«0 1 e iv.it VETA /f glasilo slovenske: narodne podporne jed note (TtoJaiikl ki uprav a liki pes- ■Url: 8S57 B. Uvadil« sv. Oltlot of pabUcftUoa: 2687 Bo. L*wu4ale sv«. . THp|>Hub«: LawndaU 1618. LETO—YEAR XL — M. »ti«, •» tt« HtMfld tte A* «t Ominm «| lUnk B, Iti*. CHICAGO, ILJL, poUk, 13. decembra (Doc. 13) 1916. STE V.—N UMBER 291. (M*. 14B) bf Um Aet af S, 1S1T, — ftte et tU P-t Offlaa >1 Chlaa—, iUfaioU. ly ~4mr ol tU Ptealdeat. A. I. l«rU—, P Oiuml WtLS0N JE DANES NA FBANCOSKEM. Predsednik je danes stopi) na suho v Brestu. Zavezniki zahtevajo 120 mi-ljard odškodnine. Vojaška okupacija zapadne strani Rene dokler Nemčija ne plača odškodnine. Anglija je pripravljena deliti svobodo na morju z Ameriko. tate «1 MI*»|> Brest, Francija, 12. dec. - Par-nik George Wasbington' i pred sodnikom ^Usonom in mirovno delegacijo is Amerike, pride jutri (v petek) ob dsflsti vri prepoldne v tukajšnje pristanišče. Popoldne ob štirih se Wilson odpelje i vso svojo družbo s posebnim Tlakom v Pariš. V soboto bo Wilson obedoval s Pofncarom, predsednikom francoske republike. V pondeljek bo Wilson sprejel prednike in mno^e druge goste v pariški mestni hiši. Anglija W delila svobodo na mor ju s Ameriko. London, 12. dec. — "Doily Ex press" poroča na temelju zsnes-Ijivih virov, da se je angleška vlada sporazumela z Združenimi državami glede na svobodo na morjih. Kolikor je razumeli stvar, se Velika Britanija ne pro-tivi dati Ameriki prostih rok v plovbi v razvoju ameriških pomorskih »if, zahteva pa, da ona sama s svojo floto Miti angleška trgovska morska pota. London, 12. dec. — Iz Pariza poročajo: Francije bo pshtcvala na mirovni konferenci sledeče: Abaoijo-Loreno btes ploMaei-ta s ravno tistimi mejami, ki so bile Isto Vojaška okupacija po franco-flfi^ četek vsega ostalega nemškega teritorija na leri strani reke lm; okupacija fam trajati |oli- ne vojne odScodnbm, kar- pa bo ...1- Intan »------__ neto ooigo ceea. Francija do se-Metala posebne garancije od Nemčije, da nsmilri vojsk ne sme prestopiti Rcivr. Med francoskim ljudstvom je malo navdušenja za stalno anek-sijo Palatine (tako imeiruje nemško ozemlje med Alzacijo-Loreno in RenO, ki je zdaj del Bavarske in meri blizo 3000 štirijakših ki-loinetrov ter šteje okrog 900,000 prebivalcev), it oda zdi se, de so Francozi zadovoljni z zahtevo, da se s posebno določbo v mirovni pogodbi za bran i ca vselej prestop nemških čet čez reko- Reno. > » t 'S? j*. ■ Bristol, Anglija, 12. dec. — Lloyd George je včeraj izjavil na tukajšnjem volilnem shodu, da znaša zavezniški račun vojnih izdatkov, ki bo predložen Nemčiji v izplačilo 24 miljard funtoy Šter-lingov (120 miljard dolarjev); iz-dsiki sam« Anglije znašajo osem miljard funtov (40 miljard dolarjev). Pred .vojno je Nemčija posedovala okrog 16 do 20 miljani fun tov šterlingov bogastva. Torej, če ji zavezniki vzamejo vse do zadnjega centa, ne pokrije računa. Vsled tega je George dejal: "Nemčija mora plačati vse koli: kor more." George je v svojem itovoru večkrat ponavljal, da "i-majo zavezniki absolutno previco zahtevati, da Nemčija plača njihove vojne Stroške." Ker pa zavezniki vedo, d% Nemčija z Nemško Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo in Ogrsko vred nima toliko denar ja. da pokrije njihov ogromni ra nin. prevladuje mnenje, da bodo zavezniki držali gotove teritorije toliko čaaa, de bo odškodnina plo %as. Italija je — kakor javljajo — »ltvffrtila Francijo in Anglijo, <1» svojemu računu vojnih izdat kov prištejeta tudi njene vojne »trrtfke, katere ne j plača Nemčija Italija je sprva nameravala h te vati, da plačajo njena rt itroške vse nove državo v mejah P^ojna Avstfo-OfTski I M, ioda ae je pi i ■lilifcj Lloy4 George je tudi rekel, da *»» Amlija storila veliko neum nost. če bi ae odrekle svoji mor aericL Tedaj je nekdo za vpil is-poalulalcev: "Povejte to *'ilsonu." Oeorge je odgovoril: ' Videl ga bom v štirinajstih dnek h mu povam, kaj ste rekli." Francoski kapitalisti — edini nasprotniki Wilsona v Franciji. Pariz, 12. dec. — Črta med pravimi nasprotniki in, prijatelji VVilsonovega mirovnega programa v Franciji je vsak dan bolj vidna. Zdaj je jasno, kdo je Wil-sonov nasprotnik in kdo je njegov prijatelj. Ljudske mase navdušeno podpirajo Wilsone. Delavsko rfganisacije pripravljajo velikanske manifestacije njemu v počast in Wilson bo poplavljen z resolucijami. ki ga bodo zagotavljale, da ima v manah francoskega delavstva najboljšo 'bfioro za svojih štirinajst mirovnih principov. Pravi nasprotniki Wilsonovega programa so veliki podjetniki. Mnogi pariški listi, ki so deloma lastnina in deloma pod vplivom industrijalnih baronov, molče o Wilsonove(m programu ali pa mečejo nanj mrzle curke odkar je bilo podpisano premirje. Generalna Delavska Zveza v Psrizu je izdala na svoje Člane sledeči poziv:, "Z ozirom na prihod predsed-nika Wilsona v Francijo in v od govorna mnoge intrige, ki so naperjene proti njemu in njegovemu naziranju ljudskega miru, želi zvezni odbor, ki je organizirsl manifestacije, priti v dotiko z de-lavskimi organizacijami na deželi. Odbor poziva vse bratske orga-oizacije, da skliče jo lokalne sho-de in sprejmejo resolucije, katere naj pošljejo Wilsonu skozi ameri-ftko poslaništvo. Manifestacija francoskega delavstva bo pomo-gla predsedniku Wtisomi, ds tri-uinfira njegovo nazirsnje pravega judskega miru." Pariz, 12. dec. —» Zahteve zaveznikov, da mora Nemčije pla-Čati vse njihove vojne stroške, prihajajo v konflikt z ameriškim mirovnim programom. V Wllso-novih originalnih štirinajstih točkah ni bi I s nikjer omenjens vojna odškodnins. Pozneje je Wil*on revidiral dve točki in med temi je tudi ena, ki se zdaj glasi, ds "mor* sovražnik poleg iaprszni-tve okupiranih teritorijev povrniti tudi škodo, ki jo je neredll z invazijo." Nikjer pa ni rečeno, da sovražnik pleča vse vojne stroške. Amerika ne zahteva povrnitve vojnih stroškov, dasiravno so ve-liki; vprsšanje je torej, kako b« Wilson vsel ne insnje zavemiško zahtevo za odškodnino vseh Vojnih izdalkov poleg plačilo za slo-rjeno škodo v okupiranih d«**-lah VLADNA KONTROLA NAD ŽELEZNICAMI DO LETA 1924, To priporoča kongresu telesni-žki ravnatelj McAdoo s osi-rom na nove raamsre. privatno lastništvo škoduje javnim intbre- som. Washington, D. 0. — Železniški ravnatelj McAdoo jo priporočil, da se državno nadzorstvo nad žo> letnicami razširi do leta 1924. Mr. McAdoo ji« povedal sena torju Hm it h u iz Južne Karoline in kongresrtiku Senisu, predsednikoma senatnega in zborničnega odse-ka za meddržavno trgovino, da so potrebni novi zakoni, za izvršitev njegovega priporočila. Železniški ravnatelj je povdaril, da je dežela bolj odvisna rednega in dobrega obratovanja že-eznie kot od katerega drugega faktorja. Dejal je, če se železnice vrnejo pod privatno kontrolo in se ne odpravi stara potratna konkuren ca, bodo oškodovani javni in le-ozniški interesi. Vsled tega je pametno, da se državna kontrola nad železnicami razširi do leta 1924. senator johnson napada ameriško politiko v rtfsui. •mtimm 1103, Aet ol Oat. S, UIT, is Jimm 14, ISIS. AMERIŠKA MORNARICA JE IZ6UBILA LE 44 LADIJ. Porodiš mornariškega tajnika. Le 12 ledij so potopile sub-mertnks. nemci izgubili 107 1ubma rink. Washington, 12. dec. — Repu-bličanski senator Jobnson is Celi-fornije je danes ixsval burno debato v senatu, ko je postavil na dnevni red Vprašanje: "Zakaj smo v vojni z Rusijo t" 'jfohnnon je napadel stnlflče L-merike napram sovjetski vladi. kontrola za mesarsko obrt. Weshington, D. 0. — Kongres-nik Sims, predsednik Zborniškega odseka za meddržavno trgovino, je predložil kongresni zbornici predlogo, ki ustvarja odprte živinske trge za konkurenco in odpre trgovsko pot za živino in mesne produklte. Predlogo je izdelala zvezna obrtna komisija na podlsigi podatkov, ki jih je prinesla na dan preiskava proti mesarjem. V političnih krogih go. vore, da se z njo strinja tudi predsednik Wllsou. Mr. Hi me je predložil predlogo na priporočilo uprave. Dejal je, da predlogo najprvo predloži odseku, da razpravlja o nji in določi, če pride pred koirgres v tem kratkem zasedanju. Kongresnik Hinj* je dejal, ko je komentiral predlogo, da pet mesarskih tvrdk kontrolira Živinski trg in mesne produkte. Je v interesu konzuments in ptoduccn-te, da vlada kontrolira measrje. hočejo postati monopolisti. Problem je težak, če se hoče zopet uvesti konkurenco v dbrt, ki je pod monopolistično kontrolo. 12 špioaov ustreljenih v Angliji I/mdon. 12. dec. - Po ursd nem poročilu je bilo tekom vojne ustreljenih drsnsjst vobunov v liondonskem Stolpu. Prvi je bil u-■nW>n Nemec Hsns Ledi Mnogo ns smrt obsojenih vohunov je bi-|o pomilflš&nih »ti nahajajo se v črtnih iošeb: mšd temi so ve činom* raz8t&elba v elektrarni Minneapolis, Minn. — V elektrarni na Peti cesti je eksplodiral trensfomier za ltf,0t)0 voltov z veliko silo. Htena je podrla in podrt ine so letele več blokov s v zemljo. Predor je bil od znotraj izdelan, da se ni podsipsl. Ko je lokomotiva udarila v steno, se je podsulo najmanj za eno tono škr-iovkte, kljub temu sta kurjač in strojevodja ostala nopoškodova-na. Nezgoda je ustavila železniški obrat. Trajata bo nekaj dni, da postane oibrat zopet normalen. raes^relba na kritarju« Wsshingfton, D. 0. — Na oklepnem križarju "Brookljrrtu", ki s^ nahaja v Tokohemi na Japot^ skem, se jo dogodila rsssirelba pfomogovegn prahu. Posledica eksplozije je, da Je Šest ohoIi mr-tvih fn trideset ranjenih. Poročilo mornariškega dopart-menta pravi, da ladja ni bila po-škodovans hi da se je rozstrclba dogodila v premogovno MkladiŠču. En pomorščak je bil ubit na mestu, drugih pet je bilo tako težko rsnjenlb, da so podlegli rsnsifi. Križar je bil v Vladivostoku, odkar se je isbrala ameriška ek^-(»edieijsks četa, da se pridruži skupni ekspedidji v Hiblrijl. Uvedena je preiskava, da dože tie vzroke rssstrelbe. oarles piez pride na sohwabovo mesto. Wssbington, D. 0. — V plov benem mlbom govore, da pride (Theries Vin, podpredsednik in rovnstelj plovbene korporeclje ne Kchuehovo mesto. GALEBI OBTlCE V OLJU. Seattle, Weoh - Kspftsnl, ki prihajajo sem. Izpovedujejo, da jr Ii/nnski kanal pokrit s mrtvi, ml galebi tsm. kjer je psrnlk " Prince« Hophia" zadela katastrofa. _ ' Ko je sikti vikar vrgel parnik na kleči, so popokali velike poeo. de za kurivno oije le olje ee je razlilo po morski gladini. Oeleb, ki sede ne oljno poviti no, se ne more dvigniti v zrek in pogine lakote. delavski tajnik wilson v interesu delavcev. Weshington. d. 0. — IMevakl tajnik WiUon je izjsvil pred zt>or ničnim odsekout, da ne bodo ztil Žane tneade skozi več let, ker bo povpraševsnje po delavcih veliko. Priporočil je, da ne sprejmejo potrebni sakoni, da je mogoče sa-(Misliti odpuščeno vojake in indu-■t rije Ine delavce. Po njegovem mnenju naj se grade reate, pri stavi. Jsvns poalopjs in regulira-jo reke. Berlin, 12. dec. Centralni iz-vrševalnl odbor delavsko-vojaške-ga aveta jo bil povabil rusko IhiIJ-leviško vlado, da pošlje svojo delegacijo v Berlin, Iti se kot častni gostje udeleži kongresa nemških sovjetov 16. decembra. Včeraj je pa Kbertova vlada poslala brex-Žični telegram v Moskvo, ki m glasi, da nemška centralna vlada no mara ruske delegacije v Berlinu "zaradi sedanje situacije v Nemčiji." Cobfanz, Nemčija, 12. dec. Tukaj ee Širi govorica, da je Hin-denburg ustavil demdbllisacijo nemške aruiade In da se ne osirs ns zahteve sooialistov, ki hočsju. 4a#rM glasov, sfisr-takovH JM H400. Vsi glss dspešle poročajo, da Je tauiošnjs rrsnrosks vojsška mlaljs doatsvi-la noto ogrskemu notranjemu ministrstvu s zahtevo, da morajo o-grške Čete brez odloge napu* it i slovaško osem I Je, katerega ao sa vesniki prisodili CMmstovgkljl, ko so prfcpoznell neodvianost Imenovane republike. (Jrof Ksroljri Je odgovoril, ds ae Ik» ogrnks rrpu bllks pokorila pod prHiskom sile. t/ids olisnein proteatirs proti temu In prsvi, ds Ogntks nikakor ne odneha od avojih teritorijslnihl pravic, Oolorado Sprlngs, Oolo. — Tu- kaj j« uvedens ateoga karentene, de preprečijo Influenco. Aolskl svet je sklenil, de ne odpre šol do 80. decembre, četudi bo karantena odpravljena. Amaterdam, 11 dec. — "Kncl-aiahe ZeHung" prinaša psatIrski list katollMieus Ikofs v Kollnu, ki Wjiaalo«ljef) na vračaj'** ^ mcoi-Ike katoliške vojake Liet ss med drugim glasit "VI ne prihajate kot premefanrl rdeti ste se me-rsll ve#ji sili in to al se vas ne-beoO sremoie niti ni nobene časi ae tiste, ki eo vas a vašja silo pri ailill na slomljen, vaša čast je neouiMlaše-vaiia ln vaše potomstvo bo slavilo vaša dela." Holandska ne da VUjama Namoem.. Haag, 12. dec. — Jonkheer Beerenbruek je izjavil v nižji ho-landskl zbornici, da Je bivši nemški kajser opravilen do zaščite na Nizozemskem in zarodi tega ee ko-lumlskc vlado hoteli podaljšati premirja is razloga, ker po njihovem mnenju sedanja nemška vlade ne asstopa ljudstva. Veet prihaja Iz Kranja In Izvira is Berlina. Poročevalec dodaje, da bodo ss-vesnlkl morda zahtevali, da se sldlče v Berlinu stsri državni zlmr, ki nsj pokoli ICl»ertovl vla-dl parlamentarno podlago. 900,000 delavcev brssposslaih v Belgiji liondoti, 12 dec.,— Pe dulgem praznovanju r.insgc je Belgija so-pet prešls v norm s I no htanje lu prvemu navdušenju je sledilo neprijetno sponnauj*, ds Je dešels e zelo misertiem položaju. Kakih fKS) fSSl delsvcev Je brsa dela. kajti tovarne in rudniki p*»čivaj«, ker iiimaj«! |K»trrbnih stnijev in •m rov In. Belgije sa obnrfs na A- rocrlko ss pomoč. It je ne- rr Ameriški častniki v Bertinn. 1 Berlin, 12. dec — Amertfks vojaška kotnUlja. sestoječa ls generala Harrieoa In lajrnanlev Gaillards in HcheHln«s. js prišla dane« « Berlin, ds ersnžira trans port smeriških vojnih v jetnikov ir S »■ iti/jna savesnlško esem-Ijr Komisije je prišle la Belgije In vožnjs v BerUn js t rs Je Is S4 PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE Izhaja dnevno razss nsdalj PODPORNE m JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE tU pr»*f)ikov.^ FOfepbEMK JEDNOTE C»se oglasov p« dogovoru. Rokopisi » do vračajo. • 1.50 $2.26 Naročnin«; Zodlnjoae driaro (tevon CMcmo) in CanadafS na ots, ^ ta pol lota in 76« u trt mMK«; Chkago ii inozemstvo |4.60 as loto, pol lota, fl.lt s ^----- "PROSVETA" 2617 So. L*waA4o THE ENLIGHTENMENT* Organ of thn f »oooslo N»WI »osoflt SooMf. I«raod dailjr ezaept Sundajr and golidfi. OvmJ fcr Um SUvmI* Noti—I Advortising ratos en SuUrintiotj Unitod Stoto« (ozcept Chieogo) aad M por jm*\ Cbicago and foroign countriM, $4.60 por yoer Datum v okl.p-j« o. pr. (D... »M«) *oW« I«— Is d» fM . »— pouki. mMfUaiam. Posorlte jo pr.ro- dO tO VOH M «Ufi IbL i.'/,, , ., ' ■ . . ■U___L--LJJ--.-L- .1 I I' 1871—VERSAILLES—1918. Kratka doba sedemintridesetih let — doba člove ftkega življenja normalne starosti — je doba nemškega cesarstva, ki je bilo in katerega ni več. Kratka doba, še ni pol stoletja, a tako bogata na pre obratu, kakršnega ni bilo v tisočletjih, tako plodonosna za tlačene ljudske mase in takp usodepolna za tirane, ki so zidali svojo puhlo slavo na staroveški pes$k osvajanja z mečem. * ' ^ V Versaillesu, starodavnem francoskem mestu blizo Pariza, pt odpre ta teden — morda že danes — mirovna konferenca, ki oficijelno zaključi štiriletno vojno, katero je bil začel zadnji nemški cesar, sedaj ubežnik na Ho-Jamtekem. . Versailles! Koliko bi znali povedati tvoji ponosni zidovi! Leta 1871 je bila tam mirovna konferenca, na katen je Bismarck, "železni kancelar" novorojenega nemškega cesarstva, diktiral mir Franciji. Mogočni Bismarck, ki je zedinil Nemčijo v okvirju cesarštva "za vse večne čase" in ki je "velikodušno" ponudil cesarsko krono pruskemu kralju, je diktiral mir francoski republiki, ki se je bila pravkar porodila iz tedanje prusko-francoske vojne. In danes, leta 1918, je v Versaillesu .druga mirovna konferenca, toda namesto Bismarcka in njegovih potom cev diktira mir Francija z ostalimi zavezniki in Ameriko vred pravkar rojeni nemški republiki. Kakšna ironija usode! Leta 1871 so Prusi vzeli Francozom dve deželi, naložili jim pet miljard frankov davka in obenem so jih rešil cesarja Napoleona III., katerega se francosko ljudstvo ni moglo drugače iznebiti. Bismarck je sicer izzval vojno toda Napoelon in njegova žena Bvgenija, ki je imela velik vpliv nad njim, tudi nista bila brez naglavnih grehov Francoski cesar je upal, da mu vojna utrtii prestol in pri nese velik dobiček, dočim je cesarica Evgenija rekla: "To je moja vojna". Toda vojna je podrtk Napoleonom presto cesar je bil vjet v Sedanu in pozneje je pobegnil na An gleško, Francija je pa postala republika, kar je še danes. Francija z ostalimi zavezniki in Ameriko — pred vsem h pomočjo Amerike — zdaj vračuje star dolg: Kakor j<> leta 1871 pobegnil Napoleon, tako je 1918 pobegnil Viljem; poraz na bojišču in revolucija v Parizu je dala Franciji republiko; drugi poraz na bojišču in revolucija v Kielu in potem v Berlinu ter po vsej Nemčiji je dala Nemcem republiko. Bismarck je s prusko zmago in ropom francoski dežel pred sedcmin&tiridesetimi leti pripravil tla novi vojn in porazu ter polomu ravno tiste monarhije Hohenzollem cev, katero je sam pomagal ustvariti. Bismarck se naravno > ni zavedal tega, kajti star pregovor, da se "Burbonci niso nikdar nič naučili in nikdar nič pozabili", velja za vse avtokrate htare in nove dobe. Imperialistična politika nemških vladarjev, kateri so ostali zvesti od Bismarckovih časov, je imela edino to korist, da je toliko prej zrevolu-cionirala nemško ljudstvo. Od Hinmarcka v Versaillesu do Wilsona v Versaillesu je kratka doba, ali i>omenljiva. ltismarckov imperialistični mir je trajal celih 48 let, če ne štejemo mnogih drugih vojn, ki so bile v tem času. K&kfen bo »tedanji mir in koliko časa bo trajal? Odgovor mora dati drugi Versailles. Ce diplomatje ignorirajo Wilsona in pustijo v mirovni pogodbi novo "Alzarijo", kakrAno bi radi posebno Italijani, tedaj Bis-marrkov duh to ni pokopan, njegova črna senca bo sedela z drugimi vred pri teleni mizi, Viljemov beg za Napoleonom je bil brez pomena in na vrata versaillske palače naj zapišejo besede: "Na svidenje v nekafa le sploh ne marajo. Ako jaz spadam med slednje, ie ne vem Pokojni mormonski papež je imel poleg velikega števila žen tudi ko-pico otrok, pravijo, da majstan; sto, glahte pa na stotine. To so t družine! Le žal, da vlada Združe nih držar ne pusti mormoncem ae* daj imeti ved kot eno soprogo, menda zato, da nimajo preveč skrbi in pa da nimajo prevelike družine. Dobiti pa je ie vedno mormouce t več ženami, s kateri mi so se poročili po mormonskih verskih obredih ie preje, predno je prišla z veljavo postava, ki pre poveduje mnogoženstvo. O žalostnih posledicah, ki jih je pustila influenea v mestecih države Utah, sem že poročal. Tudi po teh gorskih krajih Colorade ni pri zanašala prebivalstvu, pač pa je marfjivo manjlala njihovo število Prvi je za to boleznijo v Leadvillu umrl neki vojak, ki je bil v mestu na obisku. Prebivalci so sicer ve deli, da razsaja po vzhodnih kito-jih influenea, toda kake skrbi iti-to kazali, ker so bili prepričani, da epidemija influence ne-bo našla pota v njihove viaočine. Kmalo so se morali prepričati drugače. Okoli 18. oktobra je pričela influenta pobirati žrtve tudi med Slovenci bi drugimi Juoslovani. Prvg slovenska žrtev je bila enoletnaNl^a-ry Adamič. Sledeče so imena umr lih Slovencev in drugih, za katere nem izvedel v kratkem času moje ga bivanja v Leadvillu: John Km«»li. star 56 let, doma iz fafc Golo pri Ljubfljani. Frank Jelene star 45 let, doma iz Velikih Laftf na Dolenjskem. John Hren, stitr John Jusko, star 29 let. Mary Ga-le, »Ura 18 let, zapušča soproga in otroka. Rojena je bila v Leadvillu Ker se niso vršili javni pogrebi in er ao se ljudje vsled strahu, da se e naJeeejo bolezni, ogibali drug drugega, mi ni bilo mogoče dobili atančnejših podatkov o Žrtvah, h a m-rim organizacijam so spadali td. Vem le, da je JSKJ. izgubita Leadvillu šest članov; Blizo Puebla, Colo. je umrl rojak Louis Janežič, star 36 let, de-ma iz Žalne na Dolenjskem. izpušča ženo in tri otroke. Pečal se je s kmetijstvom na svoji farmi. Iz Walaenburga so pripeljali v 'ueblo močno poškodovanega ro-aka Marka Mladeniča, doma nek k Metlike. Ponearečil je v ta mošnjem premogokopu. Bolečinam je podlegel dne 30. novembra bolnišnici St. Mary. Star je bil 40 let. Matija Pogorele. Angust AuČhi, Harjr Aučin, Filip Godina, Frank Kerie, Martin V. Konda, Etbin Kristan, M^h. Pogorele, J. N. Rogelj, Anton J. Ter-jovec, Jože Zarotnik. t^m^^^^^^^m ORGANIZACIJA 8. R. Z. V NEW TORKU NAPREDUJE. OVENSKO REPUBLIOANSKO ZDRUŽENJE. m. Shod dne 8. decembra sijajno uspel. New Torti, V. T. — Slovensko republičaneko združenje se je tudi v Ne# Torku postavilo iui trd na tla. Krajevna organizacija napreduje v članstvu. Sljod dne 8 decembra, na katerem je govori E. Kristan, je bil številno obiskan in proatori, kjer se je viSil, ao bili premajhni, kajti mnogi niso do bili flroetora v dvorani. Zborovanje je bilo mirno in občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem Kristana, ki je v dolgem govoru obravnaval o sedanjih problemih Shod je otvoril Ivan Kresič, član nadzornega odbora vSiRZ. Na tem shodu je nastopil tudr dr. Goričar in drug!. S. R. Z. je s tem shodom doseglo velik moralen uspeh med newyorškimi Slovenci in Hrvati in nafta ideja ter delo za program Slovenskega Republikanskega združenja se bo s povečano silo nadaljevalo tudi pri nas. Dne, 30. novemlbra je imelo Slovensko Republikansko Združenje svoj drugi sestanek na 211 Gra-ham Ave., Brooklyn, N. Y. Udeležilo se ga je poleg članov in članic še lepo število drugih našiih rojakov in rojakinj, kakor tudi n<*v>Oriki Hrvatski Sokol. (Pristopilo je do 60 novih članov in članic — Slovencev in Hrvatov. Ta sestanek, oziroma shod, se je vršil v najlepšem redu. Glavna govornika sta bila za Slovence g. L. Muc, za Hrvate bili navzoči ? gdčna Aučin, Godina, Konda, Kristan, Ker-2e, Terbovec, Zavertnik: odhotn! so August Aučin, Rogelj in Rum. Seji sta prisostovala tudi br. Zaje, zastopnik 1 oikrajne org. 8. R. Z. in Skubic, kot uradni name^čertfec. Dnevni red ie bil sprejet. Prečhajo se rasni dopisi,- ki se vzame-jo na znanje, kakor tudi poročilo o delovanju Jugoslovanov v Mehiki, ki so poslali mehikanske časnike, v katerih je tiskan njim manifest. ■„ ' , ' ' .. • " o; •.' Tajnik poroča o dohodkih za mesec november, ki znašajo $1320,. :J1 in o dosedanjih dohodkih za ta mesec v približnjem znesku $987-00. Radi preobilnega poela smo bili prisiljeni najeti uradniško po. moč, dobiti uradne prostore in nakupiti razno potrebno pohKtvo in pisarniške potrebščine. Delo je nekoliko zapozneno in upati je, da bo od sedaj naprej korespondenca bolj točna. 4 ;; Deceniberska izdaja "Slovenian Review", ki izide v 100.000 i i-tisili, je že v,tisku in nekaj jih je že razposlanih na razne vladne kroge in diplomate. Ta izdaja, ki bo stala precej denatja, ima poseben namen, to je: sesnaniti ameriško in svetovno javnost o resničnem položaju v jugoslovanskih krajih, ki so v nevarnosti in razpršiti neresnične trditve italijanskih imperijalistov. Razposlali jo bomo na tak način, kakor smo že omenili v listih in sicer zato, da se organizaciji prihrani najmanj $500 poštnine. Vsak rojak* ki prejme paket te izdaje po elcspresu, se naprosi, da naplača ekspresne stroške, in Če hoče imeti povračilo zanje, naj sporoči uradu S. R. Z. svoj račun, da se plača; kdor pa bo tako velikodušen, da bo sam hotel žrtvovati malenkostno svoto ekspresa, stori veliko usmgo v prid našemu gibanju in propagandi. Glavno je pa to, da razdeli vsak, kdor prejme tak paket, te revije med Američane in drugorodce in dbišee lokalne časopise ter jim izroči kopijo revije, proseč urednika, da je skrbno prečita in pove svoje mnenje o tem v svojem listu. Propa- ^■■■rifeMli^Bli nai 35 let, j doma od Dobrega polja aa kalna organizacija S. R. Z. štela tako lepo število članov in članic, kakoršnega še ni imela nobena drugi naša politična organizacija. Rojaki navdušeno sprejemajo republikansko idejo ter z veseljem prihajajo na naše shode, kjer je vsakemu zajamčena svoboda govora, če le upošteva pristojnost in red. To se je pokaealo na 30. nov, shodu ko se je dala beseda g. Mo-Žnni. Naprošen je Ml, da neovirano govori, kolikor je hotel in da razlaga svoje, če prav je v govoru napadal našo organizacijo in to zaradi — pokojne Krfske deklaracije. — ,Q. Moižinl je odgovoril g. Ivan ITrelič, ki je držeč ae reda, g. Možini pdbijal točko za točko njegovih trditev. x Naše načelo je: Resnica nad nad vse, in ker je to naie gesto, zato tudi naše orodje. Ne bojimo se javnih dobat, pač pa jih želimo, in na vsakemu našemu shodu poživljamo navzrtče, da izrazijo svoje mišljenje. Mi hočemo, da vsak posamezen sam misli in potem sodi. Vxtem je vzrok tako lepega na predka pri naši organizaciji in ^ tem bo tudi vzrok končnega popolnega napeha. Naša organizacija, S. R. Z, i. ma vse pogoje za hitro razvijanje in tega bomo a vstrajnim delom tudi dosegli. Dolenjskem. Tu zapušča ženo in več otrok. Frank Fabjan, star let. Mary Pugelj, stara 14 let. Mar gareta Kvas, stara 24 let. Louia Cime/man, star 28 let. John Pelf van, star 33 let, doma uekje iz Bosne. John Sprajcar, star 33 let, doma iz TalČivrha pri Črnomlju. Joe Lakastik, star 28 let, ogrski Slo-venee. Andrej Okoren, star 2H let, doma od Dobrega polja na Dolenj skem. John Sevorn, star 39 let, do-ma nekje od Semiča v Belokrajni. D. Arko, star 28 let, doma nekje od Ribnico inf Dolenjskem. Aha Zajae, stara 23 let, rodom Slovakinja. Frank Fink, 37 let, tu za-pušča otroke. John Žngelj, Ntar 43 let, doma nekje iz Dolenjskega. Joh Klun, samce, star 30 let. Mary Košak, si ara 27 let, tu zapušča soproga. Doma je bila od Dobrega polja. Nick Meriuovie, star 39 let, doma nekje iz Hrvatskega. Ana Škare, stara 36 let, rojena na Hrvatskem. Matt KobiČ, atar 22 let, dotna h Hrvatskega. John Rrnas, star 25 let, doma iz l!rval» nkega. Frank Snoj, oženjen, star 27 let, doma iz Hudega vrha pri Blokafh na Notranjskem. Mike IV tro, rodom Hrvat, star 25 let. Mike Puvanovič, Hrvat, atar 54 let. John Jurglič, atar 42 let. doma if Vrhičja pri Ht.Jurju na Dolenj-Peter Ivanovič, atar 33 let. rodom Hrvat. Anton Goršič, star 43 let, doma lz Zdenske vasi pri Dobrem polju. Alta Fink, stara 16 let, rojena v leadvillu. 1'iank Hren, star 18 let, rojen v tem me-itn. Joe Kenik, atar 18 mesecev. H. Damjanovič, star 30 let, roduni is Dalmacije. Nikolaj Samardič, Mar 30 let. M. Marjano vič, atar 28 let. Frank Airjak. 19 meneeev. ller-man Habljan. 2 leti. KriM BaalČ. 111 let. Frančiška Pontkrar. 29 let, doma U Velikih I*šč na Dolenj-«kem. Ana .IuhKo, stara let, rodom Slovakinja. Joe Podrta j. star 37 let. doma od Urnmiplja pri lijti-bljanl. Frank Praprotidk. 3 leta star. Jakob Kenda, atar 45 l*t.l!a» pušča tri otroka. Bil je Rarbartoa, O. — Kdor je mialil, d .i med barbertonakimi Slovenci ni mogoče uspeti s agitacijo za Slovenako republičansko združenje, se je prevari!, kajti tudi tukajšnja slovenska javnost atoji trdno za omenjeno organhracijo. Res je, da smo se prebudili šele tib 11. uri, ampak prebudili smo ae le. Dne 24. novembra smo imeli shod in natanovne sejo lokalne organizacije SRZ. Takoj na shodu se je vpisalo čez 60 članov. Redni Hi drugi prispevki so nam omogočili p rt I krat poslati nvojo $275 centralni blagajni SRZ. Priznati (Dalje m A strani. 1 kol) gundo, Častno m stvarjio, moramo delati vsi, ako hočemo narod in nase slovenske kraje. » r: " ^ClTull Deputaeija, sestoječa iz'br. Krieftana, Kržeta in Brmenca, ki je Sla v Washington, D. C. je dosegla zadovoljive uspehe.,Res je sicer, da stanejo take deputacije precej, kajti v Washingtonu se ne meni-jo o centih in niklih, toda če pomislimo na moralen uspeh, ki ga je imela naša deputaeija, ne smemo gledati na cente. , Deputaeija ^e v Washingtonu konferirala z Jugoslovanskim Narodnim Vječem in provizorično sklenila dogovor za solidarno delo v splošnih vprašanjih, ki se tičejo vsega nahoda. Ta dogovor morata eksekutivi obeh organizacij ratificirati, preden poet a ne pravovelja-ven. Če se to zgodi, bo dogovor,od obeh strani objavljen. Vsaka izmed obeh organizacij ostane tudi zanaprej samostalna in neodvisna; za vsako skupno akcijo se mora doseči poseben sporazum, e čemur bo članstvo v vsakem slučaju obvefičeno od svoje lastne organi zanjo. Okrožne in lokalne organizacije S. R. Z. morajo svoje delo Opravljati nadih je kakor doslej in bodo dobivale vse direktive od svoje ekse-, kulive. Enako ostane tudi' Jugoslovansko Narodno Vi ječe samostal-no in se S. R. Z. ne bo vtikalo v njegovo poslovanje. O naših vprašanjih so ameriški vladni krogi dobro poučeni in člani deputacije so imeli priliko, da so na raanih mestih podali infor-mneije, za katere so kompetentni faktorji kazali veliko zanimanje. Na drugi strani so sami dofcili v pogled v razna dejstva, kar bo veliko koristilo nadaljnemu delu. Utrjeni pa so bili tudi v spoznanju, da bo treba dela kolikor še niKdar ne; eksekutiva, posamezne organizacije in člani morajo napeti moči do skrajnosti, kajti propaganda nasprotnikov naših jugoslovanskih in demokratičnih interesov dela z vsemi sredstvi in je podprta s tako bogatimi fondi, da je višina zneskov, ki se potrošijo za to agitacijo, naravnost fantastična, h •se primerja z našimi razmeraipi. Slovensko Republičansko Združenje ima zlasti zaradi tega velikanske naloge pred sabo. Vtisk, ki gs je deputaeija dobila na raznih mestih, je ta,, da se tudi največje nevarnosti ^e lahko premagajo, ampak da je v ta namen treba dela n polno paro in največje požrtvovalnosti, »poznanja, da čas hiti, povrh pa tudi skrajne prevdarnosti in taktnosti. ^ O poročilu se je razvila obširija debata in je bilo z zadoščenjem vzeto na znanje. Sklene se, da se izdajo organizacijam navodila za nadaljne delo. Vse okr. in lokalne organteaeijc se opozarjajo, da naj nabiraj« nove Člane, vodijo najživahnejšo agitacijo in poročajo tajntttvn, h ho od svoje strani dajalo orgauizaoijam ves potreben pouk. Vsa skci-ja mora biti popolnoma koncentrirana; vsaka napaka v sedanjem času lahko povzroči največjo Ikodo. Orgaitbacije naj toraj ne sprejemajo navodil od nikogar kakor od svoje eksekntive, kajti zs popravljanje zmešnjav je sedaj čas prekratek. , Tudi kar se tiče eventualnih skupnih akcij z' jugoslovanskim Na rodnfttf Viječem, bodo naše organizacije dobivale vi»e informacijo od eksekntive S. R. Z. Sem spada tndi akcija za podporo rojakov v *ts-rem krajo; za to so storjene priprave, ni pa še nič definitivnegn njeno. Član« naj imajo pred očmi, da se ne more nič takega izveMi brez ameriških oblasti, ki so si nadele take naloge rte le za Jug<» vane, ampak za mnogo miljonov evropskega prebivalstva. Cim I" zori stvar, bodo naše organizacije tudi o tem poučene od etoekuim S. R. Z. Sklene se. da se ratificira dogovor 1 Jugoalovanakim Narodnim Viječem, kateremu ae to naznani. Ce bo ratificiran tudi od Viječa, bo izročen javnosti. * Sklene se, da se izdela okrožnica za vse organizacije, ki jim P* da natančna navodila za delo, Enako se sprejme predlog, da se i»l« apel ia nabiranje miljonddlerskega fonda za otaogočenje nujnega dela v sedanjem nadvse kritičnem času Za upravo tega fonda »določi poseben <»dt»or, v katerega so izvoljeni tor. Godina, Zavertn* »» 'IVrbovec ' Sprejme se predlog, 'da se poišče z Jugodovanekhn Narodnim Viječem sporazum za aklieaaje splošnega Jugoslovanskega kcmgr*-nn. čigar nalaga bi bila pokazati mišljenje ameriških Jugoslovan«" » o pravW narodnega samoodločevanja ' j Sklene ae nabaviti razne potrebščine, da se pospeši delo.-» Sprejme se predlog, da ae izda alovenska -brošura o \ prašanj«. Sklene aa pozvati m orgaaiaaaije, n. pMim* prcdjdSMftu WVmm, n.J PB0SVRT1 do 26. te*a meseca. Dosed&j j« tajništvo 8E2 prejelo to okoU 24. 000 podpisov in 6e te rojaki to nekoliko potrudijo, jih bodo lahko dobffl to deoet tisod. Toda s nabiranjem podpisov morajo hiteti nI jih poslati na wad 8. B. X. Peticija t podpisi m bo potom osebno is rocik namenjenemu mestu. To delo bo Uvriila posebna deputacija, ki bb ob tej priliki isrekla tudi Kije tistih organiaaoij SRZ. ki so jih poslale i obliki resolucij in spomenic eksekutivi SEZ. Po r^itvi nekaterih maujdih zadev, se takljufci seja ob eni po- ANTON J. TSRBOVBO, tajnik 8. S. Z. Nikakor pa ni mogel pojaaniti, /.akuj se je preselil v bliiino Pap-setove vdove in osirotelih otrok. Na vpraftanje, sakaj se je udsl pijančevanju, je odgovoril: "Bil je glas, glasi" U.uaoTlj«** ». aprtla Vj-RgT Xak^ r—4* 1»0T 1104. ^Jfr ; M, » (SLAVITI iT AH j iSfiT—M BO. I*AWlfDALB AVI., OH 10A 00, ELUN« UPBAVNI ODBOBi rritoitslti Joka Vofrtl, bos m, U BsUo, m. L Podprodntdmik: J. Bratkovl«, B. F. D. 4, Bos M, Oliard, Kom. II. »sdpaedooAalkt Jolof KokolJ, MM Kwln« Ava., Bo. Okl«a«o, UL Tojolki Joka Vordorbor, I70S Bo. UwsdeU Avo., Cklesgo, I1U Blafajalkt Aolos i. Torkovo, P. a Bos 1, Oloevo, UL Eoplaalkart Joka Molok, 400« W, Hal Bi, Okloafo, UL NADZOBNI ODBBKl „ ' < Joto Ambrolll, Bok Ml. Oouon»korfJLP4. ' " 4 . 'J Paul Borgot, tSSO Bo. Karlov Avo., Oklosfo, m. ' f f POBOTNI ODBBKl ' ! ' Aoloa Hrast, Bos 140, Oaaoasberg, Pa. ' Jolo Bsdllok, Bos 4M, Bmltktos, Pa. ' , * Budolf Plotartak, Bos 4M, BrtdfovUlo, Pa. Jakob lflklavlll, L. Bos 1» Wttlook. Pa. . , 1 * M. Potrovlek, 14110 Halo Avo., OolBaneoC, O. UBBDNIK PBOBVKTBi » \ Vesti ii stare domovine * ROJAKI POZOR I ' Hifta ? najem na 1888 W< 83nd Street, blUo Linooln tt. Iivrstno 4-sohno stanovanje. Kiju« jt v prodajalni na 1831 W. 22nd Bt, Najemnina je $8.00. — Kenry P. Ako Imate risbo ftlvoe, Imsta bolafil-na v lalodau la v ladiaab, ako »to alabl, lalrpaal, se moreto «9011, ako «o vsis »opira, nimate dobjrofo tako, sko tf-,.it« r a radi ooprabsve, sko Imste bole« iifitfv krilo, slo TM pegeots bott glavo, sko jo vsis krt pokvsrjosa, sellate, uikar no troolto denarja iS odrsvOs, kotarih sa pososto, Um vol polljlto aasi insmka aa • ooato v pisma, Saalov is ml vam komo s obrstso poito povson aaatoaj la bvos vaaka obvesaeetl s« va-le strsal poolsll osla popolno is llatlh, odrsvllnik trsv aaatsvljeoo prirodse adrsvlla Juvlto Naslovi JUVITO LABORATORY. ! South Hill Hraneh 6, PUtsburgb, Pa. ' ta to «M«t I« JomImio mm a ti kam-nI. D« raallrlaio mIo rm«pro ed kUoo Is daUl. da Jlk odra-vi«. Sdfsvlm rssoo kolaool o^ilai TUOBVIT* RAD BI mMDZL z* svoje«* brata ,4Ju«p«r' Frola doma je iz Jetian na Primorskem. Cenjene rojake uljudno prosim, te kdo v« za njegov naslov, da ini ga naznani za kar bom zelo hvaležen, ako bo pa sam čital ta ogla«* naj se mi prijavi na moj naaJov; njegov brat: Tttnjr Frai care of (K. A. Coal flompapy W^irdvale) P. O. Vaiivoorttfa, W. Va. j^jf;*' i**- 1*1 • " \ [ pa ni bilo dobro pri srcu, čeravno wai se drugekrati lahko »mejal taki nagajivonti. "Zabela bom od sgoraj. Prijateljstvo ** vam po vaftib lastnih besedah, de se prav spominjam, zdi ena najviijih in naj blažjih i-dej. In kef ste tako srečni, kskor ste le pravili, da imate pravega dobrega prijatelja, moram najprej misliti, da ste se njega spominjali. M ari ni takof" "Samo en del ste uganili. Pač mi je bil tudi prijatelj v mislih, aH poglavitna oseba on ni bil," režem jn/ #• "Že dobro, kaj pa hočete le več. Precej v prvič en del, v tretje pride morda vse. Zares nemara, da se bom tak%prevzela, da bom sama preverjena svojega bistroum-ja in se boip sama hvalila. Ls tiho! Vi gospod učitelj, ste prav slabo ogovorili, ker ste se na dveh krajih odkrili, prvič da sem en del uganila, in drugič ste rekli, da prijatelj ni glavna oseba. Iz tega poslednjem posnemljem, da ste na osebe mislili, in tako imam zdaj dva držaja, ki se jih lahko popri-jemljem.' "Ne. dovolite, Kowpodična!M sem dejal, "prvo ni bilo nič napačno. Da ste en del uganili, to sem bil primoran povedati ker ste me ravno prej zavezali na moško besedo, da se moram udati, kadar zadenete resnico. Drugo je bilo pa ie manj premišljeno." "To je veliko, če spoznava Človek tudi svojs slabosti. Drugekrati bi vam take nepremišljenosti ne odpustila, ali zdaj imam toliko samopridnosti, da vas prav rada odvezujem, zato ker je meni na korist," reče ona. Ne vem, če sem jo videl Is kdaj p9prej tako veselo kakor v tem razgovoru. "Kdo bi se bil mislil, da znate iz vsake besede delati sklepe," pravim jaz. "O to je zopst slab poklon in znamenje, da v mojemu umu malo zaupate. Le tiho, ne dam vam popraviti te pregrehe. — Zdaj velja v drugo. Kakor dober vojvoda grem precej v središče sov-ralnikovo. Morda ste'' mislili na kako podobo, ki vam je še ljube-znlvejla 'kot prijatelj, ki mi pa do zdaj še niste ničesar pravili o njej." Nande moj t Kje so besede, da bi ti povedal, kako mi je bilo srce, ko je ravno ona to Izgovorila! Kako mi je šli kri v glavo, kako se mi je zgrnuilo pred očmi, kako mi je zaspal vsak pomislek tistega razuma, vsled katerega do tedaj sam sebe nisem epoinall Dasl mi je zastavila ono vprašanje v šali in s svojim ljubeznivim smehljajem, se mi je zazdelo, da se jI je glasek, malo tresel, da se jI je liee malo oiivilo, oko se hotelo pobeeiti — In prijatelj, to ml je bilo dovolj, kakor blisk me je prešinila misel, da bi ml ona lahko vralčala tisti *ut, ki sem ga jaz čutil, a zatiral. Nisem v tem hipu mislil, kaj sem, kaj imam; nisem mislil ns njenega (»četa niti na avet, ena mlflel je podrla in zatrla Vse druge ,in to je bila ona. Ne morem povedati, kaj sem govoril, kako sem ee vedel; le to vem. da me je bila glava popusti-la. da je sree govorilo utmeNtn nje, da sem jo za roko prijel, da mi jo je pustila, da sem Ji povedal več, kakor sem sam vedel do tedaj, i ' -j^r in porodnih bolečinah. Pri vsakem važnejšem rojstvu se najdejo Herodi, ki se boje novorojenih detet. Našli so se tudi pri rojstva Jugoslavije, kateri pa se ne bo prikazal angelj, kakor nekoč Jožefu in ga oposoril, naj reši pvojega rejenca. Mi aami moramo biti rešilni angelj našemu ljudstvu v domovini. Kaka je nevarnost, to vemo. 8 kakimi sredstvi razpolagamo, tudi vemo. Kake sile vsebujemo, je nam znamo. Vse kar je treba sedaj je, da se trdpo organiziramo, taktično postopamo in pridobivamo sredstva za boj, ki izgleda, da bo dolgotrajen. Slovenci nismo narod sit življenja, pač pa narod, ki hoče živeti, ki hoče tudi pogoje za življenje. Te pogoje mu moramo pomagati ustvarjati tudi »pisal Josip Jnrči*. (Nadaljevanje.) Vselej ava imela pogovore, ki sem jaa veliko korfctnega pridobil iz njih. Ne vem, če eem ti le povedal ali ne, da je ta deklica ko-bralena in razumna bolj kakor vsaka ženska, kar jih poznam. Dostikrst sem se ji čudil, ko je govorila o fiekspirju, (slavnem angleftkem dramatiku, o italijanskih in nemškiMi pluteljih bolje, kakor bi bil ti govoril. Poaebtio rada ima Valvasorja ,poona iz njega nafto domačo zgodovino skoro do pike, ki ker me je dostikrat o-sramotila s tem, da som Ml v tem gotovo potrebnem znanju zgodo-pisca in sem ga do dna pregledal samo njej za ljubo, da sem o njem mogel govoriti. Pesmi našega Vodnika zna na pamet, in kadar za-fae katero deklamirati, se mi adi trikrat lepša, kakor če jo berem. Usedel sem se bil na klop pred Uljnjak. BH sem nekaj nemiren, sam ne vem prav, zakaj; morda so me ravno besede pekle, ki sem jih bil poprej napisal za tebe. Nič veselja nisem imel do branja; vendar da bi se razmislil, odprem knjigo. Naletel sem na nesrečno mesto v svojem Katulu, zakaj kar sem prvo zagledal, so bile besede: (Črt in ljubav se mi v prsih borita. "Zakaj lit" vprašuješ! Sam ne vem, a ta boj čutim In silno trpim.) Ze teh besedi sem knel takoj zadosti. Zdelo se ml je, da so narej-ne zame in name. Zaprem knjigo • in začnem al — izpraševati vest. Kolikor bolj sem premišljal tisto tvojo oipaako v poslednjem pismu, toliko liolj sem uvidevaJ, da si me prav spoenal, da je res, česar si , sam nisem bil v vveeti, in sklenil sem še enkrat tam pred uljnakom, da se hočem premagovati, da še tebi ne povem, kaj je pravzaprav v meni, ker sdelo se mi je, da bom lale zatrl vsako ljubezen, ki ni na pravem mestu, ako ae nikomur ne odkrljero, ako še som sebi tajim resnico, ki je hladna pamet ne o* dobrava. Dolgo sem menda* tako sedel; sotnee ae je bio pomaknilo ie bli-le na zahod iu hladneje je bilo postalo. MU in prijeten glaa me prebudi is tek sanj, in ko pogledam kvišku, vidim njo pred seboj. — Vem, da sem bil rdeč kot rak. Na pozdrav nisem mogel odgovoriti besede. Nttvlu je pred menoj; lepša fce mi ni zdela še nikdar. "Zdaj sem vas pa motla v kakih sladkih .mislih. Tako ste blH v< opijani, da acm se koteia tiho odtegniti. Premagala me je samo lemka zvedavost, kaj ima pač tak mlad gempod. ki se mu veselo odpira širni svet, da podpira glavo in reaen tu aedi, kakor M bili pomrli vsi dobri ljudje," je dejalla ona in se usedla ne daleč od mene na kloplro. Jaz se posiljeno nasmehnem, odgovoriti nisem vedel ničesar. "O, na vse zadnje vam še rde-člca udarja v lire, Ze vidim, da sem vas zalotila, ko ste premišljali kake svoje prijetne skrivnosti. e ver a s radi To ždnrilo -rte prišli do pravega." "I* stojte! Naprej ml povejte, sli m» UiU va*i N|M»tttitii ali vaša premišljevanja, kakor rajši hočete, ve»ele ali ftaloatne vrste V' "Kakor Jih obrnemo," odgovorim ji»s — 'naj ve*te, da imajo v«« re^i po dve strani — imio »veto in temno nll . . ." "Nič, nW-! Ar mi ie odtruujete, pa mi ne uidete slepe. I'n nit1 ne de, če t tali »nVte narsvmmt od-gmarjati. v*e eno vam pridem do tivegs, le čakajte! — Trkkrat je dovoljen«! — Poirm pn motate biti tolikaj moški, da ae ho*tr u-dali. kadar pogodim resnico " "To vam prav lahko obljubim " urin dejal r aveati. da n|wk proti novi, mladi Jutoalaviji, ki je fts vsa v povojih