Z obiska v botaničnem vrtu
Letos poleti bo minilo natanko 175 let, odkar so ob Ižanski cesti v Ljubljani zasnovali botani-čni vrt. Od tistega časa se je ohranila samo mogočna lipa sredi vrta, vendar pa je zato število vrst, ki jih gojijo na skromnih dveh hektarjih, zelo veliko, nekaj manj kot 2000. Pred leti jih je bilo sicer še več, vendar denarne spone niso
prizanesle niti botaničnemu vrtu, za katerega že 34 let skrbi botanik dr. Vinko Strgar s še šestimi sodelavci.
Namen našega obiska pa ni bil, da bi se seznanili z zgodovino našega botaničnega vrta, temveč, da bi kar največ zvedeli o delu v vrtu pozimi. Glavna naloga vseh v botaničnem vrtu
Jeni Pintar, inženirka agronomije, je tebnična sodelavka r botaničnem vrtu. Z reseljem jepoka-zala doma rzgojene limone in druge rastline, ki se v rastlinjaku, ki spommja na pravo dzuaglo, »prerekajo* za skromno odmajeni prostor.
je, tedaj ko zapade sneg, zbiranje, čiščenje, sortiranje in še marsikaj, kar je v zvezi s semeni. Na svetu je okoli 700 botaničnih vrtov in ljub-ljanski si izmenjuje semena z okoli 300 vrtovi. V ta namen vsako leto izdajo Index seminum ali po slovensko seznam semen, ki ga nato pošljejo vrtovom, s katerimi sodelujejo. Prvi tak seznam so v Ljubljani izdali že leta 1889, leta 1892 pa so ga že poslali na naslove 16 botaničnih vrtov. Tako sodelovanje je na rao^ koristno, sai je izmenjava semen v obe smeri brezplačna in ustaljena, s tem pa se v okviru možnosti veča število vrst v vseh botaničnih vrtovih. Izmenjava semen je z vse dražjimi poštnimi storitvami po-stala nekoliko bolj skromna, a poteka brez te-žav. Po besedah dr. Strgarja je nekoliko več težav s pošiljanjem živih rastlin, kar je tudi potrebno, vendar se tu zaradi nujnega hitrega prevoza pogosto (žal) zaplete na carini.
O izmenjavi lahko zapišemo tudi to, da ljub-ljanski botanični vrt tesno sodeluje z berlinskim vrtom Dachlem, londonskim Kew Gardens (ta ima na voljo največ vrst semen na svetu, namreč kar 25 tis>jč), dobro pa je sodelovanje tudi z romunskim v Kluju, pa tudi s sydneysicim.
Če se ozremo v čas nazaj, je zanimiv podatek, da so imeli v ljubljanskem vrtu leta 1910 ob 100-letnici celo 6412 vrst rastlin. Kot smo že omeni-li, jih danes ni toliko, zato pa je več primerkov posameznih vrst. V tistem času je botanični vrt vodil vrtnar in flotist Franc Juvan. V botanični vrt je prišel kot izučen vrtnar in ob profesorju Pavlinu se je usposobil za tisti čas v izrednega poznavalca rastlin. Za botanični vrt je skrbel polnih 60 let, kar je tudi nasploh sila velika redkost, ne glede na poklic.
Letošnja zima je bila huda z dvema dolgima
Zaradi budega mrazaje na deblu mogočne sek-roje zazijala na deblu štiri tuetre dolga razpo-ka. Širino poškodbe dorolj nazomo kaže škatli-ca vžigalic.
obdobjeraa zelo nizkih temperatur, kar ni priza-neslo številnim vrstam v botaničnem vrtu, še posebej tistim, ki jih niso mogli stisniti v prena-trpan rastlinjak. Mraz-je škodoval predvsem cedri, nekaterim vrstam češmina, jelke pa v Ljubljani (pa ne zaradi mraza) tako ali tako ne rastejo več.
In še beseda ali dve o novem botaničnem vrtu, za katerega bodo temeljni kamen položili letos poleti. Raztezal se bi na površini 45 hek-taijev v okviru biološkega središča med Glin-ščico in živalskim vrtem. Stari botanični vrt pa bi ostal hortikulturni spomenik.
DANILO HINIČ