. Vrhu tega pa isi tvrdka prizadeva, da svetuje nevsiljivo, prijazno in neobvezno, strokovno in osebno. Pri tem postopanju človek res čuti, da je gost. Zato razstavo .pohištva »Kako si naj uredim stanovanje« moremo samo najtopleje priporočati. „HORlZONT“ - plot zvesti pastir za živino PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA BRATJE RUTAR & Co. DOBRLA VES A 9141 EBERNDORF Tel 04236-281 Obiščite ob času velesejma prodajalno knjig, pisarniških potrebščin papirja in nabožnih predmetov tHeimfe/a 10.- Oktober-StraBe 27 — Celovec KMETJE POZOR! NAJNOVEJSE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE BRZOPARILNIKE (kotle) KOTLE ZA ŽGANJEKUHO SADNE STISKALNICE (»preše«) VSEH VRST vam nudi ugodno domača tvrdka Johan Lomšek Št Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246 Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke AUTO-WEDAM 40 let v službi motorizacije Pred kratkim je v Beljaku začela obratovati specialna tvrdka „Ignaz”, ki je tudi skladišče nadomestnih del za rabljene avtomobile. Ob tej otvoritvi je razstava firme AUTO-WEDAM na letošnjem celovškem velesejmu posebnega pomena. Kot najstarejša avstrijska zastopnica Fiatov je bila AUTO-WEDAM prva tvrdka, ki je po vojni uvažala rabljena vozila, predvsem goseničarje za gozdarstvo. Po načelu „Motorno vozilo je vredno toliko, kolikor je vredna služba za odjemalce”, se je tvrdka odločila, da bo postavila posebne popravljalnice za odjemalce. Prva je nastala v Celovcu, sledila pa ji je po-pravljalnica v Beljaku, ki se je specializirala na rabljene avtomobile in je popolnoma ločena od oddelka za osebna vozila, že nad 45 let je podjetje AUTO-WEDAM v najožjem stiku z razvojem motorizacije. Izkušnje pri tem služijo odjemalcem. Tvrdka pa dostavlja tudi vse vrste avtomobilov, od najmanjšega avtomobila pa do luksusne limuzine, pri rabljenih vozilih pa od hitrega transporterja do najtežjih tovornih vozil. Vrhu tega opravičujejo še raznovrstni goseničarji, specialna vozila, tovornjaki in omnibusi geslo: „Za vsakega primemo vozilo!” Posebne skrbi so deležna tudi rabljena vozila, ki vam jih tvrdka zamenja. Vsi rabljeni avtomobili stoje v zaprtih razstavnih prostorih. Tega prostora pa nobeno vozilo ne zapusti, ne da bi ga prej temeljito preizkusili in pregledali. naturreine fruchtsafte MQ KLA6EHFURT, Alter Plati 34 PASSAP-pletilni stroji v novi velesejemski hali v Celovcu kot tudi pri: WOLL- und STRICKBAR (nasproti kapucinske cerkve). PASSAP-pletilni stroji so vodilni! iiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiinmiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii NAŠ TEDNIK-KRONIKA Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80— šil. Za Italijo 2800— lir, za Nemčijo 20— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250,— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovomi urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Radio Kern že 40 let Podjetje Radio Kem v Celovcu, ki obstaja že nad 40 let in je najstarejša strokovna tvrdka na tem področju, letos ne razstavlja na celovškem velesejmu. Vendar daje ob času sejma posebno ugodne popuste v trgovini v Burggasse 4. Vrhu tega pa tvrdka prikazuje v trgovskih prostorih veliko večjo izbiro blaga, kakor bi to mogla storiti na sejmu. Zato vabimo obiskovalce velesejma, da se oglasijo tudi v naši trgovini v Celovcu, kjer vam nudimo žepne transistorje že za 180 in za 135 šilingov. Vrhu tega imamo v zalogi ogromno število televizijskih aparatov, radioaparatov, gramofonskih in magnetofonskih aparatov. Poleg lega seve še vse drage potrebščine, ki spadajo v vsako moderno stanovanje. SEIT 45 MUREN IM DIENSTE DER MOTORISIERUNG liKil Zfp wk A U T O-WE D A M VILLACH KLAGENFURT liefert: Raupen liir Forst- und Bauvvirtschaft LKW und Spezialaufbaufen Thermoaufbaufen Aufobusse — Hanger sfclif aus: Kamtner Hesse, Block X FURJEDEM DAS PASSENDE FAHRZEUG Z A MLADINO INPROSVETO Še tole berite! Pred cerkvijo sem počakal. Mogoče se srečam z njo. Vsaj z očmi. Prišla je ven enako preprosta, enako lepa, kot je bila v cerkvi. Z drugim dekletom, mogoče je to njena sestra, je odšla. V roki belo oglavnico in debel molitvenik. Vem, oglaša se ta svet v meni. Saj so tista leta. A kje je še moja eksistenca! Ni še čas, da bi resno mislil na lastno ognjišče. Vendar mi podoba tega dekleta ne gre iz oči. Spomnil sem se Prešerna in prebral tisti njegov sonet: »Trnovo, kraj nesrečnega imena!« Potem sem poezije spravil in se začel na glas smejati. Neumnež! Pa vendar me ima, da bi se kdaj pomenil z njo, če bo priložnost za to. Sreda Bral sem, da je najboljša pot v zrelost celotna, zdrava, naravna vzgoja. Pa obenem nadnaravna. Zveza z naravo, mnogo vode, šport, volja po naporu, zaposlitev, odpovedi, pa molitev in živi kruh. Saj mi je všeč borba. Da bi le ne podlegel. Proč strah. Strah more biti že oblika predaje. Sobota Mladinski in slovenski problem me zadnje čase gnjavita. Pogovarjam se, debatiram, prepričujem, ugovarjam, dvomim, iščem. Ponedeljek Iščem ideala. Konkretnega. Se pravi: človeka, ki bi bil lahko nekoč jaz. Ne čisto takega, a vendarle čimbolj takega. Ga bom našel? Ali bo vplival name kot nekaj, čemur se ne bo mogoče upirati? Petek Prijatelj. Nimam nobenega prijatelja. Res je, dobro se razumem z Ivom, skupaj hodiva v šolo, skupaj ocenjujeva stvari in ljudi, skupaj opazujeva življenje na mestni cesti. Oddaljiva se navadno od drugih, črednost mi je silno zoprna. Tudi on je samostojen, celo mnogo bolj kot jaz. Nikdar mi ni prišlo na misel, da bi ga občudoval, kot tudi on mene gotovo ne. Z eno besedo: razumeva se. A mislim: kaji je treba za prijateljstvo? Vsekakor nekaj, več kot to razumetje. Prepričan sem, da nisem tip človeka, ki bi mogel imeti res prijatelja. Ali sem preveč ponosen? Preveč samostojen? Mislim da ne eno ne drugo. Sem pač tak. Da je pravo prijateljstvo nekaj zdravega, koristnega, lepega, včasih celo nujnega, to je gotovo. Sobota Včeraj sva po poti v šolo govorila z Ivom o tem, kako vplivati na sošolce. Položaj v najinem razredu je porazen: praktičnih katoličanov razen naju sploh ni. Nekateri imajo nekaj katoliškega laka prevlečenega čez življenje, večina je brez verskih nemirov. Nekaj jih je nasprotnih, dva verjetno organizirana brezbožca. Kako naj Zanimivo se mi je zdelo pisanje Simona Preprostega, ki smo ga že zadnjič objavili, pa sem ga še naprej bral. Saj je za nas, Slovence, pisano. Naprej je stalo tole: '.»Vse bi še šlo, gospod Abu Sabu, ampak jaz nisem za tako novo življenje. Ne znam, se bojim, ne vem, kje bi pričel. . . »Nekoč, dragi moj, je neki mlad pisatelj vprašal starega angleškega katoliškega pisatelja Grahama Greena — nikar si ne zapomnite imena, saj ga niti literati ne poznajo, čeprav že ves svet o njem piše — kako je treba začeti, pisati, pa mu je odvrnil: Dragi gospod, od leve na desno ... Razumete? Začeti je treba: v tem je vsa umetnost. Začeti in ne si preveč beliti glave, delati si probleme. Mi smo siploh mojr stri za ustvarjanje predvsem nepotrebnih skrbi. Ta lastnost se med intelektualci imenuje »ustvarjanje metodičnega dvoma«, med ostalimi pa »ti hudič, kje pa moreš, če ne moreš«. Pa so take stvari, taki dvomi kdaj, prav nesrečno potrebni. Včasih je z nami kakor s tistim človekom, ki je imel krasno, pol metra dolgo brado, in so ga nekoč vprašali, kako spi: ali si jo položi na odejo ali jo ima ponoči pod odejo. Mož je dejal, da ne ve, ker nikoli na to Kaj storiti proti? Ali bolje: kaj storiti za? Sem in tja je prišlo na vrsto kako versko vprašanje bodisi od strani profesorjev, bodisi od tovarišev. Takrat sva se skušala postaviti proti. A nekaj miselnih težav ne more učinkovito vplivati na spremembo življenja pri sošolcih. Tu bi verjetno le organizirano delo moglo nekaj pomeniti. Sobota. Glavna osnova za to, da vzdržujemo slovenstvo tudi v tujini, je tale: To, da smo Slovenci, je dejstvo, ki ga ni mogoče zbrisati, zanikati. Kar je, je. Slovenec sem. To je prvo, povsem gotovo. Vsaka narodnost pa nujno vključuje poseben slog življenja. Narodnost ni samo v imenu. V krvi jo nosimo s seboj. Skozi stoletja so se narodna bogastva nabirala v kri in vsak od nas jo nosi s seboj. Ta svoj slog življenja moram gojiti, da živim v skladu s tem, kar sem. Nedelja. Sinoči sem dolgo v noč premišljeval o vsem tem. Ni mi šla iz ušes misel abiturienta Andreja, ki je rekel, da mi prevajamo az tujega jezika, kadar govorimo slovensko. Kako bi torej, mogli še po slovensko misliti? (Prihodnjič konec) začnem? ni pomislil. Ponoči se spravlja spat pa položi brado nad odejo. Strela, nekaj časa leži, pa mu ni nič prav, ne more zaspati. Zgrabi jo in jo potisne pod odejo, pa glej, zlomka, spet ni mogel zaspati... — Ah, ko mi ne bi toliko premišljevali in bi rajši kaj, storili! In tisto, dragi moj, ko pravite, da ne znate, je poglavje zase. Poznam nekoga, ki je zaprosil za službo. »Ali znate angleško?« Fant se je spomnil, da mu včasih kakšna beseda zmanjka in mu je srce padlo v hlače. Drugi prosilec, ki je bil istočasno pri izpraševanju, je seveda takoj pokimal. Danes sta oba v službi: ta, drugi je šef, Slovenec mu pa piše poročila v angleščini, kajti šef je ne loči od nemščine. Niti po spolnikih ne! Blazno bi bilo trditi, da 'človek obvlada nekaj, česar niti od blizu ne pozna, in bi potem kakor tisti beneški inženir narisal hišo brez oken. Spet pa je neumno, prepričevati se, da ničesar ne vemo, ko se istočasno prav dobro zavedamo, da ni stvari, ki je ne bi človek z nekoliko znanja, ,z nekoliko talenta in pridnostjo mogel počasi Obvladati . . . Drznemu Bog pomaga!« Šola v počitnicah 1. Poišči čim več besed, ki povedo, kakšen je nos, čelo, ooi, ušesa, usta, obraz, obrvi, lasje, vrat, postava, roke, noge, hoja, drža, in uporabi nekatere od teh besed v stavkih! — Primer: Nos je ošiljen, dolg, potlačen, rdeč... Z rdečim, ošiljenim nosom je delal vtis nekoga, ki ga stalno zebe. 2. Uporabi naslednje izraze v stavkih: iti izpod rok, držati roke križem, imeti polne roke dela, iz rok v usta živeti, nos se povesi, z dolgim nosom oditi, imeti dober nos, za pod zobe imeti. 3. Razloži stavke: Jezik za zobe! Bila sta si v laseh. Lasje so se mu naježili. Povsod vtika svoj nos. Zavihal je nos. Kriči kot sraka. Spi kot polh. UGANKE Oton Župančič Poznam rudarja — gore ustvarja.