!..........................................................: Renegatstvo pri nas. i..........................................................i Slovenci smo dobrodušni in se ne razumemo maščevati. Zato puščamo po naših mestih in trgih v naši svobodni domovini renegate, nemčurje lepo pri miru, tako da bi bili ti lahko zadovoljni. Ali oni niso in menda nikdar ne bodo, posebno z nami ne. Vzrok tiči v njih samih. Neverjetno, ali resnica je namreč, da vsi svet pretresujoči dogodki od leta 1914 do danes po celi Evropi nimajo in niso imeli niti najmanjšega vpliva na mišljenje in čustvovanje renegatstva. Krčevito odklanjajo vsako politično razsodnost, žive še vedno v tistem duševnem razpoloženju kakor nekdaj v za nje tako blaženih časih koruptnega avstrijskega režima. Mi, ki smo se z njimi vred rodili v istih vaseh, trgih in mestih naše domovine, ki smo ž njimi vred odrasli in dorasli in vedno skupaj živeli, mi jih poznamo predobro, do dnu duše kakor svojo dlan. Nam ne morejo ničesar prikrivati, nič jim ne pomaga njih hlinjenje in pretvarjanje, češ, mi imamo drugo vzgojo, izobrazbo itd. Mi vemo predobro, da nimajo tega, s čimer bi radi varali druge, namreč nemške iaomike, nemške obrazova-nosti. Nikdar niso bili pristaši nemštva iz kake ljubezni do prave nemške kulture, kajti iste po svoji neintelegenci in neizobraženosti ne poznajo, niso nikdar poznali in je nikdar ne morejo poznati. Tudi niso nemčurji iz kake ljubezni do nemškega jezika, kajti nobeden zaveden Slovenec ne pači, gnjavi in ne lomi tako ogabno švabščino, kakor ti psevdo-Nemci. Njih Slovencem tako škodljiva politika nemškega značaja, njih nemško mišljenje je izviralo in še danes izvira iz brezmejnega sovraštva in peklenskega zaničevanja do vsega, kar je slovenskega, slovanskega, do vsega, kar jih spominja na lastno rodno krvi. To je stvarno, istinito bistvo njihove „deutschfreundliche Gesinnung." V tem smislu se je javljalo njih nemško mišljenje pred vojno in bi se še danes, ako bi imeli mogočnosti. Zaman je, ako vedno hočejo trditi, da to ni res, posebno nasproti nam. To lahko povejo eskimojem, a ne nam, ki smo njih rojaki, ki od rojstva sem skupaj ž njimi živimo in se poznamo med seboj kakor člani iste družine. To je treba enkrat za vselej javno pribiti zaradi jasnosti in čistega obračuna. Znamo dobro, s kom imamo posla. Proti pristnim, poštenim Nemcem se ne vno-mamo, nje spoštujemo kot sodržavljane, v kolikor so razumni in politično razsodni in ne dajejo nemcurskim izrodom potuhe. Pa tudi državna oblast, vse uprave ne smejo gojiti nemčurstva ter jim dajati kaka izjemna prava. Tako se baš sedaj nemčurstvo zateka pod okrilje Nemcev in hoče izsiliti, da dobijo pravico in dovoljenje svoje otroke pošiljati v manjšinsko, nemško ljudsko šolo, ki se vzdržuje na državne stroške edino za prave Nemce. „In di bindiše Sul šik i šun majne kinda net" tako se čuje iz glupih ust. Seveda mora biti popolnoma izključeno, da bi taki razni Beraniči, Uršiči itd. smeli zlorabljati Nemcem namenjeno manjšinsko šolo, da bi zadovoljevali in tešili svoje tnrž-nje in zaničevanje proti vsemu Slovenskemu še pri izšolanju svojih otrok. Njih brezmejno zaničevanje in besno sovraštvo do nas, s katerima mislijo nemško kulturo pri nas dvigniti in ohranjevati, se da tolažiti in tešiti le s primerno strogostjo ; in izjemnim strogim ravnanjem oblasti takim j ljudem nasproti. Edino pametno sredstvo in I zanesljivo bi bilo, vse te strastne nemčurje ! iztirati čez mejo na Nemško, ko bi to bilo j mogoče. Ne gre, ker jih tam ne marajo, pre- I sumljivo je njih nemštvo „der bindiše sict i doh jedem im knak" in ker jih ne smemo, I saj so naši državljani. Ako pa jih moramo trpeti med sabo, | naj nas vendar ne izz3ivajo s svojo glupostjo in omejenostjo, kakor to delajo sedaj! Nikdar ne bo uprava naša smela negovati izrod in odmet. Načelo državne uprave mora biti i proti temu socijalnemu pojavu, proti tej narodni bolezni: neizprosen boj in železna strogost brez pardona. Država in uprava morajo razločevati, kdo je v istini Nemec, j kdo je Slovenec ter temu primerno pravično ! postopati; nemčurstvo je pa to, kar so garje I na zdravem telesu, ki jim je treba radikal-| nega lečenja.