SOCIALNI PROGRAM PRE2IVE1]A: DRUŽINA V CASU KRIZE
GABI CACINOVIC-VOGRINCIC
Povzetek
Empirična raziskava v okviru Študentskih eksperimentalnih vaj kaZe, da
inata v času, ko se je stanovanjsko vprašanje zelo zaostrilo, dve
tretjini študentov socialnega dela zagotovljeno stanovanje pri svojih ali
partnerjevih starših, vendar si samo 5 odstotkov tega tudi želi. Po kri-
tiki tradicionalnega slovenskega doživljajskega vzorca, ki pogojuje tako
rešitev in otežuje bolj odprte in inovativne, razpravlja članek o psiho-
loškem problemu, ki izvira iz skupnega življenja dveh generacij. Ta pro-
blem osvetljuje s pomočjo dveh pojmov družinske psihologije: pojma delov-
ne skupine (W. R. Bion) in postavk o koaliciji med roditelji in ohrani-
tvi generacijskih razlik (Th. Lidz, R. Skynner). Razprava o obeh kon-
ceptih vodi do sklepa, da mora družina izdelati projekt svojega vsakda-
njega življenja in si omogočiti razmejitev.
Suuary
Eapirical research in the framework of študent group project-work shows
that in the time of big housing shortage in slovenian society two thirds
of students of social work have their housing problems "solved", ie. they
will remain in the houses of their parents or their partners' parents.
But only 5 % agree with this solution. After a critique of the tra-
ditional slovene emotional pattern, which determines this solution and
renders more open and inovative ones more difficult, the paper discusses
the psychological problem of living-together of two generations. Two
psychological concepts could be used to highlight the problem: the
concept of work-group (W, R. Bion) and the concept of coalition between
parents and of maintaining of generational differences (Th. Lidz. R.
Skjmner). The discussion of both concepts leads to the conclusion, that
it is nece8sary for the farnily to work out the project of their coamon
living and makes possible the delimitation of the two generations.
I.
V okviru tega prispevka bom govorila le o enem vidiku
vpliva kriznih družbenih razmer na dogajanja v družini - o
podaljševanju odvisnosti otrok od družine. Kriza pomeni za
današnjo generacijo mladih ljudi predvsem to, da se podalj-
šuje odvisnost otrok od staršev. Zdi se, kot da so možnosti
odraščajočega otroka vse bolj odvisne od družine. Šolanje,
zaposlitev in stanovanje postajajo znova družinske naloge,
družinsko breme.
190	CaCinovie-VogrinčiC Soc Delo 28,1989,2
To so naloge, ki zahtevajo od družine notranje spremembe,
ki se jih ljudje ne zavedamo. Odrasel otrok mora stopiti iz
družine ven, v samostojnost in neodvisnost. Ce je prisiljen
ostati, potrebuje njeno pomoč za to, da se razmeji, konfron-
tira in prevzame odgovornost za svojo samostojnost znotraj
skupine, ki mu mora omogočiti spreminjanje vloge-
Morda večgeneracijske družine - ali je to naSa perspek-
tiva? - niso le slaba možnost za življenje, gotovo pa ne
ogrožajo svojih članov, če ohranijo sposobnost, da ščitijo
celostnost posamezne generacije in tudi zavestno vzpostavijo
meje in nova pravila o skupnem življenju. To morda zveni
enostavno, vendar mi svetovalne izkuSnje potrjujejo, da to
ni običajno.
Pričakovali smo, da bo razvoj družbe omogočil družini, da
bo s svojimi potrebami stopila iz privatnosti ven in zanje
iskala rešitev tudi v družbi. Dogaja se ravno obratno, kriza
sili družino, da se z družbenimi problemi sooča, kot da so
zgolj njeni, privatni, psihološki. Ce s tem prispevkom želim
pokazati, kako lahko stroka prispeva k temu, da bi družina
bolje obvladala pritiske v današnjem času krize, se ne od-
povedujem ne kritiki družbenih razmer, niti ne pristajam na
psihologizacijo družbenih problemov. Dejstvo je, da odrasli
otroci ostajajo doma, da se mlade družine selijo k staršem,
v stroki pa imamo znanje, ki nam omogoča, da formuliramo
spremembe, ki jih potrebujemo.
II.
Študentje naše šole so v okviru projekta blok-eksperi-
mentalnih vaj raziskovali, kako rešujejo ali kako bodo
njihovi vrstniki rešili stanovanjski problem mladih družin
po končanem študiju. Izpeljali so več kot 60 polstandardizi-
ranih intervjujev med študenti šole. Rezultati so presenet-
ljivi in zgovorni hkrati: 2/3 anketiranih ima stanovanjski
problem rešen - lahko se vselijo oz. vselili se bodo k
svojim oz. k fantovim (dekletovim) staršem. Od 40 anketira-
nih si samo dva to tudi želita. Vsi ostali se bojijo te
Soc Delo 28,1989,2 CaCinoviC-VogrinCiC	191
prespektive, vsi bi rajši odšli na svoje, bili samostojni in
neodvisni, vendar vsi pristajajo na rešitev, saj druge mož-
nosti ne vidijo. Tista tretjina, ki nima te "družinske" mož-
nosti, nima nobene možnosti. S pesimizmom gledajo na možno-
sti lastega stanovanja, razmišljajo o zaslužku v tujini, o
sreči pri stanodajalcih...
V	naših intervjujih je večina staršev za svoje otroke
poskrbela nekako vnaprej, zanje in ne skupaj z njimi. Ko so
gradili hišo za družino, so poskrbeli tudi za otroke, s ti-
pično slovensko željo, da bi otroci ostali doma. Se nekaj
let nazaj so prostorne hiše povsod po Sloveniji ostajale
prazne, danes mladi izbire, da zavrnejo skrbno ponujeno,
nimajo več.
V	naši projektni skupini smo želeli povprašati tudi star-
še študentov o tem, kaj so, kaj bodo storili v pomoč za re-
ševanje stanovanjskih problemov otrok oz. ali se čutijo dol-
žni, da pomagajo. Uspelo nam je izpeljati le nekaj pogovo-
rov, ki ničesar ne dokazujejo, pokazali pa so zadrego, sti-
sko, občutke krivde tistih staršev, ki niso zmogli preskrbe-
ti svojim otrokom vsaj skromnega stanovanja.
Možen sklep za študentsko populacijo, ki je sodelovala v
raziskavi je, da ima na razpolago stanovanjski fond, ki po-
kriva dve tretjini potreb. Stanovanja so, vendar vežejo mla-
de družine v matične. V razpravi smo govorili o tem, kako
nesmiselno je nadaljevati s pozidavo zemlje, saj stanovanja
so. Skoraj v šali je padel predlog naj bi zamenjali "star-
ševska stanovanja" - namesto, da bi se otroci selili k
svojim lastnim staršem, bi se lahko selili k nekim drugim,
prijateljevim, "ne-svojim" na nekem alternativnem tržišču
stanovanj. Tega alternativnega tržišča ni in v projektni
skupini smo zaslutili, kako težko ga bo vzpostaviti, saj si
študentje sploh niso mogli zamisliti, da bi njihovi starši
dovolili takšne zamenjave ali uporabo njihovih stanovanj
neki tuji, "ne-lastni" mladi družini.
Morda bi se splačalo preveriti tezo, da na področju reše-
vanja stanovanjskih vprašanj ni nobene skupnostne iniciati-
192	CaCinovie-VogrinčiC Soc Delo 28,1989,2
ve, ki bi se z iniciativo ljudi umestila med privatno in
družbeno, zato ker v našem družbenem prostoru ni ženske,
feministične akcije.
Reševanje stanovanjskih problemov v današnjih kriznih ča-
sih, kot se je pokazalo v predstavljeni pilotski raziskavi,
je zgolj ilustracija notranjih rezerv, ki jih družina lahko
uporabi, da bi pomagala novi generaciji. Kakšne so stvarne
možnosti, da bi se družinske zmogljivosti prelile iz zasebne
v neko novo, skupno možnost, nismo raziskali. Dejstvo pa je,
da je temeljna motivacija, ki osmišlja družinsko "žrtev" ra-
vno to, da gre za nas, za naše, za zasebno.
Danes še utopične alternative navajamo pač v razmislek o
nekih novih možnostih. Problem, ki se postavlja dvema ali
trem generacijam, ki se morajo znova naučiti živeti skupaj
je, kako oditi, čeprav ostajaš, vzpostaviti meje za lastno
neodvisnost, ki razmejujejo in vendar tudi povezujejo.
III.
V tem okviru predstavljam le dva družinsko-psihološka
koncepta, ki, po moji sodbi, prispevata k temu, da "bolje
vidimo, kaj delamo" (von Braunmiihl, 1986), s tem pa pred-
stavljata strokovno izhodišče za reševanje problemov skup-
nega življenja. Gre za koncept "delovne skupine" W. R.
Biona in za postavke Th. Lidza pa tudi R. Skynnerja o
nujnosti koalicije oz. zavezništva med roditelji in ohranit-
ve generacijskih razlik oz. jasno razmejenih podsistemov v
družinskem sistemu.
Moja teza je, da se družina mora na novo odkriti tudi kot
delovni projekt in bolje kot doslej izrabiti tiste možnosti,
ki jih ima, da spodbudi svoje člane, da "ne-anonimno"
prispevajo k (tudi) zavestno postavljenim ciljem. Tukaj
mislim zelo konkretno na odhajanje otrok oz. na ostajanje
odraslih otrok doma.
Bionov koncept razvite, prosvetljene ali delovne skupine
ponazarja tisti del družinske stvarnosti, ki ga je mogoče -
in potrebno - odobriti.
Soc Delo 28,1989,2 CaCinoviC-VogrinCiC	193
Možno je predpostaviti, da se družinska skupina mora or-
ganizirati tudi kot delovna skupina, saj družina potrebuje
soočenje z lastnim izkustvom in potrebuje razvoj. Treba je
opraviti vrsto nalog, opravil, dolžnosti. Delovna skupina je
transparentna, v delovni skupini se omogočajo izkušnje "spo-
sobnosti za konflikt" {Mertens). Bionova postavka o delovni
skupini oziroma o delovni funkciji skupine, ki se mora
izoblikovati v sleherni družini, odpira možnosti za proble-
matiziranje enega aspekta življenja družine, ki se nam zdi
izredno pomemben. Delovna funkcija družine, za družino
značilen način zastavljanja in opravljanja nalog, dolžnosti,
je del družinske stvarnosti, del, ki je slabo ekspliciran.
V	Bionovem pojmovanju deluje družinska skupina v funkciji
delovne skupine, ko ravna po principu realnosti. Predstavlja
torej zavestno delitev dela, individualizacijo in diferenci-
jacijo med člani za opravljanje tistega, kar je v družini in
za družino treba opraviti. V funkciji, ki jo ima posameznik
v delovni skupini, se postavljajo pogoji za posameznikovo
avtonomijo. Delovna skupina pomeni vpletenost, izpostavlje-
nost, akcijo, poseganje. Predpostavlja postavljanje ciljev
ter delo in odgovornost za njihovo uresničitev. Biti delovna
skupina pomeni bit živ, biti dejaven, odziven.
V	vsakem obdobju svojega življenja družina stoji pred
vrsto nalog, ki jih je treba opraviti in vsako novo obdobje
v njenem življenjskem ciklusu ji postavlja nove naloge.
Osveščenost in zavest o tem - če uporabimo Skynnerjeve pojme
- so nezadostni.
V	analizi vsakdanjega življenja v družinah {G.
Cačinovič-Vogrinčič, 1976), sem ugotavljala, da sicer pre-
cizna delitev dela med možem in ženo ni predmet razprav.
Družine so se praviloma s presenečenjem in kot da bi to
možnost šele na novo odkrile, lotile samoanalize. Dogovar-
janja in skupnega iskanja skoraj ni bilo.
Ker je delovna struktura nereflektirana, otroku ne daje
dovolj delovnega izkustva. Lastni prispevek družini ostaja
neartikuliran. Iz sfere produkcije izrinjena družina je od-
194	CaCinovie-VogrinčiC Soc Delo 28,1989,2
stopila tudi od tistega, kar ima: od tega, da bi se zavedala
in se osvešCala o delu, ki ga je v njej in zanjo treba o-
praviti, od delovne vzgoje ali od vzgoje za delo.
Meni se zdi pomembno Bionovo opozorilo, da se odnosi v
skupini morajo individualizirati in diferencirati ob delu,
ob, kot on pravi, racionalnih, zavestnih ciljih. Družina bi
to izkuSnjo lahko uporabila.
Pri tem mislim dobesedno na delovno izkustvo, na zave-
stno in potencialno osveSCeno izkustvo o prvi možnosti za
sodelovanje v skupini. Ze tolikokrat ponovljeni citat Petre
Millhofer o tem, koliko CloveSke potrebe po komunikaciji in
sodelovanju je politično neproduktivno vezanih v družino (P.
Millhoffer, str. 1), se sicer nanaša na konflikten položaj
družine v družbi, vendar mislim, da bi ga mogli uporabiti
tudi za označevanje ravnanja družine samo s seboj. Zavestno
spoprijemanje z delovno funkcijo bi pomenilo prispevati k
produktivnosti človeka znotraj družine in s tem ustvariti
enega od pogojev za ustvarjalno poseganje v družino. Druži-
na potrebuje pomemben projekt za svoj razvoj, ravno tako kot
posameznik potrebuje pomembno nalogo v svojem identitetnem
razvoju. Ob tem seveda vsak član skupine mora poznati skupen
projekt, pomen lastnega prispevka in jasno določeno vlogo v
njem. In skupno življenje bi lahko bil pomemben projekt.
Namen tega ekskurza je ponuditi tezo o nujnosti, da dru-
žina za svoje vsakdanje življenje skupaj izdela projekt in
si omogoči ustvarjalnost in razmejitev. Danes so delovne na-
loge ostale kot tradicionalno določene naloge posameznika v
vlogi otroka, matere, očeta. Pojmujejo se le kot dolžnost,
žrtev ali zahteva posameznika, ocenjujejo se kot osebni u-
speh ali neuspeh, ki ga spremljajo občutki zadovoljstva,
krivde ali sramu.
Skupno življenje se pojmuje kot usoda in ne kot delovne
naloge. Delovni projekt družinske skupine je bil jasno for-
muliran, ko je bila družina proizvodna skupina in umeščena
v sfero produkcije. Zdaj ga je treba formulirati zavestno na
novo, kot projekt skupnega življenja za to, da se ostane in
Soc Delo 28,1989,2 CaCinoviC-VogrinCiC	195
za to, da se odide.
V delovnem projektu je treba povezati interes članov v
družini z interesi in nalogami, ki jih imajo izven nje. S
tem se tudi znotraj družine ustvari možnost za razmejevanje
družinskega in družbenega in delovna možnost sodelovanja, ki
spodbuja in omogoča samostojnost, avtonomije.
Lidzov koncept zavezništva med roditelji omogoča, da
določno formuliramo eno od temeljnih zahtev za strukturo in
interakcijo obeh ali morda celo vseh treh generacij, ki
živijo skupaj.
Koalicija staršev oz. zavezništvo pomeni, da roditelja
drug drugega podpirata v svojih vlogah, da vzajemno poveču-
jeta občutke varnosti in gotovosti. Roditelja v svojem od-
nosu do otrok upoštevata drug drugega in tako ustvarjata
pogoj za to, da se vlogi zakoncev in vlogi roditeljev ne
izključujeta, temveč dopolnjujeta.
Ohranitev generacijskih razlik pomeni najprej, da starši
v zadovoljevanju svojih potreb ne smejo postati odvisni od
svojih otrok, otrok pa potrebuje svojo odvisnost od staršev,
da bi mogel odrasti.
V novih družinskih skupnostih je treba na novo izobliko-
vati odnose med koalicijami. Zgolj iz zavezništva med starši
znotraj stare in znotraj mlade družine je mogoče razmejiti
nove vloge od starih, spremeniti pravila, postaviti nova.
Zavezništvo med zakonci (starši in starimi starši) je pogoj
za to, da se posamezne družinske skupine kot celote razme-
jijo druga od druge. Hči, ki je hkrati žena in mati, mora
skupaj s svojim možem raziskati, kdo sta in kako bosta ži-
vela skupaj in iz lastnih - ali tudi iz lastnih, novih, po-
sebnih družinskih potreb mlade skupnosti drugače postaviti
družinske vezi, tako da se generacijske razlike ohranijo. V
matični družini so preprečevale koalicije med staršem in
otrokom, zdaj med mlado ženo ali možem in materjo.
IV.
V tezah je mogoče le nakazati problem in možne rešitve.
196	CaCinovie-VogrinčiC Soc Delo 28,1989,2
Ne ponujam zgolj "notranjih rezerv" namesto družbenih spre-
memb. Vendar stroka lahko pomaga pri iskanju novih rešitev
za ta pomemben socialen problem družin in otrok, ki se mo-
rajo razmejiti, ne da bi se razšli. Pri tem se staršem in
odraslim otrokom postavlja ista naloga - delo za razmeje-
vanje, delo za avtonomijo, sodelovanje v delovni skupini.
Gabi CaCinovič-VogrinCiC, diplomirana psihologinja, dokto-
rica znanosti, docentka. Višja šola za socialne delavce,
SaranoviCeva 5, Ljubljana