TRST, torek ^2. septembra 1959 k‘0 XV. . Št. 225 (4379) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo 1 Tei. St UL. MONTECCHI it. «, 11. aa-i.n- želAa----------------- 'ste m na te razgo- rlJ» da SLkor je že izjavil, ^ ^ konstruktivni. Je dodal, sta, I^Sn Vidi naS0 de' lovorov „ se udeleži raz- ^inesa iiArašaniih med-'šiarrm nteresa, ki so v .?a“V Camp Davidu. z velikim zani-o—da na kakor je *4 OO’ ^ršm°mr5Pa- ni olaišan s ^tie nevi °‘i dokazom o-''letslteA i^dnosti do so-Sika r^'nistrskega pred-abiemAl njegovim po-,Bruščev ¥ nMi deželi> »SeevA Pnsel ob 213 Po 3 v neder času (ob V J1]"P° krajevnem ?telom u Fra"cisco. Pred %a| ’ kjer 0._ stanuje, se je ie navri°™na "možica, ki r* bostaii Seno Popravljala. ,e°rSe p. ®.a ie čakal župan (pravnih £ler\ žuPan ie jj toča b hesedah izjavil, 'kih ^.diskutiran o ideolol razgovori o po-rsV*r°čati asann^ ne morejo š,2Ut"no Dotr^draženosti- če H>v«n ledikn Hrušč tev pa je S?"u‘Jšeea ,iahko Pripeljejo a, la 2ua ?zumevanja med i, NlaEi ’ Ce, b°do potekali %inia- Dodal b°jnega sp0' k 0 Vsa -_?ai Je: »Ce odpra- i, vsa *ce odp »trdilo kak'0* argumente i. . aied .^aK°r imeti razgo-, hhko „ nemima, ki 11,'Htnii j.°Sovarjata samo z #?ega>. ne moreta storiti k Jr»bwaht mU ga Je Piire h i* bil ! Vo v San Franci- 'Priial ajp"*rčnejši, od- 45č?r°žnjo izVi a’ Pa tudi I l: , ranrir„ 05 Angelesa v 1 % eh Posta JtL prebivalstvo 4«0: 'JsUvil ,Jah:.kjei' se ie 4til zdravil’ ^rusceva prisrčni’ S. b' °; Vlak se je usta-li.,'sPo. m bari in San Luis itA^v i>-, b Postajah je '»WPjni Več cP i se Približal tok a na A, c ljudL ki Le t ljuDd‘ sindikalni vo- Pripombe in ^ le j ljudni ‘nikalni «• Pr« a': .N* gruščev J)UdB*Pu»tiii a koncu SsmSH' gl«ISem obli Ni,'S ^‘ede katere je šJ1, R '!e’ hai f ?Wer pozval S r>ot vJ° imajo do go- kjV^vr vidi' ao 80- veljal ! A poziv in v,1 sindikalnim •»ktsn0 Jbieravg^ drUR,m- ki jL*°8Uia* if- državni Ij1,* kauSelesa p \ župunu 1» ®°Vjk *r° _ pou)sonu no- Bhii?tn lzzivalnikrai.a zaradi ti^evL hi , b besed na tea- in a- I-os *8a Priredili jil JU hjblreč AnRelesu. 2u-VJ'da ? bščey v zVezi z be-omunii" j' Ponda-<>' i>. to A. pokopal "e evu v 8voipJ,evo*jno tol-Hn^onfvjal: »v™ od8ovoru ?t>Uvah in mi ne b0- 1,1 8 "kšiia^’ Mi sm' ne b°mo b(l hii?}, OaiinAl0 zadovolj-H,’ he „ '?io n življenja *čtv sega noben po- &y »vo%va-ga* i 'is1 n*.Je p,- Jem govoru 4 bolje u ^ ozračje, za- ilstN’ ie ' 'Včasu, b°do bali bil dejai j-b -s« sprala L4« bi p0vabl,^usdev, ali 1 bok- ahle z name- V.ki jbli ^»pravili vtis Jji> u» 'ailto v b na ko-s tr,r' A sbil ’ yam rečem, lr'l jlt*ba Priden, dva- * hlt| - sem, in ne ^d»ll -Vrnem 1 Ur in *<*\Nato pa da bomo pokazali vfečjo modrost in našli skupno govorico ter da se bomo vsi borili v ta namen.« še prej je Hruščev ponovil svoj predlog za popolno razorožitev. 2upan iz San Francisca je danes pojasnil neko podrobnost v zvezi z njegovim včerajšnjim razgovorom s Hruščevom glede Kitajske. Hruščev je izjavil, da bodo ZDA zgubile današnji položaj in prišle na drugo ali tretje mesto kot velesila in da bo vsekakor drugo mesto konec koncev zavzela Kitajska. Danes si je Hruščev ogledal San Francisco. Izjavil je, da je to najlepše mesto v ZDA, kar jih je do sedaj videl. Nato se je vkrcal na poseben čoln in si ogledal pristanišče. Coln so spremljali štirje čolni ebalne straže, ki niso pustili drugim ladjam, da se približajo. Med izletom je Hruščev izjavil, da misli Sovjetska zveza ukiniti 90 odstotkov svojih križark in posveča svojo pozornost podmornicam, minskim ladjam in torpedovkam. Neki časnikar je izjavil Hru-ščevu, da je razumel, da hoče Sovjetska zveza zgraditi največjo mornarico na svetu. Hruščev je odgovoril: «Nisem rekel tega. Ce bi bil rekel, bi se zdela grožnja.« Neki časnikar ga je vprašal, čemu SZ ne gradi največje mornarice na svetu, in Hruščev je odgovoril: »Povejte mi, kakšna je moč vaše mornarice, in jaz vam bom povedal, če smo močnejši, toda potem bi lahko rekli, da se hvalimo.« Sovjetski minister za kulturne izmenjave Žukov je izjavil, da besede Hrusčeva, da sovjetske podmornice hodijo na ribolov, ni šala, ker ima SZ posebno opremljeno podmornico za ribolov. Na neko drugo vprašanje med izletom po morju je Hruščev izjavil, da Sovjetska zveza znatno zmanjšuje moč tajne policije, druge policije in «organov za zatiranje proti-državne dejavnosti«. Izlet po morju je trajal 40 minut in zatem je Hruščev obiskal urad za nameščanje pristaniških delavcev in drugih dninarjev, ki ga je bil obiskal tudi zjutraj. Tu ga je obkolila množica delavcev. Delavcem je izjavil: «Pri obiskovanju Amerike sem imel vtis, da hočejo tu delavci mir, prav tako kakor ga hočejo delavci Sovjetske zveze.« Dva visoka funkcionarja, eden predstavnik delodajalcev, drugi pa predstavnik sindikatov, sta spremljala Hrusčeva v urad. Pristaniški delavci so se zgrnili okoli Hrusčeva in ta e izjavil: «Zahvaljujem se za dober sprejem. Tolmačil bom vaše pozdrave sovjetskim delavcem in prinašam pozdrave sovjetskih delavcev ameriškim delavcem.« Pripomnil je: «Mir ne zadostuje. Hočem, da bi bilo delo in dobre mezde.« Sindikat pristaniških delavcev, ki mu predseduje Harry Brid-ges, ki je bil navzoč, je bil pred leti izključen iz sindikata CIO, češ da ima levičarske tendence. Med obiskom v namestitvenem uradu je neki delavec podaril Hruščevu svojo kapo, Hruščev se je z njo pokril in je izročil svojo kapo delavcu Zatem je odpotoval v San Jose, 80 kilometrov od San Francisca, kamor je bil povabljen na večerjo v menzi družbe ((International Business Machi-ne» (IBM). Med potjo so ga prisrčno pozdravljale skupine ljudi. Predsednik družbe Thomas Watson je med večerjo izjavil, da gledajo Američani na sovjetske uspehe po drugi svetovni vojni kot na »srečno okoliščino in ne kot na izziv proti našemu sistemu«. »Mi Američani, je dodal, občudujemo mnoge vaše stvari: vaši uspehi v zvezi z raketami, vaši sputniki, vaša raketa na Luno so občudovanja vredne stvari. Ne razumemo mnogo stvari, ki jih delate. Toda prepričan sem, da je vaše ljudstvo v enakem duševnem stanju glede nas. Vsekakor pa je spodbudno, da se vi in vaše ljudstvo trudite, da bi nas razumeli, kakor se mi trudimo, da bi vas razumeli.« Na koncu je vvatson Izjavil, da ljudje v San Jose menijo, da je ((temeljni vzrok naše industrijske proizvodnosti dosto. janstvo naših uradnikov«. Hruščev je odgovoril: ((Želim se vam iskreno zahvaliti za topel sprejem meni in mojim tovarišem. Komaj sem prispel, toda kar sem videl, mi ugaja. Vidim, da niste samo dober predsednik pač pa tudi fin psiholog in fin diplomat.« Ob povratku v San Francisco je Hruščev obiskal neko veliko tržnico in se tam pomešal med številne gospodinje. ki so izbirale blago. V trgovini je nastala velika zmeda, ker so se gospodinje zgrnile okoli Hruščeva, fotoreporterji pa so se povzpeli na vsa mogoča višja mesta, da bi laže slikali. Hruščev si je ogledoval razstavljeno blago in se razgovarjal s posamezniki. Po dolgem trudu je varnostnim organom uspelo napraviti zaščitni kordon okoli Hruščeva. Voditelji sindikatov AFL CIO so rocoj objavili izjavo, s katero obtožujejo Hruščeva, da vodi še tršo politiko kakor Stalin glede nemške združitve. Izjava zavrača predloge Hruščeva o razorožitvi. Predsednik Meany pa je objavil izjavo, s katero poziva SZ, naj «osvobodi sužnje«. ——«»----- Bohlen svetovalec Herterja za sovjetske zadeve WASHINGTON, 21. — Ameriški poslanik na Filipinih Charles Bohlen je bil imenovan za posebnega svetovalca državnega tajnika Herterja za sovjetske zadeve. To je danes javil državni departma. Bohlen je bil poslanik v Moskvi od leta 1953 do 1957. Predvideva se, da bo Bohlen lahko nastopil svoje novo mesto pred koncem oktobra. televiziji. l.loyd je izjavil, da visna od nadzorstva nad ra- je bila ženevska konferenca o razorožitvi neposredni rezultat potovanja Mac Millana in njega v Sovjetsko zvezo, ter je dodal, da je ta konferenza ♦ omogočila ugotoviti, da se pripravlja sporazum«. Glede govora Hruščeva v skupščini OZN je Lloyd izjavil, da je zadovoljen, ker je Hruščev vztrajal pri razorožitvi, ter je dodal: «Misiim, da je važno, da znova obravnavamo vso zadevo«. Tedaj je Mac Millan poudaril, da je rešitev vprašanja od- zorožitvijo. Lloyd je dejal, da «se zdi, da Hruščev sprejema nadzorstvo«, ter je pripomnil: ♦ Naš namen je ukiniti vse jedrsko orožje in vse orožje za množično uničevanje in zalem izvršiti klasično razorožitev«. Mac Millan je zaključil razgovor, ki je bil organiziran v okviru volilne kampanje, s pozivom volivcem, naj oovedo, ali želijo, «da jih isti voditelji zastopajo pri teh važnih pogajanjih«, ter je izrekel prepričanje, da bo odgovor pritrdilen. SZ zahteva, naj se njen predlog o splošni razorožitvi sprejme na dnevni red Resolucija Indije, Liberije in Maroka o jedrskih poizkusih NŠEW YORK, 21. — Sovjetska zveza je danes predlagala, naj se vprašanje splošne in popolne razorožitve sprejme na dnevni red skupščine OZN. Gromiko je predložil skupščini spomenico, v kateri zahteva, naj se to vprašanje nujno obravnava. Spomenica izreka upanje. da bodo Združeni narodi in vse države članice iskale praktično rešitev giede splošne in popolne razorožitve, in dodaja, da bo splošna razorožitev «prispevala k ustvaritvi potrebnega ozračja za medsebojno zaupanje med državami ter odpravila hladno vojno in preprečila, na se mednarodni spori rešujejo s silo». Indija, Liberija in Maroko »o danes zahtevale v skupščini OZN ločene debate o zahtevi za prepoved jedrskih eksplozij in o prihodnjih francoskih poizkusih v Sahari. Tri države so predložile načrt resolucije ki loči vsa vprašanja, ki se tičejo jedrskih eksplozij, od splošne razprave o razorožitvi. V skupščini OZN je bilo danes ponovno načeto vprašanje sprejema Kitajske v OZN. ................................... Hruščev bi rad obiskat Italijo Pella je odpotovtd Pred odhodom se je pripravil na odgovor avstrijskemu zunanjemu ministru glede Južne Tirolske - Fanfani je v Arezzu nenadoma predlagal tri ali štiristransko koalicijo (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Zunanji minister Pella je nocoj odpotoval v New York, čepiav njegov odhod še ni bil predviden za danes. Vzrok, da je pohitel, je izjava avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega, ki je napovedal, da bo vprašanje Južne Tirolske sprožil pred skupščino OZN, v primeru da razgovori z italijansko vlado ne bi imeli zaželenega izida. Zato se je Pella pred od- lllltt lltllll IIMHIIIf MIH MII •IIIMIHIIIIIItllll tllltl lil L!oyd in Mac Millan o razorožitvi LONDON, 21. — Mac Millan in Selwyn Lloyd sta imela včeraj medsebojni razgovor po iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii hodom posvetoval s pristojnimi funkcionarji svojega ministrstva in s predsednikom vlade. Novinarjem pa je izjavil, da Italija v nobenem primeru ne more dovoliti, da bi »Gornje Poadiž-je» postalo predmet razpravljanja v OZN, ker da gre za izključno notranje vprašanje. Pella je dejal, da se zaveda, da ima Italija prav in da bo njegov odgovor «primeren važnosti tega vprašanja«, če ga bo Avstrija načela pred skupščino.« Izvedelo se je, da bo Pella zagovarjal tezo, da Avstrija krši črico in duha listine OZN, ki izključuje vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Italijanski zunanji minister bo govoril pred skupščino OZN 23. t. m. Pred odhodom je izjavil na letališču^ da bo Italija v okviru svojih možnosti storila vse, da se medsebojno zaupanje v zvezi z obiskom Hruščeva v ZDA še nadalje razvije, tako da si italijanska vlada ne bo mogla očitati, da ni dala svo>ega prispevka in da je zamudila priložnost. Dnevnik ((Paese Sera« pa je objavil danes razgovor svojega ameriškega dopisnika s Hruščevom, ki je med drugim izjavil, da bi rad prišel na obisk v Italijo, če bi ga italijanska vlada povabila. Toda zdi se, da Segni in Pella za tako vabilo nista navdušena in da se ne bosta zmenila za izjavo predsednika sovjetske Men (les snujeta France in laburistično Depreux stranko Združitev med mendesisti ih avtonomnimi socialisti - Na kongresu, iia katerega bodo povabili nekomunistično levico, bo uradno ustanovljena nova stranka PARIZ, 21. — Leta 1960 bo imela Francija veliko laburistično stranko, ki jo bo verjetno vodil bivši . predsednik vlade Mendes-France, ki sedaj vodi demokratično opozicijo proti de Gaullu. V tem gibanju se bodo poleg Mendeso-vih radikalov združili še ((avtonomna socialistična stranka«, ki jo vodita Depreux in Ver-dier, »zveza socialistične levice«, ki jo vodita Claude Bour-det in Gilles Martinet, ter na splošno vse nekomunistične levičarske sile. To je nocoj sporočil bivši radikalni poslanec Charles Hernu, ki je bil eden glavnih ustvarjalcev združitve, do katere je prišlo včgraj med mendesisti in avtonomnimi socialisti. »Laburistična stranka, je izjavil Hernu, bo uradno proglašena na kongresu, na katerega bodo povabljene vse sile demokratične levice. Naša glavna nalega je postaviti temelje zavezništva med političnim liberalizmom Mendes-Francea in socializmom De-preuaca. Rezultat te združitve bo ustanovitev liberalnega socializma, ki bo imel podoben politični program, kakršnega imajo britanski laburisti. Picr-re Mendes-France ne išče položaja v tej stranki, toda ver- Nato _ ____ •em gotov/jetno jo misli usmerjati.« Ce se bo naš načrt v celoti izvedel, bi lahko imel zelo važen pomen. Ne samo, ker bi se s tem spet povrnil na politično pozornico Mendes-France, pač pa ker bi združeval vse opozicijske levičarske nekomunistične sile in jih usmeril na nov način, s katerim upajo, da bodo premagali nejasne politične sheme, ki so podlaga peti republiki. Nekateri domnevajo, da bi morebitna laburistična stranka, ki bi se utrdila, lahko bila velika privlačnost za dezorganizi-iane množice Molletove socialistične stranke in tudi za tiste, ki so razočarani s politiko KP Francije. Ugotavlja se, da je do pobude prišlo v ugodnem trenutku, ko se pojavljajo prvi znaki krize med go-lizmom: ti znaki so: Bidaulto-va ustanovitev «Rassemblea-ment pour 1’Algerie Francai-se»; spori med poslanci goli-stične zveze za novo republiko glede Alžirije in vedno ostrejša kritika, ki jo proti de Gaullu izrekajo ljudje, ki so sicer pomagali, da je maja 1958 prišel na oblast; vedno večje nezaupanje francoskih kolonov v Alžiriji do cjoveka, v katerem so prej_ vider, zagovornika #inlegracije». Se celo bivši predsednik vlade Gaillard je včeraj med drugim izjavil: »Parlament je po- stal senca. Ce bi znali združiti vse sile napredka in realizma, bi imeli v rokah sredstvo za rešitev vprašanj, ki r.as tarejo. Sedanja večina je najbolj reakcionarna, kar jih je Francija imela v zadnjem stoletju. Ta večina je samo izraz trenutka. Ce republikanci ne ostanejo strnjeni, bodo poraženi, ko sicer lahko zmagajo.« Vrhovno poveljstvo francoske vojske v Alžiriji javlja, da bo v kratkem začelo novo ofenzivo proti Alžircem. ---- Lombardi pri Kardelju BLAGRA D, 21. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kardelj je sprejel nocoj člana vodstva PSI Lombardija, ki je od sobote v Beogradu kot gost SZDLJ. Davi se je Lombardi razgovarjal z Veljkom Vlahovičem. Zatem je imel tiskovno konferenco na sedežu zavoda za mednarodno delavsko gibanje. Kardelj je sprejel tudi skupino italijanskih socialističnih županov, ki jih je predstavi, voditelj delegacije in predsednik pokrajine Livorno Torreg gisni. vlade. Sicer pa je njegova izjava povzročila v Rimu precejšnjo senzacijo. Živahne komentarje je povzročil tudi govor nv.nisira Boia na pokrajinskem demo-kristjanskem kongresu v Arezzu, v katervm je kritiziial Pellovo zunanjo politiko, kar dokazuje, da vlada v tem pogledu med Segnivimi ministri neenotnost. Bo je dejal med drugim, da bo dozorevanje novega psihološkega ozračja in novih oblik mednarodnega tekmovanja ustvarilo probleme, spričo katerih Italija ne more ostati nepripravljena in se ne m-re zadovoljiti s skoraj lenim ponavljanjem argumentov, ki se jih je posluževala v preteklosti. Komentatorji poudarjajo, da izraža Bo misel bivših gronkijevcev in s tem misel današnjega predsednika republike. Tudi ta opomin kaže na razprtije v sedanji vladi glede politike pomiritve v svetu. S tem opominom seveda Pella ne more biti zadovoljen, i.i trdi se, da je pri predsedniku Segniju protestiral proti izjavam ministra Boia, češ da so neprimerne zlasti v sedanjem trenutku, ko on odhaja v New York. 3aje se je Segni strinjal s svojim zunanjim ministrom in izjavil, da ni zadovoljen s tistimi ministri, ki na sejah v,ade soglašajo — pa čeprav s pridržki — z njeno zunanjo politiko, a jo pozneje v javnosti kritizirajo. Spričo vsega tega se govori, da bosta Segni jn Pella odložila svoje potovanje na Japonsko, ki je bilo določeno za 15. novembra. Precejšnjo senzacijo je vzbudil tudi Fanfanijev govor na omenjenem pokrajinskem kongresu v Arezzu. Ponovno je namreč predlagal formulo »demokratične koalicije«, torej formulo nekdanjih tri in štiristranskih koalicij. Dejal je, da je sestavil ’ po majskih volitvah lani dvostransko vlado s PSDI, ker sta pač samo dve stranki privolili »v izvajanje strategije 25. maja«. Jutri pa se številka lahko spremeni, če bodo v to privolile stranke. »Ce sta bili doslej samo dve stranki za to in jih bo sedaj več — tem bolje,« je dejal Fanfani. Fanfanijeva izjava se tolmači kot nujnost, da se znebi osamljenosti, v katero so ga hoteli spraviti njegovi bivši pristaši tako imenovani «do-rotejci«. Toda spravil je s tem v zadrego najprej Saragata, ki je vedno doslej govoril o »levem centru« in »splošnem neocentrizmu«. Zaradi tega je vedno poudarjal, da njegova stranka ne more sodelovati z liberalci, ker sta njuna programa preveč različna. Nato pa je Saragat začel izjavljati, da je kljub temu Fanfanijeva izjava v skladu s politiko levega centra. Dejal je, da Fanfani nikakor ne misli na obnovo štiristran-ske koalicije in da je zahteval — kar se PSI tiče — prekinitev slehernega sodelovanja s komunisti. Liberalni voditelj Malagodi pa kače, da je s Fanfanijevo izjavo zadovoljen, ker je komaj v soboto predlagal, naj bi se obnovil stari centrizem. Tudi monarhistična struja tako imenovane »socialistične obnove« je navdušena s predlogom bivšega predsednika vlade. Nezadovoljni pa so republikanci, ki poudarjajo, da pred kongresom KD n* bodo nače- njali vprašanja svojih odnosov do vladne stranke. V sami krščanski demokraciji pa Fanfanijevo izjavo obsoja »desni center«, ki se vprašuje, kaj pravzaprav Fanfani hoče, in mu postavlja naslednje vprašanje: Hoče ali noče enotnost stranke? Priznava ali ne priznava Segnijevo vlado in ali jo je pripravljen podpirati? In če bi moral izbirati med glasove desnice in levice ■t- kaj bi izbral? Zelo nezadovoljen s Fanfanijevo izjavo je tudi član sedanjega vodstva stranke De Martino, ki je sicer velik zagovornik centrizma in sedaj očita Fanfaniju, da je že vsem ponujal sodelovanje: od desnice pa do PSI ter da so dosedanji številni in čudni Fanfani-jevi govori prava »antologija protislovij«. A. P. Dc Murville o predlogu Hruščeva PARIZ, 21. — Francoski zunanji minister de Murville jo na vprašanje nekaterih časnikarjev, kaj misli o predlogu Hruščeva o razorožitvi, odgovoril; «Potrebno je, da se ta predlog vključi v program razorožitve, kakor je predložen Združenim narodom. Hru. ščev je v petek prinesel svoj prispevek, ko je sporočil nekatere predloge. Jasno je, da jih je treba skrbno proučiti. O idealu splošne razorožitve se lahko vsi samo strinjajo. Težave so za izvedbo takega načrta. Z drugimi besedami, postavlja se vprašanje nadzorstva in predvsem je treba to proučiti S tega stališča vsebuje sovjetski načrt nekatere strani, ki jih ie potrebno temeljito proučiti. Tako imamo pred seboj načrt, ki ga je v četrtek jiredložil Selwyn Lloyd, in načrt, ki ga je sporočil Hruščev. Vse te predloge bo treba predložiti' pododboru desetih, ki se bo sestal v začetku prihodnjega leta.« Izjave Kreiskega DUNAJ, 21. — Avstrijska agencija APA objavlja med svojimi poročili iz New Yorka izjave Kreiskega po radiu. V zvezi s svojim govorom v skupščini OZN je Kreisky med drugim izjavil: «Morali smo storili ta korak, ker mislimo, da tedanja pogajanja ne opravičujejo upanja za zadovoljivo rešitev. Zaradi tega se je avstrijska vlada, po skrbni proučitvi vseh okoliščin, odločila za to dejanje. Ne more v nobenem primeru škodovati, če se vprašanje Južnega Tirola sproži pred svetovnim forumom.« V ZDA anketa o ^posledicah razorožitve> WASHINGTON, 21. — Ameriški pododbor za razorožitev v senatu bo v kratkem začel anketo o posledicah, bi jih imela sklenitev sporazuma o nadzorstvu nad oboroževanjem med Zahodom in SZ na gospodarstvo ZDA. To je sporočil predsednik odbora senator Humphrey. Senator je iz; javil, da sta sedaj določeni dve tretjini zveznega proračuna za obrambo, in je opozoril na važne posledice, ki bi_ jih imel sporazum o razorožitvi za ameriško gospodarstvo. Te posledice, je dejal senator, so tako obsežne, da je potrebna proučitev dezorganizacije, ki bi jo lahko sporazum povzročil za ameriško gospodarstvo. Humphrey je v zadnjih mesecih večkrat izrekel mnenje, da je mogoče doseči sporazum o razorožitvi s SZ. V zvezi z zadnjim predlogom Hruščeva pa je pozval, naj se ne zavrže, kakor da bi šlo za propagando, pač pa naj se temeljito prouči. Humphrey velja za morebitnega kandidata demokratske stranke za predsednika ZDA. Znano je, da se je pred nekaj meseci osem ur razgovarjal s Hruščevom v Moskvi. Pododbor bo izvršil v vsej državi anketo, in sicer v glavnih industrijskih centrih. Skupščina je razpravljala o priporočilih predsedstva, naj se to vprašanje ne sprejme na dnevni red. Predstavnik Nepala in Afganistana sta predlagala, naj skupščina tega priporočila ne upošteva. Sledila je debata, med Katero se je ameriški delegat odločno uprl, da bi o tem razpravljali. Predstavnik Nepala se je pridružil tezi Indije in Gane in poudaril, da ni mogoče še dalje ignorirati obstoj države s 650 mili ioni nrabi-valcev. irski zunanji minister Alken je obsojal politiko pekinške vlade in je izjavil, da bo v realističnem duhu njegova de legacija podprla tezo Indije. Sovjetski delegat Kuznjecov je izjavil, da tisti, ki nasprotujejo sprejemu Kitajske v OZN, delajo to samo zaradi tega, ker nasprotujejo tamkajšnjemu socialnemu režimu. Zahtevo za razpravljanje o sprejemu so podprli še poljski zunanji minister Rapacki, indonezijski zunanji minister Sastroamidjojo in iraški predstavnik Javad. Skupščina je odložila svoje delo na lutvi zjutraj. Se prej pa Je avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky dolgo govoril o Južni Tirolski, V začetku je izjavil, da Avstrija zaupa v načelo mirne rešitve sporov, in da se to načelo lahko y celoti uveljavi tudi glede Južne Tirolske. Pripomnil je, da je treba obraniti kulturni in gospodarski razvoj ter etnično bistvo tega o-emlia in da se to vprašanje lahko reši samo v duhu listine OZN. Govroil je zatem o scntžermenski pogodbi iz leta 1919. ko je bil Južni Tirol odcepljen od Avstrije. To ozemlje ima sedaj 2396 kvadratnih milj s prebivalstvom okoli 250.000 Tirolcev. Poudaril je, da je Južna Tirolska pod fašizmom trpela zaradi raznarodovanja in da je bilo otrokom prepreecno, da bi se učili v materinem jeziku. Leta 1939 pa je sporazum med dvema diktaturama povzročil odstranitev več deset tisnčev družin. Po drugi vojni so vsa prizadevanja, da bi se našla primerna rešitev vprašanja, doživela neuspeh. Omenil je zatem »italijanski manifest«, ki je bil objavljen v ameriškem tisku leta 1944 in ki so ga podpisali med drugim vidni pol it ični voditelji, znanstveniki in umetniki. med katerim Randolfo Pacciardi, prof. Giuseppe Boi-ghese, prof. Gaetano Salvemi-ni in Arturo Toscanini. V tem manifestu se je predlagalo, naj se Italija odpove svojemu nad« zorstvu nad etničnimi manjši* nami na področju skrajnega severa in serovzhoda svojega ozemlja. Omeni! je zatem sporazum med Avstrijo tn Italijo, ki je bil sklenjen leta 1946, in je dodal, da sta Avstrija in Italija glede izvajanja tega sporazuma v sporu. Dejal je, da je Južni Tirol v primerjavi z dobo fašizma sedaj kulturno svoboden, toda to se ne more reči glede gospodarskega in političnega sektorja. Dejal je, da italijanska uprava spodkopava temelje obstoja Južnih Tirolcev na njihovi rodni zem. lji in dela diskriminacijo, ko iščejo delo. Kar se tiče stanovanj, pa je bilo samo sedem odstotkov stanovanj, ki so bila sezidana s podporo deželne vlade, dodeljenih domačemu prebivalstvu. Zaradi tega je več tisoč mladih Tirolcev zapustilo domačo zemljo. Kreisky je poudaril da postaja južnotirolsko vprašanje vedno bolj tudi socialno in gospodarsko vprašanje. Omenil ie dalje, da se v Južni Tirolski ljudje lahko pridejo pred sodnika, s katerim ne morejo govoriti v svojem jeziku. V. Južnem Tirolu, ki ima 250 tisoč prebivalcev, je samo pet tirolskih sodnikov. Omenil je načrt zakona, ki so ga predložili južnotirolski poslanci za avtonomno južnotirolsko de. želo. Kreisky je izjavil, rta -e pariški sporazum lahko izvaja samo z ustanovitvijo avtonomne pokrajine za Bočen, in Av. strija bo pri tem vztrajal«. Ce ne bo dobila zadoščenja, bo prisiljena obrniti se na OZN, da zadevo čimprej sprejmejo na dnevni red. Na koncu je Kreisky izjavil, da ni tega vprašanja sprožil morda zaradi sovražnosti do Italije pač pa zaradi odgovor, nosti, ki jo Avstrija ima s tem v zvezi. Dodal je: »Nobena stvar nas ne loči od naših sosedov Italijanov razen tega nerešenega vprašanja. Ce se bo našla rešitev, ki ga bo Južna Tirolska lahko sprejela, bi se v Evropi odprle nove poti plodnega sodelovanja« Kako ob vsaki taki priložnosti treba poudariti, da bi pritožbe Avstrije lahko naletele na mnogo večji odmev in razumevanje, če bi Avstrija bila dosledna glede načel, ki jih zahteva za svoje prebivalstvo na Južnem Tirolskem. Toda ko gre za koroške Slovence in Gradiščanske Hrvate, Avstrija pozabi na ta načela in ravna proti temu prebivalstvu mnogo slabše od tega, kar očita Italiji. BERLIN, 21. — Hruščev ne bo obiskal vzhodnega Berlina ob proslavah desete obletnice vzhodnonemške republike, ker bo odpotoval v Peking. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIUIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIItHIIItl Tito o obisku Hruščeva v ZDA in o njegovem predlogu v OZN Vazen korak Vsak pošten človek mora predlog Hruščeva pozdraviti NIRSIC (Crna gora), 21. — Predsednik Tito je včeraj iz Titograda odpotoval v Nikšič, kjer je na zborovanju govoril o gospodarskem razvoju FLRJ, zlasti pa Crne gore, ter o tako imenovanem »revizionizmu«. Ko se je dotaknil obiska Hruščeva v ZDA, pa je med drugim dejal: «Ta obisk smo z radostjo pozdravili, ker smo videli v tem neko veliko stvar, da prihaja postopoma do določenega preokreta v mednarodnih ednošajih, odnosno v položaju hladne vojne. In sedaj, med bivanjem tovariša Hruščeva v Ameriki, med njegovimi razgovori in njegovimi obiski tam,’ bomo budno spremljali vje to, kar bi želeli, da bi tovariš Hruščev in gospod Ei-senhoWer kot predstavnika dveh največjih sil na svetu i-nela neprestano med razgovori pred očmi svojo odgovornost pred vsem svetom, Od njiju je v mnogočem odvisno, ali bo prišlo v svetu do olajšanja, ali bo prišlo do pomir-jenja, ali bo človeštvo lahko z večjim zaupanjem gledalo v svojo prihodnost. Mnogo pričakujemo od tega, toda razume se, da ne vse naenkrat. Mnogo bo že to, če bodo u-speli, da preneha ta mednarodna napetost, ki ima značaj hladne vojne, in če se bodo dogovorili vsaj o najminimal-nejših stvareh To je važen korak naprej. To pomeni, da se bo potem nadaljevalo kajti težko je naenkrat vse te stvari reševati. Morajo se reševati v nekem širšem krogu, recimo v nekem krogu najviš. jih predstavnikov več držav v Združenih narodih itd. Toda ta pot, ki jo je tovariš Hruščev naredil v Ameriko. in pot, ki jo bo napravil g. Ei-senhower v Moskvo, bosta predstavljali za nas veliko u-panje, in mi želimo, d« bi bilo to uspešno in da bi človeštvo osvobodilo skrbi, da bi se ljudje lahko posvetili svojemu ustvarjalnemu delu in bi se med narodi ustvarili boljši odnošaji, kakor so sedaj. To bi lahko koristilo vsem državam in vsem narodom. Govorim v imenu vseh narodov Jugoslavije in verujem, da vse ljudstvo pozdravlja to, kar sem tukaj dejal, ker je to naša politika.« Vedno bomo pozdravili vsak | vprašanje pa je, ali se bo ta tak sestanek in vsako tako po- ----------------- :s;' tezo, ki — kar je razumljivo — ne bo imela značaja medsebojnega sporazumevanja na račun nekega drugega, temveč bo računala o interesih vseh narodov sveta.« Nadalje, tovariši in tovarišice, ko pogledamo sedaj od-r.ošaje Jugoslavije z državami Zahoda, lahko rečemo, da nimamo z nobeno državo, s katero imamo diplomatske stike, slabih odnošajev. Z vsemi državami na Zahodu imamo zelo dobre odnošaje.« «Na vzhodu z azijsko-afriškimi deželami, katere smo imeli priliko obiskati in jih videti, imamo izredno dobre prijateljske odnošaje in s temi deželami se je začela krepko razvijati naša gospodarsKa izmenjava. Tudi te dežele gledajo z velikim zaupanjem na r.as. Naše ljudstvo si je pridobilo zaupanje pri njih s svojo nesebično borbo proti kolonializmu, proti zasužnje-vanju in se bori za osvoboditev tistih držav Azije in Afrike, ki imajo še danes to nesrečo, da morajo trpeti pod jarmom kolonialnih sil. Jugoslavija je bila na strani teh narodov in bo ostala. Proti kolonializmu se bomo borili, ne oziraje se, četudi ima to včasih posledice za nas, ker je naša zunanja politika globoko načelna. Glavni interes je podpiranje te borbe, trenutni interesi pa niso tako važi.» «Zelimo s tega mesta povedati tudi vsem narodom, tako narodom na Vzhodu, ki imajo podoben sistem kakor mi, to je socialistični sistem, kot narodom Zahoda, ki imajo drugačen sistem, da se je pokazalo, kako različni sistemi ne morejo biti ovira za sodelovanje v mnogih in mnogih vprašanjih in še posegno na ekonomskem področju.« Danes pa je Tito v Crni gori v svojem govoru pozdravil predlog Hruščeva v skupščini OZN. Dejal je, da je Hruščev v svojem govoru obrazložil predlog, kako naj bi se reševala mednarodna vprašanja, da bi prišlo do pomiritve na svetu. Hruščev je predložil maksimalen program, za katerega mislim, da je i-dealen, je dejal Tito, Drugo program uresničil. Toda vsak pošten človek, ki si želi mir, mora ta predlog pozdraviti. Tito je dalje dejal, da se govori, da so sovjetski predlogi nerealni. Toda v vsakem primeru pa je za človeštvo realna potreba, da se osvobodi bojazni morebitne atomske vojne, da se osvobodi nevarnosti, ki jih povzročajo jedrski poskusi. Za kritiziranje bo vedno dovolj časa, je dejal predsednik republike, če besedam Hruščeva ne bodo sledila dejanja. Takrat bo zaslužil upravičeno kritiko. Tito je nato dejal, da je sedaj povsod večji optimizem kot v prejšnjih razdobih po vojni, kot na pr. pred dvema letoma ali pa v razdobju hladne vojne in za časa pritiska na Jugoslavijo. »Jugoslavija še nadalje zahteva, naj se skliče konferenca na najvišji ravni, ker je to edini način za pomiritev v svetu«, je dejal Tito. Nato je izjavil, da je bila prav gotovo zgrešena trditev tistih komunistov, ki so mislili, da bo treba najprej čakati uničenje kapitalizma in v tem času voditi proti njemu neusmiljeno hladno vojno ter šele nato začeti s pomiritvijo v svetu. Napaka je v dejstvu, da se s hladno vojno izgublja energija in ovira razvoj socialističnih držav. Zato je namesto hladne vojne mnogo bolj učinkovita metoda tekmovanja med dvema sistemoma, ki bo dokazalo, kateri socialni *i-stem je boljši kapitalistični ali socialistični. Tito je poudaril, da kapitalizem propada in da njegova nadomestitev predstavlja zgodovinsko nujnost. »Ce bomo sposobni delati bolje in dvigati življenjsko raven, uresničevati demokracijo za vsakega posameznika in ne samo abstraktno demokracijo, temveč demokracijo, ki bo ’ imela gospodarsko podlago, v tem primeru se nam ni treba bati, da nas bo kapitalizem prekosil.« Poudaril je nato, da sa v življenju vse spreminja in zato se spreminja tudi kapitalistična družba, ki jo bo v dolgi zgodovini človeštva nadomestila nova družbena ureditev — socialistična ureditev. Vreme viera}: Najvišja temperatura 20, najnižja 12,8, ot> 17. uri 19,2, zračni tlak 1022,2 pada, veter severovzhodnik 6 km, vlaga 66 odst., nebo 7 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 22. J«**®'1'1 .Mavric li „ , 0 Sonce vzide ob 5.30 in z 18.05 Dolžina dneva ,l6 vzide ob 21.04 in 7jt/>ne ® Jutri, SREDA, 23. Slavojka Skupščina tržaških kovinarjev Razvoj pogajanj z industrijci Ub veliki udeležbi občinstva za obnovitev delovne pogodbe Uspela veselica «Rade Pregare» pri Piščancih Šolska obvestila Tajnik FIOM iz Benetk, ki sodeluje pri pogajanjih, je pozval delavce na budnost pred nepopustljivostjo delodajalcev glede nekaterih važnih zahtev V nedeljo dopoldne je bila,] skoro gatovo odločilen: ali bo v dvorani v Ul. Madonnind j prišlo do sklenftve nove delov-skupščina tržaških kovinarjev. | ne pogodbe, ali pa do razbitja Uvodoma je tajnik FIOM-CGIL Semilli podčrtal da so skupščino priredili na poziv vsedržavnega tajništva FIOM, ker smo v kočljivem razdobju pogajanj za obnovo delovne pogodbe in morajo biti delavci obveščeni, kako se pogajanja razvijajo. Nato je govoril tajnik FIOM iz Benetk Conte, ki je istočasno član osrednjega vodstva in ki je sodeloval na pogajanjih za obnovo pogodbe. Tajnik je poudaril važnost dejstva, da so se sindikalne organizacije sporazumele in da so V ZVEZI Z BOLNIŠKIM ZAVAROVANJEM Opozorilo kmetovalcem Do 29. septembra bodo vsi kmetje, ki so vložili prijavo za bolniško zavarovanje, dobili na dom poseben list, ki bo začasno nadomestil knjižico kmečke bolniške blagajne. Vsi oni, ki bodo od 29. septembra dalje potrebovali pomoč zdravnika - specialista ali bi morali v bolnišnico, se bodo lahko z omenjenim listom javili pri zdravniku bolniške blagajne v Ulici Montaneili št. 3, ki jih bo napotil bodisi k specialistu bodisi v bolnišnico. Ob prejemu lista naj vsak kmetovalec pregleda če so v njem vpisani vsi družinski člani. Ce ne bi bili ali pa če lista ne bi prejeli, naj se ti kmetovalci zglasijo v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, kjer jim bodo zadevo uredili. predložile enotne zahteve gle de ekonomskih izboljšanj in drugih vprašanj. Iz odgovora, kj so ga dali predstavniki Confindustrie in Intersinda, pa je razvidno, da so stališča sindikalnih predstavnikov in delodajalcev še vedno zelo oddaljena in da na tej osnovi ne obstajajo nikake možnosti za »porazum. Ponovno se bodo sestali 29. pogajanj in do nove borbe. Na tem zasedanju bodo namreč prisotni naj višji predstavniki združenja industrijcev, ki do sedaj na pogajanjih niso sodelovali in tri sindikalne organizacije so se že dogovorile, da je treba na tem zasedanju sprejeti končne sklepe. Na zadnjem zasedanju so se dogovorili, da ne bodo sporočili tisku vseh podrobnosti v zvezi s predlogi sindikalnih organizacij in zlasti ne, kaj so odgovorili predstavniki delodajalcev. Vendar pa se je izvedelo, da so sindikalne organizacije zahtevale 10-odstot-no povišanje prejemkov, ki naj bi jih računali na osnovi stvarnih prejemkov in tako, da ne bi prišlo do nobenih odbitkov. Glede te zahteve delodajalci niso ničesar odgovorili in bodo sporočili svoje stališče na prihodnjem zase-daniu. Delodajalci pa so odbili zahtevo ,da je treba za 4 do o odst. povečati plače, v primeru, da delavec ni zmožen delati na akord. Glede dopustov pa so predstavniki industrijcev zahtevali stvarno poslabšanje položaja. Iz vsega tega je razvidno, da se kaj lahko položaj na tem sindikalnem področju zaostri. Zato so delavci na nedeljskem zasedanju tudi poudarili, da je potrebna budnost in da je treba vse delavce kovinarskih podjetij opozoriti, da bodo pripravljeni, če bo potrebna še nova bitka za dosego upravičenih zahtev. vodnji alkohelniji pijač (prvi je bil testeninam), je predsednik komisije, ki je ocenjevala trgovine, Zigiotti razdelil nagrade. Prvo nagrado 50.000 lir je prejela prodajalna Delavskih zadrugah na Trgu Peru-gino 7, drugo 30.000 lir podjetje Giordano Petrovich, tretjo 20.000 lir Marcello Chierego Ul. Pascoli 47, četrto 15.000 lir prodajalna Delavskih zadrug na Trgu San Giovanni. Poleg tega so razdelili še srebrne medalje in tri diplome naslednjim prodajalnam: prodajalni Delavskih zadrug št. 84, Justini Zakariji iz Sv. Križa 204 in Stanislavu Turku iz Ul Pieta št. 31. Razveseljivo zanimanje mladine za prosvetno dejavnost - Za kulturni in zabavni spored sn poskrbeli bazovski pevski zbor „Lipa", mladinska folklorna skupina, duet Darko in Darjo, Dolinski trio in zabavni orkester ^Glinščica" Skupščina upokojencev v Bolj umu in Dolini V torek ob 19.30 bo v Bo-ljuncu skupščina upokojencev in v sredo ob isti uri skupščina v Dolini. Poročal bo član vsedržavnega odbora Radich. Prosvetno društvo »Rade Pregarc« je imelo s svojo nedeljsko kulturno prireditvijo pri Piščancih res srečno roko že pri izbiri prostora. Kje bi mogli najti boljši in lepši prostor, kot je travnik »Na paš-nanjih«? Kolikor je potrebno je tam ravnine in prav tam Čemo, da niso _Jjjtl| razočarani, čeprav so nekateri ubrali najtežjo pot — iz Rojana, od koder je »Na pašnanje* daleč in tudi strmo. No, za prihodnje leto bodo tudi oni vedeli, katera pot je najboljša in najlažja. Prosvetno društvo »Rade kjer je treba, se svet za spo- Pregare* iz Rojana — Skork- znanje vzdigne, da se more postaviti oder. Za ozadje temu naravnemu veseličnemu prostoru pa je na gosto zaraščen gozdiček. In razsvetljava! Da, prava razsvetljava, ki se more primerjati z ono v pravem gledališču, kjer z u-metnimi pripomočki usmerijo luč tako, da je gledalcu najbolj ustreženo. Zahajajoče sonce osvetljuje edinole oder, medtem ko je prostor, kjer so gledalci, v senci. In vreme! Saj je bilo ves dan brez najmanjšega oblačka! Zato je bilo tudi občinstva mnogo. Prišli so od vsepovsod. Čeprav je bilo v nedeljo več prireditev na prostem, kamor so vabili občinstvo, se je nabralo na prireditvi pri Piščancih nenavadno dosti ljudi. In po njih lje zbira v svojem krogu povečini mladino. To se pozna povsod, a predvsem pri sporedu. Čeprav je bil sestavljen »za vse okuse« in so ga morali v zadnjem hipu celo nekoliko popraviti, ker niso mogli nekateri najavljeni sodelavci nastopiti, je bilo čutiti pri večini izvajanih točk mladost. Celo pri nekaterih pesmih, ki so jih zapeli Ba-zovci. Da, pri nedeljski kulturni prireditvi pri Piščancih je prav pevski zbor «Lipa» iz Bazovice nosil »levji delež«. Pesmi, ki so jih zapeli Bazov-ci, je bilo toliko, da bi zadostovale za samostojen koncert. Narodne so se vrstile za umetnimi. Vsako pesem so poslušalci lepo sprejeli in vselej nagradili pevce z navduše- veseiem razpoloženju lahko re. j nim ploskanjem. Zlasti pesmi, iiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiliHiliiiimiiilMiiininmiiiiHnitiiiifluiiiiiiiiiiliiiiiiitiiimiinitlMmmiliHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMtHiiiiiiiiMiiimiimiiiMiiiinui Delegacija slovenskih šolnikov obiskala novega šolskega skrbnika Predočila mu je najbolj pereča vprašanja slovenske šole Predpisi za šolsko leto 1959-1960 v nižjih strokovnih šolah Natečaj za večjo potrošnjo brezalkoholnih pijač V nedeljo dopoldne so v dvorani tržaške trgovinske zbornice razdelili nagrade trgovinam na drobno, ki so uredile najlepše izložbe v okviru natečaja za povečanje prodaje domačih brezalkoholnih pijač, ki ga je priredila trgovinska zbornica. Po krajšem nagovoru predsednika trg. zbornice dr. Caidassija, ki je med drugim povedal, da bo tretji natečaj posvečen lokalni proiz- septembra in ta sestanek bo .......................... Konlerenca Mednarodnega komiteja za pomorsko pravo Na Reki so se zbrali predstavniki 20 držav Pozdravno pismo predsednika 1 itu • I/ tfa* lijanski delegaciji tudi nekateri Iržačani V nedeljo se je v dvorani narodnega gledališča «Ivan Zajc* na Reki začela XXIV. konferenca Mednarodnega komiteja za pomorsko pravo, ki ji prisostvuje osoli 200 predstavnikov iz 20 držav. Prisotni so delegati in opazovalci Belgije, Danske. Francije, Anglije, Grčije, Finske, Holandske, Japonske, Norveške, Italije, Nemčije, Poljske, ZDA, Španije, Švice, Izraela, Kanade, Švedske, Turške in Jugoslavije. Italijansko delegacijo sestavlja 14 delegatov med katerimi so prof, Giorgio Berlin-ghieri, znani znanstvenik in avtor številnih del iz pomorskega prava, prof. Amedeo Giannini, predsednik italijanskega združenja za pomorsko pravo, tajnik omenjene organizacije prof. Roberto Sandi-ford, Egidio Dagna, predsednik Zveze italijanskih brodarjev, njekova soproga odv. Ca-milla Dagna, odv. Osvaldo Botta kot predstavnik «Assi-curazioni Generali«, dr. Vito Dante Flore, generalni inšpektor italijanske trgovinske mornarice, prof. Enulio Pasanisi iz Rima, dr. Giuseppe Marca-dante in odv. Lapo Legat. V delegaciji so tudi trije Tržačani in sicer predsednik Tržaškega Lloda admiral Ferran. te Capponi, prof. Enzio Volli in odv. Bruno Forti. Svečano sejo je začel predsednik Mednarodnega komiteja za pomorsko pravo, ki je tudi podpredsednik belgijske vlade, g. Albert Lillar, potem Pa je predsednik Jugoslovanskega združenja za pomorsko pravo dr. Vladislav Brajkovič prebral zboru predstavnikov pravne znanosti, pomorstva in brodarstva vsega sveta pozdravno pismo predsednika republike Josipa Broza - Tita, medtem ko je v imenu Zveznega izvršnega sveta pozdravil konferenco Peko Papče-vič, sekretar za promet in zve. ze Zveznega izvršnega sveta. Sledil je govor predsednika Alberta Lillarda o zgodovini Mednarodnega komiteja za pomorsko pravo in o dosedanjih rezultatih pri kodifika-ciji mednarodnega pomorskega prava. Pri tem je tudi poudaril vlogo in napore funkcionarjev Jugoslovanskega nacionalnega združenja za po-morsko pravo pri organizaciji konference na Reki in v O-patiji. Po plenarni seji so delegati in gosft prisostvovali splavitvi 26.000-tonskega tankerja «Petar Zoranič«, ki so ga spla. vili v ladjedelnici «Tretji maj«. Včeraj je kortferenca nadaljevala delo v komisijah in odborih, ki so zasedali v O-patiji. Delo konference bo trajalo do 27. septembra, pri čemer bodo štiri od sedmih delovnih dni porabili za razpravo o raznih problemih, ki se nanašajo na uporabo atomske energije na področju pomorstva. Toda razpravljali bodo tudi o pravnem vprašanju polo j aža ladij v tujih pristaniščih (problem je bil vpisan na dnevni red na zahtevo italijanskih in jugoslovanskih de. nekaterih Včeraj dopoldne je bila delegacija Sindikata slovenske šole na obisku pri novem šolskem skrbniku dr. Pugliarellu. Člani delegacije so ga pozdravili v imenu sindikata ter izrazili upanje, da bodo lahko sodelovali pri reševanju vprašanj, ki zadevajo slovensko šolstvo. Dr. Pugliarello jim je zagotovil popolno pomoč in izročil pozdrave vsem učiteljem in profesorjem, ki so včlanjeni v sindikatu. Ob tej priliki so člani delegacije seznanili šolskega skrbnika z raznimi perečimi problemi slovenskega šolstva na Tržaškem, zlasti o vprašanju stalnih in prehodnih staležev, učnega načrta, posebno glede ponovne uvedbe tujega jezika, ter telovad nice v šoli pri Sv. Ivanu. Glede staležev je šolski skrbnik odgovoril, da bodo seznami objavljeni brž ko jih bodo pristojne oblasti odobrile. Glede učnega načrta je zagotovil, da se bo zavzel za obvezen pouk tujega jezika; glede telovadnice pa je pojasnil, da so bila dela prekinjena, kar pod ne bo iz linoleja, ampak iz parketov, zaradi česar so morali spremeniti načrte. ««— — Minister za javno vzgojo je poslal vsem šolskim skrbnikom okrožnico s predpisi za šolsko leto i9h9-1960 v nižjih strokovnih šolah. Pouk se bo začel 1. oktobra in bo končal 28. maja. Zaradi ocenjevanja je šolsko leto razdeljeno na tri dobe, in sicer od 1. oktobra do 23. decembra, od 4. aiia-ja do ii muc« in od 14. marca do 28. maja. Poletni rok zrelostnih izpitov se bo začel 20. junija, jesenski pa 12. septembra. Božične počitnice bodo od 24. decembra do 2. januarja, velikonočne pa od 15. do 18. aprila. Kolena in kolajna legatov) ter o še drugih vprašanjih. ................. Na šolskega skrbnika Ta-vello so najbrž tudi že šolniki pozabili, je prej pa javnost, saj ni bil ravno naklonjen našim upravičenim zahtevam. Danes izročitev najemnikom 48 novih ljudskih Toda spomin nanj je osveži, la novica, da so mu ob odhodu darovali spominsko kolajno, kupljeno z denarjem, ki so ga samovoljno odtegnili slovenskim šolnikom pri plači, to je, ne da bi za to vprašali šolnike. Zdi se namreč, da Tavella take kolajne ni ravno zaslužil, kajti slovenski šolniki so morali od njega izvojevati vse s trdo in vztrajno borbo in menijo, da mu je takšno priznanje odveč. Značilno pri tem je, da se ga italijanski šolniki sploh niso spomnili, čeprav bi morda morali imeti več razlogov za hvaležnost. Dejanje slovenskih ljudi, ki soodločajo oziroma bi morali soodločati pri vprašanjih slovenskega šolstva, je v tem primeru takšno, da nas , pri katerem sodeluje država s 5 odst. prispevkom, ter na podlagi zakona »Fanfani* ali Ina-Casa. Z omenjeno vsoto zidajo 66 hiš s 034 stanovanji. Na podlagi zakona št. 640 zidajo 343 stanovanj, zakona št. 408 zidajo .92 stanovanj in zakona Ina-Casa 199 stanovanj. Glede na kraj zidajo v nase- lju San Sergio 31 hiš z 276 stanovanji, na Lonjerski cesti 17 hiš s 151 stanovanji, na E-lizejskih poljanah 5 hiš s 67 stanovanji, v Ul. Buonarroti 2 hiši s 25 stanovanji, v Ulici Fabio Severo eno hišo z 18 stanovanji, v Zindisu pri Miljah 6 hiš s 63 stanovanji, v Resorti v Miljah eno hišo z 9 stanovanji, v nabrežinski občini 2 hiši s 15 stanovanji ter v Boljuncu eno hišo z 10 stanovanji, To število sicer kaže na precej intenzivno gradbeno dejavnost. toda nas ne sme zavesti. Znano je namreč, da so sredstva za gradnjo hiš često že mnogo prej določena ter da se izdelava načr‘ov in njihova izvedba često zelo zavlačuje. Tako s» naber« gradnja mnogih hiš, ki bi morale biti že zdavnaj prej dograjene, ter se številke o gradnji pogosto-ma tudi oonavljajo. S tem pa noče nihče oporekati živahne gradbene dejavnosti, zlasti če se upošteva, da zidajo tu mno. go hiš še posebej samo za ezule. K’jub tej Živi gradbeni dejavnosti še vedno vlada stanovanjska stiska in še ni odpravljena razvada tako imenovanih »buone uscite*. V sredo bo sestanek izvršnega odbora sindikata gradbenih delavcev CGIL. Razpravljali bodo o rezultatih vpiso vanja v preteklem letu, o organizacijskih vprašanjih in o številnih akcijah, ki so jih napravili. Delo tega sindikata je bilo zelo uspešno in so tako dosegli 115 odst. članstva. Seznam kmetov za vpis v bolniško blagajno Tržaško županstvo sporoča, da bo do 30. septembra na občinski oglasni deski objavljen seznam neposrednih obdelovalci v, ki imajo pogoje za vpis v kmečko bolniško bl»-gajno. Proti vpisu ali izbrisu s seznama se lahko kmetovalci pritožijo na komisarja za kmečko bolniško blagajno, in sicer do 5. oktobra letos. Nezgodi na delu Med delom v skladišču lesa na Opčinah se je 53-letni Karel Sosič iz Narodne ulice s sekiro udaril po mezincu leve roke in si skoraj odsekal del zadnjega členka. Sosič se je po nezgodi odpravil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurškem oddelku. Okreval bo v 15 ali 20 dneh. Prav toliko dni se bo moral zadržati na ir‘em oddelku tudi 50-!etni tiskar Aldo Borri iz Ul. Giulia, kateremu so v bolnišnici ugotovili precejšnje poškodbe na dveh prstih leve roke. Borri je izjavil, da so po- ki so primernejše za na prostem. Tem so prisluhnili celo taki, ki petja «po starem« ne cenijo, ker jim je bolj všeč moderna glasba. Lahko rečemo, da so bazovski pevci zaslužili za svojo požrtvovalnost in kvalitetno izvajanje na nedeljski prireditvi vse priznanje. Ponovno so potrdili, da je bilo priznanje, ki so ga prejeli na nedavnem tekmovanju pevskih zborov, res zasluženo. Pevovodja, prof. Ubald Vrabec pa je lahko ponosen na uspeh, ki ga je dosegel z zavednimi bazovskimi pevci. Prva točka sporeda pa ie bila stari tržaški okoličanski ples «Stu ledi«. Nastopili so mladi člani folklorne skupine domačega prosvetnega društva v narodnih nošah. Se trikrat je potem nastopila ta plesna skupina, Enako lepo in lahkotno. Posebno zanimiv je bil Splet srbskih kol. ko so plesali v pisanih srbskih nošah. Kaj je potrebno reči, da sta Darko in Dario navdušila poslušalce? Saj sta ponovno dokazala, da je njuno petje všeč starim in mladim. Navdušeno so jima ploskali, ko sta pela razne slovenske narodne popevke, zlasti one, ki jih je priredil Avsenik. Enakega navdušenega priznanja je bil deležen seveda tudi dolinski trio. Ti trije fantje pa so res pravi mojstri. Kulturni spored je potekal gladko in brez-slehernega za-stanka. Organizacija prireditve je bila zares izvrstna. Potem so »nastopili«, plesalci. Zabavni orkester »(Glinščica« je skoro brez prest.anka igral pozno v noč. Moderne in »stare viže«, poskočne in sanjave, in vabil plesa željne pare na plesišče. Tisti pa, ki so pogrešali «dobre domače kapljice«, so si gotovo poiskali kakega Piščanca, da jim je vsaj za prvo silo po-tešil žejo. Zadovoljni smo zapuščali ve. selični prostor, saj smo prav v tej majhni vasici spoznali, da so še med nami požrtvovalni ljudje, ki se zavedajo, da je prav v, prosveti najmočnejše in edino sredstvo, da se ohranimo. Tega se je začela zavedati tudi naša mladina, kar je najbolj razveseljivo. «»------- Od danes razstava Marie Carli Pueliese V dvorani Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Ul. s. Nicolo bo danes otvor-jena razstava slikarskih del Marie Carli Pugliese. dazsta-va, ki bo trajala teden dni — do 28. t. m. — je pod pokroviteljstvom tržaškega novinarskega krožka. Skupščina zveze invalidov V nedeljo dopoldne je bila letna skupščina tržaške sekcije Vsedržavne zveze poliomie-litičnih invalidov, kateri ie predsedoval vsedržavni tajnik Dosedanji predsednik dr. Sul-ligoi je poročal o delovanju sekcije in o doseženih uspehih, nato pa so izročili diplome za zaslugo ortopedskemu podjetju Variolo ter ustanovitelju tržaške sekcije Arnaldu Umeku. Ob zaključku je bil izvoljen nov odbor. Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učrjim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda. Piazzale V. Gioberti 4 * * * Tajništvo Državne nižje strokovne Irgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v L' (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4 Zadnje šolsko izpričevalo. • * * Ravnateljstvo Državne nitje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeča list ne: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole * * * Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 do sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. * * * Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. * # # Ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra. * # * Dvoletni trgovsko strokovni tečaj na Katinari' obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. * * # Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglakni dezki v I. nadstropju šole v Nabrez« ni. Trg sv. Roka. * # # Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tu.di razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. • • # Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča, da. se vpisovanje vrši vsaki dan od 9. do 12. ure. •HMiiitHiMiiiiiiMitiiiiiiiitiiHiiiiiiinaiiiiiiiiiitiittiiiaiiiiiiiiiiiiiiit •lunin iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiaiaiii ii uifiiiHtttniiiiiiiinniiiiiiiiiHiiHiil Izpred kazenskega sodišča «« Razprava o »operaciji Koroneo postaja vedno bolj zanimiva Tudi jetnika Di Pinta, ki je znan zaradi procesa o tragični smrti njegove žene, so hoteli karabinjerji z denarjem dobiti za pričo Ne samo osebam, ki so sedaj na zatožni klopi, temveč tudi takim, ki bi jim lahko služili za pričevanje, so karabinjerji ponujali denar, da bi od njih izvedeli »podrobno-sti* o organizaciji bega Devi-narja. Doslej tega nismo ve- deli, včeraj pa je to potrdil Domenico Di _______________ Pinto, ki je znan po procesu, ki ga je imel zaradi tragične smrti žene Alojzije Orel v morju ob barkov-ljansk; obali. Di Pinto, katerega so pripeljali ukler.jene-ga iz zaporov (brž ko so mu odvzeli lisice, se je pritožil, češ da so bile pretesne), je povedal, da so mu ponujali denar, katerega so mu celo stavili v žep in mu obljubljali delo ko bi prižel na svobodo. Hoteli so tudi, da bi podpisal zapisnik, ki je vseboval le nekaj vrst, popolnoma na dnu lista, kar pa Di Pinto m hotel. Večji del izjav, ki so v zapisniku, je Di Pinto včeraj preklical ali dal za njih drugačno obrazložitev. Včerajšnja razprava je bila precej razburkana. Tožilec se je večkrat ogrel, a tudi o-bramba ni mirovala, ko je prišel kot priča na vrsto narednik jetniških paznikov ScibeL ta. V njegovem zapisniku je napisano,, da je Segotta, eden od obtožencev, vedno ubogal njegova povelja. Samo enkrat se ni držal navodil, ko ie Cetina spravil v celico, kjer sta bila Ferkovič in Di Pinto. Sicer je Scibetta pojasnil, kako je bilo tedaj n kakšna je bila njegova haloga, kakšna pa Segottova. Toda tožilec je dal zapisati v zapisnik razprave besede, ki jih Scibetta po mnenju obrambne ni izgovoril, zaradi česar je odv. Morgera zahteval, da pride tudi ta pripomba v zapisnik. Kasneje se je isti odvetnik še enkrat razburil in ker se je tožilec upiral, da bi nrišla neka izjava bivšega direktorja koronejskih zaporov dr Vita-leja v zapisnik, je zahteval, da sodišče odloči to z odločbo. Jasno je, da se je moralo sodišče umakniti v sejno dvorano in sestaviti odločbo, ki je bila v prid cbrambe. Za včerajšnjo razpravo je vladalo precejšnje zanimanje, ker bi morali zaslišati Devi-narja, ki je dal karabinjerjem možnost, da so sploh sprožili preiskavo, ki je dobila ime «operacija Koroneo«. Toda na zahtevo odvetnikov, ki so ob- vestili, da bodo predložili pre-ins' pis razsodbe tunnskega porot, nega sodišča, pred .katerim se je Devinar zagovarjal in ker bi moralo imeti sodišče v ro- kah Je pred zasliševanjem priče seznam paznikov, ki so bili tiste novembrske noči, ko je Cetin skušal zbežati, v službi v zaporu, so Devinarje-vo zasliševanje odložili na sredo. Zasliševanje ostalih je bilo več ali manj na isti ravni kot do sedaj; obtožena Cesare Susmel in La Raja sta vse tajila ter pripomnila, da so De-vinarjeve izjave zgolj fantazija. Po Domenicu Di Pintu je prišel pred sodnike bivši direktor zaporov dr. Ranieri Vi- tale, ki je orisal notranjost zaporov in navedel, kakšne pregraje so bile, preden bi kak pripornik sploh prišel na svobodo. Po njegovih izjavah sodeč lahko brez skrbi trdimo, da nihče ne bi mogel uiti iz Koronea na način, ki ga je navedel Devinar. Devinar pa je pravzaprav navedel tri variante, eno težjo od druge. Da bi dokazali neosnovanost Devinarjevih izjav, so odvetniki zahtevali sodni ogled zaporov, še posebno ker je Devinar med drugim izjavii, da je skozi neko okno opazil La Rajo, ko se je na dvorišču pogovarjal s Piccinijem. S tistega mesta, tako trdi La Raja, pa ni mogoče videti ničesar, ker visok zid zakriva pogled na dvorišče. Vsekakor je razprava posta ja bolj zanimiva in živahna. Proces se bo nadaljeval v sredo zjutraj. * * • Včeraj je bila na prizivnem sodišču prva razprava o prizivu državnega pravobranilstva proti razsodbi o jugislo-vanskem bencinu. Razsodba civilnega sodišča je potrdila veljavnost čl. 38 Videmskega sporazuma, zaradi česar je bi. la finančna uprava obsojena na plačilo sodnih stroškov. Proti tej zanjo nepo voljni razsodbi, je finančna opriva vložila priziv. Včeraj so razpravo odložili na 9. novembra. Pripomniti moramo, da razsodbo prizivnega sodišča ni mogoče pričakovati pred marcem ali celo aprilom prihodnjega leta. Nadalje obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1959 z otvoritveno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cenkvi sv. Ivana. **# Začetna sveta maša za učence učiteljišča in trgovske aka demije v Trstu bo v četrtek, 1. oktobra ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. ZAPRTA CESTA Tržaško županstvo sporoča, da bo zaradi napeljave vode, luči in plina v naselje Sbrf Sergio zaprta za promet od danes naprej stara istrska cesta od Ulice Zandonai do zaključne postaje trolejbusa številka 19. KONCERTI V petek bo v Avditoriju v Ulici del TeatFO romano, drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Otmarja Fe-dermutza s sodelovanjem pianista Giorgia Vianella. Spored: Bartok: Plesna suita (prva izvedba v Tr.Au); Re-spighi: Koncert za klavir in orkester (prva izvedba v Trstu); Čajkovski: Šesta sinfo-nija (»Patetična*). Prodaja vstopnic v centralni blagajni v Pasaži Protti 2. KINO D Excelsior 15.30 «Pozor na vdove«, D Day, J- Lemmon. Fenice 16.00 «Za en dolar časti«, John Waync, Dean Martin, An-gie Dickinson. Technicolor. Arcobaleno 15.30 »Ažurna obala«, A. Sordi, Rita Gam. Cinema-scope, technicolor. Superclnema 16 00 «U-57 protina, pad s torpedi«, John Bentlev, Brett Halsey. Fllodrammatico 16.00 «Hoja na sto kilometrov«. M. Merlini, M. Carotemito, Taranto. Noto in Girotti. Grattacielo 16.00 »Mož za Cinzio«. S Loren, C. Grant. Cristalio 16.30 «Usmiljenje za me. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. in 21 septembra t. 1. sc je v Trstu rodilo 12 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 13 oseb, f)orok pa je bilo 17. POROČILI SO SE: uradnik Sergio Del Piero in gospodinja Gian. na Mitis, šofer Tullio Caselli In Uradnica Fulvia Grassi, šofer Mi-chele Cocolo in gospodinja Elda Maier, uradnik Tullio Zangrande ir- gospodinja Christl Serge, urad. riik Carlo Bisiani in dr. prava Liliana Ballarin, uradnik Giuseppe Tabor in uradnica Rita Sca-iembra, uradnik Dario Bossi in šivilja Nivia Carboni, uradnik dr Fulvio Balzia in gospodinja dr. Caterina Polonio, irgovec Giorgio Hirsch in gospodinja Maria Luisa Moro, upokojenec Giovanni Perlot in gospodinja Lucia Cortese, tramvajski sprevodnik Anteo Alessio in prodajalka Le-tizia Furlan, geometer Fabio Ba-lanza in učiteljica Maria Luciana Carraro, tesar Domenico Co-letta in delavka Corinna Carli, uradnik Valerio Covacich in uradnica Silvana Scariavez, barist Dario Stella in šivilja Maria Can-ciani, prodajalec Elio Mastrocia-ni in šivilja Bruna Marini, hotelir Ermanno Gerbino in gospodinja Llcia Grusovin. UMRLI SO: 93-letna Federica Zupicich, 47-letna Anita Vidini por. Ferri. 58-letni Mictiele Gan-dolfo, 62-letni Giovanni Bonetti, 5(Wetna Eufemia Tonclc por. Spa-rago, 64-letna Ivana Snidersič por. Bordon 82-letni Giovanni Costanzo, 91-ietna Marija Mavrič por. Antonini, 48-letni Giuseppe Marsich, 77-letni Rudolf Kristan. 61-1 etn i Francesco Lelll, 45-!etn( Bruno Konič, 72-letna Ivana Ste-fanek por. Cisilln. DAROVI IN PRISPUVKI Ob trideseti obletnici smrti Ivanke Placer darujejo v počastitev njenega Sipomina soprog in otroci 2.000 lir za Dijaško Matico. KAZNI OltVENTILA Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v TrsLu, Ul. S. Nicolo 11-11., tel. 29403, obvešča, da je odprto vpisovanje za tečaje ruskega jezika za leto 1959-60. Vpisovanje se sprejema vsak dau od 10.30 do 13 in od 16.30 do 19.30 na sedežiji združenja. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Kotna 16; Man-zoni, Ul. Settefontatie 2; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Kovls. Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul Com-bi 19. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpe nižje čene, v drugem naj- pcu ao naj- višje. v 3. pomaranče; »ovalne« . . limone . . smokve . . . jabolka; «1» ....st «11. * ........ hruške . . . . i breskve I. . . breskve II. . slive ...... grozdje . .. i pesa .......... zelje ......... čebula . . .» novi fižol , , stročji fižol . vazna solata . melnneane . . krompir . . oaradižnik . t paprika zeleni radič . špinača . . . . bučice prevladujoče) 235 271 247 94 142 118 18 100 47 * i i . t 83 118 106 41 71 59 83 176 130 83 118 106 47 59 59 36 59 36 118 40 90 36 59 36 41 94 142 118 59 118 94 80 150 130 59 94 83 59 118 71 24 39 26 36 106 65 50 400 80 118 176 154 118 212 142 53 76 70 41 36 Večina blaga se prodaja po prevlad, cent (3. stolpec). Valute Zlati funt Marengo Dolar . , , Frank franc Frank Ivic. .' Sterling Dinar Šiling Zlato .... Zah. n. marka Milan i Rim 5850.— 6000,— 4350,— 4450 — 617.— 621— 123.— 126 — 143.— 144 — 1725 — 1750,— 74,— 76 — 23.60 24,— 704.— 706.— 147,— 148.-1 so«, J. Simmons, R. >„1. Capitol 15.30 »Mal'!«,, f 118 zabeth Taylor, L J|_ Landford. -Kduttb Astra Roiano Vt.W * Aiabarda" J6.00 ***.$ Aldebaran 16.00, l9T“i(»S ||(Q «Quo vadiš«, n. ^ » Ariston 16.00 «11 tAbotie«.G Auroara^6.3? Gloria Talbot. M Vittorio Veneto ^ V Ir Toto m Aldo ra „ n ^ Marconi 16.00 »Vsak p: us čitnice«, Fernar.de .,((ji Massimo 16.30 Montiel, R. 1 Vovo cine 16.30 «*«, pada«. Jack Mahon«^ Oaeon 16 00 »Poizbt n ^ jaeon iouu teklost«, V. Corte ICKlOSl«, v. Radio 16.00 «Zadnk Montgomer.v. t6 00 «^i| je Secolo (Sv.. Ivan) -—kiI ■ scoio lov., 1' k polago kralja«, k- Jsu Maraiš. LETNI: njfibn Paradi so 20.00 in k D. Kerr, me.-.o», d. jjrou Stadio 19.45 P a k», .V viO ^ Kidu«, S. Brady ^ Vaimaura 1045 «A' M. Brando. MSLJf ^ Verdi »Krik Kotnan^ M v? ‘•liti Pot '»ii, 2.— TOREK, 22. P t ““ r ll* 1IADIO THST * 5 'tkij 7.00 Jutranja «1 7.00 Jutranja s—~, obvezno, drobiž ^ lji u, 12.10 Za vsakogar n % { svetu kulture; 12.55 J* ^ mando Sciascia; }/■ p, željah; 17.30 Pleši«? /l0 S? " * Z začarane' police, J^ ni koncert ork.enstrcicvei'5!i'i’ * R harmonije; 18.40 I „ lOfiH Utr miri IZ ZH**' .»ehS, , u Ildl IIIUIHjC, -an05l> . ) ^ 1) 19.00 Utrinki •« f ^ nike; 19.20 Peitr h-rd Vš k, Šport: 20.30 KicM^ g J. Siegfried, opera v djjj - tretje dejanje, „ vf. Itpj Bojan Adamič; f2. ^ <*■ odkrivanja sveta. ju AL t ples; 23.00 Pri klav‘JJot ... ’a 13»>' JR tum: 23.30 Glasba 1 , 4^ r »last*;J »k 11.30 Komorna^ *Gu^| ^ Tretja stran; 123"' bum; 17.15 Revo!ucA.n bum; 17.15 ncvu‘ j w• martru — deseta ' ‘ s>' Koncert — ding' pia, 21.00 Figarova ra v štirih dejanji". a inarfa \ P1 nika iz jugoslovansk«cert. - j 18.10 Simfonični % 5 kv V ritmu z V ritmu z Ari ,. p-19.30-22 15 Prenos * t. May in njegov Glasba za lahko n j SLOVENIVA % 327.1 11, 202.1 •j 7#l) tf, Forcčila: 5.00. lij, 10.00, 13-t 't. I5-00 j4 i 2200. 22.55 otrokf’,1«), k 8.05 Oddaja za o tu :n tam; 9.00 <-tineja; 10.10 Dva^P ni 1 c j d, xu.iv 1^*- • »Marta« Friedricha^.. 1 . Radi bi vas za0* poi°Ml dom in žene; ll;‘as[0ve|*5fl raguayps; 11.30 ‘L, P«t A raguayos; u.ov •••- pei -n stične glasbe; 12.. jsKj »A pesmi; 12,15 K,ne‘.ave S 9 Jože Kregar: Prl.p A1P danski vrt; 12.2a..^»nrie .4 danski vrt; 12-' 12.40 Emmanuel Gb ralna suita: 1330„ s 1 sti; i ,UIU. S . - .. 14.15 četrt oruedifV,,' Avsenik; 14.30 Pr,ci 14.35 Naši POšlnša po. pozdravljajo: l*,^ fr Niko Štritof: if.O* , Španska rapsodi)s'_, Jibg r.a knjižni polid . Šempeter; 16.20. vas; 17.10 Belo m "Lja, | nist Arthur Rdb'”'.' 18*54 zbornika si»minb • glasba z zabavnim jS.vJ v. Ferda Pomyka' 'nSKe ^ ni globus; 20.00 JlgUrtj pesmi i*je_sekst MUIOI pesmi poje gers iz ZDA: 29'. Vt. — Robert Hosein- dite: 21.47 Maurk* (f|S» za klavir: 22.15 orkester Ray M c ljani; 23.10 Petn^o MM samblom «lhe M° SJ 9 samblom «The »‘" m rr tet«; 23.25 I* glasbe — Povirja !?W rert za dva klav pfaofj orkester — Kar"'nlinli!t1,. , — 15 plesnih m v(jč , RTV Jl'GOSG> n ka RTV JUGU3)?,,,* Od 20.50 dalje p tuje 17.00 Oddaja Poročila; 18.45 Z1»n£ zija; 19.10 Slikar J1 - Jk 19.40 Okrog sve« 20.00 Zenske, ljubezni; 20.30 ea rova svet ba ^ P garova svetba ^ ™ 22.30 Eurovislon utiia-Londona; 23 13 ™ - N O V O: j Staničič: M"1*- ^ , morski rop f Hemingw»y: ® . v rec in morJ rec in n|0rJ<” TRŽAŠKA Trat.Ul. ,f / j I Telelv« e Poletje sestavljal “ -rKev v Zahod. crbela' po' j . . 12 red no pri- letiherSki 'fatedrali . U« Dor,r,v„„ .. j _ jo bil •evem « spadajo v h*i Pa so na-!‘°dr» Nemčiji, ort6rSkega Sk°-dzVale. Rolo- »N ? *«rtu '** 'egitima-le more do katedralo IUs' in a fomarje 4» bi ” h oblasti jVdu \®e teklo v *eveda duhovniki bonnski minister za pošto je baje po namigu najvišjih cerkvenih oblasti Zahodne Nemčije dal izdati milijon- JUDI ADENAUER NAMERAVA V TRIER... tiri milijone Nemcev kosilo za odpuščanje? se obnesel reformator Luther v sedanji Nemčiji? S§S KTl,.- g* m°jl uličici brez skrbi, Programe Pjegovih voznih vsak drugi ,tr„.,ulet v Trier. ki so stali 18 s° delal?1 - turistični Urad; drugi tu-J?dl vse Zahodne je bil ^niških po-tednu poscbnimi Prvem mestu Posebne eno-pa so s kolone so se stekale % po-pri-katedrali Ponovno «da-v b°žjepotnikom Kristusovo oble- J t S F) n m ^ l#iivečii‘xllstusovo ■ '*oyeštvumen*lc>>’ kar S kot • °Stal° po kot i. . *■' šk,)t- Naa P,°jasni1 trio-sk« u Elavn,m tke bazilike vi- syečami med “Kristusova nosit potu; bO pfeni-pfenigov to mu od-v p 'V6te rebkvije. *u branijo takš-katero se je ,tii ie izvirna. Z so. « Z ena- Ponašali tudi v Frankfur-„ omenimo \u8otovm Strokovnja- * ki io v Tr 3 Je bi'a Ktl«uS0V0 ^leru kaže-srajeo, izde-5- in 9. sto-• P° našem n za razne po_ se tSamezmmi ško- *» je ir!k? ško«ia ■ Uk 0rSani»i ‘osnio bož- / .0dgovorraja kot ne' *r W'ole,A^du' ka 5 Cr,1 - ^ celo ,e.,° m na bož- abodnonemški ■ trauss in ce-Predstavni-■atnonemške-tn tudi vo- , nn - Kolo- * bogost ier,kih u' ,sW>0ia*ke?i Priključi-tK’ v *° razm !one tistih *, ft *®ne v Za- i ■ ** » * vojskelfSke eno‘ *ki 8tadiu 6 Pa so v poseben POn- ali or^0zel°* da *tora Slje ime- °načuiZacii0, ki y en» ni niti Se s* razvija in v ^7rTa,° s° ob- clani združe- In avto- na ler Jih ■ganiza- oblasti v svečanem ornatu, na koncu povork ali procesij pa še godba na pihala. Po maši na zbirnem mestu se povorka napoti s pesmijo skozi mesto proti katedrali. Pred bodečo ograjo jih zvočnik opozori; «Bratje romarji, kontrola! Pripravite vstopnice!* Bolniki si morejo pred relikvijo zaželeti ozdravljenja, zdravi ljudje pa naj se zahvalijo za zdravje — jim še svetujejo. Iz katedrale se nato povorke vračajo do Porta Nigre, do kneževega dvorca in nato se razprše po mestu, kajti prebivalci Triera so računali tudi s tem. Zato so po vsem mestu postavili stojnice in šotore, kjer se točijo odlična mozelska vina in kjer morejo božjepotniki kupiti svilene rute z vtkano podobo relikvije, pepelnike z vtisnjeno podobo relikvije, vaze ali .vrče prav tako z vtisnjeno podobo relikvije. Skratka, kakršenkoli spominček, ki naj bi jih spominjal na veliko božjo pot v Trieru. Tu si mo-Vrejo božjepotniki kupiti tudi gramofonsko ploščo z zgodovino čudežnih ozdravitev in z zvoki trierskih zvonov. Spominčki pa niso prav nič poceni, toda mesto Trier je porabilo pol mil':nna mark samo za propagando te božje poti in za nekaj najnujnejših gradbenih del v mestu, ki naj služijo sedaj bož-jepotnikom, pozneje pa meščanom. Toda božjepotnik bo kljub visoki ceni kuDil spominček in denar visokih cen se steka v žepe vsega mesta. Tudi mestne občine, kajti trgovci morajo plačati velike dajatve za svoje .stojnice. Fotograf Da, ki hoče posneti sliko relikvije, mora plačati za prvo fotografijo 400 mark, za vsako nadaljnjo fotografijo pa nadaljnjih 100 mark. Lastniki stojnic in fotografi pa se kljub temu ne pritožujejo. Pomeni, da veliko zaslužijo. Cernu bi tožili oni, če ne tožijo niti lastniki plesnih lokalov. Mnogo mladih božjepotnikov. se po procesiji zgrne v plesne dvorane, kjer se ob jazzovskih melodijah zavrte, in to ne glede, da je bil šele pred kratkim pred veliko sveto relikvijo. • To. kar se tr! mesece zg-poredoma ponavlja v Trieru, bi bil Martin Luter ocenil kot »sramotno trgovanje*. Sveto relikvijo so začeli v Trieru kazati božjepotnikom že v njegovi dobi. pred 450 leti. Ze tedaj je to «komer-cialno-mistično špekulacijo* proglasil za »lažno, sramotno, blazno igro*, za «vrago-vo tržišče v Trieru*. Toda to ie bilo davno, pred obilnimi štirimi stoletji. Vprašanje je, kako bi bilo z njim danes, če bi se drzni' izjaviti' kaj takega Neki novinar, ki se je drznil le navesti mnenie tega verskega voditelja večine nemškega ljudstva, je bil predmet splošnih javnih napadov. Na srečo je novinar citiral Lutra, ker če bi bil to izrekel lcot svoje mnenie. bi ga bili prav gotovo proglasili za nasprotnika vere. družbene ureditve in morda celo zahodne civilizacije. Zelo verjetno bi bilo tako, kajti sko naklado posebne znamke s sliko svete relikvije. Protestanti so se proti temu upi-, rali, toda demokrščanske oblasti so na oblasti in kdo jim kaj more. Zares, kdo kaj more njim, kdo se bo drznil temu ugovarjati, ko je celo sam kancler Adenauer najavil svojo božjo pot v Trier. V treh mesecih, kolikor traja božja pot, je v Trier prispelo že 4 milijone božjepotnikov. Ce prihajajo v Trier božjo pot ljudje, da bi si tu izprosili odpuščanje grehov, kaže da je v Zahodni Nemčiji veliko grešnikov. Kako bi jih tudi ne bilo, če se spomnejo svoje bližnje preteklosti, katere se, po raznih znakih sodeč, niti nočejo o-tresti. E. W. Za-Za Gabor v vlogi Sinje grofice v filmu z istim imenom, ki ga režira Claudio Gora, snemajo ga pa v rimskih ateljejih VELIK PORAST SLOVENSKIH MESTNIH SREDIŠČ V doglednem času štela že 200.000 >r Ze sedaj živi tretjina Slovencev v mestih - Dotok podeželjanov v mesta je v zadnjem času začel upadati zaradi pomanjkanja stanovanj Slovenska mesta so po osvoboditvi, kot vsa mesta Jugoslavije, doživela izreden razmah. Ta razmah je vsakomur viden. Številne nove tovarne in delavnice, najrazličnejši industrijski objekti in velika nova stanovanjska naselja ka_ žejo, kako so jug. mesta v zadnjih letih narasla in se razvila. In res, prav porast števila prebivalstva jugoslov. mest najlepše kaže, kakšne velike spremembe so nastaie po vojni, posebno še / zadnjih letih. Velik napredek je razviden, zlasti če primerjamo sedanje podatke o številu prebivalstva s podatki izpred nekaj desetletij ali celo iet. Zadošča že, da pregledamo podatke iz preteklih let in jih primerjamo s sedanjimi. Leta 1869 je imel na primer Kranj, današnje drugo industrijsko središče Slovenije, nekaj nad 5000 ljudi. Leta 1910 so našteli le nekaj sto prebivalcev več. Toda konec lanskega leta je gorenjska metropola šte. la že čez 20.000 prebivalcev in je po številu prebivalstva četrto mesto Slovenije. V Mariboru na pr. je leta 1869 živelo le 17.700 ljudi, pred drugo svetovno vojno nekaj nad 40 tisoč. Lanski podatki pa kažejo, da je Maribor ob koncu preteklega leta imel nad 82 tisoč pžehivalcev. Velik razvoj so napravile tudi Jesenice. Medtem ko je bilo v preteklem stoletju to še majhno mestece s komaj 1500 prebivalci, je danes že industrijsko mesto, ki ima velike nove sta- miiimiiilMliiiiiiimiimilliiiniilliiiiiimiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiin (mu,m ........................................................................................................................ PO ZAMISLIH SOVJETSKEGA KIRURGA MJHAJLA ANANJEVA Sprehod po «bolnišnici bodočnosti» kjer pri operacijah ne bo tekla kri Z ultrazvoki bodo razbijali žolčne kamne, ultrazvočni nož pa bo rezal tkivo tako, da bo sproti ustavljal kri - Ran ne bodo šivali, pač pa lepili Sovjetska znanost je, prizna- načrtov*. mo, odlična. Zamislimp si le Lunik II, zamislimo si sovjetske atomske električne centrale in atomske laboratorije, zamislimo si sovjetsko medicino, predvsem kirurgijo. Na osnovi teh dejstev je skupina novinarjev pred kratkim postavila vidnejšim sovjetskim znanstvenikom vprašanje, kako si zamišljajo svet in življenja v prihodnjem stoletju. 29 vidnejših sovjetskih strokovnjakov z najrazličnejših področij znanosti in tehnike je v svojem odgovoru na gornje vprašanje in seveda v odnosu na svojo panogo orisalo življenje na svetu v prihodnjem stoletju. Povprečnemu človeku se to zdi nekaj fantastičnega. Toda pred petimi leti, pred štirimi ali tremi leti, se na.-n je zdelo utopistično, da bi mogel človek seči po Luhi. In danes je to že dejstvo. Zato bi se nam tudi take fantastične napovedi ne smele zdeti utopistične, le da jih mi ne bomo videli, pač pa so prihranjene našim skorajšnjim potomcem. V prihodnjem stoletju bodo na Luni že precejšnje kolonije ljudi, ki bodo stanovali v mestih iz stekla. Človek ne bo potoval le na Luno, pač pa tudi na bolj oddaljene planete kamor bo potoval v velikih in udobnih raketah z brzino, ki bo veliko večja od sedanjih. Na Zemlji bodo vozili avtomobili brez šoferjev, posebne naprave pa bodo človeku nadomeščale celo spanje. Eden izmed sovjetskih znanstvenikov je svoje poročilo zaključil takole: «Mi smo že začeli delati na uresničenju teh Profesor Mihail Gerasimovič Ananjev pa je novinarje povabil celo na ((sprehod* v bolnišnico prihodnjega stoletja: «Dober dan*, je pozdravil bolnik. Pritisnil je na gumb poleg postelje in dvignil vzglavje. Profesor Ananjev pa je rekel: »Bolnik more kar s postelje prižigati in ugašati luči v sobi, vključiti ali izključiti ventilator, dvigniti ali izpustiti zavese na oknih*. Nato je dodal: «Težke bolnike neprestano kontroliramo*. V eni sosednjih sob je ženska v belem plašču neprestano opazovala več televizijskih ekranov. Prof. Ananjev je pojasni.: »To je dežurni zdravnik. Opazuje obnašanje bolnikov. Posebne elektronske naprave ji omogočajo, da stalno nadzira njihovo temperaturo in bitje srca*. Na drugih vratih te ((bolnišnice prihodnjega stoletja* je pisalo ((Diagnoze*. Na mizi je bila naprava, ki je bila podobna zvočniku. Žice, ki so vodile do naprave, so bile speljane k človeku, ki je ležal na divanu. «To je radio-steto-skop», je rekel profesor in prisotnemu zdravniku naročil. »Vključite računski stroj*. Vrat, roke, in noge bolnika so bile takoj spojene z žicami in na napravi se je kmalu prižgalo nekaj žarnic. Kmalu smo že zvedeli za rezultat, za diagnozo. Stroj je povedal: »Izključil sem na tisoče možnosti in na koncu so mi ostale le tri. Va?a dolžnost je, da odločite...*. In profesor je takoj naročil: »Vključite radar*. Cez nekaj minut so imeli že točno diagnozo. «§e pred kratkim bi za vse to potrebovali nekaj dm», je rekel profesor, «toda radar nam omogoča, da v najkrajšem času odkrijemo vse spremembe na notranjih organih*. Stopili so dalje. «To je operacijska dvorana*, je opozoril profesor. Kakšna operacijska dvorana naj bi to bila, ko ni bilo niti operacijske mize, niti kirurga s kirurškimi napravami, niti krvavih tamponov, ki bi kazali na «operacijo». Tu je bila le skupina električnih naprav, bolnilc-pa je mirno ležal na divanu. »Gre za operacijo na jetrih*, je tolmačil profesor. «To, kar vidite sedaj, je jemanje pacientu žolčnih kamenčkov*. Kdo in kako to operacijo le vrši? »Ultrakratki zvok*, pojasnjuje profesor. «V dvajsetih minutah ultrakratki zvok razbije kamenčke v pesek. Ultrakratki zvok drobi trde predmete, čim se mehko tkivo nekoliko ogreje*. Nato je dodal; «Kot vidite, more kirurgija XXI. sto- operacijsko mizo v višini ki-iurgovih oči. «Deček je požrl špičastc sponko. Toda to ni nič posebnega, takoj jo bomo potegnili ven*. Nato je pojasnjeval: ((Televizor omogoča kirurgu boljši pregled, ker na ekranu kontrolira svoje roke in vedno vidi, koliko mu še ostaja do predmeta, zaradi katerega je začel operirati, sicer pa...». »Tišina!* ga je prekinil kirurg. »Narkozo, prosim*. Dečku so priključili električno napravo za narkozo. »Dobro*, je čez minuto rekel kirurg. »Sedaj lahko nadaljujete z razlago*. »Deček spi in bo spal, dokler bo aparat priključen* — je dodal prof. Ananjev. V tem trenutku se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega- kirurg je vzel v roko pred. met, ki je bil podoben velikemu svinčniku in ta predmet je kirurg približal koži dečka. Na njej se je takoj pokazal tenek raven rez, toda na robovih reza ni bilo videti niti kapljice krvi. ((Ultrazvočni letja človeka ozdraviti tudi nož*, je pojasnil prof. Ana brez kirurškega noža. Na tak r.ačin moremo tudi puliti ali zdraviti zobe. Sveder za vrtanje zob z ultrakratkimi zvoki dela temeljito in. kar je najvažnejše, brez bolečin*. Ko smo stopili v drugo sobo, je kirurg dodal. «So pa tudi operacije, pri katerih se mora kirurg vendarle dotakniti bolnika*. Soba je bila podobna operacijskim dvoranam iz naše dobe. Toda le na prvi pogled. Na operacijski mizi je ležal mlad fant. «Vidite», je pokazal profesor na roentgenski televizor, ki je bil montiran nad i* 6štrv*tni) Hriu* Pr‘ Piitancih’ kl J° Je PfiPMVi-*o L*1110 dru V° B*de Pre®arc in 0 kat*r' oMirne-Nii, **lo „a ,Je’ je Privabita lepo število ljudi, JV,!* *1*ke, kjer vidimo zgoraj folklorno Pregare«, na spodnji pevski zbor stj ob teh p* Daria in Darka iz Pe*»ni. sPremijavi dolinskega tria zapela V 8»*ovice V'k' njev. «Reže brez krvi, uspava živčevje, ne povzroča bolečin in je vedno sterilen, ker sproti uničuje bakcile*. Medtem je kirurg že potegnil iz želodca sponko in zaprosil: «Lepilo». Bolničarka mu je dodala prozoren trak, ki gn je pritrdil na rano in takoj za tem dodal: «Dobro, s tem je končano*. V drugi sobi te bolnišnice XXI. stoletja je ležal en bolnik. «Huda zastrupitev*, je re. Lel profesor. «Ce bi ne imeli umetnih ledvic, bi bil že mrtev. Tako bo pa kaj kmalu ozdravel*. Umetne ledvice so bile nameščene ob bolnikovi postelji. «Skoua, da so tako velike*, je rekel profesor. «Kaj pa hočemo, če znanost še ni tako popolna*. Spet so stopili v operacijsko dvorano. «Tu je umetno srce, je pokazal profesor na električni avtomat v omari, ki je bila velika kot knjižna omara. Naprava je delovala kot ((pravo srce*. Tri litre krvi in 80 utripov na minuto, pritisk 120. «Operacija» je rekel profesor. »Ustavite pacientovo srce*, je naročil zdravnik. Ko se je srce ustavilo, se je začela operacija. S posebno napravo je v sekundi zašil krvne žile, za kar potrebujejo v naših bolnišnicah, v bolnišnicah XX. stoletja pol ure ali celo štirideset minut. Operacija je trajala četrt ure. »Zganite pacientovo srce*, je rekel zdravnik. Razredčeni drenalin v srčnem prekatu je prebudil srčno mišico, ki je ponovno začela utripati. »Umetno srce ;e že mnogim ljudem vrnilo življenje iz stanja klinične smrti*, je rekel profesor. «To je velika stvar*, je bolj tiho dodal. »Se veliko večja stvar so transplantacije, je dodal. »Toda tu bomo morali storiti še veliko*. «Sovjetski kirurg De-rnihov*. je nadaljeval prof. Ananjev, «je bil prvi kirurg, ki mu je uspelo uspešno presaditi glavo enega psa na vrat drugega. To je bilo v prejšnjem, v vašem stoletju in od tedaj se je na tem področju že marsikaj storilo, vendar problem biološkega soživljanja še ni rešen. To je nekaj takega, kot če bi človeku pri transfuziji dali kri one grupe, ki mu ne ustreza, Ko bomo od- krili še to tajnost, presajanje organov ne bo predstavljalo nikakršne težave*. Po končanem obisku po bolnišnici XXI. stoletja se je novinarjem zdelo, kot bi se nenadoma vrnili v srednji vek. «Naj vas to ne vara*, jih je tolažil prof. Ananjev. «Niti sedanja doba ni tako zaostala, kot se vam zdi, ker nam tudi sedanja doba omogoča, da v njenih okvirih postavljamo temelje bodočnosti*. Bodočnost, kot je rekel prof. Ananjev, ki je novinarje vodil po »bolnišnici bodočnosti*, ni utopija, ni čista fantazija, pač pa povsem realna perspektiva, ki bo uresničena.i Morda celo prej kot si to moremo danes predstavljati. novapjske bloke, grajene naj moderneje, veliko, najsodobneje urejeno bolnišnico, vse pridobitve modernega mesta in kakih 16.000 prebivalcev. In podoben je razvoj ostalih slovenskih mest. Res da ne moremo govoriti o milijonskih velemestih, ker tako velikih mest mala Slovenija nima, Toda kljub temu je napredek, dasi sicer v manjših razmerah, vseeno velik. To pa velja še v posebni meri za Ljubljano. Ta je štela leta 1869 okoli 31.000 prebivalcev. In danes? Ob koncu preteklega leta je imela Ljubljana nič manj kot 176.340 prebivalcev. Ta ogromen porast števila prebivalstva pa vendarle tudi nekaj pomeni. LJUBLJANA KMALU 200.000 LJUDI Razpolagamo s podatki za leto 1869, pa za leto 1910. Leta 1931 je bil v Jugoslaviji popis prebivalstva. Potem je bil ponoven popis šele leta 1948.. Marca leta 1953 je bil spet popis prebivalstva. Nedavno pa so bili v Statističnem letopisu za LR Slovenijo objavljeni podatki za stanje konec leta 1958. Ce zdaj te medsebojne podatke primerja, mo, dobimo kaj zanimive in spodbudne podatke. Ljubljana je štela leta 1869 31.670 prebivalcev, leta 1931 že 59.765. Po osvoboditvi so ob popisu prebivalstva leta 1948 našteli že preko sto tisoč ljudi. Bilo jih je točno 115.095. Pet let kasneje so pri ponovnem štetju prebivalstva našteli že 138.289 ljudi, lani konec leta pa 176.340. Ljubljana je torej v zadnjih nekaj letih narasla za skoraj 40.000 ljudi. Ce se bo število prebivalstva še nadalje tako večalo, potem smemo pričakovati, da ni daleč čas, ko bo Ljubljana i-mela 200.000 prebivalcev. To pa ni malo. Posebno še, če vemo, da Ljubljana nima samo ljudi, temveč vse tiste raznovrstne institucije od šol do gledališč, pa od športnih i-grišč do zdravstvenih ustanov, ki jih vsako veliko mesto tudi potrebuje in mora imeti. Podobno je z Mariborom. I-sto s Celjem, Kranjem. Po lanskoletnih podatkih je Celje imelo že 22.242 prebivalcev. Leta 1869 je to mestece imelo komaj 5460 prebivalcev, Je-ta 1931 pa ne dosti več, namreč ktomaj 7600. Podobno je bila z Jesenicami, pa s Trbov. intimnim milimi imunimi n m n m um imuni minili mm milim mimiimi n murni m umij v Čigavi so časopisi ki jih beremo Pred kratkim smo objavili nekaj podatkov v zvezi s finansiranjem italijanskega tiska. Kampanja o tem se je začela z znanim napadom na dnevnik «11 Gtor-no», nakar so »La Giusti-zia», «L’E.spiesso», «L'Uni-ta» in še nekateri drugi časopisi prinesli konkretne podatke o tem, komu posamezni veliki italijanski č*-sopisi pripadajo ali kdo je pri njih vsaj močno zainteresiran. Revija «Tempi moderni* je v svoji letošnji junijski številki prinesla točno . razpredelnico lastnikov največjih italijanskih časopisov, iz katere navajamo sledeče podatke: Turinski dnevnik «La Stampa* je last družbe FIAT, «11 Corriere Mercan-tile», ki izhajk v Genovi, je last E,- Fassija, gospodatski list »U Sole*, ki izhaja v Milanu, je last družbe As-solombaida. Gospodarski list «24 Ore», ki prav tako iz-haja v Milanu, je last družb Falk, Pirelli, Montecatini in Edison. Dnevnik «11 Corrie-re Lombardo* prav tako iz Milana, je last Confindu-strie, «11 Corriere della Sera* prav tako iz Milana, je last znanih industrialcev bratov Crespi. Dnevnik «11 Giorno*, ki izheia v Milanu in zaradi katerega se je. sprožila ta kampanja, je last družbe ENI (državno podjetje za izkoriščanje naftnih vrelcev in zemeljskega plina). Dnevnik »La Gazzetta del Veneto*, ki izhaja v Padovi, je last Con-findustrie. Bolonjski dnevnik «11 Resto del Carliko* je last družbe Eridania. Naslednji trije dnevniki «La Gazzetta di Reggio Emilia*, ki izhaja v Reggio Emilii, «Lt» Gazretta Padana*. ki izhaja v Ferrari, in «11 Globo*, ki izhaja v Rimu, so prav tako last Confindu-strie ali pa je Confindu-stria pri njih soudeležena. Dnevnik «La Nazione* iz Florence pa je v rokah družbe Eridania. Rimski «11 Tempo* je last E. Fassija, ki je hkrati lastnik že omenjenega «11 Corriere Mer- cantile*. «11 Giornale d’Ita-lia», ki izhaja v Rimu. je v rokah družb Italcementi, Pirelli, Edison h. Montecatini, Rimski «11 Messagge-ro» je last bratov Ptrrone. Neapeljski «11 Mattino* je last bančnega zavoda Ban-co di Napoli, Neapeljski dnevnik «Roma» je v rokah A. Zanza «La Gazzetta del Mezzogiorno*. ki izhaja v Bariju, je last Banco di Napoli, mesinska «La Tribuna del Mezzogiorno* pa je last Confindustrie, ki smo jo o-menili že kot lastnico šestih (' ru rib. časonisov. ljami. Tu so sredi preteklega stoletja našteli komaj dobrih 1000 ljudi. Pred vojno so. Tf-bovlje štele 11.000 prebivalcev, konec lanskega leta pa že 18 tisoč 629. To izrazito rudarske mesto je danes po številu pr* bivalstva na šestem mestu v Sloveniji. SKORAJ VSAK TRETJI SLOVENEC ŽIVI V MESTtJ Po podatkih Statističnega letopisa je bilo konec preteklega leta v Sloveniji 49 mest. Na prvem mestu je bila Ljub. Ijana, na zadnjem pa Kostanjevica s svojimi komaj 515 orebivalci. Med navedena mesta so razvrščena glede na število svojega prebivalstva ostala mesta Slovenije. V njih je 31. 12. 1958 živelo skupno 513 tisoč 471 ljudi. To pa pomeni, da prebiva v vseh mestih Slo. venije 32.7 odst. celokupnega (Nadaljevanje na 5. strani) HOROSKOP JLA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Svoje osebne interese preložite na poznejši čas, ko boste sposobni jih opraviti. Danes bi to ne bilo dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Za običajno dnevno delo ne boste pripravljeni. Ce bi se malo odpočili, bi vam ne škodovalo. Z zdravjem ni najbolje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce hočete nekomu ponuditi svojo pomoč, jo ponudite brez zainteresiranosti, ker jo bodo sicer napačno tolmačili. RAK (od 23. 6. do 22 7.) V skrbeh ste, da bi ne napravili slabe poteze nasproti neki vplivni osebi. Bojazen ni prav nič na mestu. Več zaupanja vase in svoje sposobnosti. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odlična priložnost za posle, ki nosijo velik dobiček. Preveč odkriti ste do svojih poslovnih nasprotnikov, kar vam lahko veliko škoduje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Previdni bodite v vseh finančnih zadevah, tudi v tistih, ki se vam zde gotove. Več taktnosti do svojcev. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč nervozni ste, da bi mogli posel speljati do konca. Več optimizma in miru, ker bo sicer šlo marsikaj narobe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V organizacijskih zadevah niste preveč doma Zato si pokličite koga na pomoč. Pazite na ljubosumne ekscese, ki bi vam v domačem krogu mogli resno škodovati STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Finančni posli bodo dobro stekli, ker ste pravilno računali in ker so takšne ko-njunkturne razmere. Ne zana. šajte se pa ie na to. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Našli boste pot k notranjemu pomirjenju. ki bo vse vaše življenje spremenilo v iagodnejše in bolj polno veselja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več potrpežljivosti pri delu bi ne škodovalo. Očistite svoje predale vse navlake in staknili boste nekaj nerešenih problemov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zanašajte se izključno na obljube, posebno ne na tiste, ki govore o denarju. Slabo se boste počutili, če si ne hoste nrivot-ili več pnč;t’'p Odslej boš šel ; raketo I ar na Luno in ne boš vei kolovratil okoli oken zaroienke, kot si počel zadnjič... Gorisko-beneski dnevnik Ob prisotnosti ministra Giardine in številnega prebivalstva Uradna otvoritev civilne bolnišnice ki so jo v presledkih gradili 24 let Združili bodo vse oddelke, ki so sedaj raztreseni po raznih bolnišnicah Govor predsednika dr. Culota in ministra Giardine Minister Giardina v družbi pretekla dr. Nitrija in poslanca Martine v novi civilni bolnišnici, ki so jo otvorili v nedeljo ob prisotnosti številnega prebivalstva Ob prisotnosti ministra za Zdravstvo Giardine so v nedeljo dopoldne uradno otvorili novo civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Ob 10.30 se je zbralo na obsežnem prostoru pred novim poslopjem veliko povabljencev, med katerimi smo opazili vse najvidnejše predstavnike upravnega, političnega in gospodarskega življenja naše pokrajine, skratka predstavnike vsega prebivalstva Goriške, kateremu je namenjeno novo bolniško poslopje. Ob 10.30 je minister prerezal simbolični trak, ki je bil razpet med podboji glavnih vrat ter s tem odprl pot v notranjost poslopja. V vhodni veži je vladnega predstavnika in goste pozdravil predsednik upravnega odbora bolnišnice odv. Longino Culot, ki je v svojem govoru orisal ves razvoj gradnje tega poslopja, ki je zaradi posebnih okoliščin doživel kaj čudno usodo: pričeli so ga graditi 1. 1935, dokončali pa so ga šele letos, to se pravi po 24 letih. Se sedaj ni povsem dokončano. Nedograjena je še vedno ena šestina zgradbe. Govornik je poudaril, da je bilo zaradi ministrstva za naklonjenosti javna dela mogoče skoraj do- milili iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMMimiiiiniiiiiiMiiiMii graditi poslopje. Obenem pa je izrazil prepričanje, da bo tudi ministrstvo za zdravstvo napravilo svoje. Po govoru proveditorja vodne skupnosti iz Benetk inž. Orsinija, ki je pozdravil navzoče v imenu odsotnega ministra za javna dela Tognija, je spregovoril minister Giardina, ki je naglasil, da so bolnico dogradili in opremili, ker je tako hotelo prebivalstvo naše pokrajine. Rekel je, da ni dovolj, da se gradijo bolnišnice, ampak se morajo rešiti druga vprašanja, ki so s tem v zvezi. Treba je rešiti tudi vprašanja zdravstvenega osebja. Poudaril je prednost civilnih bolnišnic pred zasebnimi sanatoriji. Civilne bolnišnice imajo veliko prednost pred njimi prav zaradi podpore, ki jo lahko nudi oblast; dandanes si skoraj ne moremo predstavljati modernega zdravljenja bolnikov brez izdatne materialne podpore oblasti. Ko je govoril o poslopju, ki se z današnjim dnem izroča občinstvu v uporabo, je poudaril, da mora bolnišnica služiti vsemu prebivalstvu ne glede na socialni položaj. Sledil je ogled ogromnega poslopja, ki je po svoji velikosti podoben labirintu s šte- vilnimi hodniki in stotinami bolniških sob, sob za osebje itd. V pritličju sta moderna kuhinja in pralnica, centralna kurjava, v prvem, drugem in tretjem nadstropju pa bolniški prostori. V njih so nameščene številne postelje, dve operacijski sobi sta skoraj o-premljeni. Prav na vrhu, v četrtem nadstropju, je predavalnica za bolničarske sestre. Omenimo naj, da bo v tem poslopju tudi šola za bolničarske sestre, ki bo šolsko leto pričela že v tem poslopju. V predavalnici je upravni svet bolnišnice priredil za vse prisotne zakusko. V popoldanskih urah so si bolnišnico ogledali številni meščani. Občudovali so ogromno poslopje, ki nima ne konca ne kraja, poslopje, ki je nekoliko zastarelo (šaj so ga začeli zidati pred 24. leti, ko gradbena tehnika še ni dosegla sedanje visoke razvojne stopnje), ki je kljub temu neprecenljive vrednosti, saj bo odpravilo velike vrzeli, ki so toliko let opozarjale na pomanjkljivosti, v katerih so životarile naše civilne bolnišnice. Darko Ferfolja, Orlad Perso-lja, Jakob Sedmak, Valentin Sedmak, Branko Stanič, Alojz Terpin, Aleksander Rolich, Zmaga Bregant, Ana Florenin, Marija Kosič, Neva Pahor. Dva dijaka sta bila zavrnjena. Goriško županstvo sporoča, da so razpisali konkurz za mesto poveljnika mestnih stražnikov, ter dve, oziroma tri mesta za načelnika upravne sekcije. Prošnje sprejemajo do 31. oktobra t 1. ob 12. uri. Vsa pojasnila prejmejo interesenti na personalnem u-radu. n ; Ugodnosti podeljene amnestije za storjene finan&ne prekrške Ugodnosti so podrejene določenim pogojem, ki jih je treba urediti v roku 120 dni od dneva veljavnosti zadevnih ukrepov Za finančne prekrške, kazni-1 davke v predpisanih oblikah. Kino v Gorici Sestanek mladinske komisije priCGIL Doseči boljše de loda ja Icevz Drevi seja pokrajinskega sveta Na današnji seji pokrajinskega sveta, ki se bo pričela ob 20.30, bodo najprej proučili interpelacijo svetovalcev KPI Bergomasa in Seličeve o stanju krminsko-gradiškega namakalnega konzorcija, potem pa bodo nadaljevali s proučevanjem organičnega načrta po. krajinskega osebja ter izvolili člane pokrajinske volilne komisije za Gorico, Gradiško, Tržič in Krmin za leti 1960— 1961. Te komisije niso izvolili na prejšnji seji zaradi premajhnega števila prisotnih svetovalcev. CORSO. 17.00: «Sinja obala«, A. Sordi, R. Gan. Cinema-scope v barvah. VERDI. 18.30: »Lahkomiselni mož«. VITTORIA. 17.00: «Pluto, Pip-po e Paperino alla riscossa«, sledi dokumentar »Laponska«. CENTRALE. 17.00: »En korak od smrti«, S. Mario, L. Pat- ten. MODERNO. 17.00: »Peklenski tek«. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan m ponoči odprta lekarna Alesani, UL Carducci it. 12, tel. 22-68. Čila j te in iiritm PRIMORSKI DNEVNIK ve z globo in denarno kaznijo, ki so bili izvršeni vse do 23. oktobra 1956, je bila podeljena amnestija, in sicer na o-snovi predsedniškega dekreta štev. 460 od 11. 7. 1959, ki je stopil v veljavo istega dne. Z zakonom štev. 559 od 30. julija 1959, ki je stopil v veljavo 20. avgusta letos, pa je bila določena oprostitev dodatnih taks in denarnih kazni na davčnem področju, in sicer za prekrške, ki so bili izvršeni do vključno 31. marca 1959. Ugodnosti, ki izhajajo iz obeh ukrepov, pa so podrejene določenim pogojem, ki jih je treba urediti v roku od 120 dni od dneva veljavnosti obeh ukrepov; rok za ureditev položaja v zvezi z amnestijo zapade 9. novembra 1959, oni za oprostitev kazni pa 18. decembra letos. Ministrstvo za finance je v tej zvezi objavilo posebno o-krožnico, v kateri obravnava nekatere najvažnejše primere in navodila v zvezi z amnestijo in oprostitvijo kazni. U-godnost amnestije je podrejena naslednjim pogojem; 1. Ce ni prišlo do uradnih ugotovitev ali popravkov v primerih netočne ali pomanjk. ljive prijave dohodkov, morajo davkoplačevalci predložiti novo ali dopolnjeno staro predpisano prijavo najkasneje do 9. nov.embra 1S59. 2. V primerih zaostankov plačevanja davkov ali kakih drugih prekrškov v tej zvezi, morajo davkoplačevalci plačati davke ali urediti ostale obveznosti do 9. novembra 1959 V zvezi z oprostitvijo plačila dodatnih taks in denarne kazni naj navedemo nekaj primerov, ki se nanašajo na davek na poslovni promet (IGE) V primeru, da so bili prekrški že ugotovljeni, morajo davkoplačevalci plačati neprijavljene davke do 18. decembra 1959 v uradu za plačevanje davka na poslovni promet, ne glede na to, če je bilo sporno vprašanje rešeno ali ne. V primeru, da prekrški še niso bili ugotovljeni, lahko davkoplačevalec na osnovi do- V primeru, da davkoplačevalci niso predložili prijav za plačilo trošarine po sistemu abonmaja, morajo predložiti prijavo in plačati trošarino na prijavljeno vsoto do 18. decembra 1959. Ce pa bi se ta prijava izkazala kot netočna, bodo proti davkoplačevalcu izvajali kazenske posledice. Vprašanje netočnih in pomanjkljivih prijav se nanaša izključno na nerešene zadeve pri upravnih komisijah, in sicer v zvezi s prijavami, ki so bile predložene do 31. marca 1959. Pri tem se ločita dva primera, in sicer primer, v katerem bo sporno vprašanje rešeno do 18. decembra 1959 okviru okrajnih ali pokrajinskih komisij, ali pa primer, ko obstaja pri pokrajinski komisiji priziv bodisi davkoplačevalca bodisi nasprotne stran-ke. V prvem primeru vedno seveda, če je bila odločitev noti-ficirana v predvidenem roku, bo davkoplačevalec plačal trošarino na osnovi sklepa komisije. V drugem primeru pa lahko odstopi od priziva in plača trošarino, ki jo je določila okrajna komisija. V tretjem primeru pa plača trošarino, ki je bila določena uradno. Vsi davkoplačevalci, ki se lahko poslužijo ugodnosti o-beh ukrepov ,naj v lastnem interesu čimprej uredijo vse potrebne formalnosti, kajti le na ta način bodo lahko gotovi, da se bodo rešili teh, vse prej kot prijetnih zadev. PISMA UREDN1 Ni nič posebnega, ampak je le navaden dogodek, kar nameravamo pisati. A ta dogodek iz našega vsakdanjega življenja se mi zdi ,, vredno priobčiti. Gre za besedo, misli in čtistva preproste kmečke žene tam z Doberdobske planote, ali z ozemlja, ki živi nam s Tržaškega povsem enako u-sodo. Beseda je preprosta, a toliko bolj pristna. Prisluhnil sem ji v avtobusni vožnji, ko sva z ženo sedela drug ob drugem. Povzamem glavno vsebino razgovora. čun le nekateri^L.i še radi dobro račun a. To P« 1 znanje jezikov ,P“ velik ali malhe" vija. Z njo bodo j* .- drtiji gospodarski 'n “J"# ,s ne moremo p „ posredovati? ^ Dolgo let je bilo vse tiho v notranjosti in tudi okoli podrte dvorane porotnega sodišča v našem mestu. Vojna vihra je uničila dvorano, ki je čakala zaman polnih štirinajst let, da bi jo očistili maha in _________________________ trave in ji dali spodobno in ločenega dokumenta nakaže I sodni dvorani primerno obli- ko in opremo. 2e nekaj let je bil denar za gradnjo na razpolago, manjkali so načrti. Sedaj so bili tudi predloženi v potrditev in po najavljenem natečaju za gradnjo so nedavno začeli z delom, kot prikazuje naša slika. ...................................................................................................... llllllllllllillll lllllillllllllllliilliluitiitiiiMiiii m nun tiiitiiiiniillll IIIHIIIIIIIIIIII lllliililllllllllltlllltlllllllll V okviru proslav 40-letnice ustanovitve KPJ Goriški obisk italijanskih kronistov Urbanizirati je treba sestanek sindikalnih organizacij in popraviti zakonski osnutek za vajence Posvetovalna mladinska ko-J je potolkel samo po nogah, bo misija je imela prejšnji teden j ozdravel v 5 dneh. na sedežu Delavske zbornice v Gorici sestanek, na katerem so razpravljali o problemu vajencev v zvezi z novim zakonom o vajencih in o spoštovanju delovnih pogodb. Komisija je ugotovila, da razna podjetja, zlasti na področju proste cone, izkoriščajo vajence s tem, da jih ne plačujejo kot predpisuje delovna pogodba ter da ne spoštujejo delovnih odnosov m'adih ljudi v podjetjih, kar škoduje poklicu in zdravju. Komisija je zato sklenila : 1) Predlagati drugim sindikalnim organizacijam, naj se mladina iz cele pokrajine sestane, da bi razpravljala o položaju delavske mladine in tiste, ki išče zaposlitev. 2. Organizirati skupno z drugimi sindikalnimi organizacijami v celi pokrajini protest zaradi odnosov delodajalcev do vajencev, da bi vnesli v zakonski osnutek zahtevo, da vsako podjetje sprejme na delo 10 Odst. vajencev od skupnega števila delavcev. Mladinska komisija se bo zopet sestala v prihodnjih dneh na sedežu Delavske zbornice v Gorici. Nezgoda delavca Iz livarne Safog so včeraj ob 9. uri uslužbenci Zelenega križa prepeljali na INAIL Ul. Roma 55-letnega Nataleja Bernasa. Možu je pri delu padla deska na desno ramo in mu jo ranila. ——« TEMPERATURA VČERAJ Na j višja temperatura 24 stopinj ob 12. uri, najnižja 4,6 stopinje ob 5.30. Vlage 65 odstotkov. Čestitke V dru-.ni dr. Baldassara Montalbana, voditelja sodnega oddelka kvesture, se je rodila brhka hčerkica, ki so ji dali ime Letizia. Uglednemu funkcionarju in soprogi Lini čestitamo, hčerkici pa želimo vse najboljše. Včeraj opoldne so prišli iz Gradeža časnikarji, ki sestavljajo vsedržavni svet zveze italijanskih kronistov. Med njimi so bili predstavniki velikih časopisov iz vseh večjih italijanskih mest. Ob 12. uri jih je na gradu pozdravil župan in jim priredil zakusko. Med povabljenci so bili poleg predstavnikov krajevnih časopisov tudi prefekt kvestor, predstavniki pokrajine, ustanov itd. Ker je bilo le po vreme, so gostje imeli zelo lep razgled na bližnjo in oddaljeno okolico. Zanimali so se za kraje, ki jih je mogoče videti z grada, ter napravili dosti spominskih fotografij. Z grada so odšli v hotel «Alla Posta*, kjer je goriška ustanova za turizem priredila kosilo. Govoril je njen predsednik Milano, za prijeten sprejeti* pa se je zahvalil predsednik italijanskih kronistov Vittorio Caravaglios. Popoldne so izletniki čez Dol odpotovali v Trst. v v Na Štjaku proslava prve konfe v Htvojih pa so odkrili spomenik padlim partizanom Velika množica ljudi na obeh proslavah, na katerih so govorili predstavniki ljudske oblasti in KPJ • Udeležba tržaških antifašističnih žena in predstavnikov Zveze partizanov Izpiti na strokovni š Na strokovni šoli so z uspehom opravili zaključni izpit naslednji dijaki: Ivan Cotič, PROSVETNO DRUŠTVO »NAS PRAPOR« organizira v soboto 26. t. m. zvečer v Prosvetni dvorani v PEVMI KULTURNI Nesreča Goričanov v Plaveh Prikazali bodo burko Etbina Kristana «Kdo je blazen*. Občinstvo se vabi k številni udeležbi. Teden grozdja v Gorici V nedeljo popoldne sta na nekem ovinku v Plaveh padla z motornega vozila Goričana 19-letni Pavel Cučat iz Ulice Ponte del Torrione št. 6 ter 20-letni Mario Krajnik iz Ul. Ossario št. 14, ki je sedel na zadnjem sedežu. Z avtom jugoslovanskega Rdečega križa so ju prepeljali v goriško bolnišnico Brigata Pavia. Cučat si je pri padcu zlomil desno ramo ter zadobtl udarec na lobanji, ozdravel bo v la dneh; Krajnik pa, ki se V nedeljo se je začel v Gorici teden grozdja. V ta namen so prodajalci sadja na pokritem trgu okrasili vhod in prodajalne prostore z grozdjem vsen vrst. V nedeljo Je bilo ves dan veliko ljudi, ki so nakupili velike količine tega žlahtnega sadja, ki prav v tem času dozoreva. Prav gotovo Je akcija hvale vredna, ker pomaga reševati vinsko krizo, ki v Italiji, pa tudi v naših krajih, povzroča občutne skrbi. Vsiljuje pa se nam dvom, kako bomo krizo odstranili, če bomo grozdje prodajali po 140 lir kt Zares prekrasen nedeljski dan, zadnji letošnji poletni dan, je sprejel številne zborovalce na Štjaku. Proslavljali so 15. obletnico pokrajinske konference AFZ za-Slovensko Primorje. Med gosti so bile zastopane tudi tedanje delegatke iz Trsta, ki jih je tovarišica Deklevova še prav posebej pozdravila, potem ko je obrazložila in opisala ogromen pomen konference in poudarila požrtvovalnost primorskih žena in njihov veliki prispevek v osvobodilni borbi. Podpredsednik izvršnega sve. ta ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Vilfan je nato v daljšem govoru najprej govoril o obisku Hruščeva v ZDA in obrazložil stališče jugoslovanske vlade do tega važnega mednarodnega dogodka, od katerega pričakuje ves svet začetek aktivne koeksistence, ki je glavno vodilo jugoslovanske zunanje' politike. »Toda mi Jugoslovani in drugi majhni narodi — je med drugim dejal govornik — nočemo ostati na galeriji in pasivno opazovati, kaj bodo glede naše usode sklenili v Ameriki. Mi hočemo biti aktivni činitelji pri ustvarjanju pomi. ritve v svetu tako kot so jugoslovanski narodi tudi med drugo svetovno vojno prispevali svoj delež v borbi za poraz fašizma in nacizma in za svojo osvoboditev.« Dr. J. Vil-fan je zato pozval vse, naj politiko jugoslovanske vlade podprejo, ter prešel nato na notranja vprašanja in v prvi vrsti omenil velike uspehe, ki jih je Jugoslavija dosegla v gospodarstvu, a v zadnjih štirih letih zlasti v kmetijstvu, kjer je svojo proizvodnjo po večala za 50 odst., in ta napredek primerjal z napredkom kmetijstva v drugih bolj razvitih deželah, predvsem pa v ZDA, kjer so za 50-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje potrebovali deset let. Govornik je končno čestital vsem primorskim ženam in dekletom, ki so med vojno storile svojo dolžnost, in jih pozval naj se tudi v prihodnosti borijo za napredek in zmago socializma. Sledil je kulturni spored z nastopom odličnega pevskega zbora iz Dornberga, popoldne pa je bila prosta zabava. Proslave se je med drugimi udeležila tudi podpredsednica Socialistične zveze delovnega ljudstva za Slovenijo Vida Tomšičeva, sekretar ZKJ za koprski okraj Albert Jakopič in drugi ugledni okrajni in občinski predstavniki ljudske oblasti. Albert Jakopič je govoril dan prej na proslavi 15. oblet, nice prve primorske mladinske konference, ki je bila prav tako na Štjaku.. Obe proslavi sta bili v okviru proslav 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, Nad 3 tisoč ljudi se je ude-1 partizanskih enot z okupator-ležilo v nedeljo odkritja spo- jem, zlasti pa bitko v začetku menika padlim borcem na področju Hrvojev in Kučibrega. To je bila spontana manifestacija enotnosti treh narodov: Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Odkritja spomenika in veličastnega zborovanja članov Zveze borcev so se med drugim udeležili tudi številni pripadniki italijanske manjšine z Reke, iz Pulja, Kopra, Pirana, Izole in drugih krajev. V Hr-voje je prišla iz Trsta in Milj tudi posebna delegacija 50 bivših borcev italijanskega bataljona «Alma Vivoda«, ki so se med vojno borili v Hrvatski in Slovenski Istri. Posebna delegacija tržaške organizacije Zveze borcev pa je položila pred spomenik šopek rdečih nageljnov. Slovesnosti v HTvojih in Ku-čibregu so se začele v nedeljo dopoldne ob pol desetih, ko je bila v Kučibrega svečana seja koprskega in bujskega občinskega ljudskega odbora. Ob enajstih dopoldne so se začele glavne svečanosti. Najprej je govoril polkovnik JLA Milan Klobas, ki je bil med osvobodilnim bojem operativni oficir druge istrske brigade. Orisal je hude boje istrskih novembra 1944, ko se je zbralo na področju Istre okrog 50 tisoč okupatorjevih vojakov, da bi zadušili upor. Takrat so bile na področju vasi Hrvoji, Kučibreg in Topolovec obkoljene številne partizanske enote, med njimi Druga istrska Po končanih govorih so položili predstavniki Zveze borcev vence pred spomenik. Ko je godba igrala žalno koračnico so se oči vseh obrnile na napis: «V slavo in trajen spomin hrabrim borcem slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti, zvestim sinovom Istre, neločljivim tovarišem v brigada, slovenska mornarska j boju in v smrti, ki so kot četa, italijanski bataljon «A1-! bratje z ramo ob rami dali ma Vivoda« ter komandi mest i življenje za skupne cilje, da Koper in Buje. Polkovnik Klo- ; živimo lepše dni v prihodno-bas je kot soudeleženec teh 1 sti.s bojev opisal junaštvo partiza-j v kulturnem delu sporeda nev, ki so z jurišem prebiH j sc nato nastopili: pevski zbor sovražnikov obroč. Sovražn>ku J Svobode iz Kopra, godba tovarne Tomos iz Kopra ter re- sNisem šolana. Zelo rada pa čitam. To mi je v zabavo. Iz naših časopisov vidim, kako nekateri naši ljudje sramotijo sebe in svoj narod. Kako more pošten človek kar naenkrat pozabiti na svoj dom? Res si mislim, da kdor pozabi na svoj materni jezik, pozabi tudi na svoj rodni dom in vse, kar mu je ta vcepil. Kako je to mogoče? Mi smo več kot žival. A ta ne pozabi svo-je narave; vsaka ima svoj jezik. Vsi ljudje ne moremo govoriti samo enega jezika. Svojega nisem in ne bom nikoli zavrgla. In moji otroci tudi ne. Vedno sem jih učila, da je to njih proa dota. Povsod naj se je poslužujejo in naj jo spoštujejo. Kdor prav tako ljubi in spoštuje svoj jezik• in narod, se ne bo nikoli na tem spotikal. Tako sem jih učila. Zdaj so že veliki in vedo, kaj je prav in pošteno.« «Zal pa ni povsod tako. Pri nas imamo mnogo žalostnih izjem,« sem pristavil. «To sem hotela povedati. Bila sem pred kratkim pri taki družini v Trstu, pri naših znancih. Saj so dobri ljudje. A v vsej njihovi dobroti sem čutila nekaj grenkega. Starši govorijo s svojimi otroki samo italijanski. Mene je to bolelo in nisem mogla, da ne bi bila povedala svojega mnenja. Smešno se mi je zdelo, ko sta se mož in žena, še bolj ona kot on, opravičevala, da je treba skrbeti za kruh, da so otroci vedno v družbi le italijanskih otrok, da znajo nekaj slovenski, a se sramujejo govoriti v tem jeziku. To zadnje me je silno zbodlo. Jezik se mi je zapletal, ko sem jima rekla: »Ne razumem, da se morajo otroci sramovati besede svoje matere in o-četa.» To je po moji glavi mo. goče samo, če je staršem to prav. Ce je tako, ne vem kaj bi rekla! Bila sta v zadregi in nista ničesar odgovorila. Pa sem še rekla: «Ali ravnajo tako tudi Italijani? Kdor pa bi vas zaradi našega jezika preziral ali celo sovražil, je malo vreden in se na takega ni ozirati. Med poštenimi Italijani ni takšnih.» «Slovencev je malo*, je rekel gospodar. «Potemtakem bi morali psi majhni narodi že davno zg i niti. Pa niso. Tudi mi smo ostali, ker narava skrbi za veliko in majhno, močno in šibko. Tudi ljudje smo naravna posreuuv—-- .. m , ki ni le P** ’V^S! tudi zgodovins^ moramo naipre)jezjki ! ga materinega f ^ za tem drugih J tako je narav* . pravilno*. „1^ Zena mi )e . f j ( vala in ko^mell.? »Hski • Vse «««*!£ M , meni, da m („ji itjjj starši dati svo) j ^ vensko ~sol°udi tfilf nja, da je tum j nost vsakega pa naj si sluzi tako1 kaj ali tam, da se ne prod«1 «Pod denar*. ...i « Preden je dala: «Citala se'’ tce tuk iianjš: štnon s«"- J in še Učiteljstvo Z« * 'jj & brižno- no in brez1 p tem mu je naša duhovščin^» k U prižnica za 1 naj bi učili, delo? Nevedne ^ J« ženi rP k njih narodna doi^t tevi obi Moral sem tiho priznati, litoa ko i*!!!!* imel prav k t Ukl rekel:i učili V*. 'Pa izobraženci nas. sitča* Cenjeno ure so zadali huae izgube, padlo pa je tudi okrog 50 partizanov, ki danes počivajo v skupni grobnici na meji med Slovensko in Hrvatsko Istro. V takratnih bojih so se zlasti odlikovali borci Druge istrske brigade in borci bataljona «A1-ma Vivoda«. V imenu okrajnega komiteja Zveze komunistov Koper je nato govoril Bojan Kardelj. Povezal je takratne dogodke z zgodovinsko obletnico Komunistične partije Jugoslavije tei zlasti naglasil enotnost istrskega ljudstva, ki je pod vodstvom komunistične partije pregnalo okupatorja s svoje zemlje. ztce, *£V-°bl To je naS“ lavijj Ne mislim ^ z dolgim P'sa’ju11 ti §0 nimam ^flTnen ’ ^ k,, kal velikim s prihodu kipe® ' a,ijl me ter ob jfjfli nega kamnaj* f0 P° pelj, kajti « vsi iztili A ali manj pogodijo bolj daljno• j nočišča, zsPuS plofJ ' se ustavili n» ir. 1 se je zače. P ,alsJ je oddaljit.® ^ se vedno boiJ vidni. Narodi nočejo več živeti na komando drug ob drugem s puško na ram i in se nočejo peč pokoriti medsebojnemu sovraštvu, kot gre v ra- kler ni ^ers* ljenje ter P IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI|IMIIIIIIIIIIIIIIItllllllllMIIIIIIIMIIMIIIIIMIIIMI'IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllltllllllllU'ia'lllllllll>lllllll>,lllnl>,lll>ll"lll> V nedeljo predpoldne je priredila Italijanska socialistična stranka v kinu «Arcobaleno* proslavo obletnice osvoboditve Rima. Proslavo je otvoril dr. Pincherle, nakar je sledil govor poslanca Lelia Bassa. Basso je v svojem govoru nazorno prikazal spor med klerikalnim in posvetnim gledanjem na zgodovinsko dogajanje ter med smotri laične in cerkvene politike. V začetku je dejal, da pripada poko-lenju, ki je žipelo v času, ko je bil 20. september še državni praznik, medtem ko so klerikalci smatrali 20. september za poguben datum. Že od takrat in še od prej sta obstajali p Italiji dve struji in je obstajal med njima prepad, ki ga ni bilo mogoče doslej nikoli premostiti. Poslanec Basso proslavil XX. september V čem je bistvo politike Cerkve ma v eni državi absolutizem. ] lovati s socialisti proti libera-v drugi pa demokracijo, če- lizmu in liberalni državi, ki pa prav proglaša hkrati vesoljna je hotela le izkoristiti splošno načela. Po njenem nauku izhaja vsaka oblast od boga in douolj je, da ta oblast spoštuje božji zakon in naravno pravo, pri čemer pa tudi ni nikoli natančno pojasnila, v čem sploh obstajala. V nobenem cerkvenem tekstu namreč ne nahajamo določb tega naravnega prava! 20. september 1*70 je predstavljal uresničenje preporoda in s tem enotnosti Italije ter konec posvetne papeževe oblasti. Zato so od takrat italijanski katoličani imeli italijansko državo za uzurpatorko in so storili pse, da bi jo spravili pod oblast Cerkve. Jasno je prišlo tudi do izraza vprašanje nepomirljivosti med katoliškim in modernim svetom. Cerkev se je sicer v dveh tisočletjih dobro naučila umetnosti prilagajanja, elastičnosti in dvoumnosti in se tudi odrekla legitimističnemu načelu Večkrat je tudi poudarjala iz rek: .Dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je bož jega», toda nikoli ni podrobno povedala, kaj komu pripada Svoja območja je raztegovala Katoliški filozofi so v začetku našega stoletja iznašli zamisel o «tezi» in »hipotezi*. »Teza* je zanje popolna katoliška država, torej vzor, «hipoteza» pa država v njenem bivanju, to je stvarna, vsakokratna država. Cerkev pa se ni nikoli odrekla «tezi», to je teokratični državi. Cerkev se sploh nikdar ne odreka. Tudi splošno volilno pravico je izkoristila, da bi si popolnoma podredila državo. V začetku je Cerkev zavrnila vsak stik z državo in z encikliko «Non eipedit* prepovedala katoliča nom tudi voliti. Ta prepoved je peljala do leta 1919. Že prej pa sta nastali med katoličani v odnosu do te enciklike dve struji: to je stru- volilno pravico in nezadovolj ne kmečke množice, da bi jih obrnila proti osovraženi državi. Ti dve struji sta ostali, čeprav se je leta 1919 zdelo, da je Ljudska stranka končno sprejela zamisel laične države, ko je Benedikt XV. preklical • Non eipedit*. Toda tudi Ljudska stranka se ni odrekla svoji konfesionalni strukturi in ciljem Cerkve. Za demokristjane je demokracija le orodje, ker ne priznavajo načela ljudske suverenosti in ima zanje svoboda čisto drugačen po men. Zato imamo tudi sedaj dejansko posredno posvetno oblast Cerkve in ljudje, ki nam vladajo, se imajo za papeževe podložnike ter ubogajo ukaze od zunaj. So sicer tudi katoličani, ki razlikujejo med vero in politiko, toda jih je malo. Krščanska demokracija je vato vedno nasprotje modernemu svetu, kajti če ne bi u-bogala cerkvene oblasti, bi ne uživala njene podpore in bi dobivala na milijone glasov manj, ker morajo katoličani nem konservativno katoliško strujo in integralistično strujo, ki se skuša malce obarvati s .socialnimi* težnjami in zahtevami, ki pa hoče le izkoristiti množice za uresničenje teokratskih ciljev Cerkve. Ta struja je zato morda še bolj nevarna kot konservativna, ki izkorišča demagogijo. Zato je edina struja, s katero je možno sodelovanje «baza», ki se zaveda potrebe neodvisnosti katoličanov na političnem področju in zato ne moremo tudi nič pričakovati od Mora in Fanfan ija. ,otel Ki m Turečku med jji, », Na ranjen*^/f lovski nož.^^tf1 je zbralo v . ,1 Jj Nekdo je H®*,;**,,,/ " niča rje gente leteče* n 1 s re, ki so mot> „1? Turečko z»r*° ( zaradi Oba so ul‘rrf,iT‘ co, kjer s0 -urev s prognozo jcjre: dneh na H- „a 1 ku. druge?8 p #**, vidnosti na -]t delku. Pohci)8 v„ uvedla do sinoči m " predvaja danes 22. t. m. z začetkom Universal barvni film: o# Tam kjer teče ^ Eno največjih del svetovne kine' m#1 ja »zmernih katoličanov*, ki' glasovati po ukazih od zunaj so se bali socializma in zagovarjali sodelovanje z liberalna državo, ter struja »krščanske in krčila, kakor ji je pač zgo- demokracije*, ki je v začetku dovina dopuščala. Zato spreje-1 trdila, da je celo treba sode- Zato se tudt vprašanje demokracije v Italiji ne da rešiti v okviru notranjih sporov in struj v KD. Tudi dandanes | imamo v tej stranki v glav- L. Igrajo: JAMES STE W A RT, ROc£ ARTHUR KENNEDY in JULlA 22. septembra 1959 II v I« nit a Earntner cht dentsch" r(« kite r°t.m 'Prve rW<- » Mton«. „ iri rti ’ P,je ce->» * !°®enj)ci „est. ' 4t,#inlej£ °dprla »“'I toči , £0 jezi1' Stoniu . rahom v ! Pokazale1iprag’ EfeM&žS; el*!* Wskega°k(lm dezel-e w: sa sveta od „ •, ki z . .ye‘a od otr*11 ®ttl crlo, Poslan s hr^sa ssSifs S ' Celovec §&S«7t . « elje ter Ve- ”5 f»ST!S” 10- •'J Utijaviti morajo po-^ ! ^iskovt k oErokei ,5‘!' ® obkWr,VS6 otroke, ji j , sk°vati dvoie- t 5 ’^di tiste, ‘ Sak^ovali 0[ I ‘In’ ,° -vau ^ ‘ -Kak0r '!veta Llezelne8a « t »k a®«®? pra-H f W i®zicnemu , 0t »j Plaviti le est> ■»'•»a n;i cnemu *ts ir. Juviti le ,W , ^0 ali i-1 1,1, .Pa Bo , 8lavn° [«»:* E°lskeea gi de' 1#\ oCaki s,veta po-lavije,,’ 1 Iaiu niso Sdv°je- ,(ta »J* tos na no- ^ več i°?. na no-* * Nve pri-iavljati. ^otin „° v Popol- "K s: z° v„p°po1- i‘, & som.. z °diokom )t0 ^Perjenga sveta in !«ri# 8l0vjifne Proti ko-0“'* ®°Va p *■ istočas- K 4akornskl eolski 1 1v deŽBV6 koristi 11 Ne (,3 marveč li i f^itricJanskimi '»f;1 iartsit.f im >n ob 0 i 3?&ano\ solske?a od '•Ji ri,. teKVlir* ^5«ršolske§a 1 j1 dy0j. ^eznjo po "" fc? Pa t. ri-Rfga P°' p” >? da i,. ikvida-V Lvl se sl°- ~ £io- *, ll81>inaUČiU 1 samo* i« iti; e, ki l’ ko. so jr L.toke ki 0 so S »em -ost?H ■ tmž .d,v°jezic- |N bil? otr»«* ».' . i;. ... . iŠiSi Nekaj podatkov o letu Lunika II. Hruščev je s svojim spremstvom obiskal tudi Hollywood. Na sliki vidimo soprogo Hruščeva na banketu v družbi s Frankom Sinatro Laže je izvesti kozmičen polet s področja ekvatorja kot pa iz SZ LHalo v Mariboru treščilo v hišo Američan dr. Herbert York izjavlja, da lahko izstreli raketo, ki bi zadela New York MOSKVA, 21. — Agencija Tass je sporočila nekaj podatkov o poletu Lunika II. Tako se more ta Dolet deliti v dva dela Prvi del je perioda pospeška. med katero doseže raketa s svoiimi motorji določeno točko v vesolju s potrebno hitrostjo. Drugi del pa predstavlja prosti let, 1^ se začne potem, ko je motor zadnjega stadija nehal funkcionirati in ko se ie Container ločil od zadnjega stadiia. Ločitev contai-nerja se izvrši po mehanični odklonitvi ter ob rahlem povečanju hitrosti samega con-tainerja. Tass pravi nadalje, da je treba za polet v vesolje, ki se prične na ozemlju SZ, mnogo večje natančnosti kot pa za izstrelitev rakete na Luno s področja, ki je bliže ekvatorja. Potem agencija navaja, da napaka pri računanju hitrosti pri izstrelitvi rakete iz SZ ne sme biti večja od desetinke stopinje. Nato agencija razlaga, na kaj so se sovjetski znanstveniki ozirali pri izbiri trenutka za izstrelitev rakete. Po trditvi sovjetskih znanstvenikov je radijska zveza najboljša v trenutku, ko se Luna nahaja v bližini svojega apogeja. Tako stanje traja približno teden dni in se ponovi enkrat na mesec. Da bi raketa dosegla Luno, ko se ta nahaja v bližini svojega apogeja, so sovjetski znanstveniki izračunali, da je potrebno, da se raketa izstreli 12 ali 36 ali 60 ur pred tem trenutkom. Sovjetska raketa je bila izstreljena 36 ur pred trenutkom, ko se Luna nahaja v apogeju, dostavlja Tass, ker bi bila v prvem primeru potrebna prevelika začetna hitrost, v zadnjem pa bi bilo treba še mnogo večje preciznosti in bi bili pogoji za opazovanje rakete ob trenutku trče-nia na površje Lune znatno težji. Šef oddelka za preiskave v obrambnem ministrstvu ZDA dr. Herbert York je danes izjavil, da SZ lahko zadene New York z raketo, izstreljeno v Moskvi. York je dejal, da bo treba eno leto, preden bodo ZDA dosegle SZ na področju vsemir-skih raket, čeprav so ZDA dosegle stopnjo dovršenosti v izstrelitvi balističnih raket. V intervjuju reviji «U. S. News and World Reports je dr. York dejal, la ima SZ prednost pred ZDA, kolikor zadeva moč sunka pri izstrelitvi raket, nikakor pa ne pri ostalih elementih. Na splošno, je dejal dr. York, pa so ZDA pred SZ na področju znanosti in tehnike. lunik Auduberteau PARIZ, 21. — Prav v trenutku ,ko je Lunik II. dosegel Luno, se je v francoski vasi Landivi, ne daleč od Le Mansa, rodil deček. Učitelju Audu- IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil llllill) ,,,,|II|I||||M1 ||l,|||||lll| llllllllllllllllllllllllllllllllllltllltlllllllllllllllllllllll iiiiiim || Mllllllll Ulili l| lllllllll Milili IMIIIIIIIHIIIIIIII lil IIII ■IIIIIIINIHIIIII1111111111IIIIIIIII11IIIIIII1IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHI1I 1111 lil 1111111111IIIIM lirMIM ■ II ■ 111111111 ■ I llllll II11 llllllllll IMI IIIM111III11IIIIIIIIMIIII ■ II111111IIM1111111111111111111111 ■ 11IIIII11111111 >><■ i ■ >111 ■ ■ Brezzakonitosf ali brezčutna nepoštenost in cinična brezvestnost V nevarnosti ie druge hiše v Barletti? Načelnik tehničnega urada v Barletti je že pred procesom zaradi poru-šenja neke hiše I. 1952, ko je bilo 17 mrkih • Ze izpraznjena neka dvonadstropna stavba, ki jo bodo porušili BARLETTA, 21. — Neki po-nedeljski list piše, kako je neki stari profesor ob pogledu na žalostno prizorišče nesreče v Barletti mrmral: «Sa-lus civitatis in legibus«, kar bi pomenilo, da je rešitev in blaginja skupnosti v zakonih. Tudi Togni je takoj po nesreči v Barletti iz daljne Holandske javil, da bo predložil parlamentu zakon, na podlagi katerega bi se take stvari, kot je bilo zrušenje petnadstropne hiše v Barletti, ne smele več dogajati. Tu nastane vprašanje: mar vlada v Italiji na gradbenem področju brezzakonitost? Ali lahko kdo dela kot hoče, ne oziraje se na tehnične urade in druge oblasti, ki morajo izreči svojo besedo ob gradnji še tako majhne stavbe? Vemo, da je treba n. pr. v Trstu imeti kup dovoljenj in odobritev, preden se lahko začne zidati. In ko je že hiša postavljena, lahko zadostuje še taka malenkost, da odgovorna Bi l ‘J* i iw' I IC / r-h t Jr S« JOHN TURNER kanadski odvetnik, bo mogoče še nazadnje le postal mož princese Margaret. Kot se ta ali oni spominja, se je to ime omenjalo že med obiskom princese v Kanadi lansko leto. Pozneje ie baje Turner Margaret obiskal in o zadevi Je princesa govorila, tako vsaj trdijo «dobro obveščeni)), v soboto v Balmoralu s svojo sestro kraljico. Tridesetletni odvetnik je iz ugledne družine in njegov očim je guverner Britanske Kolumbije. Drugače bi s iem pretendentom lahko bilo vse v redu, toda ovira je v tem, da je — katoličan. MOSKVA, 21. — Moskovski radio poroča. Ja je sovjetski atomski ledolomilec ((Lenini) uspešno zaključil prvo poskusno plovbo po odprtem morju. Ri^Vj^ogei ,apele znova teči, bile so prazne, do smrti “ba pri misliti na Madeleine, ne da bi si za- Vgr 0 'h t • *n zrneraj na istem mestu je občutil R Va®, in f*. . na uicatu jc utAzutu te °„ ‘eine, vara Gčvigna. Umiral je od ljubo- ■i vara uevigna. umiral je oa ijuoo-renepa I ln obupa. In vendar se je počutil je ' e malo ni prenehal biti v dobri veri! i° klbn Vdaja1a? ,do yečera in si zdaj očital podlost, ko ^ ba katc-°- m°čm pobitosti, da je moral sesti A kaki bo da ji WJ,er;° koli teraso kakšne kavarne. Kaj h, -v( , a ,‘fme zapustila Pariz? Bi kazalo, ds v ako? Rkvkon ^ Zpigv .ki.n° v središču mesta ln razmišljeno Ih *Uki^ega t« čete, vojaške revije, taborišča, manevri. L 8 se thirno sesali bonbone. Taki prizori niso čairJe Preti i so vedeli, da je s Frici že opravljeno, vhe vrbici Ju, mučnemu dremanju kakor izgubljen l »®tti d°dohv Je pred koncem filma, ker se je v.ath , se jP a Zaspal. Vrat ga je bolel in oči so ga vračai domov, noč je bila polna zvezd. Nlo dl°veka s čelado na glavi in piščalko 3Sl alarm naskrivaj kadil ob d\ ‘^8 s čho i ? bil° malo verjetno, za ro di moran i* v' j* je na lstvo’ A do te?a Je veliko manjkalo! V ** h’ flft. * ** uu les« JC oc vciirvu/ iiicviijIVCV1VJ: Se Klek si prižgal cigareto in ni imel l>j ‘ k^bst, ki ^,;,tako naglo je prišel spanec. Pogreznil itinf ni dala gibati* in v kateri je počasi j,,^ v Louvru... Madeleine... ifcl j® d iu... Maucienic... Tum6uh mu je bil jasen in trenutno je razločil 80 vse na enkrat preko streh in zatem- njeno mesto je bilo podobno parniku, ki ga v naglici izpraznju-jejo potnikov. Po hišah so lopotala vrata. Koraki so tekali. Flavičres je prižgal svetilko na omarici. Tri ura. Obrnil se je na drugo stran in spet zaspal. Ko je ob osmih zehaje poskušal izvedeti novice, je dognal, da se je sprožila nemška ofenziva, in občutil je neko čudno polajšanje. Naposled vojna! Lahko se bo iznebil svojih muk, lahko bo soobčutil tesnobo drugih in jim bo ob strani. Sledili bodo dogodki, katere se sam ni upal zaključiti. Vojna mu je prišla na pomoč. Zdaj naj se ji kar prepusti. Prevzel ga je tok življenja. Začutil je lakoto. Utrujenosti ni čutil več. Madeleine je telefonirala. Čakala ga bo ob dveh. Ves dopoldan je delal, sprejemal stranke, odgovarjal na telefonske klice. V glasu sobesednikov je čutil razburjenost, ki je bila podobna njegovi. A novice so bile redke. Tisk, radio sta navajala začetne uspehe, a nista ničesar natančneje povedala. Drugače je bilo vse kot po navadi. Kosil je blizu sodne palače z nekim kolegom in dolgo časa kramljal. Neznanci so se ogovarjali, razpravljali in razvijali zemljevide Francije. Flavičres ie užival ob tej brezbrižnosti in je skozi vse pore telesa srka' zmešnjavo. Komaj je imel še toliko časa, da je skočil v svojo Simko in zdrčal proti Etoile. Omamljen je bil od besed, hrupa in sonca. Madeleine ga je čakala. Zakaj je izbrala ravno tisto rjavo obleko, ki jo je imela tisti dan, ko...? Flavičres je prijel Ma-deleinino roko in jo čbdržal v svoji. »Do smrti ste me vznemirili«, je rekel. «Ni mi bilo dobro. Oprostite... Lahko vozim jaz?« »Prav. Od davi živim na račun svojih živcev. Napadli so. Ne veste?« »Da«. Zapeljala je v avenijo Victor Hugo in Flavičres je brz ugotovil, da še ni čisto dobra. Škripaio ji je ob naglih prehodih, zavirala je sunkovito in prehitro poganjala vozilo. Grda bledica ji je kazila obrazne poteze. «Rada bi drvela«, je pojasnila... »Morda sva danes zadnjič zunaj«. «Zakaj?» Skomignila je z rameni. «Kdo pa ve, kako se bodo zasukali dogodki? Ne vem zatrdno, če ostanem v Parizu«. Torej ji je Gčvigne povedal. Morda sta se prerekala. Flavičres je obmolknil, da se ne bi raztresla, čeprav cesta ni bila prometna. Zavozila sta iz Pariza skozi vrata Muette in zapeljala v Boulognski gozd. «čemu bi odhajali?« je vprašal Flavičres. «Ni nevarnosti, da bi bili bombardirani in Nemci to pot ne bodo prišli do Marne«. Ko ni odgovorila, je vztrajal: «Hočete oditi zaradi... mene? Nočem vam motiti življenja, Madeleine... Saj dovolite, da vam rečem zdaj Madeleine... Rad bi samo to, da ne boste nikoli več pisali takih pisem, kakršno je bilo tisto, ki ste ga strgali... Me razumete?« Stisnila je ustnice, na videz vsa napeta v pozornosti, ko se je srečala z vojaškim kamionom. Dirkališče v Longchampu je bilo podobno velikanskemu pašniku in oči so nagonsko iekale čredo. Na mostu Suresnes so se zagozdili avtomobili in morala sta voziti v korak. «Ne govoriva več o tem«, je zamrmrala. «Ali ne bi mogla malo pozabiti vojsko, življenje?« «Žalostni ste, Madeleine, že vidim«. »Jaz?« Nasmehnila se je, kot da je nesrečna a pogumna in to je zmedlo Flavičresa. «Sem kakor po navadi«, je dodala, »Vam zagotavljam, še nikoli nisem tako temeljito izrabila življenja kakor danes ... Se vam ne zdi, da je lepo tako drčati tjavendan, iti po prvi uglajeni cesti in ne misliti na nič! Tako bi rada, da ne bi na nič mislila. Zakaj nismo živali?« «Cakajte! Zdaj ne govorite pametno!« «0, kako da ne!... živali ni treba pomilovati, žrejo, spijo in so nedolžne. Nimajo preteklosti in ne prihodnosti«. »Kakšna filozofija je to!« »Ne vem, če je filozofija, a zavidam jim«. Celo uro potem sta izmenjala le kakšno redko besedo. Pnsla sta do Seine pri Bongivalu in sta nekaj časa vozila °b njej. Cez nekaj časa je Flavičres spoznal grad Saint-Ger-main. Po samotnem gozdu je Madeleine vozila zelo naglo in je malo zavrla le ob vhodu v Poissy, potem je nadaljevala zmeraj naravnost, s pogledom uprtim predse. Malo pod Meu- lanom je šel po sredi ceste voziček, ki ga je vlekla ženska; Madeleine je pognala Simco v prečno cesto. Obšla sta žago, zgrajeno pod obratom, ki je bila videti zapuščena, in slakobni vonj po dolgih.golih deskah ju je spremljal še precej časa. Znašla sta se na križišču, podobnem sračji nogi; Madeleine, je izbrala cesto na desno, najbrž zaradi žive meje ki je tekla' na obeh straneh. K°nj z belo liso na čelu ju je pogleda! čez neko ograjo. Madeleine je brez razloga zvečala brzino in avto je poskakoval po kolesnicah. Flavičres je skrivaj pogledal na uro. Vsak čas se bosta ustavila in bosta hodila drug ob drugem; tedaj bo prilika, da jo vpraša, kajti vidno je, da nekaj skriva. Nemara je pred možitvijo zagrešila kaj takega, kar ji ne da več miru, je pomislil Flavičres. Ni ne bolna in ne lažnivka Obsedena je. In nima poguma, da bi se zaupno pogovorila z možem. Bolj ko se je oklepal te domneve, bolj se mu je zdela verjetna. Ravnanje te mlade žene je bilo ravnanje krivke, česa pa naj bi bila kriva? Moralo je že biti nekaj hudega... »Poznate to cerkev?« je vprašala Madeleine. «Kje sva?« «Kako?... Prosim?... To cerkev?... Pri moji veri, da ne... Priznati vam moram, da niti ne slutim, katera je... Hočete, da se ustaviva; ura je že pol štirih«. Ustavila sta na razpuščeni ploščadi. Malo niže za drevjem se je kazalo nekaj sivih streh. »Zanimivo«, je menila Madeleine, «En de! je romanski, ostalo moderno. Ni kdo ve kako lepa«. «Zvonik je previsok«, je pripomnil Flavičres. Odrinil je vrata. Napis nad škropilnikom je pritegnil njuno pozornost. Ker mora gospod župnik Gratien oskrbovati več župnij se bere nedeljska maša ob 11. uri. «Zato je videti zapuščena«, je šepnila Maoeleine Počasi sta se pomikala dalje med slamnatimi stolicami Slišala sta, da nekje blizu kokodajo kokoši. Table križevega pota so bile oluščene. Okoli oltarja je brnela osa. Madeleine se je prekrižala in pokleknila na zaprašen klečalnik. Flavičres je stal poleg nje in se ni upal premakniti. Za kakšen pregrešek neki prosi odpuščanje? Bi bila pogubljena, ko bi se bila utopila? Ni vzdržal več in je tudi sam pokleknil. (Nadaljevanje sledi) Steklo je kolesje nogometnega prvenstva Ullan In lapoli pred Alcssandrio na in kolenih Spalom In ter. Sampdoria - odlično; Juventus, Fiorentina - dobro - Neuspehi favoritov v B ligi A LIGA Rezultati •Alessandna-Milan 3-1 •Bari-Palermo 10 *Bologna-Lazio 1-1 •Inter-Padova 6 3 ♦Juventus-Lanerossi 4-« SpaI-*Napoli 3 0 •Roma-Genoa 1-0 •Sampdoria-A-alanta 4-0 Fiorentina ‘Udinese 2-0 Kolesje nogometnega prvenstva se je zavrtelo. Stadioni so se napolnili z ljubitelji nogometne igre, razdeljene so bile prve točke, z njimi pa tudi prvi vtisi o posameznih enajsloricah. Seveda ti vtisi še ne morejo biti merodajni, ali vsaj ne merodajni v celoti. Dopuščajo kvečjemu tenke slutnje, ki šele čakajo na svoje konture. Za enkrat naj velja *e ugotovitev, da so mnogi favoriti razočarali in mnogi nefavoriti presenetili. Lestvica Sampdoria 1 1 0 0 4 0 2 Spal 1 1 0 0 3 0 2 Fiorentina 1 1 0 0 2 0 2 Bari 1 1 0 0 1 0 2 Roma 1 1 0 0 1 0 2 Juventus 1 1 0 0 4 1 2 Alessandria 1 1 0 0 3 1 2 Inter 1 1 0 0 6 3 2 Lazio 1 0 1 0 1 1 1 Bologna 1 0 1 0 1 1 1 Padova 1 0 0 1 3 6 V Milan 1 0 0 1 1 3 « Lanerossi 1 0 0 1 1 4 0 Genoa 1 0 0 1 0 1 0 Palermo 1 0 0 1 e 1 0 Udinese 1 0 0 1 0 2 0 Napoli 1 0 0 1 o 3 0 Atalanta 1 0 0 1 e 4 0 TEKME 27 .59 A LIGA Atalanta-Inter, Bari-AJe« r»n-dria, Fiorentina-Napoli, Genoa-Bologna. Lazio-Udinese, Milan-Roma, Padova-Juventus, Paier-mo-Sampdoria, Spal-Lanerossi. B LIGA Rezultati •Cagliari-Verona 2-1 •Como-Parma 1-1 •Lecco-Modena 2 1 •Messina-Brescia 0-0 *Ozo Mantova-Novara 8-0 •Sambenedeltese-Torino 0 0 Marzotto***?‘mm. Menza 1 » •Taranto-Reggiana 2-1 •Triestina-Catanzaro 0 9 •Venezia-Catania 0 0 Lestvica Marzotto 1 t 9 0 1 0 2 Cagliari 1 1 0 0 2 1 2 Lecco 1 1 0 9 2 1 2 Taranto 1 1 0 0 2 1 2 Brescia 1 d 1 0 0 0 1 Catania 1 0 1 0 0 • 1 Catanzaro 1 0 1 0 0 0 1 Novara 1 0 1 0 0 0 1 Torino 1 0 1 0 6 0 1 Parma 1 0 1 0 1 1 1 Messina 1 0 1 0 0 0 1 O. Mantova 1 0 1 0 0 0 1 Sambened. 1 0 1 0 0 0 1 Triestina 1 0 1 0 0 0 1 Venezia 1 0 1 0 0 0 1 Como 1 0 1 0 1 1 1 Modena 1 0 0 1 1 2 0 Heggiana 1 0 0 1 1 2 0 Verona 1 0 0 1 1 2 0 S. Monza 1 0 0 1 0 1 0 TEKME 27 .59 Marzotto-Como, Messina-T,ee-co, Modena-Novara, Parma-Ozo Mantova, Regginna-Sambe-nedettese, Taranto-Brcscia, To-rino-Cagliarl, Triestina-Cata-nia, Venezia-Calanzaro, Vero-na-Simrnenthal Monza. Športne stave TOTOCALCIO 1 J X 112 112 X 2 X X Kvote: 13 točk 44.233.000 lir, 12 točk 928.000 lir. V Trstu 1 dobitnik s 13 točkami in 3 z 12 točkami. TOTIP 22 22 22 21 IX 21 Kvote: 12 točk 3.282.821 lir, 11 točk 364.757 lir, 10 točk 23 tisoč 365 lir. Začnimo s favoriti. Fiorentina je zmagala v Vidmu z goloma, ki sta jih dosegla Petris in Montuori v prvem oziroma v drugem polčasu. Toda njena zmaga je bila izbojevana s težavo. Udinese se je borila požrtvovalno in enakovredno z renomiranim nasprotnikom, za katerega je treba ugotovili, da še ni vi-gran in da še marsikje šepa. Fiorentini je mogoče očitati tudi grobo igro, kar ji prav gotovo ne dela časti. Najboljšega moža je imela v desnem krilu Hamrinu, ki je bil vedno nevaren. Juventus je obračunal na svojem igrišču z Lanerossijem s precej vidnim rezultatom, toda ti e s povsem prepričljivo igro. Tudi zanj velja, da še ni vigran. Proti skoraj hermetični obrambi njegovi napadalci niso na.Ui primerne prodornosti in trije od štirih golov so bili plod Charlesove glave or. neizprosne Cerva-tove realimtorske sposobnosti iz kazenskih strelov. V ostalem je na igrišču vladalo dol gočasje kljub nekaterim briljantnim potezam črno-belih na sredini igrišča. C e Fiorentina in Juventus kljub zmagama nista ogrela, pa je Milan doživel naravnost katastrofo. Porazila ga je Alessandria z rezultatom, ki ne dopušča nobenega dvoma. Državni prvak je. zaigral brez volje in tudi brez lastnosti, ki bi obvezno morale biti značilne zanj. Alessandria ga je nadigrala v vseh pogledih in mu s tremi goli neprizanesljivega Tacchija zadala prvi udarec. Kdo ve, koliko jih bo še sledilo? V skupino drugorazrednih favoritov smemo uvrstiti Sarvpdorio, Interjn, Bomo in Napolija. Sampdoria je to kvalifikacijo povsem upravičila z rezultatom in s prikazano igro, čeprav je imela proti sebi šibko ali pa vsaj močno nerazpoloženo obrambo Atalante. Odlikoval se je predvsem njen napad, v obrambi pa povsod prisotni Ber-nasconi ter mladi branilec To-masin. Se bolj prepričljivo zmago je pospravil Jnter proti čvrsti Padovi. Rezultat 6:3 dokazuje, da je pri Interju deloval predvsem napad in manj obramba, vendar pa je treba upoštevati, da je Padova moštvo, ki je vedno in ne samo lani, igralo vidno vlogo v prvenstvu in ki jo bo neglede na poraz igralo zelo verjetno tudi letos. Ta ugotovitev pa daje Interjevi zmagi še večjo vrednost. Milansko moštvo se je predstavilo svojim gledalcem z dobro kondicijo in z dobro organizirano igro tako v polju kot v zaključnih fazah ter z zanesljivo obrambo, v kateri se je odlikoval predvsem vratar Matteucci s fantastičnimi paradami na Bri-ghentijeve strele. Tretji favorit iz te kategorije je spotil sedem srajc, preden je po 70' igre ugnal Ge-noo. Prikazana igra na olimpijskem stadionu je bila zelo povprečna in čeprav je Roma več napadala, je imela Genoa pravzaprav lepše in ugodnejše priložnosti za zmago v samem začetku in pa v zaključnih fazah. Edini gol je dosegel P e strin v 24' drugega polčasa. Pri Romi so zadovo- ljili Losi. Panetti in Pestrin pri Genoi pa obramba in Ab badie, toda obe enajstorici šepata v koordinaciji igre. Se mnogo bolj klavrno pa je začel Napoti, ki je na svojem igrišču izgubil proti Spa lu kar s tremi goli proti nobenemu. Proti razigranim gostom se je skušal braniti celo z verižno obrambo, kar pa ni zaleglo in Rossi (2) ter Mor bello sta kljub osebnim varuhom trikrat ukanila nič več zanesljivega Bugattija. Ce lahko sodimo po tem, kar je pokazalo to srečanje, potem Napoli prav gotovo ne bo igral pomembnejše vloge medtem ko so Spalove možnosti zelo velike, ker razpola ga z mladimi in borbenimi igralci z izredno razvitim čutom, za kolektivno igro. V preostalih dveh tekmah so se pomerili Bologna in La-zio ter Bari in Palermo. Prva dva sta se po enakovredni igri, ki pa je bila dobra samo v prvem polčasu, razšla z neodločenim rezultatom 1:1 Bari pa je v južnem derbiju laže obračunal s Palermom kot bi bilo mogoče sklepati iz tesnega rezultata. Na v>rh lestvice se je povzpela Sampdoria, toda Spal in Fiorentina ji sledita boljšim angleškim povpreo jem zaradi zunanjih zmag. B LIGA Za srečanje v prvem kolu B lige je značilna velika stre-lilnost, ki se odraža v petih tekmah brez golov, v enem najnižjem možnem neodločenem izidu (1:1) ter v štirih tesnih zmagah. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da so vse enajstori ce v prvih tekmah igrale previdno, torej defenzivno. Toda to bi utegnilo veljati le za gostujoče vrste, medtem ko je za gostitelje mnogo bolj verjetno, da so odpovedali njihovi napadi kot je bil to primer v Trstu, kjer je imela Triestina precej več od igre, ki pa ni prišla do izraza bodisi zaradi hermetične obrambe Catanzara, bodisi zaradi neučinkovitosti napadalcev. O srečanju med Triestino in Catanzarom poročamo posebej, rendar pa naj tudi na tem mestu ugotovimo, da je Triestina tehnično dobro, toda za igro, ki se prakticira v B ligi, prelahko in premalo vzdržljivo moštvo. Toda to ne izključuje, da ima tržaški li-gaš znatne izglede posebno ko bo izboljšal fizično kondicijo in svoji briljantni igri dodal še ščepec praktičnosti. Na las sličen je bil potek srečanj tudi v Benetkah med Venezio in Catanio, kjer je imel glavno besedo mcatenac-cio)>; v San Benedettu del Tronto, kjer je visoko kvoti-rani Torino moral po obojestransko slabi igri prepustiti točko domačinom; v Messin» kjer Brescia kljub večjemu volumenu igre ni mogla premagati domačega moštva ter v Mantovi, kjer je Novari z zaporno igro uspelo rešiti točko. V Comu sta se Como in Parma zadovoljila z delitvijo točk z goloma, ki sta bila dosežena že v prvem polčasu; v Taran-tu so domačini zasluženo premagali Reggiano; v Leccu se je Lecco z enakim rezultatom, toda šele 5' pred koncem uve- •iini milini iiiii umil iiiimiiiMiMiiii n mi iiiiiiMiiiiiiiiiiii n Mii iiiHiiMiiuiiiiiniiiniiimiiiiiiiniiiiiiii n inmiimnminiiiiiiHiiHiiHMiniiMiiiniui Jugoslovansko nogometno prvenstvo Dinamo Domača sam v zmaga vodstvu Odreda Prvi poraz Sloge in Vojvodine in četrti zaporedni neuspeh Rijeke Po čertem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva se je položaj na lestvici že začel jasniti. V vodstvu je ostal Dinamo sam s štirimi zmagami, na dnu pa Je sama brez točk Rijeka. ki je tudi tokrat doživela pravo katastrofo na lastnem igrišču. V ostalem so boljše enaj-storice pri vrhu ali pa na sredini, na zadnjih pa so že poleg Rijeke, še vsi ostali kandidati za izpad Četrto zaporedno zmago je zagrebški Dinamo dosegel nad doslej se nepremaganim novincem Slobodo :z Tuzle. Tekma je bila v Tuzli in rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. Igra je bila lepa in razburljiva, odločila pa je večja rutina in izkušnja. Poleg Slobode, je prvi letošnji neuspeh doživela tudi Vojvodina, katero je pro»i vsem pričakovanjem premagalo mnogo šibkejše Sarajevo sicer tesno, toda povsem zasluženo. Najbolj zanimivo srečanje kola je 'bilo v Beogradu med Crveno zvezdo in Hajdukom. Državni prvak je prikazal po daljšem času izvrstno igro in zasluženo premagal s M ai štora s mora«, čeprav je tudi ta imel precej priložnosti za gole. Partizan je na Kantridi nasul nerazpoloženi Rijeki v mrežo kar B golov, častni gol za Riieko pa je dosegel Na-umovič iz 11-metrovke. Rezultati: Radmčki-Beograd 1:0, Budučnost-Velez 2:1, Crve-na zvezda-Hajduk 3:1, Saraje-vo-Vojvodina 1:0, Sluboda-Di-namo 0:3, Rijeka-Partizan 1:6. V zahodni skupini druge I zvezne lige je ljubljanski Odred zabeležil drugo letošnjo zmago. Z velikim naporom je na svojem igrišču premagal lanskega člana A lige sarajevr skega Željezničarja, ki je tehnično nedvomno najboljše moštvo II. lige. Odred si je zagotovil zmago v prvem polčasu z dvema goloma, v drugem polčasu pa je s požrtvovalno igro odbijal napade gostov. 1 Rezultati: Splii-Igman 4:1, Lokomoliva-Varteks 2:1, Treš-njevka-Proleter 1:4, Borac-Za-greb 5:1, Sibenik-Elektrostroj 2:1, Odred-Zeljezničar 3:2. LESTVICA Ijavil nad Modeno, v Cagliariju pa je Verono spravil n a kolena nesrečni avtogol v 2' prvega polčasa. Edino presenečenje kola je prišlo iz Monze odkoder je Marzotto prinesel po srečnem naključju obe točki. Monza je bila skoraj ves čas v terenski premoči in v ofenzivi, toda njeni napadalci niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti za izenačenje potem, ko je sicer zanesljivi vratar domačih, Breviglieri, z roko degažiral žogo naravnost na noge nasprotnemu napadalcu Tamelliniju, ki je seveda brez težav plasiral usnje v mrežo. Kot splošna ugotovitev velja, da so vse favorizirane enajstorice pokazale manj kot se je pričakovalo in da bo prvenstvo .B lige verjetno po- tekalo v znamenju velike negotovosti in številnih presenečenj. VATFRPOI.O V MOSKVI Madžarska prva Italija zadnja MOSKVA, 21. — Z zmago nad sovjetsko A reprezentanco z rezultatom 2:1 je Madžarska osvojila prvo mesto na mednarodnem vaterpolu turnirju v Moskvi. Italija je osvojila četrto in zadnje mesto za Romunijo, s katero je v zadnji tekmi turnirja igrala neodločeno 4:4. Končna lestvica: Madžarska 3 2 1 0 8:6 5 SZ A 3 2 0 1 7:5 4 Romunija 3 0 2 1 7:8 2 Italija 3 0 1 2 9:12 1 Po neodločenem izidu 0:0 proti Catanzaru Triestina j - neučinkovita Po 30 minutah neuspešnega bombardiranja finale brez zraka v TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Varglien. Merku-za, Radiče; Mantovani, Puia, Secchi, Taccola, Magistrelli. CATANZARO: Masci; Bonari, Claut; Tulissi, Bigagnoli, Costa; Raise. Florio, Susan, Negri, Ghersetich. SODNIK: Roversi iz Bologne. Koti 7:2 za Triestino. Gledalcev 19.000. Za debut nove Triestine je I taktiko bo spričo izredno do-vladalo veliko zanimanje, ki brega vratarja Mascija in so-ga pa enajstorici dveh tria-1 lidne obrambe lahko udščip- ških trenerjev nista v celoti opravičili. To velja predvsem za Triestino. od katere je bilo na domačem igrišču in proti najstorici, ki je šele prišla iz C lige, upravičeno pričakovati zmago. Pasinatijev Ca-tanzaro (s tržaškimi igralci!) ni niti presenetil in niti razočaral. Igral je sistematično defenzivno in tvegal ofenzivo le potem, ko je Triestini v finalu zmanjkalo sape. S tako nil favoritom še marsikatero točko, medtem ko bo v odprtih igrah najbrž vlekel kratko. Toda povrnimo se k Triestini. Enajsterica, ki ne daje golov, ne navdušuje in tudi ne napreduje. Triestina je i-grala in napadala vsaj pol razpoložljivega časa. Njeno kolesje je delovalo dobro vse do kazenskega prostora in njeni napadalci so razmeroma mnogo streljali. Manjkalo ni MIIINII,llllllll,lllllll,lllllll,III,lllllllllllllllllllllllllll,llllllll,III,MHIIIIII,Mllllllll,1111,1,11,II,1,11111,111,1111,III,lli ,0 Fisher - Ben*1 Gligorič. m, im ,„„i„i„„„i„„iiiiihhi„i»„iiii»ii»hi„mim„h„i„„»iii,iii„„»,i„iiihiii„<»„„„mii„„ii„ii„iim„„ iiillin >„»n„ ■■■•■iiiiiiii>iii!ii|>al'a,,11 Kapetan 01ympie Kristančič sprejema pokal niti tehničnih fines in visoko kvalitetnih potez, ki so izvabljale aplavze pri odprti sceni. Toda ko se je stroj ustavil, ko mu je zmanjkalo goriva, ko so pljuča igralcev iztisnila poslednje zalogaje zraka, je prišel zlom, ki bi se ob količkaj večji odločnosti nasprotnih napadalcev lahko končal tudi s porazom. In gledalci so seveda reagirali brez sentimentalizma. Igralcem, katerim so šele pol ure prej navdušeno ploskali, so sedaj žvižgali in njihovo žvižganje je bilo izraz razočaranja. Toda za dramatiziranje ni nobenega razloga. Trener Tre-visan razpolaga z 11 (in še kakšnim povrhu) dobrimi ti-tularci. ki znajo igrati nogomet. Fizično sicer niso kolosi in morda za trdo B ligo res niso najbolj primerni. Ko pa bodo utrdili svojo fizično kondicijo in svoji brioznosti dodali še ščepec praktičnosti, bodo sestavljali enajstorico, ki se bo lahko uspešno borila za provratek v A ligo. Igralci na rešetu: Secchi, ki bi moral biti ofenzivna konica, je mnogo streljal, to-da ne vedno precizno in tudi ne s potrebno dozo sreče. Taccola ob njem bi bil ne boljši ne slabši. Krili Magistrelli in Mantovani sta hitri, prodorni in prisebni. Puia je zelo pozitivna postavka. Njegova igra je pretežno koordinatorna. vendar pa so njegovi streli iz daljave zelo nevarni. V kril-ski vrsti izstopa Varglien s povezovalno funkcijo in s ten-tenco k ofenzivni igri. Je graditelj in manj razdiralec. Obratno Radiče, ki pa ni prišel dovolj do iz-aza. Merkuza je zanesljiv, vendar nekoliko nekorekten srednji krilec. V ožji ob-ambi je bil prijetno presenečenje Frigeri. Starta vedno na prvo žogo, ima dober odboj in dobro pozicijo. Brach še ni v najboljši formi. Bandini je bil praktično brez dela. Redke strele je ubranil zanesljivo. Kratka kronika: Triestina začne takoj z ofenzivo in že v 2’ doseže kot. V 3’ strelja Varglien z 20 m čez vrata, minuto kasneje pa Mantovani mimo. V 13’ prodre Taccola in strelja Masciju v roke. v protinapadu pa Flori s parabolo zaposli Bandinija, ki ubrani v dveh obrokih. V 19' izvede Puia krasen in :zredno močan strel v levi zgornji kot vrat s kakih 30 m in žoga se od droga odbije v polje. V 25’ nevarnost za Mascija, ki odbije šibek Secchijev strel. V 26’ korner za Triestino in v 39' tretji. V 30’ izvede Varglien kazenski strel v aut. 4 minute kasneje pošlje Secchi žogo mimo droga, in enako v 25’ po izmenjavi s Taccolo V 35’ strelja .»“‘"jT vo v vratarja 1 doru Mantovani!* ? Gol visi v j 1 ja Secchi nni»“n(J p) ta vrat. Tri^ nekaj napadom -- (J-mo eo Pr°‘inadPrU|e» . „ Prvih l5 ost * (ts Triestina »aravrata. ’ 8® ra nasprotna^. ^ ^ • r lja: prvič mimo. Potem P ^ Secchi, Pn>a’ wda nekaj kotov, ne zatrese. ,ajj Igralci P°sdoV0ljJ gledalcine n] cim začne P ,„e pe jn tempo %ii( k pusti. Catanzar^ , ta vrine protinapadi *to, kraL^Pu*M iS poskus Pu>akoV % izno pod PrrLt> l 1 te __ kot.1 i.,Mi dvigne žogo^ nič. Še zadn,Triest'i 6to r.jL Ktlr brez tem konec zadovoljstva perspektivo .101 KOELN boj med Zah . l/fin cev z rezultat ^ drugi dan izred , lpte Ita^V rezultata, k:,,st j„ !.Pri doseženih več (,Vo tatov, med j#ilj | ,zj mec wandovski ’ 'jjj j Oba sta Puccini1'’,? > i na rekorda. S Jt 1 '46 ”2 fgetovngj ^ svetu r-a : ti Moensa (j ij,011 > dosegel**, • je tudi v metu kopi ^ko , Schmidta v Poljaka Krz.z o''1" w na 2000 m & |> t 8’46”4. .«»<11 ‘l 1 SAH Tal j sam JHSJ: »»!»« hovskega -■ r, za svetovno Pjpjlt doseženi na ti Glig0r,Cošjan - < *ttj 32Z1’potezi. -Ji rt Kk'- ’<&£& S poziciji za Ben« Ke7eV'5,5 Gligorič f‘y M tal Finalna kolesarska dirka San Pellegrino Sabbadin oranžna majica Branami prvi v 5. etapi Danes zadnja etapa ■ loppas vodi za gorsko nagrado NEAPELJ, 21. — Vče- rajšnja četrta etapa finale kolesarske dirke «San Pel-legrinoD. Pescara - Foggia, je izločila iz nadaljnje dirke 15 kolesarjev, med katerimi tudi favorite Milesi-ja. Meailija, Milanija in druge, na prvo mesto pa je dvignila Susto, ki je dosegel cilj s časom zmagovalca Manzonija. Tako je danes startalo v Foggi samo še 48 kolesarjev. Že po nekaj kilometrih je ušlo pet kolesarjev: Manzoni, Porteri, Officio, Zoppas in Ibrioli. Od teh je pri 38. km kot prvi odnehal Ibrioli, pri 71. km mu je sledil Porteri in pri 85. km še Officio. Zoppas je osvojil oba cilja za gorsko nagrado v Ariano Ispino (61 km) in na prelazu Serra (93 km) obakrat, za nekaj sekund pred Manzonijem in za okrog 1 minuto pred zasledovalci. Oba preostala ubežnika je pred Avellinom (110 km) ulovila skupina devetih zasledo- valcev, od katerih so se po Avellinu odcepili Brugnani, Perna in Ricci. Ta trojica je nato skupno s Prago vozila do 8 km od cilja, kjer je Praga popustil, preostali trije pa so se borili v finalnem sprintu, v katerem se je uveljavil Brugnani. Sabbadin, ki je dosegel cilj peti v skupini zasledovalcev, je osvojil oranžno majico, ker je Susta prišel na cilj z velikim zaostankom. VRSTNI RED V 5 ETAPI FOGGIA - NEAPELJ (164 KM): 1. Brugnani (Umbria) 4 3227” s p. h. 36 116 km, 2. Perna (Abruzzo), 3. Ricci (Marche) oba s časom zmagovalca, 4. Zanchetta (Veneto) z zaostankom 1’, 5. Sabbadin (Lombardia). 6. Manzoni (Lombardia). 7. Simonetti (To-scana), 8. Fontana (Veneto), 9. Da Ros (Veneto), 10, Palaz-zi (Marche), 11. Praga (Piemont) vsi s časom Zanchette. VRSTNI RED PO 5. ETAPI: 1. Sabbadin (Umbria) 21.53 56”, 2. Manzoni z zaostankom 8”, 3. Fontana 29”, 4. Brugnani 1’38”, 5. Praga 1’44”, 6. Ricci 210”, 7. Becchi 3’23”, 8. L. Zanchetta 4’41". 9. Susta 4’42”, 10. Cerbini 4’22”. - Pogled na igrišče na tekmo Olimpija - Stock XVIII, balkanske atletske igre zaključen® > "f! H. IV(j* Mi kor dov 15 novih balkanskih in kopica državnih re ^ slovani drugi v moški in tretji v ženski konku , s BUKAREŠTA, 21. -— Danes so se v Bukarešti zaključile XVIII. balkanske igre v atletiki. Kot je bilo pričakovali so v moški in v ženski konkurenci zmagali Romuni. Končno stanje: MOŠKI: 1. Romunija 151, 2. Jugoslavija 122, 3. Grčija 104, 4. Bolgarija 89, 5. Turčija 34. ZENSKE: 1. Romunija 100. 2. Bolgarija 79, 3. Jugoslavija 77, 4. Turčija 5. Krona današnjega tekmovanja je bil nov svetovni rekord Romunke Balasove v višino 1,84, ki je za 1 cm boljši od njenega lastnega rekorda. Poleg tega izrednega rezultata je bilo izboljšanih še 15 balkanskih rekordov, trije pa so bili izenačeni. Izboljšanih je bilo tudi mnogo državnih rekordov in sploh je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Jugoslovanski atleti so dosegli nekaj izvrstnih uspehov in več novih državnih rekordov, v nekaterih disciplinah pa so popolnoma razočarali, kar jih je tudi spravilo ob končno zmago. Presenetili so Grki s tretjim mestom v moški konkurenci, močno pa so zatajili Bolgari. V celoti so letošnje balkanske igre poti-dile velik napredek atletike na Balkanu in predvsem v Romuniji. Tehnični rezultati: MOŠKI: 200 m: 1. Georgopulos {G.) 21”5, 2. Kormalis (G.) 22”, 3. Enatske (R.) 22", 4. Grujič (J.) 23"9, 5. Snajder (J.) 24”3, 6. Savel (R.) 24"4. m: 1. Snajder (J.) 47”6, 2. Sudriegan (R ) 48”, 3. Siliš (G.) 48”2, 4. Grujič (J.) 48"3, Marajamos (G.) 48”3, 6. Ozgieden (T.) 49"4. 110 m ovire: 1. Lorger (J.) 14”1, 2. Marcelos (G.) 14"5, 3. Ardeleanu (R.) 14”6, 4. Petru-šič (J.) 14”7, 5. Ursac (R.) 14”7, Kaburov (B.) 14”9. Maraton: 1. Škrinjar (J.) 2.33’16”6, 2. Stojanovič (J.) 2.34’14”4, 3. Vojcu (R.) 2.40’53”8, 4. Dopsakal (T.) 2.44’26”, 6. Kondos (G.) 2.49’30”2, 6. Belcev (B.) 2.50’07". Palica: 1. Roubanis (G.) 4,50 (nov balkanski rekord), 2. Hri-stov (G.) 4 5o, 3. Hlebarov (B.) 4,40, 4. Szabo (R.) 4,40, 5. Ku-zmanovič (J.) 4,35, ti. F.vstihi-jades (G.) 4,30. Disk: 1. Artarski (B.) 54,61 (nov balkanski in bolgarski rekord), 2. Kunadis (G.) 55,86, 3. Radoševic (J.) 52,56, 4. Ra-kič (J.) 51,34, 5. Manulescu (R.) 48,46, 6. Damjanov (B.) 47.54. Troskok: 1. Gurgušinov (B.) 15.55, 2. Joan (R.) 15,43, 3, Pa-tarinski (B.) 15,17, 4. Jocič (J.) 14,93, 5. Sfikas (G.) 14,71, 6. Maracesku (R.) 14,60. 5 0C9: 1. Grecescu (R.) 14’ in 19”8, 2. Balabas (R.) 14’32"8, 3. Papavasiliju (G.) 14'33’4 4. Mugoša (J.) 14’35"4, 5. Onel (T.) 14'36’’, 6. Pejev (B.) 14’ in 36”8. 4*400 m: 1. Jugoslavija 3’13" (nov jug. rekord), 2. Romunija 3’13”6, 3. Grčija 3'15” (nov grški rekord), 4. Turčija 3'18’’7 (nov turški rekord), 5, Bolgarija 3’22"4. ZENSKE: 400 m: 1. Slamnik (J.) 57”4 (nov balkans’ki in jugoslovanski r“kord), 2. Isajeva (B.) 57”6, 3. Grecescu (R.) 58", 4. Kutuj' (R.) 58”5, 5. Ilijeva (B.) 58"9, 6. Rajkova (J.) 59”7. Višina: 1. Balas (R.) 1,84 (nov svetovni rekord), 2. Goe-re (J.) 1,64 (izenačen jugoslovanski rekord), 3, Ruseva (B.) 1,61 (izenačen bolgarski rekord), 4. Majer (R.) 1,58, 5. Jug (J.) 1,54, 6. Konvor (T.) 1,50. Kopje: 1. Viti (R.) 51,23, 2. Likos (R.) 46,95, 3. Ivanova ‘uoV L (j.) n /j.,..., 3. B«bovi«#( Kir.l^ - , .. V it 6. Stancu (»; juifj (R.) n”8 4xioo m (nov j’.'g°‘'d7’o Bolgarija d); garski i'e*c 48 3.' r;tv 2. Bar; 1,1 • *’ iHL abass 1, (b (G.) /v*?‘M pastas (G-K’ V*? MS-r ndzidis V 7 nov v; li Kopje: 1 (nov balka palov j BpaVlo'lCi5, ’ » 70,79, 4. P-' , &V t ' j, Popescu ' W k|jj takis 6°’° .vjr*: ^ 3000 m O’ pa)*.;’* (G.) 8'52 0. Zj., 3. Hafner_, j, Gra 4x100 > ,)t B^nia Turčija 6955 a rekord), ^ j itd. K )e A !e »e le m (nov Usenik 4, 5 pU UM 2. Šikovec < k M va (B.) 25 '-.g.) 5. Kolarova (R.) 26”0. . .. aifi/ Tiska Tiskar*8 staN*^ g N