5. številka.
Ljubljana, v četrtek 8. jannvarja.
XXIV. leto, 1891
Tzhaia vsak dan m««r, izimfii nedelje in praznike, tor volja po poŠti prejemati za avstro-ogers k o dežele za vso leto 15 gld., »a pol leta M -Id., za ćet.rt leti I -ld, za jeden mesec lKld 40 kr - Za Ljubljano bris pošiljanja na dom za vse leto 18 gld, za četrt leta § gld. .30 kl., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pos.lja.ije na dom računa se po 10 kr. ' na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dožcle toliko več, kolikor poStnina znaša.
Za oznanila plačuje so od četiristopne petit.-vrsto po G kr., Če so oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., 6o so dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat al. večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in up ra vni Stvo jo v Gospodskih ulicah st. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvar..
V Ijjiiblfuiii, 8. januarju.
Včeraj smo dobili vest, da je »por mej patrijarhatom in visoko Porto poravnan. Grški zastopnik v Carigradu je to tudi že naznanil svoji vladi. Jedepkrat ho je že o takem sporazumljenji poročalo iz Carigrada, ali tedaj se vest ni bila popolnoma obistinila. Sedaj pa ta vest z več stranij prihaja« torej je verojetneja. Sicer pa razmere mej Porto in patrijarhatom zadnji čas neso bile po-Hebno napete, grška duhovščina v pokrajinah se tudi ni več strogo ravnala po patrijarhalnih ukazih.
Mi smo že pojasnili svojim čitateljem, da je ta razpor bil večjega narodnega nego verskega pomena, bil je v zvezi z bojem, ki se Že bfje več let mej slovanstvom in helenstvom na balkanskem poluotoku. Povod vsemu sporu bilo je to, da je Porta imenovala dva bolgarska škofa in patrijarh je odločno zahteval, da Porta ne imenuje nobenega bolgarskega škofa več. To je bila jedina važnejša točka tega spora, vse druge, ki se tičejo bolj cerkvenih zadev, so pa bile le potrebna stafaža
Patrijarh se je nadejal, da bode s svojim postopanjem prisilil Porto, da ne bode več pospeševala razširjanja bolgarske, to je Blovanske cerkve. Turski državniki mo pa baš v tem vprašanji pokazali nenavadno odločnost. Gotovo je to pripisovati v prvi vrsti temu, <ia BO velevlasti se potegovale za Bolgare; Husija pa, na katero je zidal patrijarh, pa tudi ni hotela v tem vprašanji se postaviti na protislovansko stališče. Patrijah v Carigradu in vlada v Atenah nesta prav razumela ruske politike. Mislila sta, da se bodo zaradi spora z Bolgari Rusi izneverili svoji slovanski politiki in pospeševali vse grške težnje, da le škodujejo Bolgarom. Peterburška vlada je pa pri tem pokazala, da je sicer nasprotnica sedanje bolgarske vlade, da je pa vzlic temu prijateljica bolgarskega naroda in želi, da se holgar-stvo lepo razvija ue le v Bolgarski, temveč tudi v turških pokrajinah. Tako postopanje vlade ruske je dober pouk ne le za Grke, temveč tudi za one Srbe, ki se nadejajo, da jih bode Rusija podpirala v njih Bolgarom nasprotnih težnjah. Rusiji je na srci razvoj vseh slovanskih narodov brez ozira za razne raspore mej posamičnimi slovanskimi narodi.
Rešitev tega spora se je pa zaradi tega bila tako zavlekla, ker je na Grškem po poslednjih volitvah prišla na krmilo vlada, od katere je patrijarh pričakoval, da bode razvila večjo energijo v vnanji p)litiki. Sedaj se je pa patrijarh že preveril, da se je v tem oziru varal. Dclvannis v vnanji politiki ne kaže večje odločnosti nego jo je Trikupis. Tudi bi vsp napenjanje vlade grške dosti ue koristilo, če bi jo velevlasti ne podpirale. Da bi pa morda zaradi tega spora Grki začeli boj, ni bilo pričakovati. Posebno hrabrost nt lastnost potomcev slavnib Btarih Grkov in bi se tudi s tem le zamerili Evropi, ki v svoji miroljubnosti ne mara, da bi se kje motil mir, posebno ne na Balkanu, da se ne sproži občna evropska vojna.
Posebno se je pa varal patrijarh glede javnega mnenja. Mož je na)brž o naroiiuih razmerah v Makedoniji slabo poučen. Mislil je, da se bode mej prebivalstvom v tej provinciji [»»javila velika nevolja proti Bolgarom, če se ^tsko cerkve zapro. Narod se pa za naredbe patrijarhove še zmenil ni, da mnogi so bili celo nevoljni nanj zaradi njegovih na-redeb. Celo duhovščina ni odobravala patriiarhovega postopanja. Vse to pa zaradi tega, ker je većina makedonskega prebivalstva slovanska, pravega grškega življa je jako malo, temveč je le nekaj slovanskih reuegatov, ki bo pa bili posebno naudušeni za Grke le tako dolgo, dokler je vlada podpirala grški element. Mnogi, ki so bili poprej naudušeni Grki, so pa sedaj naudušeni Bolgari. Duhovščina je zgubila svoje dobodke, ker so bile cerkve zapite, darovi zauje so pa skromno prihajali. Opaziti ni bilo one darežljivosti, na katero se je patrijarh nadejal. Ker bo mladi duhovniki grške cerkve .Slovani, če tudi ne baš zavedni, vender se je Že bilo bati, da prestopijo k bolgarski cerkvi.
Patrijarhu torej ni druzega kazalo, nego, da je konec rasporu, ker bi sicer bilo helenstvo v Makedoniji še hiIiio trpelo. Zadovoljil se je torej z nekimi majhnimi koucesijami, v glavnem vprašanji je pa odjenjal. Mi se veselimo, da se je ta zazpor ugodno za slovamtvo končal, veselimo se pa tembolj, ker je nas preveril, da grštvo v Makedoniji ni trdnejše, nego je neinčurstvo po slovenskih krajih, da je torej le faktor, ki ima kaj veljave le, dokler
ga podpira vlada. Bolj ko se širi omika in narodna zavest mej prebivalci, tembolj napreduje slovenstvo in nazaduje helenstvo in zatorej se za trdno nadejamo, da se bode Makedonija ohranila alovanstvu.
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
(Konec praznikov; uluffilki in vi-seli čuti; Sokolska idoja; DOVO življenje i/, razvalin-, koledniki 0 sv. treh kraljih; slovonaki obćuval.ii jeiik; tmo* in fiolaka mladina; začetek iol; primrsneu vlak; ljudska fttotev; uovolotna prošnja in
posdrav.)
Hvala bodi Bogu, j.raznikov je konec, kateri so mi že zate« začeli skoraj presedati, akoravuo jih imam zdaj nekako bolj v .čislih, nego nekdaj, ko mi je bilo prav vse jedno, je li dan v prntiki ali v koledarji črno ali rudeče naslikan. Konečuo naveliča se človek celo dobrot in tako naveličal sera ko tudi praznikov ter se začel želeti po prozaični vsakdanjosti, katero pretrga le redni nedeljski počitek. Časnikarsko delo je res pravo Sisifovo delo, komaj si privalil skalo do vrhunca, najdi zvali se ti doli in početi je znova isto delo, ki se ponavlja dan za dnevom.
Končal sem bil staro leto z nekako elegičnimi občutki, a za trdno sem se nadejal, da novo leto mi bode vzbudilo veseleje nade, in res nesem se varal. Kakor me je z nekako tugo obdal nesrečni
domaČi prepir, ki se je ugnjezdil v Čitalnici naši, tako me je prav veselega storil lep prizor sloge in narodne discipline pri „Sokoluu oziroma pri občnem zboru, ki ae je vršil posebno živahno in bil prav dobro obiskan. Naj bi se Sokolska ideja razširjala povsod po širni domovini slovenski ter pridobivata iskrenih privržencev. Storili ho se v to s vrh o važni sklopi, od katerih srečne izvršitve bode mnogo pridobila narodna Rtvar.
Tudi pevska narodna stvar ne bode zaspala v Ljubljani vsled zadnjih neprijetnih dogodkov. Za nas v prvem hipu neprijetno novoletno darilo spre-meuiti se utegne v kratkem času tako, da bodo neopravičeno ono veselje nasprotnikov naših, s katerim so pozdravili to neslogo pokazavšo se v domačem našem taboru. Po znanem nemškem pregovoru so čas prominja, staro se podira, nad razvalinami pa klije novo življenje. Tako naj se dogodi tudi v tem slučaji. Ljubljana ne bode na dolgo ostala brez večjega pevskega zbora, ki bode poleg vrlega „Slavca" gojil slovensko pesem, ki bode v sebi družil vse one, katerim je res mar za slovensko petje, in tacih hvala Bogu, mislim, da se v Ljubljani bas ne bode mankalo.
Da se na Slovenskem o svetih  treh kraljih
Politični razgled.
\oliauje dežele.
V Ljubljani, 8. januvarja.
Taafte in Mladoeelii.
Nekateri minski listi vodo povedati, da je grof Taaffe se že hotel pogajati z Mladočohi, pa je dobil z višjega mesta migljej, ila se ne sme. Tako sedaj nekda m misliti, da bi vlada se kaj ozirala na Mladočehe, temveč bodo drugod iskala si pomoči. V višjih krogih imajo baje take predsodke proti Mladočebom, kateri so s svojimi agitacijami preprečili spravo, da ni mogoče, da bi Mladočehi mogli postati opora kaki vladi. Nemci se sedaj že vesele, da se približa čas, ko pridejo na krmilo, ker so se vsa prizadevanja grofa Taaffea ponesre čila. Čehi se pa pač neinajo preveč bati nemškega vladanja, ker ho bode gotovo kmalu pokazalo da 8 samimi Nemci Be v Avstriji ne da vladati.
L judsko popisovanje.
V Budejevicah so se pri hudskem popisovanji godile čudue reci. Delovodja neke večje tovarne in pa načelnik meščanske pivovarne sta zahtevala, da naj jim delavci prineso popisne pole, da jih upišejo za Nemce. Češki delavci pa tega neso hoteli, temveč so vso stvar naznanili okrajnemu glavarstvu. Več delavcev sta tovarna in pivovarna sedaj odpustili. Upati je pa da je vzamejo v delo češki tovarnarji« Proti omenjenemu delovodji in pivovarskemu načelniku se je pa že začela kazenska preiskava zaradi izsiljenja. Kazenska obravnava utegne še lepe stvari spraviti na dan.
t >bei nske volitev e §*vostejvvvitt.
Volilni boj mej Čehi in Nemci bil je posebno v drugem   razredu   jako   hud.   V tretjem razredu zmagali   so Čehi,   v   drugem  je   pa   voljenih pet Nemcev in pet Čehov.  Kako je z volitvijo v prvem razredu, še ne vemo. Na]brž so zmagali Nemci. Po Jem takem bode v mestnem zboru  petnajst Čehov m petnajst Nemcev.    Ko bi se Nemci  ne bili posluževali nepostavnih sredstev,   bili   bi gotovo Čehi zmagali z vsemi kandidati v drugem razredu. P«»k;t zalo se je, tla so Nemci ponarejali pooblastila. Neka ženska  je osebno  prišla pred komisijo in izpovedala, dn je dala pooblastilo le češki stranki, pooblastilo nemške stranke je pa ponarejeno. Volilna
koleduje je gnano! Tako smo imeli v našega lista domovanji tudi kolednike na predvečer k sv. trem
ki al mm ii. bili so baš trije, ki so z nekako slavno misijo so približali. Ker pa isti večer svojega namena neso mogli spolniti, vrnili so se dan po svetih treh kraljih še jedenkrat, a bila sta že samo dva, jednega je moralo zamesti, pa še ta dva sta se „slo-venskega občevalnega jezika" tako prestrašila, da jima je kar sapo zaprlo. Radoveden sem, nam li kaka sapa ne prinese še kak tak obisk, če namreč ne bode preveč medlo in nam zopet katerega ne zamede, kar bi nikakor ne bilo čudno, kajti iz kavarne v prvem nadstropji pa do nas je pot sicer kratka, a snega pa za to tim več, kakor povsod po vsem mestu. Tako strašansko je radodarno nebo letos z odvisnim tem belim blagom, da je že zares odveč.
In uboea naša šolska mladina mora v zimskem času iz gorkih posteljic še v temi in še pred osmo uro gaziti daljno pot pO snegu in blatu, marsikateri s praznim ali na pol praznim želodcem, ker ima komaj toliko časa, da v naglici zaužije kaj gorkega. Potem pa naj se kdo čudi, da razsaja toliko bolezni mej šolsko mladino. Radoveden sem, hode li kaj basni 1 sklep, ki se je nedavno storil v tej zadevi v mestnem  našem zboru  in bodomo li
komisija je tudi jako pristranski postopala. Sodi se, da se je nemškim kandidatom več glasov prištelo, nego se jih je v resnici zanje oddalo.
Dolcnjeavstri jski deželni zbor je odklonil Verganijev predlog, da bi se poizvedovalo, koliko posestev se je prodalo od 1848. leta in kakega veroizpovedanja bili so kupci Ta predlog, ki je bil naperjen proti Židom seveda židovski liberalni večini ni ugajal in torej tudi ni bilo pričako vati, da bi bil vsprejet.
Ljudska Štetee na Offerskem. Madjarska glasila neso zadovoljna, da se v popisne pole ima zapisati tudi materinščina. Boje se, da se bode zaradi te rubrike premalo Madjarov naštelo. „Egvetertes" zatorej priporoča, da naj vsakdo upiše v to rubriko narodnost, h kateri želi, da ga prištejejo, brez ozira na to, kak jezik so govorili roditelji njegovi.
Vnaiijc di/avr.
Dokaz sposobnosti v liasiji.
Židovski rokodelci v Moskvi bodo nekda v bodoče pred posebno komisijo dokazati morali svojo sposobnost. Delokrog židovskih rokodelcev ne bode strogo nadzoroval. Ko bi kdo ne spolnjeval dolžnosti, ga bodo kar iztirali. Tako strogo postopanje je pa opravičeno, ker žid/e večkrat žive z druzimi večkrat slejmrskimi podjetji ne pa z onim delom, katero naznanjam oblastem.
1'rri maj.
Tudi lotos bode prvi maj delavski praznik v nekaterih krajih. Portugalska zveza delavskih društev je že sklenila, da se ta dan prirede velike demonstracije za osemuruj delavnik.
Katoličanstvo v Ant/Uji. Lani je bila v Angliji jedna nadškotija in pa 14 škotij, na Škotskem so [»a bili jeden nadškof in štirje škofjei Katoliških perov je v Angliji in Irski 45, katoiiškfh haronskih rodbin pa 53. Razen tega je pa še mnogo odličnih katoliških rodbin brez plemskega naslova. Mej tajnimi svetniki je 9 katolikov, mej drugimi tudi minister notranjih zadev in pa veleposlanik v Carigradu V spodnji zbornici je 76 katoliških poslancev. Katoliških cerkva je v Angliji blizu 1300 iu duhovnikov 2800, torej dvakrat toliko kakor jih je bilo 1850. leta, ko se je uvela katoliška hierarhija v Angliji.
Dopisi.
I/ /iagorjii ob Savi 1. januvarja [Izv. dop.j Zopet mi je jiorocati o našem napredku. Da se živahno gibljemo, priča temu, da smo imeli dne 28. m. m. jedeu dan dve slavnosti. Prva slavnoHt bila je cerkvena. Imeli smo novo mašo, o , kateri 1 a ne moreni več povedati, kot to, da smo je bili splošno veseli*, ker g. novomafinik je naš domačin in nove maše že nesmo imeli več kot jedno četrt-stoletje. O tem bi rad več pisal, a ne morem, ker mi ni veliko znauo. Prvi načelniki „Sokola" namreč nesmo toliko v milosti pri našem velikem gospodu, da bi bili smeli povabljeni biti! —
Druga slavnost, „Sokolski večer", zbrala je mnogo domačinov in rodoljubov iz okolice v rodoljuben krog h g. Weiubergerju. Naš „Sokol" si more čestitati, da se vsakega „Sokolovoga večera" zbere toliko slovenskega občinstva, da se vse vrši v redu, in da je zabava zares prijetna. Temu večeru bil je reditelj brat Žarko Sever. Poleg poučnih govorov omeniti mi je posebno, da je ta večer prvič nastopil naš mešani /.bor.   To so Vam pevke, te
storili kak korak naprej iz starega  pedantizraa in | se ravnali po druzih bolj naprednih  narodih, ki v milejših klimatičnih lazmerah, nego so pa naše, vender v zimskem času ne begajo otrok pred deveto
uro v šole.
.Iako smešno in komično stvar čital sem te dni v uradnem listu, katero je vzel iz modre tete „Marburgariee", da je namreč nekje na Štajerskem vlak priinrznil ua relze. l'rav tako je bilo čitati, pač s pristavkom, da je to skoro neverjetno — a brez vsacega druzega dostavka. A to ve vender vsak spodnji gimnazijalac, da se pač more zgoditi, da V8led prevelike gladkosti, ki nastane na površji z lahkim ledom prevlečenih koies in relzov preneha fizičen tor (trenje) iu se vsled tega pač kolesa vrte, a ue premikajo, kar se opaža celo pri hudem mrazu tudi pri navadnih vozeh ua ledenih tleh. Malo peska pod kolesa in vsega čara je konec, primrzneni vlak se takoj odtaja.
Ljudska štetev bode skoraj začela podajati na dan razne dogodke, ki so se vršili pri tej umetni fabrikaciji ružnih uaroduosti po receptu .občeval-nega jezika", za katerega uemško strau so skibeli razni blagi in neblugi protivniki naši. Seveda večine tacih manipulacij in mahinacij niti zvedeli ne
naše Zagorske gospodičine.' Gos, od učitelj Likar ie govoril gotovo iz »rca vseh prisotnikov, izražajoč svoje začujenje na nepričakovanem uspehu v petji iu nazdravljajoč vrlim pevkam. Saj so pa tudi njegovi lepi napitnici sledili gromoviti: živio! in slava! klici. — Ples je trajal do belega due. No, te naše plesavke in plesavci se ne utrudijo tako hitro! — Ta večer bili smo Sokoli pa tudi tužni. Brat Žarko Sever se je' poslovil od nas, odriniti je moral v novo službo v Metliko. Kdor pozna naše razmere, kdor ve, kaj je idealni in delavni rodoljub društvu na deželi, ta spoznava, da naš .Sokol* ne more biti ravnodušen, da ga je zapustil vrli gosp. Sever. Kakor mu je napil v slovo g. B., tako kličem tudi jaz: „Gospod Sever! Bog Vas živi! Ne pozabite „Sokola!" Na zdar!"
Ljubljanskega „Sokola" občni zbor.
(Dalje.)
Sokolova maškarada, ki se je kakor običajno vsako leto priredila na pustni torek dne 18. febru-varja prekosila jo inaškarade prejšnjih let po elegantni unanjosti in po lepem številu krasnih mask, izmej katerih se je posebno velikanska skupina vseh slovanskih plemen v naroduih nošah ter vzbudila občno senzacijo. — Za arangement te skupino stekla sta si največ zaslug brat Anton Dečman in gospod dr. Vinko Gregorič, katerima bodi tem potom izrb-čena najtoplejša zahvala. (Živela!) — Isto tako pa ne smemo pozabiti onih rodoljubnih dam in go spodov, ki so sodelovali pri slovanski skupini ter tako v prvi vrsti pripomogli, da je naša maškarada obranila svojo staro slavo — Poslednjič izreči mi je še posebno zahvalo bratu Frideriku Soss-u, ki je tudi letos radovoljno prevzel arangement plesa.
Dne 7. aprila priredil je „Sokol" v deželni reuutni dvorani „ veh ko javno telovadbo". Vspored predstave obsezal je redne in proste vaje na drogu in bradlji, katere so izvajali br. Benčan, Vernik, Šeber, Bratina, Jenko, Krcmžar, Škof in Druškovič. — Vaje bile so jaku težavne, a vse vršile so se z izredno sigurnostjo in točuostjo. — Uspeh bil je sijajen in priznanje mnogobrojnih gledalcev vsestransko t- „Sokol" pokazal je pred svetom, da je v istini dosegel svoj prvi društveni smoter — to je, da je v istini uspešno gojil gimnastiko in dajal izpodbudo, priliko in navod-telesnim vajam.
Odbor vzbudii je s tem večje zanimanje za telovadbo, kot najvažnejšo stroko društveno. — Upati je za gotovo, da bodo sicer deloma opravičene pritožbe prejšnjih let, da se telovadba v društvu goji premlačuo — s časom popolnem utihnile in da se bode sistematična telovadba mej vsemi „Sokoli" brez izjeme kmalu popolnoma udomačila.
Telovadilo se je neprenehoma celo leto — seveda — kakor naravno — veliko mnrljivejše v zimskem času, kakor v poletnem. — Telovadilo se je trikrat na teden in sicer vsak torek, četrtek iu petek zvečer od 8. do 10. ure. Telovadbe udeleževalo se je redno 25 do 30 članov.
Posebni oddelek c. kr. profesorjev tukajšnjih srednjih šol telovadil je vsak torek in petek od 6. do 7. ure zvečer pod vodstvom društvenega telovadnega učitelja. — Razven tega ustanovil se je iz društvenih predtelovadcev še poseben ožji telovadni
budemo, a dobro bi bilo, da se potomcem ohranijo vsaj vse one, do katerih znanja bode mogoče priti, ter, da se dostojno označijo taki fanatiki nemški, ki v svojem nemškem domovanji ne trpe slovenskih prebivalcev, ter jih pode iz hiše. Če se taki slučaji dogajajo celo v središči našem v beli Ljubljani, lahko si je misliti, kaka strast se je gotovo v tem oziru kazala ob mejah, ker so nemški in italijanski mogotci že itak navajeni imeti Slovenca za rajo, za pleme podrejeno nemškemu.
Za danes ostal sem lepo doma, kajti po pokrajinah slovenskih je nekako vse bolj tiho, vsaj mi ni prišlo do znanja kaj posebnega, kar bi bilo obračalo pozornost mojo na sebe. Pri tej priliki bi ne bilo odvisno, če bi izrekel uljudno prošnjo do čitateljev teh vrstic naj bi semtertja poročali kako malo dogodbico, katera bi se porabila v okviru teh drobtinic, kakor je to večkrat storil izborni moj koroški prijatelj, ki me je pogosto preskrbel z zanimivim drobižem iz tabora nasprotnikov oziroma njihovih časnikarskih kovačnic. Naj bi ga posnemali tudi drugi in pošiljali take stvari, to je uljudna prošnja, s katero začenja svoje novoletno romanje po slovenski domovini s prisrčnim pozdravom vsem čitateljem Ah as ver II.
klub, čegar namen je gojiti telovadbo na podlagi teoretičnega pouka.
Telovadilo se je obče na vseh telovadnih orodjih, na drogu, bradlji, konji, kozlu, na krogih in s palicami. — Posebno pa se je gojilo skakanje — na daljavo, v višino in s palicami ter s tem odpravil oni nedostatek, ki se je tako občutno pokazal pri petindvajsetletnih. — Veliko se je tudi telovadilo na skupnih orodjih in v skupinah. — Priznati se mora, da so se naši marljivi telovadci dovršeno izurili v vseh telovadnih strokah in jaz izražam samo le željo, da bi se v bodoče udeležilo še večje število bratov „Sokolov" telovadnega pouka. — Društveni telovadni inventar popolnil se je v zadnjem času z novim prepotrebnim telovadnim orodjem. — Društvo nakupilo je namreč novo leseno bradljo in lovilnik, kateri služi pvsebno pred« telovadcem za izvežbanje v višji gimnastiki.
Društvu narasli so s tem. sicer večji izredni stroški, a z ozirom na dajanjsko potrebo ni se upal odbor opustiti naprave prepotrebnega telovadnega orodja, kajti bilo mu je zadovoljiti vso dru-štvenike, pred vsem pa napraviti konec večnemu izposojevanju pri tujih nam celo nasprotnih društvih.
V svoji drugi seji dne 2. majnika nastavil je odbor na mesto odstopivšega br. Veličana Finka, novega telovadnega učitelja v osobi predtelovadca br Mat. BenČana, kateri je takoj nastopil svojo redno službeno delovanje ter s svojo marljivostjo v prvi vrsti pripomogel, da se je „Sokol" pri svojih javnih nastopih tako sijajno odlikoval.
Isto tako moram pa tudi pohvalno omenjati naših vrlih predtelovadcev bratov Ivana Vernika, Ivana Bratine, Frana Šebra in Antona Škofa, s katerimi se „Sokol" po vsej pravici ponašati more.
Naposled mi je na tem mestu še pristaviti, da sta naša najboljša telovadca Mat. Benčan in Ivan Vernik na posebno povabilo sodelovala pri javni telovadbi „Pokupskega Sokola" dne 15. marca v Karlovci ter s svojimi izrednimi vajami na drogu in bradlji naše brate Hrvate naudušila in očarala. — „Sokol" nastopal je pri vseh izletih in veselicah ter se pokazal mojstra v telovudbi.
V zmi8lu društvenih pravil se pa k telovadbi ne {spodbuja samo neposredno, temveč pospešuje društveni namen s tem, da društvo napravlja izlete in druge primerne zabave.
Odbor se je tudi v tem oziru trudil, zadovoljiti društvene člane ter priredil dno 8. junija izlet na Vrhniko in v Bistro. (Tajnik dr. Tekavčič obširneje opisuje ta izlet. Ker je pa ta izlet v našem listu že bil opisan, dodati nam je samo to, da je občni zbor izrekel zahvalo Vrhniškim damam in rodoljubom, v prvi vrsti županu Jelovšeku.) (Daljo prili.)
Domače stvari.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je 6. t. m. izročil kot pooblaščenec razišlega se Ljub* Ijanskega pevskega zbora v čitalnici bivši njegov denarničar, gospod Oton Pelan, državno dolžno obveznici), glaseče  se na  100 gld. — Prapor na-
Doktor Holman.
Božična povest. (Kuaki Spisal M. Boj on; preložil I. J. Št ofanov.)
(Dalje.)
Uporno, četudi prijenljivo nasprotje, katero je delal Holman vsem tem poskusom, razdražilo je silno Kruzija in razrušilo srčne razmere, vladajoče poprej mej njim in bodočim zetom. Ta nesoglasja, v početku tudi precej pozabljena, pokazala so se pozneje umetno skrita pod kriuko preobilne ljubeznivosti ter zolo vznemirila gospo Kruzijevo in Edito. Obedve sta bili prepričani, da se Ribard nikdar ne bode izneveril svojemu poklicu, kar je pri njih še bolj povekšalo čislanje in sočutje do njega. Seveda je bilo obema predobro izvestno, kam more dovesti nasprotje očetovim nameram in to je bil povod, da sta se vedno bali, mesto da bi se radovali svidenja s Hol manom.
— Nadejam se, Holman, — reče nekega večera Kruzij, prečitavši večerne novine —, da mej Vašimi bolniki nemate zboledih za davico; v novi-nah pišejo, da število bolnikov in mrličev in to mej otroki in odraslimi dan za dnevom gtrašno narašča. Sicer pa nikakor ne sumim, da mi budete dali vedeti, ako bi Vam bilo treba v dotiko priti
rodne jedino at i v kviško držeča družba sv. Cirila in Metoda hvaležno beležuje ta odlikujoči jo dar. ki je jasen znak jednako plamteče domovinske Iju bavi tđdi pri sicer za trenotek nejednako mislečih darovalcih. Ob nesložnosti storjeni složnostni sklep tega dani nam je torej „bonum omen" za ono pri-bodnoBt, v koji nočemo več kruto mej seboj raz-druževati sami, kar je usmiljeno združil nas Stvarnik.
— (Ljudskoštetje in ,Reichsw ehr".) Glede ljudskega Štetja je zaukazano, da se ima štetje aktivnega vojaštva vršiti posebej in so se v ta namen izdale posebne „Zahlkarten fttr active Militars*. Na teh listih je 26 uprafianj, 10. upra-šanje je ..Unigangsaprache".Glede jezika piše „Reichs-wehru, da vojak pozna samo „DienstBprache" in „Regimentssprache", a nobene „Umgangflsprache", zatorej je bilo neumno uprašati po obftevalnem je-ziku. Še bolj smešna so pa upraftanja 23. do 26., kjer se vojake upraša, »o li na obeh očesih slepi, gluhonemi, t 6 p i, kreteni? Misliti pač ni, da bi imel kak aktiven vojak le jedno teh napak, torej je uprašanje zares odveč. Mi z veseljem konstatujerao, da je tudi vojaško glasilo „Reichs-wehrw odločno se izreklo proti famozni rubriki: občevalni jezik.
— (Čitalnica Ljubljanska) imela je včeraj zopet izreden občni zbor. Na dnevnem redu bili sta glavni točki: Prenaredba društvenih pravil in volitev začasnega odbora. Prenarojena pravila so se prečitala in vsprejela. Večina paragrafov ostane neizpremenjenih, glavna prememba je v tem, da se je število vodstva znižalo s 15 na 11, namreč na predsednika, katerega ne voli več odbor, ampak občni zbor in ua 10 odbornikov. Na podstavi novih pravil, ki se vladi predlože v potrditev, bila je potem nova volitev. Oddanih je bilo 42 listkov. Izvoljeni so gg. : dr. vitez Karol B l e i w e i s-Trste-niški predsednikom, odborniki pa: dr Vinko Gre-goric, dr. Matija Hudnik, Avgust Skaberue, Fran Ravnikar, Miroslav S o os, Fran Dre ni k, Andrej Senekovič, Anton Dečman, Evgen Lah in Karol Pire. Odbor ta posloval bode začasno, dokler ne bodo nova pravila potrjena. Potem se sklice zopet občni zbor, ki bode volil nov odbor.
— (Ljudska štete v.) Ker se čuje od več strani), da so se godile razne samovoljnosti in ne-postavnosti, bilo bi dobro, če bi se vsak tak slučaj naznanjal uredništvom sloveobkih časopisov, ali pa tudi dotičnim političnim društvom, da se o svojem času vse to more primerno porubiti.
— (f Josip S a n c i n-Ne m e c.) V Skednju umrl je v najlepši iii">lvi dobi občespoštovani rodoljub, predsednik pevskega društva „Velesila" in .Gospodarskega dtuštva v Škednji", posestnik g. J. S a n c i n - N e m e c. Izguba vrlega domoljuba je za Tržaško okolico tem bolj občutljiva, ker baš v I. volilnem okraji tacih značajuih mož primankuje, kakor je bil pokojnik.
— (.Brusa") izšla je danes 1. letošnja Številka z muogovrstnitn gradivom. Ta številka zakas nila se je za par dnij, ker naročene  podobe neso došle pravočasno.
— (V mestni ubožni hiši) umrla je v torek Helena Brecoljnik, izvestuo najstarejše ženska v Ljubljani, kajti porojena je bila 1795. 1. V ubožni
s takimi bolmki, tako gotovo, kakor bi jaz v ni-kakem slučaji! ....
Doktor se je nasmehnol.
V svojem oddelku imam že nekaj tednov precejšnje število takih bolnikov — reče doktor. — Kateri zdravuik v mestu nima tacih slučajev mej svojimi bolniki?
— Kruzij je močno zarudeM.
— In Vi se drznete — je vskliknol ves vznemirjen bankir — vsaki čas prihajati v naš dom, podavati roko Editi, da, jo celo poljubljati? _
— Jaz ravnam, kolikor mi mogoče previdno — dragi tast — reče Holman. — Zdravnik mora se zmatrati zavarovanega proti nalezljivim boleznim sicer bi nikdar ne mogel z doma brez strahu zase in za svojo družino. Moja draga Edita se bode vsemu temu privadila. —
— No zakaj neki — vsklikne Kruzij — na tako čuden uačiu poskušavati njeno junaštvo? Da, ko bi bila neobhodua potreba držati se vašega poklica, kot jedinega viru dohodkov, to bi bilo lahko umevno. — a glede na to, da imate pravico in priliko izbrati si drugo polje Bvoji delavnosti, ne umanjševaje blagostanja sveji družini, mi je vaše nasprotje nehote" dokazom, da Vam nedostaje ljubezni
hiši je sploh vedno znaten kontingent od 70 do 90 let starih ljudij, ki pri svojih skromnih razmerah vender dolgo žive.
— (V Cel ji) je po ljudskem štetji 6219 prebivalcev. Pred desetimi leti bilo jih je 5339.
— (Vreme.1 Pretekle dni in tudi danes skoro neprestano sneži. Sneg zapadel je izredno na debelo in promet je na vse strani otežkočen Vlaki so včeraj imeli skoro vsi zamude, poštni vlak zakasnil se je za tri ure. Veliko bode treba napora iu troškov, da se ogromne snežne plasti potrebijo.
— (S P r i m s k o v e g a p r i K r a n j i) se nam poroča, da se je ondu ustanovila nova šola. Dokler se ne napravi novo šolsko poslopje, poučevalo se bode v farovži, katerega ie g. Anten Mežnarc, dekau Kranjski in ob jednem predsednik krajnemu šolskemu nvetu na Primskovem prepustil brezplačno v ta namen. Sploh se je ta gospod jako trudil, da se je Šola tako kmalu ustanovila ter s tem pokazal, kako gorko mu srce bije za napredek in blagostanje milega nam naroda. — Veliko skrbi in truda za novo šolo imel je tudi g. Jakob Dol in ar, posestnik in gostilničar na Primskovem Slava!
— (Čitalnica v Senožečah) je imela na sv. treb kraljev dan občni zbor in si je izvolila predsednikom: g. Janka R ah ne ta, notarja v Seuožečah, blagajnikom: g. Aut. K u ral t a, davčnega kontrolorja, v odbor pa gg.: Frana pl. Gar-zarolija, Frana Mohorčičn, Antona S u šo, učitelja Levstika in oskrbnika Cz ur do.
— (Vabilo k p e v s k e m u v e č e r u,) katerega priredi „Litnsko pevsko društvo" na korist društvene zastave v nedeljo dne 11. t. m. v prostorih g. Lajovica (gostilna pri „Mostu") s prav izbranim vsporedom. Podporniki ustopnine prosti, neudje pa plačajo 30 kr Začetek točno ob Va8-uri zvečer. Vse prijatelje petja k prav obilni ude ležbi vabi tem potom odbor.
— (Veliki p I e s „ D e I a v s k e g a podpornega društva") v Trstu bode v soboto dne 17. t. m. v sijajno okrašenem gledališči „Fenice". Šestnajst parov v narodnih oblekah bode plesalo narodni ples „Kolo".
— (Pevsko društvo „Adrija") v Bir-kovljah priredi v nedeljo 11. t. m. veselico s plesom.
— („Pevsko in bralno društvo na Opčini-) dobilo je od vlade potrjena svoja pravila ter ima prvi redui občni zbor v nedeljo dne 11. t. m.
— (Novi kolodvor na Reki) se je brez posebnih slavnosti odprl' na novega leta dan ter izročilo poslopje svojemu namenu.
— (Akademija biciklistov „Hrvat-skega Sokola") Kakor smo že naznanili, priredi klub biciklistov „Hrvatskega Sokola" v Zagrebu dne 11. t. m. veliko akademijo. Kakor so nam javlja bode tudi klub slovenskih biciklistov v Ljubljani zastopan v lepem številu iu sodeloval pri tej slavnosti. Zanimanje in priprave so velike, kakor razvidimo iz dopisov. Veseli nas ta novi pojav vzajemnosti hrvatsko-slovenske.
— (Petrolje ua Hrvatskem.) Pri gradnji neke ceste v Križevački županiji uašli so se izvori petrolja v šumi Medvedujak blizu sela Ribnjak, kjer se je na  treb krajih  za  poskušojo navrtala
zemlja v globini od 124, 146 in 219 metrov. Do-zdaj spravijo sisalke samo 12 litrov petrolja vsak dan na svetlo. Skupno izsesalo se je 113 ton petrolja. Podvzetniki Ofenheim in Linger z Dunaja hote v spomladi vrtanje nadaljevati.
Slavno uredništvo „Slov. Naroda" !
Sklicujoč se na §. 19. tisk. zak. želim, da z ozirom ua notico, objavljeno v Vašem listu dne 1. jan. 1891,  natisnete nastopni stvarni popravek:
Ni res, kar Vi pravite, da veste iz gotovega vira, da bo podpisani delal župnijski izpit dne 13. t. m., ampak delal ga bo pozneje.
Ni res, da je podpisani uprizoril po svojih pristaših mej Krakovci in Trnovci strastno agitacijo za to, da bi dobil Trnovsko župo; res pa je, da podpisani zato ni nagovoril nobenega Tr-novca in K rakove a, res je dalje, da se je branil, ko so ga odlični farani zato nagovarjali in da se je naposled vdal le njih ponovljeno izraženim željam, da naj proBi za faro.
Ni res, da bi bil znak posebne milosti, ako koga mej letom pusto h konkurzu; res pa je, da ima po kanoničnem pravu in jio določilu, ki ga je izdal pokojni knezoškof Krizostoin dne 25. febr. 1876. 1., vsaki duhovnik v ljubljanski vladikovini pravico oglasiti se za konkurz, kalar je izpraznjena kaka fara in da sta se za ta mesec dva oglasilo h konkurzu in tudi dovoljenje dobila.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1891.
And. Kalan.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 7. januvarja. Luckanov, Cankova zet, zaradi zarote proti knezu Ferdinandu iz Dolgarske v Avstrijo iztiran, odpotoval je čez Lvov v Rusijo.
Pariz 7. januarja. Ferry protestu je proti trditvi, da bi bil tiral Nemčiji prijazno politiko in ponaša se, da je on ugladil pot fran-cosko-ruskemu zbli/.enju.
Madrid 7. januarja. V poučenih krogih se zagotavlja, da je španjska vlada sklenila odpovedati španjsko-italijansko trgovinsko pogodbo.
Liibeck: 7. januvarja. Vsled snežnega meteža Železnični promet pri Travemfinde popolnoma ustavljen. Parobrod „Capiivi" je na morji zamrznil in so bojo sanj.
Novi Jork 7. januvarja. General Mile s doposlal je nastopno brzojavko : Pet najmoč-nejih tolp ustaških Indijanov prišlo včeraj v Pineredge in se udalo. Upa se, da bodo vsi Indijanii ta vzgled kmalu posnemali.
Dunaj 8. januvarja. „Wiener-Zeitungu: Ministerski svetnik llumler imenovan predsed-n;kom nadsodišču v Pragi.
Dunaj 8. januvarja. Sumarično štetje prebivalstva Dunajskega dne 31. decembra brez predkrajev, garnizije in stanovalcev v dvornih poslopjih dalo kosmato bilanco 80 9.443. Od leta 1880. pomnožilo se je torej prebivalstvo za poldrugi odstotek.
Dunaj 8. januvarja. Avstro - ogerska banka določila  diskont na 4l/a, skupno divi-
in zanimanja! Da Vam odkrito povćm, jaz ne morem dalje ni misliti o prihodnjosti svoje Edite, katera bi bila soproga praktikujočega zdravnika! Mojo jedino hčer, obdano dosehmal z ljubeznijo in zanimanjem, pričakuje življenj polno nemira, strahu iu mučne zapuAčenosti! . . —
Ta večer, ko sta se pričkala oče in zet, kar je bilo uzrok, da je Holman prej odšel, nego po navadi, bil je prvi od onih teških in mučnih večerov, katere je morala Edita, prelivaje grenke solze, še preživeti. Prvo sredstvo, s katerim je bankir skušal prisiliti doktorja, da se odpove poklicu svojemu, bila je pripoved, za časa razsajoče epidemične bolezni obiskavati nevestin dom. Ko pa se je vrnila pomlad, ko je pomlajena narava oprostila se ledenih okov, postal je v Brcih zaročencev zimski mraz: zaroka, izvršivši se pri tako srečnih okoliščinah, bita je razdrta po očetu samem, kar je, kakor ni bilo drugače pričakovati, podalo bogate gradivo za mestne klepetulje! —
Prešli so tedni in meseci. Edita odpeljala se je a svojo materjo v kopališče iu vsaka dotika in občenje mej zaročencema bilo je nemogoče. Ko se je nekega dne v jeseni, vruivši se že iz kopališča, Edita z materjo vozila na sprehod, imel je Rihard
I priliko videti na mlade device obledelem lici sledove brezuspešne borbe. To ga je strašno zabolelo v rahločutnem srci. E k ta ni zapazila svojega ljubimca; mati pa mu je s potrtim obrazom vrnila njegov očitovanja polni pogled. —
Potrti in od skrbij poraženi obraz gospe Kru-zijeve bila je posledica no le sočutja do nesrečne svoje hčerke, ampak tudi do Hvojega moža, ki si je sam očital, da so je zmatral uzrok porušene sreče svojega preljubega otroka. Navzlic temu bil je bankir trdo uverjen, da naklonjenost, porodivša so pri tako romantiških razmerah ni mogla zasaditi globokih korenin in da se prestanck prve ljubezni ue more preveč globoko izraziti pri mladi deklici. On je mislil, da bo morajo solze iu togovanje hčerino, kakor v otroških letih, utešiti z raznimi darili in razvedrenjem; no z začudenjem in žalostjo se je moral prepričati, da so vsa prejšnja toli utspešua sredstva sedaj ZHman! Po prvih brezupnih dneh nastopila je tiha in krotka pokornost in če je tudi Edita v tolažilo svoji materi odgovarjala, da je liihardu, kakor poprej, zvesta ostala ter upa ua premeno očetovih nazorov: vender očetu samemu nikdar ni črhnila besedice niti u svoji ljubezni, uiti o svoji uadi. , Dalje prili.)
dendo za 1890 s 4730 na delnico, kupon druzega poluletja 1890 torej s 3230.
Dunaj 8. januvarja. Za umrlega vojvodo Leuchtenberškega zaukazano osemdnevno dvorno žalovanje porenši od 9. januvarja.
Kazne vesti.
* (V švedskih dekliških š o I a h) se bode v bodoče učili tudi kuhati. Pouk v kuhanji bode dopoludne, da bodo učitelji in učeuke za kosilo po jedli, kar bodo »kuhale. Učenke se bodo razdelile v več oddelkov pa pet učenk iu vsak tak oddelek imel bode skuhati jedno jed. Vsaka učenka bode morala učiteljici pismeno poročati, kako in od čepa je jed pripravila. Nadejajo se, da na ta način izgoje dobre gospodinje.
* (Homerov ci klop) ni fantazija. Takovo anomalijo človeškega bitja pokazal je te dni profesor Otshaosen na svoji kliniki v Berolinu. Do-ličnik ima samo jedno oko, a na sredini čela nad očesom nahaja se nos.
* (Stoletna ženska.) NajstarSa oseba v Gollubu je neka 104 leta stara žeuska, katere pa neso ostavile niti telesne, niti duševne moči. Njen najmlatSI sin je posestnik v Vzhodni Prusiji in je dopolnil že 71. leto. Ta ženska rojena je v Gollubu in razen Dobrzvua ne pozna nobenega mesta. Železnice še ni videla. Unukov in praunukov ima 89.
* (Speče dekle.J V Bologni je mlada de-vojka tako trdno zaspala, da se 27 dni j ni prebudila. Ves čas ni užila nobene hrane.
* (Afriške ženske.) K angleškemu potniku je v puščavi Sahari prišlo več dvanajstoric žensk razne starosti in razne barve. Sprva so ga debelo gledale in molčale. Potnik dal jim je sladorja, kar je pomoglo, da so zgovorne poslale. Vprašale so ga, če je oženjen in če bi izmej njih hotel katero vzeti za ženo in so h kristijanske ženske lepše, nego so one. Odgovoril jim je, da hoče jedno vzeti, ko se bode vračal skozi puščavo iz osrednje Afrike. S tem se je pomagal iz jedne zadrege, pa so ga spravilo kmalu v drugo. Vprašale so ga, katera je najlepša. On jo odgovoril, da so vse lepe in se torej ne more odločiti. To je pa vzbudilo smeh in jedna stara ženska je zaklicala : „ Vzemi jedno izmej mlajših, tukaj je hči moja!"
* (G o s se j e r a z 1 e t e I a.) Derolinski krčmar je dobil jaki) debelo gos, ki je tehtala 17 funtov. Hotel jo je prirediti svojim goBtom Pri ognji se je pa unela gosja mast in kuharica je hitro vrgla gos v vodo. Nastalo je močno cvrčanje in gos se je razpočila, tako, da se je tolšča po vsej kuhinji raz letela.
w
„LJUBLJANI EIIW
let*
1.15. | U
M I o ] i
w.n vnp leto gl«l. -l.*»o : za pol
gia.SI.80l ■* eelrl Ivin
„Dijaški kuhinji44 v Celji
darovali so nadalje v času od 84. j u lij a do konca leta 1800. sledeči gospodje podpornlkis
Kotner Jožo, o. kr. sod. pristav   ....      2 gld. — kr. PgGelik Miroslav, c. kr. davkar    ....     —   „   50 „ Neschmach Jote, davk. kontrolor    ...    —  „  50 „ Btnmberger Miroslav, davk. pristav ...    — ,, 50 ,,
Toplak Fran, davk. pristav —   „   20 ,,
Arzensek Josip, davk. pristav.....—   ,,   30 ,,
Anton pl.IUano, o. kr. aem. knjigovodja v p.     l   „  — „
Jurkovič Krim. nadučitelj...... 1   „   — „
Debelak Janez, učitelj.......—        50 „
Ferlinc Fran, ućiodj........ 1   „   — „
Neimenovan........... 1» — »
(JospodirtiH Tončika Gessner..... 1   „   — „
Btreoher Seb., •:. kr. ksocellst.....—  „  30 „
Javornik Stctnn, tajnik....... — „ 30 „
Skct Rok, krojač......... — „ f)G „
Žunij Jane*, krčinar........ — „ 50 „
OjKtlk Ivan, trgovec........ 1 M — „
Šmarijski k\artupirci pri igri „durak" .   . 5 ,, t»5 „
VVutt Simon........... — „ 50 ,,
MsrsJdoviek J., 0 kr. vojni kapi-lan.   .   . 5 „ — ,,
J. Belih, kapelan v Retobtmburgu    ... 5 „ — n
Brjavec Peter, župnik^ v  Trbovljah ... 5 „ — „
Dr. Gustav lpavic V Ot Juriji..... 5 „ — „
Dr. Deti j. [pavlo V Grailci...... ii „ — „
Dr, Ivan Ev. Lipold, župnik In det. poslanec- v emartnam .. ...... 5 „ — »
Slavna posojilnica v Maludab..... 10 „ — „
Mikal Fran, dekan v Konjicah   .... 5 „ — „ Mat. Dedič, učitelj v bočni, poslal jo pot
skalo, krompirja in jeden Akut fižola.
Fran Geroc, posestnik v Pisccah .... 2 „ — „
Slavni okrajm zastop Celjski..... 100 „ — „
Vseiu blagim dariteljoiu i/.rek a tu o h tem najtoplejšo zahvalo. Oh jednom so pa obračamo vsestransko z naj-uljudnejSo prOlnjO do :ijih, da uudo . I hiaško kuhinjo" tudi v bodoče podpirati blagovoli*.
V tekočem šolskem letu razdeli so vsak dan UB kosil po 'JO kr., kur hode stalo nad l.'b'O gld. Hrano dobiva 62 revnih dijakov.
Darovi naj M blagovole po&iljati iih .Dijaško kuhinjo" v Celji ali jih na Idngajnika g. Frana Lončarja, tajnika „Posojilnice" v Celji.
>£ iluii'1   V « >sn J it 1. ,
predsednik društvu.
Tujci :
7. januvarja.
Pri MaliCl: Kotnik z Vrhnike. — SteinbrUek iz Gradca. — Vogel a Češkega. — Thumel s Dunaja.
Pri Slonu* Rosenberg, Plan z Dunaja. — Pamer iz Gradca. — JerSe iz Dobovca. — Kalčić iz Novegatnesta.
— Kuttu iz Budimpešte. — Bettelheitn iz Kaniže. — Wag-ner iz Pulja.
Pri avstrijskem cesarji : Rupert s Krškega. — Vavpotič, Domik iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru: Glantachnfg iz Solnograda.
— Scheifiing li Beljaka.
Umrli so v K Jiiltljani :
5. januvarja: Marija Štrukelj, slikarjeva žena, 32 let, Dunajska costa št. 7, za jetiko. — Marija Verhovc, gostija, 50 let, Kravja dolina 8t. 11, za rakom. — Ana Pajk, delavčeva žena, 67 let, sv. Pećra cesta št. 56. za jetiko.
6. januvarja : Alojzija Orel, zasubnica, 60 let, Groharjeva cesta št. 1, za otrpnenjem pluč. — Karol Gerdlna, kurjačev ain, 8 let, sv. Martina cesta št. 11, za vnetjem možganov. — Helena Breceljnik, mestna uboga, 95 let, Karlovska cesta Sr. 7, za oslahljenjem. — Avgust Avbelj, pekov aln, 18 let, av. Petra cesta Št. 7, za jetiko.
7. januvarja: Terezija Kozina, šivilja, 50 let, Gradišče št. 11, za jetiko. —■ Benedikt Span, črevljarjev sin, 10 mesecev, Dunajska cesta št. 8, za božjastjo.
8. januvarja: Karol Biteuc, morosodni uradnik, 4 6 let, Krakovski naeip št. 18, za jetiko.
V deželni bolnici: 6. januvarja:  Jem Cimerman,   gostija,  70   let, za
rakom.
Meteorologično poročilo.
O   zevanja ^rom^a
v mm.
e 7. zjutraj. . 7322 mm. A 2. popol. 7305 mm. r-"   9. zvečer
Temperatura
—7-2° C —5-H« C —7-0» C
7301 mm
Srednja temperatura —ti'7°, za 4-l* pod normalom
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
brezv. si. vzh. si. vzh.
obl.
snež. snež.
11'lOmm.
snega. ;
^"O-i^ajsl^a "borza.
dne 8. januvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo včeraj 90 2f> 90*40
- ghl
Papirna renta..... gld
Srebrna renta..... ,
Zlata renta...... , 107*—
5n/„ marčna renta  .... „ 10340
Akcije narodne banko   .   . „ i*93-—
Kreditne akcije..... „ 306" —
London........ n 113*90
Srebro........„    — —
Napol......... „     9 06Vi
0. kr. cekini ....       .     „       * 39
Nemško marke.....n r»5*90
4°/, državne srećke \l I. 1854       2.5> gld. Državne srečke iz I. 1864 100 .
Ogereks zlata renta 4°/0 ....... 102
Ogerska papirna renta f>u/0......100
Dunava veg. Hrećko r>" 0 . . . lo<) gld. 121 Zemlf. obč. avstr. 41/»"/0 zlati Mit listi .   . 113
Kreditno Bračke......100 gld. 181
Rudolfov^ srečko..... 10    „ 19
Akcije »tiglo-avstr. banke . . 120 . fC5 1'ratnway-drust. velj. 170 gld; a.'v.   .   .   , 220
daiM-s 9(e«0 90 75 107 7 > lit:; 7f» 997 — 307 — 11465
— . 909
— ,
— . r»5-20 130 gld. 50 kr. 177 „
50 70 30
20
Ttižnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka in Btrijca, gospoda
KAROLA BITTENCA
c. kr. merosodca
kateri je danes zjutraj ob 3. uri, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 47. letu dobe sv<>je mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega ranjkega bode v petek, dno 9. t. m. oh .'t. uri popoludne v hiSi žalosti, Krakovski insij' št. 16, blagoslovljeno in potem na pokopali&če pri sv. Krištofu v grob svojih sorodnikov k več.nemu počitku položeno.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v Trnovski farni cerkvi.
V Ljubljani, dno 8. januvarja 1891.
'|>r«>zi ja ltii !<-■■*' roj, (jlr»bl«»vlc soproga. — tlitrljift, Kitrol. I.ujijsa« Josip otroci. — Ifln-rlja lllrttono  mati. -    Marija Kupaus, Adii
<-»rl»er sestri. (17)
Zahvala.
Za toplo sočutje, ki se Je tolikrat pokazalo mej boleznijo iu o smrti moje ljubljene matere, gospo
Terezije Schusterschitz
roj. Gollmaier
i/.nkam s tem najiskreuejso zahvalo.
V Ljubljani, dne 7. januvarja 1891.
Ivan Schusterschitz,
(.10) c. iu kr. nadporočnik.
TI
TZ>ri odhodu z Vrhnike kličem vsem znan-cem in prijateljem,  posebno gospodom -i j! čitalničnim udom gromoviti
„Na zdar!" inf„Živio!"
(14)
Vinko Premk,
c. kr. davk. vežb.
ž3
Izurjenega dacarja
Tr©prej3M.e tstlcoj (13 i>
društvo daca v Radovljici.
Deček
iz dobre rodbine vsprcjiu« mv takoj pod ugodnimi pogoji v proriHjalnleo s iiiesttniiii I»1hkoiii. — Več se izve pri .T. Modle-n v \<»\i vasi pri Rakeku.
(9—2»
Razpis službe
občinskega zdravnika
za občino KolftliC'gM okraji«. 8 800O prebivalci. — Letna plača 785 gld , od vojaške posadke navadno 120 gld., za cepljenje kožic do 100 gld. Takse vizite, razven občinskih revefcev, mrliški ogledi, sodnijske preiskave, odškodnine za vožnje itd. honorirajo sh po dogovoru. Slovenci-katolifcani imajo prednost. Prošnje na žiipaiiMtvo v Itolcl do :tl. Jantivarja ISO i.
Županstvo tt Bolel
dne 5. januvarja 1891.
(if>— i) Župan: Matija Jonko.
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se t
|io snažan! <'fkiii.
pts»
1. zvezek: Deseti hrat. Boman.
a. zvezek: I. Jurij Kozjuk, slovenski janičar. Povest iz 1 f>. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovHiiakega naroda. — III. Jesenske nor mej slovenskimi polharji. Črtice Is življenja našega naroda. —
IV. Spomini ntare^a Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovake reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smakova ženitev. Humorističnu povest iz nsroducga življenja. —
V. (Jolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Koz lovska sodba v Višnji Nori. Lepa povest iz stare zgodovino.
I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — 11. Orad 1'ojiiijc. Povest za slovensko Ijiulstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična, povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska Doveat it. 16. stoletja. — II. Nemški vdlpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz W. stoletja, — IV. hipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz nagega mestnega življMiijii. — IV Bojim te. Zgodovinska povest. V. Ponarejeni bankovci. Povest Is domaćeg* življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokom delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja političnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Komun. — II Ivan Erazem Ta-
tcnbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovensko zgodovine.
8. zvezek: I. (vet iu sad. Izviren roman. — II. Dela ruta,
bel denar. Povest.
9. zvezek: I. Doktor Zoher.  Izviren roman. — II. Mej
dvema stoloma. Izviren roman.
4. zvezek
5. zvezek:
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični uevo-zani zvezek 5 kr., vezani  10 kr.
za
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbraue spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupnu najmanj deset izvodov.
(37—53)
Prodsjajo so v
NARODNI TISKARNI
Gospodske "lice 12. Gospodske uliee 12
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Drugotiu II rib ur.
Lastnina iti tisk „Narodne Tiskarne".