Leto LVfl. V UubMrni. V t^rek. dne 23 a«rP» T999 St. 92 st. 2 mn Naročnina Dnevna itdaja za drŽavo SHS mesečno 25 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedei|slca i«l«ia celote no v Juoo-slavlfi I20 Din, ca Inozemstvo mo D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I Slo.p. pelli-vrsi« mali oglasi po 1 SO 111Z D.veCf I oglasi nad 43 mm v l Sine po oin Z-M). veliki po 3 in 4 Din. v uredn Skemdelu vršilca po IO Din o Pr večiem o nororuu Dopust Izide ob « zluiraj rožen pondeliKa in dneva do prazniku =============r=sH urndsuivo /e v KepUartevt aUci Al. illll . Sok opisi se ae vračalo, nefraakl ram pUma se ne mprelemafo - (/iMtoMiva telefon »g. 2030. apravnillM št. 3UI 1 j Informativen list za slovenski narod 1 Oprava te vKopnartevi ui.it.to * < t-h o ml račun: l.fubl/anti iiev. lO.toSO ln IOJ49 xa Inaeiale, SaiatevoAl.7Sto3, Zagreb it. 39.011, Praga In Dona* št. 24.797 Zgrešena politika Potek reparacijske konference v Parim, bi je zaradi nepopustljivosti nemških delegatov v nevarnosti, da se raabije, je jasen dokaz, kako se politika nemške republike po vojni ne da voditi po stvarnih vidikih, katere narekuje dejanski položaj v svetu, ampak po čustvenem razpoloženju in iluzijah nemškega nacionalizma. Kajti le-ta žali bog določa smer zunanji poli Liki Berlina, čeprav formalno večine naroda ne predstavlja in ga nemška oficijelna politika javno zatajuje. Toda miselnost je glavno in to ustvarjajo v Nemčiji patroiično zveneče fraze nacionalizma. Vendar pa so ravno najbistrejše glave, ki so, kakor vedno, t manjšini, tudi v Nemčiji čisto drugačnega mnenja in dr. Schachtove trmoglavosti v Parim ne odobravajo, čeprav le-ta izvira mogoit samo iz namena, da od zaveznikov iztrgujo pač največ, kar se da in višino nemških rojnood-škodninskih obveznosti za bodočo zniža na najmanjšo dosegljivo mero. Toda tej taMiki pomaga v njeni nepopustljivosti do skrajne teje baš posebna orientiranost nemške povojne politike. Nemški nacionalizem je bil po porazu v svetovni vojni strašno prizadet in mesto zasanjanega gospodstva nad svetom je žel dolgotrajno politično in gospodarsko odvisnost od zapadnih velesil v obliki reparacij. Dočim bi s hladnim razumom in treznim pogledom v realne razmere računajoča politika Nemčiji narekovala, da se ta odvisnost po politiki odkritosrčne prilagoditve v novi svetovni položaj in čimbolj intimnega sporazuma z zapadnimi velesilami izpremeni v svobodno sodelovanje — pa se nemški državniki, ki so v Rathenaiu-u izgubili svojega edinega široko v bodočnost gledajočega politika, opirajo na dva druga faktorja: ruski boljševizem in ameriški imperializem, ki naj Nemčiji pomagata, da si osvoji svojo bivšo pozicijo v svetu. S čemer državniki igrajo na diplomatični Šahovski deski, to se v nemški literaturi, duhovnem življenju in v agi-tacijski publicistiki pa po celi narodni vzgoji javlja kot stalna in smotrena usmerjenost: zve-zati se z ruskim vzhodom in ameriškim kapitalom, da se ob svojem času Franciji, s katero je po nemškem mnenju Anglija danes zvezana za življenje in smrt, vrne milo za drago. Čeprav še tako sublimirana, je tudi oficijelna nemška politika čisto revanšna politika, politika res-sentimenta, politika zagrenjenosti, ki misli samo na povračilo. Ta politika pa je v svojem temelju napačna in sicer s čisto realnega stališča. Nočemo namreč zaenkrat govoriti o njeni principijeini zgrešenosti, dasi bi bilo to v interesu kulturne in politične ter gospodarske solidarnosti Evrope, ki bi bila po ameriškem imperializmu pravtako ogrožena kakor po diktaturi moskovskega KremJja. Francija je danes v Evropi najmočnejši branik zapadne kulture in tradicij, pa bi sodelovanje z njo in vzporedna politika v vseh svetovnih zadevah ne bila za Nemčij® samo nujen moralen zahtevek ampak tudi praktična potreba, kar uvideva ne samo del nemških socialistov in najboljši vrhovi demokratične inteligence, ampak tudi najplemeni-ffijsi iz krščanskega mladinskega gibanja, ki prepoveduje odkrito i zrni r jen je s francoskim narodom- Toda neniškonacionalistična šovinistična omejenost ne mara niii za idealne razloge niti vidi velikanskega pogreška v svojih ?realno-poli ličnih« računih. Da bi se Anglija in Zedi-njene države severne Amerike resno sprle za gospodstvo sveta, kakor se nadeja nemška javnost, jo prazna samoprevara. Anglija bo ostala na eni strani prijateljica Francije in se bo na drugi znala sporazumeti z Washingto-noni. Nemški politiki radi želje po takih iluzijah očividno ne znajo prav brati angleških in ameriških listov, ki kljub slučajni zaostre-nosti polemike v resnici le delajo za angleško-amerilko interesno solidarnost, kar je tudi čisto naravno. Ce bo Angliji svobodno v slučaju po'.rebe pošiljati svoje bojne ladje iz Atlantskega oceana v Tihi, Amerika pa se ne bo imela bati ne angleške ne nobene druge konkurence v latinski Ameriki, ki zanjo pomeni v gospodarskem oziru več kot Evropa in ves ostali svet, bo vsak pameten človek iz anglosaksonske rase dal prednost dobri medselx>jni ikompaniji nego slabi medsebojni konkurenci — a Francija bo z veseljem ostala še dalje v tej dobri in gotovo dobičkanoani družbi, gledajoč, da ameriški kapital ne bo preveč zasužnjil Evrope v škodoželjno zadovoljnost nemških revanšnih politikov. Prav to bo poguhiln to politiko, da hoče vpostavitev Nemčije za ceno šc tako velikih tradicionalnih kulturnih dobrin in vrednot našega kontinenta, katerih Velet zda jalska zveza dr. Paveliča z makedonstvujuščimi. Nekorektno postopanje bolgarske vlade -- Ogorčenje Hrvatov nad dr. Paveličem Belgrad, 22. aprila. OTel. Slov.) Slučaj sprejema dr. Paveliča v Sofiji je napravil v naših diplomatskih in vladnih krogih precej globok vtis, ker so bila na naši strani vedno stremljenja, da bi prišlo do čim boljših odnošajev z Bolgarijo. Sprejem Paveliča je naše poskuse v mnogem onemogočil in pomenja korak nazaj. V zunanjem min;~?rstvu se je danes vršila konferenca ministrov umanudija, Uzunoviča in Šverljnge. Posvet 'i so se, kaki koraki naj se pod vzamejo v St. spričo teh demonstracij. O isti stvari se je danes posvetoval ministrski »vet. Bivanje dr. Paveliča v Sofiji se obsoja kot gibanje emigranta, ki ni zadovoljen s sedanjo našo državo in ki je odšel v Sofijo, da tam Hsttvari zaroto makedonstvujnlčimi proti naši državi. Ne samo belg rajski, ampak tudi zagrebški krogi obsojajo najostrejše to Paveličevo kampanjo proti naši drx--,:, ki nikakor ni v korist mirnemu ">jo alkanu, niti ne hrvat-skemu naro< i se bolgarski vladi po pravici zamerja, dopustila manifestacije proti Belgradu, raui tesar sc bodo storili potrebni koraki. Mnenje nekega dela bolgarskih listov, ki jc hotelo pripisati bivanju dr. Paveliča v Sofiji neko posredovalno vlogo, je vseskozi tenden-ciozno in niti najmanj nc odgovarja resnici. Ni namreč zamenjati emigranta Paveliča, ki biva v Sofiji z odličnim Hrvatom dr. Ante Paveličem, ki je bil svoječasno predsednik narodnega sveta in znan kot odličen patriot. Se bolj ko v Belgradu, pa obsojajo v Zagrebu nezaslišan korak dr.-a Paveliča. Samo političen desperado se je mogel zateči k makedon-stvujuščim. Zagreb ogorčeno zavrača dr. Pave-ličev korak, ki se je s svojim veleizdajalskim korakom izločil iz vrst hrvatskega naroda. Načrt gozdnega zakona gotov Zaščite gozdov - Pogozdovanje ukazano - Strokovne kvalifikacije za godno gospodarstvo ~ Odredbe za gozdne čuvaje ~ Prehodne odrenbe. ~ Vprašanje planinskih pašnikov še nerešeno Belgrad, 22. apr. (Tel. >Slov.«) Gozdarski 1 minister je končno dovršil načrt gozdarskega zakona. Vprašanje enotnega gozdnega zakona je bilo na dnevnem redu že od leta 1920. V naši državi je obstojalo sedem zakonov, in sicer so imele Srbija, Črna gora, Dalmacija, Bosna in Hercegovina ,Slovenija, Hrvatska in Vojvodina, vsaka svoj gozdni zakon. Minister za gozdove Radivojevie je takoj po sprejetju svojega resora izdal odlok, da vzame gozdni odobr v svoje roke vse načrte in izdela enoten načrt. Sedanji načrt obsega 287 žlenov in 7 od-dfiktr, Najprej so splošne odredbe o pojmu gozda in razdelitvi gozdov. Policijsko-gozdne in gozdno-gospodarske odredbe obsegajo pregled gozdov, zaščito na^dov in obse* ter raz-relitev gozdnih zemljišč na absolutna in relativna gozdna tla. Prepovedano je samolastno krčiti gozdove. Zapovedano je pogozdovanje povsod, kjer so bili do' edaj gozdovi. Posebni predpisi veljajo aa saščito gozdov, ki so stalno ali začasno zaščiteni. Policijski predpisi imajo ukrepe glede zaščite goznov pred vetrom, žuželkami, nalezljivimi boleznimi, pašniki in požarji. Odredbe so zelo stroge. Jasne so gozdno-gospodarske odredbe za državne in samoupravne ter za gozdove, ki spadajo pod posebno javno nadzorstvo. Vsi ti gozdovi so v javni upravi in zaščiteni gozdovi, ki se morajo pogozdovati, in enako tudi gozdovi raznih zakladov, gozdovi samouprav, okrajev, župnij, korporacij, delniških družb in gozdne služnosti, četudi niso pod javno upravo. Za slednje so posebne odredbe, da se ne bodo preveč izsekovali. Določbe o zasebnih gozdovih določajo gospodarski načrt za vse gozdove, ki so večji od 50 ha. Oblasti, ki so dosedaj dajale dovoljenja za žage, morajo poprej dobiti dovoljenje od ministra. Dovoljenje se bo dalo le tedaj, če se izkaže, da je žaga trajno preskrbljena z lesom, oziroma vsaj do takrat, da se amortizira. Nadalje so predpisi o pospeševanju gozdarstva, gozdne zaščite o zaokrožitvi in združitvi gozdov. Predvidene so prisilne gozdne zadruge, če gre za večje pogozdovanje Krasa in če se posamezni deli ne dajo zasebno umno gospodariti. Ali naj se v drugih slučajih osnujejo zadruge ali nc, sc prepušča zasebnikom. Država jih priporoča. Posebna odredba govori o gozdni tehniki, o propagandi za pogozdovanje, o fondu, ki sc bo ustanovil za vso drž*:vo Vrhovno gozdno upravo vodi gozdna oMast v ministrstvu. Določena je tudi ustanovitev gozdnega sveta. v; 1 govori o upravi državnih go- vni organizaciji gozdne službe. /jliko pogozdovanje golot Dalmacije, Hercegovine, južne Srbije in Črne gore se bo ustanovil inšpektorat za pogozdovanje, ki bo dodeljen ministrstvu. Njemu bodo na razpolago okraj, gozdni referenti. Kdor vodi gozdno gospodarstvo v večjem obsegu, mora imeti strokovno kvalifikacijo. Taka oseba se lahko nastavi tam, kjer je vsaj 2000 ha zaokroženih gozdov. Ti nastavljen« se morajo prijaviti oblastem. Odredbe za gozdne čirvaje so glede kožni zelo strog«. Zakon ima določbe o postopanju pred upravnimi oblastmi. Vse odločbe večjega značaja spadajo pod pristojnost velikih županov. V oddelku o prestopkih je rečeno, da spadajo večji prestopki pred sodno, manjši pred upravno oblast. Kazni so manjše, kot po splošnem kazenskem zakoniku. Globe gredo v prid sklada za pogozdovanje. Med splošnimi uredbami so prehodne nredbe, ki so za ta zakon zlasti potrebne zaradi velike različnosti dosedanjih zakonov. Prehodne odredbe so razvrščene po pokrajinah, ki so imele različne gozdne sisteme. Zakon bo stopil v veljavo eno leto po razglasitvi v »Službenih Novinah«, ker so potrebne obširne priprave. O nekaterih točkah zakona se bo še razpravljalo na konferenci med referenti in ministrom. Ni še končnoveljavno rešeno vprašanje o pristojnosti glede planinskih pašnikov, kar pride v poštev za Slovenijo in Hrvatsko. Načrt pravi v definiciji, da spadajo alpska tla med gozdove, kar pa ni pravilno in se bo zato predlagalo, da se to popravi. Ker so planinski pašniki v državni lastnini, naj ostanejo v pristojnosti tega zakona in gozdnega ministrstva. Za zasebne pašnike pa naj se ta pristojnost ne zahteva, ker so tla nad planinami nesposobna za gozdno produkcijo. Leže namreč nad zono, ki sploh še dopušča gozdno rastlinstvo. Kar bi se pridržalo pristojnosti gozdnega zakona in organov ministrstva, naj bi bil pas med planinami in gozdno zono, na kateri pojenjava rast gozdnih dreves, tako da sc med drevesi že pojavljajo pašniki. To naj bi se obdržalo v zakonu, kjer je racionalno gospodarstvo s tem pasom potrebno zaradi vzdrževanja gozdov, ki leže pod njimi. Jutri se bo ta zakon predložil ministru v mišljenje. Minister bo opozorjen na to, da j? v proračunu za Slovenijo izpuščenih sedem podgozdarjev. Lani so bili odpuščeni štirje. Ti so sc dali nadomestiti s proračunskimi mesti za Dalmacijo, ki se niso zasedja. st nemškim šovinistom ne zdi škoda samo da bi se /.maščevali nad Francko in njenimi zaveznicami na vzhodu in jugovzhodu Evrope Toda zaman upajo taki politiki na vzpostavitev Nemčijo na razvalinah ostalega sveta. In naj-bitž se bodo u računal i tudi v svojih nadali, da se bo med zapadno Evropo in Rusijo kulturni in gospodarski prepad večal in da bo njihovo geslo: Vzhod ali zapad, privedlo do požara, iz katerega menijo, dn bo Nemčija vstala kot sFenikg ves nove. Pregrobi so ti računi in preveč apelirajo na slabo in razdiralne nagone ler so v svoji maščevalnosti že čisto slepi. Saj li politiki, ki menijo, da bi se mogla Nemčija rfMtavrirati po ameriškem kapitalu, uiso do dnres opazili niti trko očividnega dejstva, da velik del posojil, ki jih jo Amerika Nemčiji dala, izvira iz francoskih naložbi Nemčija se naj vrne k onim zunanjepolitičnim smernicam, ki so jih po velikem porazu nakazali njeni najboljši misleci; edino to je v korist nemške države. Prijateljstvo s Francijo in njenimi zavezniki, kamor ima nemška trgovina ogromne možnosti industrijskega izvoza, bi morala biti os nemške vzpostavit vene politike, ne pa fantastično kombinacije užaljenega, povračiln željnega slepega nacionalizma, ki vsa dejstva krivo vidi. To mora NemMji nasve-tovali vsak njen resničen prijatelj. Za verski pouk Skupen nastop katoliške in pravoslavne cerkve BelgTad, 22. aprila. (Tel. Slov.) V javnosti se je raznesla vest, da je posebna komisija v prosvetnem ministrstvu sklenila rcsolucijo, da se zasebne šole nc dopustijo več in da sc odstrani verouk i zvišjih razredov srednjih šol. Dalje, da se iz ljudsko-šolskega učnega programa verouk izrine in prepusti cerkvam in cerkvenim občinam, da one skrbe za verski pouk ob prostih urah. Vsled tega je bil danes popoldne v avdi-ennci pri kralju belgrajski nadškof, da v imenu vsega jugoslovanskega episkopata stavi zahteve in izrazi stališče katoliške cerkve na najvišjem mestu. Istočasno se je volila delegacija katoliškega in pravoslavnega episkopata v Belgradu. Tcmešvarski pravoslavni škof in član sv. sinoda dr. Letič je pooblaščen, da stori korake v imenu pravoslavne cerkve. Delcgacija je za jutri prijavljena pri prosvetnem ministru Maksimoviču, da mu razloži svoje stališče in zahteve obeh cerkev glede versko-nravne vzgoje. Stavnovanjski zakon odobril zakonodajni odbor Belgrad, 22. apr. (Tel. >SIovv:) 0 seji VZS je bil izdan ta-le komunike: »Seja VZS jc trajala od 3.30 do 6.30. Nu dnevnem redu je bil stanovanjski zakon. Razprava o tem zakonu je končana. Prihodnja seja bo jutri ob 3. Na dnevnem redu je zakon o pospeševanju zunanje trgovine in zakon o cestah. : Kakor smo zvedeli, je VZS sta-nilovanjski zakon v načelu sprejel tako, kakor je bil predložen, izvršile so se le nekatere manjše stilistične in formalne spremembe. Belgrajske vesti Belgrad, 22. aprila. Predsednik zagrebškega banskega stola Bačac je imel v pravosodnem ministrstvu dolgo konferenco. Gre za progrupacijo tamoš-njega uradništva. Oblastna komisarja ljubljanske in mariborske oblasti dr. Natlačen in dr. Leskovar se mudita v poslih obeh oblasti v Belgradu. Deputacija evangeličanov iz Prekmurja se mudi v Belgradu. Obiskala je pravosodnega in prosvetnega ministra v zadevah ureditve njihovih verskih zadev in šol. Zakon o državnih cestah je odbor treh pregledal. Načrt se predloži VZS svetu. Upravni odbor Narodne banke je imel danes sejo in obravnaval tekoče zadeve. Zdravstveno stanje vojvode Stcpanoviča se stalno boljša. Delavci, ki se. hočejo izseliti v Argentino, s- opozarjajo, da vesti o zaslužku niso resnične in da so pogoji za delo slabi ter da vla-dh tam malarija. Olični zbor Zveze javnih nameščencev Zagreb, 22. npr. (Tel. r.Slov.«) Daues se .ie vršil občni zbor Zveze javnih nameščencev, ki so se ga udeležili delegati iz vse države. Nj, V. kralju se je poslal brzojavni pozdrav. Nato so se sprejele šlevibic resolucije, v katerih med drugim zahtevajo, da se izvede revizija državnega uradniškega kadra nn ta način, da sc pri tem ozira nn kvalifikacijo in sposobnost uradnika. Nadalje zahtevajo uvedbo uradniške stalnosti, ler da se takoj ustavi cd letovanje od plač za poplavljence, da se čimprej izplača druga polovica razlik po novem zakonu ter da se poviša stanarina na zlato pariteto. Otožna je pesem naših izseljencev ... PISMO IZ NEMČIJE. Miinchen-Gladbach, aprila. Dušebrižništvo med našimi rudarji na tujem je eno najlepših, pa tudi najtežjih opravil, ki jih vrši slovanska duhovščina. Ljudje, ki odhajajo iz domovine in iščejo v premogovnih jamah Nemčije, Francije in Belgije zaslužka in kruha, so preprosti in ubogi, nevešči tujih j?- tov, ki so sredi tujih narodov kakor izruvani iz domače zemlje, katerim je duhovnik često edini posrednik z oblastmi one zemlje, kjer bivajo. A glavno opravilo duhovnika je skrb za dušo, ki stavi na izseljeniškcga duh vr.ilut posebne naloge radi čisto spremenjenih prilik, v katerih bivajo naši ljudje po svetu, kjer je krajevne razmere in navade treba spraviti v sklad z versko tradicijo, ki jo Slovenec prinese s seboj iz domovine. — Treba je mnogo tikta in mnogo uvidevnega razumevanja pri izbiri najprimernejših sredstev. Kako intenzivno se naši duhovniki misijonarji pečajo z modernimi dušno-pastirskimi problemi med našimi izseljenci, nam je nain vej-ši dokaz konferenca v Sourainu 17. m 18. aprila, katere so se udeležili vsi duhovniki, ki delajo v emigraciji, in sicer: g. duh. svetnik Janez Kaian za Nei"čijo, gg. Val. Zupsnčič, A. Hafner in J. Kastelic za Francijo; Belgija in Holandrka pa denedaj ie nimata stalnega sloven kega duhovnika. Pa-stirstvo v teh dveh dež lah vr^e zaenkrat iz lastne iniciative .n z veliko ljubeznijo slovenski oo. jezuiti, ki bivajo v Louvainu, gg. Le-derhas, Vrtovec in Pate. v louvain-b^m a-ne-riškem kolegiju so tudi trije slovenski gg. bo-goslovci, ki se sicer pripravljajo za pastirstvo v Ameriki ki pa rade volje od časa do čara oo. jezuitom priskočijo na pomoč. Konferenca, koje sklicatclj je bil g. svetnik Kalan, jc kar moč vsertransko osvetlila versko moralni položaj naših izseljencev. Pokazalo se je na marsikako rano, za katero bolehajo naši ljudje, ki so jo prin-sli že iz domovine ali jo je zadala tujina. Velikanska je naloga, ki so si jo ti pastirji stavili za svoj cilj: v razkropljeni čredi, ki je utrujena od dela in često od življenja buditi najglobje verske in moralne sile, da bodo mogli posamezniki in celota odoleti veliki pop'avi brezver-stva in nemorale Bilo bi treba priobčiti v celoti lepa in izčrpna poročila o stanju dela m načrtih v posameznih okrožjih. Razmere v dveh krajih niso docela enake. Toda povsod je zdrav optimizem, ki vodi, pospešuje in do-vršuje lepo delo. Niti sledu nikjer o kaki za-«renjenosti. Konferenca se je sicer pečala predvsem z versko moralnim stanjem naših izseljencev in so se razgovori razpletali predvsem v tem pravcu. Sklepi, ki so se napravili, bodo še pospešili in poenotili misijonsko delo. Vendar pa nam poročila nudijo tudi dokaj jasno sliko o socialnem življenju naših izseljencev. Precej živahno društveno življenje priča, da so slovensko organizatorično sposobnost ponesli s seboj. Največ naših rudarjev je organiziranih v društvih sv. Barbare, kat-rih je do 40, med temi samo v Nemčiji 27. Zcne so organizirane v bratovščini Živega rožnega venca, katerih je v Nemčiji 17. Mnogokje se pa tudi opazuje, da je naša domača politična razcepljenost našla tudi med izseljenci zlasti v Franciji, kjer se naseljujejo po večini naravnost iz domovine. Nastala so razna »podporna« in »nezavisna« društva, ki so tu in tam vn"s'a preveliko razcepljenost v slovenske izseljeni-ške vrste. Delo. ki ga opravljajo naši rudarji, je povsod težko in ponekod ludi nevarno. Saj je prav pred kratkim v Waterschei v Belgiji ubilo os^m slovenskih rudarjev. Plače se gibljejo v Franciji in Belgiji med 30—40 franki dnevno, v Nemčiji od 5 Mark dalje. Pač pa so nekateri, ki so se v domačih organizacijdh, | zlasti v Orlu, več izobrazili, zlasti v Belgiji napredovali in postali pazniki, vendar ti so redki. Za stanovanja je ponavadi dobro preskrbljeno. Rudniške kompanije oskrbe poročenim rudarjem primerna in zdrava družinska stanovanja, ki niti niso draga. A kljub temu so le redki, ki bi kaj prihranili in si opomogli. Nekateri so se privadili na udobnejše in pro-stejše življenje, ki ga vidijo pri domačinih, še več pa je takih, ki zapravljajo noči in težko prislužsni dinar z nncmiselnim alkoholizmom, ki kakor podedovani greh sledi slovenskemu človeku tudi v tuiino. Naše narodno gospodarstvo od teh izseljencev ne bo ničesar pridobilo. Narodnostno je rod, ki raste iz izseljani-ških družin, za nas izgubljen. V Nemčiji bodo Nemci, in v Franciji Francozi. Tudi ko bi sc starši brigali in skrbeli za to, da otrok doma vedno govori le slovencko — kar ni vedno — je vendar šola, ki jo otroci obiskujejo, in tujerodni vpliv, v katerem rastejo, močnejši. Starejši sc seveda ne bodo potujčili; oni se ne morejo vce popolnoma naučili tujega jezika. Mnogi med njimi radi berejo slovenske knjige in vse zanimajo domače novice. Večina šc vccl.no misli na povratek. V srcu nosijo spomin na dom - no, ki jc mala in uboga, a jc ..'-I . — II — "__ ,_... — rl. •... [J,, p nm /IA,WO V I j^j VCCCljti J J i JJVCvIi, UVUIUI , UUU.O vine so ponesli tudi s seboj, a ne njenega vesolja. Otožna je pesem naših izseljencev in kadar gre njen odmev prtko začrnelega Po- Vladni načrt konkordata izdelan t jfi- f.. Stari srbski kenkordat vsled spremenjenih r^mer ledefc^ pod*.*, / " rf®,™5* ™ S korikordatom bodo rešene tudi kuUttrno - poti lična n verJkdW:^ de!o vprašanja Belgrad, 22. aprila. (Tel. Slov.) Načrt- konkordata, kot si ga Zamišlja naša vlada, je izdelan Ni še določen dan za začetek pogajanj. Z« podlago novemu načrtu konkordata je služil v gotovem Oziru stari srbski konkerdat iz 1. 1914. Vendar pa so razmere, ker je število katoličanov vse drugo in so cerkvene razmere bistveno dru-gr.čne kot v štaii Srbiji, spremenjene. Katoličani ne tv rijo nobene manjšine, kakor je to bilo v stari Srbiji: Manjka torej osnova, na podiagi J. politična "l»a p»£. mesecev bo prišla doba ferijalnih kolo|ij. Marsikateremu otroku se bo tedaj m v 6tan,Srbiji iStaivili.svoje ; ur$s«ičil»il tudi .sam. sprejet v kako ferijalno Še- določen- roto ^gajanj,- se čufc lgega in vestnega dela priznali upravičenost fn i' ske teze in izrazili upanje, da bo konferenc , ko pride z upniki Nemčije do sporazuma o njihovih zahtevah, hitro prišla do končne rešitve. Zaenkrat je žal zastopnik Nemčije to upanje napravil iluzorično in nihče ne more reči, ali mogoče, da se bodo pogajanja nadaljevala z uspehom, če ne bodo uspela, Francija pri tem ne bo trpela. Občinske volitve v Gradcu Soc, detnohrati pridobili 2 mandata tudi kršč. socialisti napredovali Dunaj, 22. apr. (Tel. »Slov.«) Pri včerajšnjih volitvah v občinski svet v Gradcu -jevnd 107.217 volilcev oddalo glas 91.134 volilcev, torej 86% volilcev. Socijalni demokrati, so dobili 24 mandatov, in. -14.319 glasov, krščanski socijalisti pa 16, mandatov in 29.1glasov. Velenemci in Landbund so dobili 7 .mandatov in 12.493 glasov, srednji stan pa 1 mandat s 2630 glasovi. Socijalni demokrati so pridobili dva mandata. Reiclispost« naglaša, da je v primeri i volitvami leta 1921 prirastki okoli 10.000 glasov, od katerih pa. po volitvah v narodni svet leta . 1927 odpada «a socijalne demokrate* komaj polovica. Visoka konjunktura socijalnih demokratov- je torej .premagana tudi že> v Uiadcti. Krščanski socijalisti pa so sedaj sami zbrali skoro ravno toliko glasov, kakor leta 1927 »enotna lista«. Razprava proti moricu RSsioiiča Zagreb, 22. aprila. (Tel. >Slov.«) Danes se je pričela razprava proti Josipu Štmiču, ki je obtožen umora urednika belgrajskega sJedin-stva-', Vladimirja Ristoviča. V Zagrebu je vladalo za razpravo egremno zanimanje. Preiskovalni sodnik je dovolil, da se izda le omejeno število vstopnic, tako da je bilo v dvorani le okrog 60 oseb, vštevši časnikarje iz vse države. Policija je storila vse korake previdnosti. Močna policijska straža je obkolila vso zgradbo. Vsi tisti, ki so bili spuščeni v razpravno dvorani, so bili preiskani. Senatu predseduje Ivan Bačac. Državni pravdnik je dr. Ružid. Obtoženca zagovarjajo dr. Ivan Pernar, -dr. Milan Budar in dr. Seku-la Drljevič. Razprava se je pričela ob 9. Obtoženec je povsem miren. Na vsa vprašanja odgovarja jasno. Med obtcženci so obložen-čevi roditelji in ločena RiptovičeVa soproga. Prič-je prišlo le 10, 8 pa jih .je bilo ali zadržanih ali pa niso hotele priti. Obtožnica navaja podrolno o umoru ter obteženčevo izpoved, ki jo je podal preiskovalnemu sodmku. Umor se je zgodil takrr^da se Ristovič ni mogel-braniti. Ra?.en umora je Šunič obtožen tudi težke pOšk-dbe, ker je udaril detektiva Plantaaarja in omladinca Jakopiča. renja, melanholične' Flandrije ali neskončno puste in pra;zne limburške planote, tedaj je dvakrat žalostna in ni redka solza, ki zales-keče tudi v moških očeh. In potem se pogovarjajo med seboj: ko bi n*m doma dali vsaj erimerna stanovanja, takoj se vrnemo! — In dtugi; da bi vsaj toliko zaslužili doma, da bi mogli dostojno živeti! — In tretji: samo da bi našel delo v domovini, takoj se \rnem! -— So pa tudi nekateri, ki pravijo: Kjer jc dobro, tam je domovina! In ti nc mislijo več na povratek. Na nekaterih jugoslovanskih poslaništvih za slovenske rudarje nimajo do v o,tj. smisla ne razumevanja. To seveda ne prispeva k po-spešenju domovinskega čuta naših izseljencev. Nt jno potrebno bi bilo, da jp pri vsrki de'egac'ji, ki ima opravka s s!ovon"kimi iz-seijenci, povsod vsij en S^vcnec, hi bo n^ve ljudi vsaj razumel in znal z njimi o':/' »M v rhaterirščini, kai bo' samo v prilog naši dr-žavai ideji. Obtoženec je izjavil, da je obtožnico razumel in da se čuti po zakonu krivega. Ne smatra pa se krivega tistih dejanj, ki mu jih obtožnica imputira. Zagovornik Budak je predlagal, da se pozoveta dva psihiatra, ki iii med razpravo opazovala obtoženca, da bi se dokazalo, če je storil dejanje v stanju efekta, kar i?k'jučuje odgovornost. Sodišče je predlog odklonilo, češ da se ni pri nobenem dejanju ugotovilo, da bi bil obtoženec abnormalen. Obtoženec izpoveduje, da je naprayil hudodelstvo pod vtisom nevarnosti, ki je pretila življenju vodite'jev KDK od strani Ristoviča. Ko je Šunič opazil, da se Ristovič svobodno giblje po Zagrebu, se mu je stemnilo pred očmi, da se ni več zavedal, kaj se z njim dogaja. Predsednik mu predeči njegovo izpoved v preirkovalnem zaporu, ki se z današnjo ne vjema Obtcžer.ec izjivlja, da so ga k tej Izjavi prisilili, ker ga je policija tolkla. Sodni zdravnik dr. Riesner trdi, da je imel Šunič ob prodaji več plavih črt na telesu, ki verjetno izhajajo od pendreka. Nato so se pre-čitale izjave in izpovedi policistov, ki so imeli opravka z Šuničem. Na popoldanski razpravi je bil najpreje zaslišan detektiv Plantaža r. Za njim pa je bil zaslišan Dimitrije Spanovič, ki izjavlja,' da je preganjal Vlado Ristoviča in ga hotel dati aretirali, ker se je bal, da bo umoril Stjepana Radiča in 1'ribičeviča. Ko bi bil imel biti zaslišan Slavo Djurak, je državni pravdnik protestiral proti zaprisegi, ker da je 'Djurak vpleten v zadevo samo. Ugovora državnega pravdnika pa sodišče ni vpoštevalo in je Djurak prisegel; Izjavlja, da je bil proti RistoviČu ker se'je tudi on bal, da ne bi ubil vodij KDK. Ko lo poročamo, razprava še traja. Učiteljska imenovanja. Belgrad, 22 apr. (Tel. Slov.) Imenovani so: Na II. deški m. š. v Ljubljani Fabifaiičio Ni,ko iz VI. d. 1. š. v Ljubljani. Na iV. tlekl. 1, š. v I jubljani Ztmljak Jerica, učiteljica na Viču. V Pobunjc pri Cerknici Alfred Vcdop.ivcc, šofeki upravitelj v Rudiiikii pri I jub-jaiii. Na I. d m. š. v l.jubljnnf Marija Komar, učiteljica na fn. š. ha Jesenicah. Na I. dekl. m. š. v Ljubljani Trarnptiž Lucija, učiteljica na IV." črki. ni. š. v I.jubijani. Na m. š. v Krškem Julija Pevko, slošafčlfita višje ,i|.e šole v Zst^rcbu.' V "Šmartno "pri Kranju Albin Gradaško, tiči tel j v Kranju. Mislim pa, da ti argumenti ne govore tudi za to, da bivanje ob morju za ferijalne kolonije ne bi bilo primerno, Podmladek ima sedaj tako kolonijo že več let in opazuje ugoden vpliv na deco. Na teži res med bivanjem otroci nič ne pridobijo, še celo kaj izgubijo, kei- pač vsakodnevno kopanje v morju in vroče podnebje v tem pogledu ne učinkujejo neposredno. Pač pa vidimo leto za letom, da dobe otroci malo pozneje, v zimskem času, prav dober tek in da pridobe na teži po več kilogramov. Na Pohorju imajo otroci ugodno bivališče, tečno hrano, izprehode v gozdu, telovadbo na prostem, ali nimajo Zdravilnega vpliva kopanja v morski vodi in toplih soln-čriili žarkov. Zato pa Ostane Podmladek na stališču, da ferijalne kolonije ob morju ne gre opustiti. Proti temu bi bili tudi starši, ki uvidevajo, da se njih otroci v zdravstvenem oziru. zelo popravijo. 7-^to prosijo, naj Podmladek to upošteva i roke pošlje na morje po večkrat v zaporednih letih, ker je potem učinek še večji. Jasno pa je, da vsem otrokom bivanje v vročini jia jugu ne prija. Zato pa daje Podmladek deco prej zdravstveno preiskati in pošlje potem le otroke, ki jim bivanje v Primorju ne' more škodovati. Za tako deco bo pač Pohorje vedno primerno in zato bi bilo dobro, da ostaneta obe koloniji, torej na Po-■horju in ob morju, in da ima zdravnik pri dodelitvi glavno besedo. Druga zadeva je prehrana. Podmladek je prišel do spoznanja, da je za deco mogoča in. ugodna samo prehrana v lastni režiji. Zato ima Podmladek v svoji koloniji lastno kuhinjo, kjer se kuhajo jedi, kakršne dobiva olrok doma, in kjer gledamo poleg tečnosti tudi' na to, da dobi vsak otrok, kolikor hoče jfesti, ker na ta način paraliziramo izgubo Vredno pri kopanju in solnčanju. Tudi na Pohorju bo treba misliti na lastno kuhinjo, ker se je lani. deca tudi morala šele privaditi polagoma skupni kuhinji v gostilni, kjer so se pripravljala jedila na domač, pohorski način. Pri lastni kuhinji se lahko da deci to, kar ji ugaja in uiso niti daleč stroški tako Veliki kakor pri tuji kuhinji. Pri ferijalni koloniji ob morju so torej edino potni stroški večji, pa niti ti niso tako ogromni, da bi znatno ob-težiti proračun. Naposled se je sprožila misel na stalna bivališča za kolonije na Pohorju. Nakupiti bi bilo treba prostor in tam postaviti preprosto poslopje, ki bi lahko služilo stalno za nastanitev ferijalnih kolonij. Ce jo ta ideja dobra za Pohorje, mora biti tudi za ferijalno kolonijo ob'morju. Že lani sem sprožil idejo, naj bi se nakupil ob naši lepi obali kak primeren teren, na katerem bi se dalo postaviti poslopje za kolonijo s prav mal mi stroški. Tako lii imele mariborske ferijalne kolonijo svoje stalno zatočišče o počitnicah. V ostalem času pa Kaleri pa so ti sotrpini? t<), v imenu trgovskega stanu je protiven takemu gospodarstvu Posebno se, ko občina nn drugi strani meri z drugim merilom kakor n. pr. pri odmeri stanarin v svojih hišah. Za njim Je govoril obč. svet. dr. Vladimir Ravnikar, ki je v dobro utemeljenem govoru izpodbijal poročilo finančne«!i odseka. Ivan Hribar Podobno, mestoma zelo ostro je kritikoval mestni proračun g Ivan Hribar. V glavnem je grajal, da ni proračun tehnično in stvarno dovolj jasen, da se preračunavanje ni vršilo vedno pravilno, da so osebne potrebščine posameznih proračunov mnogo previsoke, da donašajo mestna poslopja in zemljišča mnogo premalo in da so zlasti gerenti mnogo preveč zadolžili mestno občino. Napačno jc, da se iskssujej« davščine, zn katere je treba šele izposlovati dovoljenje višje oblasti, že kot sklenjeno stvar ter jiostavlja njihov dohodek kot kritje v proračun. Napačno je nadalje, da se pri posameznih poslopjih navajajo med vzdrževalnimi stroški anuitete za posojila. Tako se pride do neverjetne anomalije, da se vzdrževalni stroški proračunavajo z 1 in pol milijona Din več, kot pa dajejo ta poslopja in zemljišča dohodkov. Tako proračunavanje mora imeti kvarne posledice ui kredit ljubljanske občine. Neskladno je, da se v proračunu mestne elektrarne proračunavajo osebni izdatki ne na račun plač in pokojnin, ampak tako, da se odbijajo od dohodkov dotičnega naslova, s čemer se zabriše sled o nekem delu osebnih izdatkov. V stvarnem oziru se kritje ne bi smelo pro-računnvati preoptimistično, ker bi se moglo potem uvesti meti potrebščine stvari, katerih izvršba ni nujna. Glede stvarnosti posameznih proračunskih po-slavk delajo nekatere vtis skrajno potratnega gospodarstva. To dokazujejo Številke proračunov. Preveliki osebni izdatki Tako znašajo vsi osebni iidatki mestnega zaklada in vseh mestnih podjetji 25.450.020 Din. Vse potrebščine vseh proračunov pa 06,576.21. Din. Osebni izdatki znašajo torej 38.23%. Naravnost po-razujoč pa je odstotek za potrebščine za osebne izdatke pri nekaterih proračunih. Tako znaša ta n. pr. v mestnem zakladu 45%, pri mestnem pogrebnem zavodu 38.99% in pri mestni zastavljalnici celo 56.64%. Poročilo mestnega knjigovodstva navaja sicer osebne izdatke s 15,813.000 Din, dočim znašajo ti po mojem poročilu 19,121.000 Din, torej za 3,308.000 Din več. To pa vsled tega, ker so nekateri osebni Izdatki do neke meje skriti. Tako se n. pr. v prvi partiji črke B prvega poglavja navaja kot potrebščina za uradne prostore vsota 434.105 Din. V tej vsoti pa je, kar pač nikdo ne bi pričakoval, obseženih nič manj kot 342.805 Din za osebne izdatke. G. Ivan Hribar prehaja nato na kritiko mestnega gospodarstva od 1. 1922 dalje. Uvodoma ostro graja slabe posledico tedanje koalicije, ker se je tedaj mnogo preveč dovolilo mestnim uslužbencem. G- Ivan Hribar pravi naravnost, da so tedaj nastali delavski isovjetk za zvišanje službenih prejemkov. Ti :>so-vjetic so dosegli, da so se rlovo..,e uslužbencem 900% doklade k stalnim plačam. Tudi zveza ma-gistratnib organizacij v Ljubljani je po mnenju g. Hribarja uradniški ssovjefe. Nihče ne zavida mestnemu uslužbencu nekoliko boljšega položaja, toda lok ne sme biti prenapet. Komisarji ne bi smeli po § 87 službenega reda zviševali službenih prejemkov. :>Kljub temu so pa uslužbenski >aovjeti« vplivali na komisarje zaradi zvišanja službenih prejemkov in jc ravno iz dobe, ko je bil komi-sarijat v rokah tako zvanega ^Triglava« (Likozar-dr. Puc-Turk) mestni budžet obtežen s povišanimi osebnimi izd-tki.c Nato govori g. Ivan Hribar, da se je tudi prekomerno najemalo novo uslužbenstvo iz strankarskih razlogov. Mestna poslopja Obširno govori nato g. Ivan Hribar o gospodarskih mestnih poslopjih in zemljiščih. 75 poslopij in zemljišč, za katerih vzdrževanje se je preračunalo 2,291.527 Din, donaša samo 570.242 Din čistih dohodkoT Tako slab efekt da je za mestno upravo pravi testimonium paupertatis. 62 milijonov B57 tisoč občinskih posojil že pritiska na žef>e občinskih davkoplačevalcev, najeti pa jih bo treba še 45,851.000 Din in bodo znašali koncem računskega leta 1920 vsi občinski dolgovi 128,708.848 Din. G. Ivan Hribar navaja jx>lem podrobne številke o vzdrževanjih, izdatkih in potrebščinah ter dohodkih vseh mestnih poslopij. Graja, da se je mestna uprava premalo brigala, da bi povzdignila donosnost mestnih poslopij. Tako je veljalo vzdrževanje Podturnske graščine v 2 letih 270.013 Din. Ponašalo pa je le 35.632 Din letnih dohodkov. Pred vojno pa je donašala la graščina 17.000 kron (ali okoli 190.000 Din), vzdrževanje p« je veljalo 1800 kron (ali okoli 20000 Din). Poslopju, ki so se zgradila za omiljen je stanovanjske bede, donašajo 288 tisoč Din, anuiteta za posojila po 1 milijon 845 tisoč, in mora tako občina vsnko leto doplačati pro-ko 850 tisoč Din. Pri tem pa so še zastanki na na-jomščinnh, ki znašajo skupno nič manj kot 754 tisoč Din, pri čemer jc erar v zastanku s preko pol milijona Din. Mnogo bolje bi bilo, da bi občina zn zidanje stanovanj pridobila privatni kapital, kakor pa da sam« zida. Nato govori g. Ivan Hribar .še obširno o mestnih podjetjih in davščinah ter občinskih posojilih. Danes znašajo ti že okoli 120 milijonov Din, 1. 1910 p« so znašali v sedinji valuti okroglo 13 miljonov 000 tisoč Din, od katerih pn je bil precejšen del že amortiziran. Ni čuda, če bo treba poleg občutnih posrednih davkov pokriti po predlogu mestnega magistrata z dokladami k neposred. davkom pokriti še 14.150.000 letnega nedostatk«. Nerazumljivo je pri takem sta« nju stvari, če si upa magistrat v »izrednem prometu* predlagati še nove nerentabilne investicije. Olede meščanske imovine pravi g. Hribar, da so vzdrževalni stroški zelo visoki (173.479 Din), za 28.479 več, kakor so bili preračunani. Najemščina je sedaj povišana za 50.000, a je še vedno mnogo prenizka z ozirom na lego poslopja, udobnostjo sta. novanj in prikladnostjo poslovnih lokalov (429.475 Din). Samostojna mestna podjetja. Razven mestne zastavljalnice so vsa ta podjetja mišljena kot dobičkonosna podjetja in zato se je v njih vpeljalo tudi trgovsko knjigovodstvo. Ne pa tudi trgovski duh. Plače v teh podjetjih bi morale biti odvisne od večjega ali manjšega uspeha podjetij. Potem bi bila tudi gorečnost uslužbencev večja in potem ne bi bilo mogoče, da bi bil pasiven mestni pogrebni zavod, kar mi bo gotovo pritrdil tovariš g. Josip Turk, v čegar rokah jc pogrebno podjetje prav dobro uspevalo. Čisto zavožena jc bila misel, pobirokratiti mestno priprego. Nato govori g. Hribar zelo obširno o tem kako je bilo mogoče, da so mogli gerenti tako gospodariti. Temu so bile krive strankarske razmere, vsled katerih ni nadzorna oblast nikdar lako našlo pila, kakor bi morala. S 6. januarjem pa jc bil na pravljen tem razmeram konec in zato je nerazumljivo, če priporoča finančni odsek sprejem proračuna. ki se prav nič ne razlikuje od gospodarstva, kakor so ga vpeljali gerenti. Kdo jc odgovoren za škodo. Ker je nadzorna oblast pritrdila poslovanju gerentov, jc prešla odgovornost za nastalo škodo na vel. župana, oziroma na osrednjo vlado. S pravnega stališča bi sc dalo to mnenje tudi zagovarjati. Ne kaže pa spuščati se z državo v kaka vpletanja ali eek> pravdo. Država je krenila sedaj na nova pota in naredila križ čez preteklost in zato je najbolje, da isto storimo tudi mi. Skrbimo pa, da z novim kurzom čim prej popravimo nastalo škodo! Nato govori g. Hribar, kako je bilo napačno, da jc veljal pri gradnji stanovanj dunajski vzorec. Ista stvar se ne prilega vsem. Ogromna kasarna na Poljanski cesti bo sama veljala ogromne vzdrževalne stroške, otrokom v teh kasarnah pa bo primanjkovalo zraka, ker je prešel trg Tabor, kjer bi otroci edino mogli dobiti prostor, po kratkovidnosti občinskega sveta v zasebno last. Ljubljana in Zagreb. Ni se pa ravnal po dunajskem vzorcu Zagreb, ki je zgradil 101 stanovanjsko hišo. Najemnina v teh hišah znaša od 130.000 Din letno do 3000 Din, ker ni Zagreb zidal kasarcn. Primera z Zagrebom pa je zanimiva še v drugem pogledu. Zagreb ima 150.000 prebivalcev, torej približno trikrat toliko ko Ljubljana. Ker znaša ljubljanski proračun skoraj 65 milijonov Din, bi moral znašati zagrebški 180 milijonov. Znaša pa lc 96,093.780 Din, torej v primeri z ljubljanskim za 84 mil. premalo. Zagrebška mestna uprava slovi kot velikopotezna, ali ne glede dolgov. Ce ima Ljubljana 118 mil. dolgov, bi moral imeti Zagreb 340 mil., v res niči pa jih ima le 128, torej samo za 10 milijonov več kakor Ljubljana. Pa tudi glede osebnih izdatkov se Zagreb z nami ne more kosati. Pri nas odpade na osebnr izdatke 45%, v Zagrebu pa 38.257c. Osebni izdatki pri ljubljanski elektrarni znašajo 32.70%, pri zagrebški 21.65%, pri ljubljanski plinarni 95.32%, pri zagrebški 20.77%. Velika pa je tudi razlika pri občinskih davščinah. Zagreb proračunava za kritje proračunskega nedostatka 30% priklado na zemljarino in do-marino ter 45 odstotno na ostale neposredno davke. Naš finančni odsek pa nasvetnje 35% priklado na zgradarino, 135% na zemljarino, 135% na rent-nino in krošnjarino, 80% na splošno pridobnino in 150% na posebno pridobnino, poleg tega pa pripo roča še zvišanje UTozninc za 800.000 Din. Ni čuda potem, če se industrija umika Ljubljani v velikem loku in če dobiva Zagreb vedno več novih industrijskih podjetij. Ta pa ustvarjajo nov piomet in s tem nove vrednote ter lako množe blagostanje. Kdor ima smisla za Ljubjlano, mora zr.to gledati, da sc praktike, ki so nastale po vojni nehajo. Gospodarstvo sc mora vršiti po starem reku: stara vera, star denar, staro poštenje. Stabilizacija dinarja nas privede do starega denarja, nn nas pa je, da sc poprimemo tudi astalega nauka te narodne filozofije. Nato primerja g. Hribar Se proračun iz 1. 1910 s sedanjim ter ugotavlja, da je takrat šlo zn osebne izdatke 9.23% manj ko danes. A takrat je bil proračun manjši. Po znanem poslovnem pravilu pa morajo biti stroški v odstotkih ten, manjši, čim večji je obrat. Pri takih razmerah seveda ne more nositi soodgovornosti in zato tudi ne more glasovali za prehod v podrobno razpravo. Seja se je nato Se nadaljevala tn je bilo -a g. Hribarjem prijavljenih še 8 govornikov. GRAJSKI KINO, MARIBOR. — Torek 23., sredo 24. in četrtek 25. aprila. »In nc pelji nas v skušnjavo!« Volefilm, tragedija franc. familije zn časa goltote človeštva... iretovne vojne 1914 do 1918. Nihče ne sme zamuditi filma, ki presega »Big parado, Wintjs Svetovno vojno« itd. Film nam pripoveduje o materinski, o bratski ljubezni in tovarištvu.... O hre-penečem sinu po materi: »Mati, mati, samo lc enkrat Te naj vidijo moje oči.. .« 39*- Posebna prvovrstna godba. '•C / / aj/e novega Koledar Torek, 28. aprila: Adalbert (Vojteh), Feliks (Srečko). — Lunina sprememba: Prvi krajec ob 15.09. (Po rierschlu se napoveduje spremenljivo vreme.) — Jutri. Jurij. Dušnih pastirjev - izseljencem! lig. duhovnikom in redovnikom. Jako lepo znamenje vernosti našega naroda je, da se vsako leto toliko stori za razširjenje svete vere med pogani imamo tudi svuje misijonarje po raznih delih svetu med pogani. So pa še kotički vinograda Uospodovega, ki med nami še uiso našli tisti ga zanimanja in ljubezni, kakor bi zaslužil, ti kotički so ostali ae-opaženi. dasi so veliko bližji Srcu božjemu in našemu — to so naselbine naših slovenskih izseljencev po raznih delili sveta, tisoči in tisoči so tain, ki so naši lastni bratje, ki se pa utapljajo v verski in moralni propad. Obupno kličejo po usmiljenem srcu slovenskega misijonarja, ki bilo veliko dovolj, da bi se jih usmililo, pohiteli med nje in jim ponudilo svojo duhovsko roko in jih rešilo. Koliko hvaležni, solza, pa tudi hvaležnih molitev bi dobilo srce, ki bi se za nje žrtvovalo. Zlasti potrebujemo po enega slovenskega duhovnika za Argentinijo. Brazilijo, Belgijo in Ho-landijo. Ali bi se ne našli štirje slovenski duhovniki ali redovniki, ki bi hoteli iti v tujiuo, vsaj za nekoliko let ua pomoč tem revežem? Družba sv. Rafaela je pripravljena storiti vse potrebne korake, Ja bi se lela delovanja v tujini štela, kakor če bi doma delali, da bi dobili takoj zopet službo, ko bi se vrnili domov. Redovnikom bi z veseljem skušala poskrbeti vsa potrebna dovoljenja za prosto delo pri predstojnikih doma in v Rimu. Nekoliko lel delovanja v tujini bi zlasti mlajšim gospodom samo koristilo jiozneje pri delu doma. Družba sv. Rafaela, .Miklošičeva c. št. '11. Ljubljana. Krasna rezbarsha umetnina invalida Celje, 22. aprila. Ob priliki romarskega shoda pri Sv. Jožefu, je prošlo nedeljo vzbudila veliko pozornost razstava izrezljane nad 1 ui visoke cerkve, ki jo je razstavil invalid Avguštin Lešnik iz Sv. Barbare v Slov. goricah. Cerkev je naravnost občudovanja vreden rezultat potrpežljivosti, pa tudi arhitektonskega smisla preprostega invalida Izdelana je vsa iz hrastovega in orehovega lesa in se da razložiti v 44 delov, lnleresantna je notranjščina, kjer ne manjka niti najmanjša stvarica. ki jo lahko vidimo v katoliški cerkvi: klopi, oltarji, svečniki, monštranca, prižnica itd. Zgrajena je cerkvica v vernem gotskem slogu in ji zunanjost krasi (52 stolpičev. V glavnem stolpu je posebna priprava za avtomatično zvouenjp ter prava ura. ki točno kaže čas. Rezbar je delal na stvari nič manj kot 4 leta. Pravi, da posveča delo spominu na svetovno vojno ter naše narodno osvobojenje. Pri sestavi cerkvice je porabil nič manj kot 14.000 žebljičkov in 1500 rezbarskih žagie. Delo bo razstavil tudi na ljubljanskem vele-sejmu. Renmat zevu trganje v kosteh, protin išias zdravi najuspešnejše Reusar.al pasta. Dobiva se v vseh lekarnah Proizvaja Lekarna Arko. Zagreb Ilica 12 Usmiljenim srcem Dne 20. t. m je železniška lokomotiva zanetila z iskro grozovit požar, ki je uničil v trenutku v vasi Gatina ocčiue Grosuplje 20 gospodarskih poslopij z vsemi pritiklinami, orodje, obeko, živež ter krmo. Nesrečni pogorelci obupno zreio v bodočnost. Zadnje slabe letine so jih zadolžile... sedanji pežar pa popolnoma uničil. Ničesar razen golega življenja ni bilo mogoče rešiti. Močan veter je z bliskovito naglico raznesel požar, ki je trenutno objel vsa pogore a po .lopja. Podpisani odbor trka na usmiljena srca. Priskočite nesrečnežem ua pomoč, bodisi v denarju, živežu, v obleki ali orodju. Enako prosimo oblastva in denarne zavode izdatne in hitre pomoči. Škoda je ogromna. Tu veljaj: kdor hitro da, dvakrat da Podpore sprejema Župni urad Žalna in županstvo občine Grosuplje Grosuplje, dne 20. aprila 1929. Za odbor: Josip Šolar, župnik, Žalna. — Miha Adamič, župan občine Grosuplje. —- Anton Ravnikar, kaplan v Grosupljem. — Anton Rus, obč. odbornik, Gatina. Alojzij Lampret. posestnik, Gatina. Na pogorišča Prišel sem po kolovozni poti, ki se odcepi od glavne ceste m vodi od severne strani v Gatino. Na nizkem gričku stoji vas, ki šteje 24 hiš Z neko čudno tesnobo sem se bližal naselbini, ki je bila 'avita v razredčene oblake črnikastega dima. Iz prijazne hišice, ki je od te strani prva v vasi, je prišel visok človek v medrem predpasniku. Gospodar je krenil proti kuzolcu poleg hiše, v katerem je bila stlačena koruzna slama. Obšel je kozolec, naposled pa obstal in se skrbno oziral proti sosedu, kjer je tlelo pogorišče in je veler razganjal dim in pepel na vse strani. Zavil sem mimo hiše in neodločen obstal na razpotju. Ena pot vodi po vasi navzdol proti železniški progi, druga na levo proti vrhu klanca. Sredi med obema sameva okajeno zidovje pogorele hiše. Na stežaj odprta okna z razbitimi šipami so pošastno zrla vame in nemo pričala o obupni nesreči, ki je doletela njene stanova ce. Prislonil sem kolo k osmojenemu deblu jablane koncem razvaline ob vodnjaku. Vsekrižem je ležalo ožgano tramovje ki je ponekod še tlelo. Med tra-movjem sem opazil ogromen železen kavelj, nasajen na dolgem drogu. Očividno so ga bili pozabdi gasilci Na spodnjem koncu hiše je sedela na ka-meniti škarpi skupina žensk, ki so čuvale nekaj rešenega pohištva. Nekatere so tiščale obraze v predpasnike in ihtele. Star mož je prišel odnekod z vilami iu spravljal manjše kose ožganega, tlečega lesa na kupe. »Ste vi Iu gospodar, oče?« Uprl je vame sajasti upadli obraz, v pordelih očeh so se mu lesketa e solze »Sem bil. a zdaj nisem več. Ti moj ljubi Bog, kako [»stane človek v nekoliko trenutkih berač!« -.Kaj vam jc pogorelo?« »1, vse. gospod, prav vse. Glejte, tole je bila še opoldne naša hiša, kjer je vsa družin;, mirno tu nič hudega sluteč južinala. Namenili smo se, da bomo ves dan sadili krompir. Komaj smo se dobro odpravili zdoma, že je bi o poslopje v plamenih. Kot da jc bilo polito s petrolejem, tako je gorelo. Jedva smo rešili živino iz hleva in jo pognali na vrtove in njive. Iz hiše smo komaj rešili pohištvo. Na podstrešje ni bilo več mogoče, ker se je vdiralo :-"m-iv,e. /.gorelo liani je 50 mernikov žila, mnogo obleke, drobnega gos]x>darskega orodja, vse. vse, kar smo branili na jxxlstrešju.« »Da ste vsaj živino rešili 1« vSmo jo, hva'a Bogu, toda kaj ji bomo položili "v jasli? /gorela je vsa krina, zgorel edini voz, ki je stal pred hlevom, naložen z listj so svinjaki, v katerih smo imeli nekaj šičkov . .« lih i»ra- Približala se je postarna ženica, gospodinja, lomila z rokami in venomer tarna n: »Jezus, kaj lonio počeli! Saj prašički tudi ne bodo obstali, ko so opeceui!« Pogledal sem v izpraznjeni hlev, čigar obokanega stropa ni podrl požar. S težavo'sem si poiskal pot med razvlečenim lesom in razsuto žerjavico do vrat. Pod jasli v hlevu je čepe' velik, siv domač zajec in mirno grizel neko bilko. Edina živa stvar, ki ves čas požara vztrajala v hlevu in v splošni zmedenosti ostala izročena na milost in nemilost ognjeni usodi. Na spodnjem koncu vasi je stala gosta gruča ljudi, iz katere se je tu in tam zasvetila gasilčeva čelada. Ob gruči je stražil orožnik z nasajenim bajonetom. Med tarnanje obupanih pogorelcev je od časa do časa udaril kričeč glas, kakor povelje. Tam proti jugu pa je sameval sivi grad. ki ga je z medlimi žarki skozi lahke meglice obsevalo zahajajoče solnce, in molče zrl na usodo potomcev svojih nekdanjih podložnikov. —u. Statistika prosvetnih večerov Ljubljana, 22, aprila. Javita predavanja ljubljanske Prosvetne zveze, združena z deklamaeijami. glasbenimi in pevskimi točkami, so se pod naslovom prosvetnih večerov uvedla pred petimi leti (v jeseni 1924). S tem je hotela Prosvetna zveza oživiti tradicijo velikih javnih predavanj, namenjenih najširšemu krogu občinstva, kakor jih jo prirejala svoj čas SKSZ (Slov. kršč.-soc. zvez-i) pod Krekovim vodstvom. Tega dela se je lotila Prosvetna zveza 7. nemalo skrbjo, ali se bo stvar obnesla, to se pravi, ali bo mogoče dobiti poslušalcev — znano je, da je v dobi kinematografov težje dobili ljudi k predivanju nego poprej — in seveda tudi dovolj predavateljev, ki bodo prav tako z zanimivostjo predmeta kakor tudi že s svojim imenom privabili občinstvo v predavalno dvorano. Nekoliko se je ta skrb povečala še s tem. ker je bilo neobhodno potrebno uvesti ludi malo vstopnino radi stroškov za dvorano, za kurjavo in za zelo številne diapozitive, ki jih je bilo treba nabaviti za nekatera predavanja. Dasi so vsi predavatelji brez izjeme predavali brezplačno (— tudi to je tradicija, ki se je uveljavila brez najmanjšega ugovora —) so vendar znašali stroški za vseh 85 prosvetnih večerov, kar jih je bilo doslej, 51.380 Din ali okroglo G00 Din za vsak večer. Če se danes ob nekaki petletnici te naše prosvetne ustanove kratko ozremo na izvršeno delo, nam dokazuje umetnost in potrebnost takih prireditev že dejstvo samo na sebi, da se je Ui ustanova obranila nepretrgoma skozi pet let. Prva tri leta so se vršila predavanja vsakih štirinajst dni, zadnje dve leti pa vsak teden Kakor rečeno, je bilo vseh prosvetnih večerov doslej 85. udeležilo se jih je pa 20.88.9 obiskovalcev Lota 1924-25 se je udeležilo vsega skupaj 10 prosvetnih večerov 3396 oseb, leta 1925-26 je prisostvovalo 16 prosvetnim večerom 4715 obiskovalcev, naslednje jeto je bilo na 14 prosvetnih večerih 2850 oseb; leta 1927-28 se je število prosvetnih večerov skoro podvojilo, ker so se vršili vsak teden (od oktobra do marca), in se je udeležilo 24 večerov 5629 oseb; v minuli zimski sezoni smo pa imeli na 21 večerih 4299 obiskovalcev. Povprečen obisk je znižal prvo lete. 339, drugo 294, tretje 203, četrto 234 in ppto 205 oseb. Prosvetna zveza se je v minuli sezoni zelo bala, da bo radio prehudo konkuriral prosvetnim večerom; a zgorajšnja statistika kaže, da ji število obiskovalcev zadnja tri leta prilično konstantno in da bodo prosvetni večeri ohranili prijatelje kljub radiu; radio ne more še nuditi slik, poleg tega pa stopi občinstvo v predavahii dvorani v neposrednejši slik s predavateljem iu lahko dobi na željo od njega še podrobnejših podatkov. Poleg tega pa privabijo k prosvetnim večerom marsi-kakega obiskovalca ludi pevske in orkestralne tečke (prvih je bilo doslej 23. orkestralnih pa 74); na sporedu je bilo tudi vsega skupaj 37 dekla-macij. Mislimo, da je Ljubljani v čast. da se je ohranila ta institucija skozi pet lot. Nič ne dvomimo o tem, da se bo enako obnesla tudi v bodoče. Velika dobrota Sv. Miklavž pri Ormožu, 20 aprila. Nekako pred enim mesecem smo na tem lem mestu poročali, da je bila ustanovljena šolska kuhinja, ki je nudila revnim učencem vsak dan toplo bruno. Kuhinja je delovala uad en mesec. Pred par dnevi je nehala poslovati, ker jo bt da vsled nastopa toplega vremena precej popustili. Kako velika je bila kuhinja, morejo povedali le tisti otroci, ki doma po več tednov niso zavžili okusne hrane in so tudi kruli le redko-kedaj videli. Kuhinja je nudila dnevno 50—60 učencem toplo hrano Razdeljeno je bilo vsega skupaj 1087 obedov Da je kuhinja mogla delovati v tako velikem obsegu. je zaslug 1 nekaterih posestnikov, ki so jo velikodušno zalagali z mastjo iu živili „Čevtie osnažiti, gospod ?u -7šL Tkavah^gi f"3_r~i PA 7—L-C ilS Ljubljana, 22. aprila. Sredi največjega prometa, ki se razvija od jutra do večera pred glavnim kolodvorom, so si izbrali torišče svojega delovanja trije javni poklicni snažilci čevijev. V Ljubljani je to edino podjetje te vrste, torej brez konkurence Ljubljanska mestna občina pri izvrševanju te obrti ni nikakor prizadeta, ker od snaženja čevljev ne pobira nikakega davka, tudi trošarine ne Svet. na katerem podjetje stoji, je last uprave državnih železnic. Ce je med njo iu snažilci čevljev kaka pogodba, ine ni zanimalo in je to tudi tako rekoi uradna zadeva. K tistemu sem pristopil, ki ima lepo, novo omarico s petimi predali. »Kar sem položile nogo, gospod, bova takoj gotova, • me je nagovoril Skoro žal mi je bilo, ker nisem imel namena, da bi položil nogo tja, kamor je mož želel * 11 vala, ne bova I Veste, se ne izplača. Res ne, ker sem iz Ljubljane in nimam daleč do doma; pa ludi hoje imam še danes veliko,« sem se nerodno izgovarjal »Ljubljančani res ne nudijo prida zaslužka,c je povedal. »Če bi ne bilo tujcev . .< »Saj teh ie vedno dovolj.« »Ni jih več toliko. ■A kako dolgo ste že smižilec čevljev in kako ste to postali? Sle nemara invalid?.. »Nisem invalid, četudi slabotnejši od marsikaterega invalida. Živčno bolan sem in ves nad-ložeu. Pred letom mi je zdravnik priporočil veliko zraka, solnca in miru. Izučil sem se bil za knjigoveza. Ker ni bilo zaslužka v tem poklicu, sem nakupil »biksa:, masti za čevlje in krtač ter prišel semkaj sedete ■Zelo preprosto delo. : Mislile? In vendar ni tako Bi jih morali videtn s kakšnimi čevlji pridejo nekateri Se. 110 vidi usn,e iz blata In kakšno blato' Kakor klej se drži čevlja Največje težave imam s potniki, ki prihajajo iz Srema, Banatu in tam doli Večinoma živinski trgovci. Po vseh sejmovih so pobrali blato in ga prinesli meni v Ljubljano. Ni prijetno, požirati prah. ki se mi kadi izpod krtače pod nos. Zelo nerodno je snažiti opanke. Tiste pletene mislim, z navzgor zavito konico. Treba ie mazali nalahko in skrajno previdno, da mu poletr opank ne namažem tudi nogavic. Tega pač ne razuma vsakdo.« »Koliko zaslužite dnevno? j Kakor je. To odvisi od vremena. Največ tedaj. ko po hudem deževju posije solnce in kaže, da bo lepo vreme. Ob vztrajnem deževju ni prida zaslužka, enako ne v suhem. »Koliko računate, če osnažite pat čevljev?.; Od nizkih 3 Din. od škornjov 5 Din Če so zelo blatni, računam kak dinarček več.« Kakšni ljudje prihajajo k vam?« Kazimir Tetmajer- Moder kmet Neki vojvoda je kruto preziral svoje podanike, zlasti kmete. »Samo s korobačem po njih k bilo je njegovo geslo. Bas je slavil svoj štirideseti rojstni dan. Plemstvo se je po običaju zbralo, da mu častita. Zabava je bila že v polnem teku, ko nenadno stopi sluga in prijavi kmeta, češ da sloji pred vrati in hoče s silo noter. Nosi s seboj baje prevažno vest za vojvoda. Mar je ponorel ali kaj! Kaj ne ve, da imam goste? Pa če že nosi važno vest, naj vstopi! Vsaj slišali boste, prijatelji, kake kmetavze imam! Glavo stavim, da bo prišel s prošnjo: naj mu bom milosten! No, baš pravi čas prihaja!« govoril je vojvoda gostom. Komaj je te besede izrekel, že vstopi v dvorano kmet, pražnje oblečen, z radostjo v licu. Globoko se prikloni gospodi in ostane pred vrati. Kaj hočeš?« vpraša ga vojvoda ves besen. »Vaša milost, začne kmet, »slišal sem, da ste izgubili prstan, ki je bil mnogo vreden in vaši milosti za čudo drag.« Da, bil je to dragocen spomin, ki sem gt izgubil nekje nn lovu,« potrdi vojvoda. >Morda kaj veš o njem?« Namesto odgovora izvleče kmet izza pasa prstan, ki je ves blestel od dragih kamenov. Naj pogleda vaša milost, ako je morda tu oni prstan! Ako je, prosim, pustite me milostno, da grem,« prosi kmet. Vojvoda skoči tn krikne: »Da, to je on! A kje ai ga dobil?« >Nušel sem ga.« »A kje?« >Na potu. ki vodi k važemu dvorcu. Med dvema kamenoma je bil, zato sem ga vam brž prinesel.« Po teh besedah se nakloni in gre »Kam hočeš! Kaj ne veš za moje besede? Rel-el sem, da oni, ki prinese moj prstan, bo prejel veliko nagrado, ga zadržuje vojvoda. »Oprostite, tega nisem vedel, ker bivam daleč od ljudi.« »Ne govori, kakor da nečeš nagrade! Besedo bom držal.« »Prosim, samo svojo dolžnost sem storil ..govoril je kmet prostodušno. »Meni je to vseeno.« vrne vojvoda, »hočeš denarja ali kaj drugega?« >Ako vaša milost dopusti, da izbiram, prosil bi za nekaj dru?eara,- reče kmet in pri tem napravi tak obraz, da se gosti niso mogli vzdržati smeha. »Kako nagrado torej želiš?'' vpraša vojvoda. »Prosil bi za pet in dvajset vročih z debelo palico...« zaprosi kmet in pri tem šaljivo treplje z očmi Vsi prasnejo v sroniovit smeh. Vojvoda se je komaj nršel in rekel kmetu: »Išči drugo nagrado, sicer bom moral misliti, da pri tebi ni vse v redu . »Prav zato, ker intam zdravo pamet, hočem pet in dvajset vročih, ker od teh ne bom nosil niti ene,« odgovori kmet. »Kaj!?« se čudijo gosti. »To je namreč takole- Ko sem prišel na dvorišče in prosil vratarja, naj me pusti k vam. me ni pustil, dokler mu nisem obljubil četrtino nagrade, ki bi jo naj dobil za najdeni prslan. A ko je drugi sluga zvedel za to. me tudi on ni puzanesljivo«- ugane; človeško usodo iz j opazovanja planetov in sicer na čisti znanstveni oodlasi brez vsakih sleparij itd. »ali vam v zvezdah ni stalo nič boljšega, kot «aaženie čevljev?" »ttospod, usode se ne da izpremeniti!-, je odvrnil resno. Približal se je potnik s kovčkom v roki. Nisem hotel preprečiti možu zaslužka, zakaj potnik je imel obilo blata na čevljih. Osebne vesti it V molitev sc priporoča preč. g. msgr. Slavec iz Trsta. Že pred veliko nočjo' ga ie zadela težka bolezen. •k Duhovniška spremenitev. Za kaplana v Semič je bil premeščen Anton Mikla\:'č, kaplan v Zagorju ob Savi. Ostale vesti * Gg. Milan Kostič, bivši narodni poslanec, in Milan Todorovič, trgovec, prvi glavni tajnik, drugi pa glavni blagajnik Odbora za j ustanovitev Karagjorgjcvega doma v Viševcu, sta se včeraj mudila v Ljubljani in posetila tudi naše uredništvo Imenovani odbor, kojega pokrovitelj je Nj. V. kralj Aleksander, a častni predsednik g. predsednik vlade general Peter Zivkovič, jc že zgradil iz sredstev iz cele države v čast ustanovitelju naše dinastije, v katerem bo nižja poljedelska šola, narodna knjižnica in muzej, a treba je še notranje oprave Gospoda Mi'an Kostič in Milan Todorovič sta se mudila tako v Zagrebu. Mariboru in Ljubljani, kakor v drugih mestih, da interesirata denarne zavode, pod vzet ja in privatnike, da se z njihovo patrio lično pomočjo dovrši ta narodni spomenik. Oglas s sliko Doma bomo še prinesli. * Razpis župnij. V jubljanskein škofijskem listu sta bili razpisani župniji. Kostanjevica in pod patronstvom rodbine barona Rastem stoječa župnija Homec. Za obe je rok za vlaganje prošenj določen do inkl. 30. apr. 1929. * Smrtna kosa. V goriški bolnišnici je umrl Stanko Lasič iz Vrtojbe pri Gorici, star i komaj 19 let. — V Vipavi so pokopali biv- j šega občinskega tajnika Rikota Kacina. — V rnem vrhu je umrl Karel Kavčič, star 22 let. * Velik izlet Jadranske straže v Grčijo, Jadranska straža priredi v začetku meseca maja velik izJel v Grčijo. Potniki odpotujejo dne 1 maja ob 23.40 iz BelgTada z brzovlakom preko Niša, Skoplja v Solun, dalje v Atene in Pirej, odkoder | •k Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, zastajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku odstrani naravna »Franz-Josef-grenčica« — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri razdražljivosti črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. se vrnejo dne 7. maja zvečer v Belgrad. Cene za v ožnjo iz llelgrada do Aten in nazaj znašajo za I. razr. 1200 Din, m II. razred 1000 Din in za 111. razred 050 Din. Izletniki, ki nameravajo oplovati, naj takoj pošljejo Jadranski straži v Belgradu (Miloša Velikega ul. 14) tri četrtine lega zneska. Do Belgrada imajo izletniki na podlagi posebnih legi-timucij Jadranske straže jK>Iovično vožnjo, nazaj pa z islo vozovnico brezplačno. Kot aro za prenočišča nuj pošljejo 300 Din, nečlani pa še 40 dinarjev. Izletnikom se pripravlja v Solunu in Atenah prisrčen sprejem. Dosedaj je prijavljenih že "krog 150 izletnikov. Za ljubljansko in mariborsko oblast je rezerviranih samo 40 mest. * Zunanjim udeležencem koncerta »Maribora« dne 3. maja 11129 priporočamo, da si čim-preje naroče '/stopnice, ki so že v predprodaji v Cirilovi knjigarni, Maribor, Aleksandrova c. G Občni zbor prostovoljcev je 20. t. m. ob izredno častni udeležbi članov izvolil sledeči odbor: preds. Vlad. Fubjančič in odborniki Goreian, Habe, Mravlje Hadeitek Fr., Starman Val, Sifrer '1.. Velkovrh, 7,ure. Z občnega zbora je bil Nj. V. kralju poslan brzojavni pozdrav. — Zunanji člani, ki bi želeli osebno govoriti s kakim odbornikom, naj lo prej javijo po dopisnici. Tajnika bodo lahko dobili samo ob 2 |)op. pri Mikužu, Kolodvorska 3. — Termin za vlaganje prošenj za nova u veren ja je podaljšan do 31. maja. O ostalih zadevah glede zemlje in stavbnega lesa bodo še naknadno obveščeni po časopisju in okrožnicah. — Naročajte, dobrodelne srečke ruskih beguncev, naših bivših vojnih tovarišev, po K) Din! Odbor s-e tem potoni za-livHjuje p. n. časopisju za blagohotno objavljanje našiti notic. Vr Ne v Argentino! Zadnje dni so nekateri časopisi v Jugoslaviji objavili oglase, s katerimi se naše ljudstvo poživlja, naj se oni, ki se žele '/selili, izselijo v Argentino, kjer bi našli delo pri grad bi železnic v nekaterih argentinskih pokrajinah. Po drugih cvbveslillh t>a so t^ province strašno nezdrave in divja tam stalno malarija in lejn-a. Iz te province se redko kdo vrne živ, še bolj redko' pa zdrav. Izgleda, cla je pri vsej stvari vmes brez vestna agitacija nekaterih parobrodnih družb b neke sosedne države, ki hočejo izvabiti na«e ljudstvo v emigracijo, obetajoč jim velike dnine. Radi tega opozarjamo naše izseljence, naj ne nasedejo tujini agentom in naj se ne selijo na tako tlelo v Argentino, kamor jih žole agenti zvabili s pomočjo časopisnih oglasov. -K Vreme 22 a|>r. ob 8 zj.; Ljubljana: barometer 701.7, topi. min. 4, maks. 16. Burja. Oblačno. Dež in sneg. — Maribor: barom. 761.4, topi. min. 3, maks. 10. Burja. Oblačno. Dežja 1 mm — Zagreb: baron:. 761.9, lopi. min. i. maks. 16. Mirno Oblačno, Dežja 1 mm. — Belgrad: barom 761.6, topi. min. 5, maks. 19.7. Mirno. Oblačno. Dež. — Skcpljc: barom. 757.9, lopi. min. 1, maks. 21. Mirno. Oblačno. — Split: barom. 755.1, topi. min. 13. maks. 20. JugovLna. Oblačno. ■^r Slovesno posvečeuje novih zvonov v Ženinim. V nedeljo jiopoldne se je v Zemunu vršilo slovesno posvečeuje treh novih zvonov za samostansko cerkev oo. frančiškanov. Pred posveoe-njem je šla po vseh večjih zemunskih ulicah procesija, ki so se je udeležila katoliška društva in druge mestne korporacije, mnogoštevilni meščani, dijaki, usmiljeuke in duhovščina. Voz z zvonovi je bil pod okriljem Orlov in Orlic. Neposredno za vozom so šli botri novih zvonov. Pred samostansko cerkvijo je imel na ljudstvo lep nagovor mestni župnik dr. Vincetir. ki je na kratko očrtal zgodovino samostanu. Po govoru jc zapelo pevsko društvo .:Rodoljub- pesem »Gospodov dan-. Ko so po opravljeni svečanosti jeli dvigati zvonove v stolp, je šlo pri manjših dveh zvonovih vse po sreči. Ko pa je bil dvigajon veliki zvon do polovice stolpa, so se jele trgati vrvi in je nastalo med navzočimi veliko vznemirjenje. Prisotnosti duha delavcev, ki so vlekli zvonove v stolp, je pripisati, da so prelečo uesrečo pravočasno preprečili s tem, da so z železnimi žicami potegnili zvon na rob cerkvene strehe iu nadomestili trgajoče se vrvi z novimi, nakar je kmalu izginil tudi veliki zvon skozi lino v notranjost zvonika. -)*• Zopet prijet črnogorski hajduk. Te dni so v Kosoveni bogu blizu Danilovega grada v črni gori prijeli zloglasnega razbojnika Novo Peroviča Prišel je v hišo nekega Stanka Simonoviča z namenom, da ga oropa. Simonovič pa se je neustra- U majhen Hm Hale krasno peno. Albus milo Zvon za pranje čisti perilo hitro in brez truda. Močna raztopina mila prodere v vsak rob perila ter odstrani oprezno vso nesnago. Prosto vseh jedkih doti itlcov varuje Albus milo Zvon tudi občutljivo svilo ter mehko volno. Barve barvastega perila se svetijo sveže in novo Mehko Albus milo Zvon za pranje varuje roke. Albus milo Zvon zu pranje je izdatno ter odgovarja ceni, njegovu kakovost je vedno v nespremenjeni vrlini. Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spauajočih trgovinah. ffl i gZtiCilljtt: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad Seno prijel z razbojnikom in poklical na pomoč še mater in ženo. Med borbo je izvlekel razbojnik samokres in ranil vse tri nasprotnike. Vendar se je Simonoviiiu iu ženskama posrečilo, da so Peroviča podrli na tla iu ga zvezali. Obvestili so o dogodku orožnike, ki so nemudoma prišli in prevzeli zvezanega razbojnika; Simonoviča, njegovo mater in ženo |>a so odpravili v bolnico. Na Perovičcvo ^lavo je bila razpisana nagrada 40.000 Din, ki jih bo prejel Simonovič. Vr Davčna napoved dohodka, ki je zavezan davku od podjetij, obrtov in samostojnih poklicev (pridobnina), katero morajo sedaj zamudniki naknadno vlagati pri davčnem uradu, se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pola s'anr I Din. Islolam se dobe še naslednje tiskovine: Pripomoček za sestavo davčna napovedi za pridobnivo, komati 2 Din; Prijava ~ehom je sodeloval veliko let v ccrkvenetn zboru P. Hugolina Sattnerja ter veliko pripomogel k njega procvitu. Rajni je umrl ravno nn dan, ko se jc dovršila 30 letnica njegove |)oroke! Zapušča žalujočo vdovo, sina in hčerko. N. p. v m.l O Pogreb profesorju Josipa Vedrala. Ravnateljstvo šole Glasbene matice in državnega konservatorija obvešča stariše, da danes popoldne na obeh zavodih ni pouka, to radi pogreba blugojiokojnega profesorja Josipa Vedrala. Pogreb se vrši popoldne ob 4 iz mrtvašnice splošne, bolnice. O, Československu Obec v Lublaui. Našeho vzornčho členu a dobreho pritelc, pana prof. Josefu Vedrala. vyprovodlme na Jclio poslcdni eestč (Ines. v uterv dne 23. dubna, o čtvrtč ho-diue odpoledrii / všeoboene nemocnice. 0 V poročilu o sobotni abstinenčni akademiji v Unionu i«- bilo nekuj pogreškov. Pri akademiji je poleg zbora 111. drž. realne gimnazije; sodeloval tudi zbor 1. drž. gimnazije, ki šteje 82 pevcev pod vodstvom svojega učitelja petja g. Kramolca. 0 Z živilskega trga. Promet na včerajšnjem živilskem trgu jc oviralo hladno, deževno vreme. Cene živilom so \ splošnem ueizpremenjene in precej visoke. Kljub temu, da dovažajo kmetice ua trg vsak dan več zelenjave, vztrajajo pri starih cenah. Mnogo je povpraševanja po semenskem krompirju. Kanti e iz ljubljanske okolice in Posnvju prihajajo na trg in iščejo oddaljenejših dežclanov. ki pripeljejo na voze.vili vreče semenskega krompirja. Kdor ga vzame vrečo, dve, ali več, mu ga računajo po 2 Din kilogram. V nadrobni prodaji pa zahteva- jo 2.25 Din kilogram, /.elo draže tudi semenski fižol. Liter prekljarju 14—16 Din. »Ta nizki« 7—9 Din po kakovosti. Jajca |>o dinarju komud, dobe se pa tudi j>o 1.75 Din par. »Pur devet« ni.še gospodinje že nerade čujejo in gredo rajši za cenejšimi. Že nekaj mesecev ni bilo na živilskem trgu nobene — žepne tatvine. 0 S katere struni na grad? Odkar je izginil z grajskih pobočij sneg, se šlevilo obiskovalev ljubljanskega gradu vsak dan veča Ne samo Ljubljančani, marveč tudi tujci in izletniki, ki prihajajo v Ljubljano, ne zamude priliko in se radi napotijo na grad, odkoder morejo v jasnem vremenu uživati prelep razgled po vsem mestu ter bližnji in daljni okolici. V interesu tujskega prometa bi bilo, če bi bil dohod na grad nekoliko udobnejši V marsikaterem oziru je Ljubljana napredovala, dobili smo nekaj moderno urejenih ulic, ki so v čast in ponos mesta, imamo lepo urejene parke in sprehajališča, lo pota, ki vodijo na grad, so še vedno ista, kot so bila pred 300 leti. Ze v Valva-zorjevih časih so hodili ljudje nu ljubljanski grad s treh strani: mimo sv. Florijana, skozi Reber in čez Osoje, skozi Študentovsko ulico, a •/. jugor vzhodne strani s Karlovske ceste. Nnjpoložnejša pot je slednja, zato je namenjena tudi za vozila. Ostalih dveh se smejo posluževali samo pešci ia še to le taki, z zdravimi pljuči in brez srčne napake. Bolehni naj torej hodijo na grad s tretje, dolenjske strani? Bi že, toda tu jim preti druga, na nekaterih mestih naravnost smrtna nesreča. — Treba je namreč računati s tem, da je zadnja leta južna grajska cesta priljubljen teren za preizku-ševanje raznih motornih vozil, ki z divjo naglico vozijo navzgor in navzdol. Svojčas je nekoliko uglednih, starejših Ljubljančanov sprožilo misel, naj bi se speljala nova pot na grad iz Streliške ulice mimo gostilne »pri Tifku na gričku . od-der je kakih 100 m do ceste nu grad. Nova pot naj bi cesto križala in krenila na nasprotni strani v gozd, od tam pa po ovinku na. grad. Pot uni bi bila določena samo za pešce in otroške vozičke. Z otvoritvijo nove poti bi bilo ustreženo vsem, ki hrejiene po prijetnem, udobnem sprehodu in čistem, nezaprašenetn zraku. Baje je bil« za lo pot zainteresirana pred leti že meniha občina, iu pa nameravanega načrt, kakor se čuje, radi odpora zsaebnih lastnikov sveta, preko katerega bi šla pot. ni izvedla. Kor je otvoritev četrtega dohoda na grad iz navedenih razlogov sedaj bolj kot kedaj aktualna, bi se proti primerni odškodnini in sporazumu z zasebnimi lastniki sveta morda vendarle dala uresničiti ta misel. 0 Prošnja na policijsko ravnateljstvo. Prebivalci Gradil, llebri in l lice na grad prosijo policijsko ravnateljstvo, da jih obvaruje vsaj nekoliko pred naravnost barbarskim divjanjem nekaterih lahkomiselnih motociklistov, ki preizkušajo svojo s|)retnost po strminah gradu in to najrajši po Ulici na grad iz. Morjanske ulice. Še pred nedavnim jc bila ta pot avtojinobilistom prepovedunu, kajti na nekaterih krajih je skoraj nemogoče se ogniti naproti drvečemu uvto-mc-bilu. Sa j ta ulica na Grad naj nam še ostani- prihranjena za varen dohod na Grad. 0 Uredništvo »Nene Montagspresse« nas piosi, na j naznanimo, da številka dno 22. t. m. zaradi tehničnih tež.koč ni mogla iziti. Zato bo prihodnja številka izšla prihodnji ponedeljek v povečanem obsegu. © Blazna, avtomobilska vožnja pn mestu. V soboto zvečer je neki avtomobil s tako brzino vozil po mestnih ulicah, da je vzbujal nervozno pozornost pasantov. Strokovnjaki so odločno trdili, da vozi najmanj SO km na uro. Najprej so avtomobil opazili v Slomškovi ulici, ko jc dirjal preko Res-Ijeve ceste, ki je na križišču nekoliko dvignjena. N.i iom mestu je vozilo odskočilo skoro pol metra od tal. Ljudje so postajali in s pritajeno grozo zrli za »i-jovečo pošastjo . Z nezmanjšano brzino je neznani >r"er vozil po najbolj obljudenih ulicah ter delal naravnost vratolomne ovinke. Vsi, ki so avtomobil opazovali, so s strahom pričakovali, kdaj bo treščil ob kak vogal, jx)drl človeka, ali se zaletel v nasproti vozeči avto. Splošno se je domnevalo, da je šofer zblaznel, ali pa da je pijan. V očigled številnim nesrečam, ki se dnevno dogajajo na ulicah radi prenagle in neprevidne vožnjo bi bilo umestno, da polic, oblasti |»osvečajo takim vožnjam kar največ pozornosti O Zmaa.jševalna dražba oddaje trehljcuja jarkov. Mestni magistrat ljubljanski bo oddajal v nedeljo, dne 2S. aprila 1929 ob 10. uri dopoldne v šoli na Grabnu nu javni zmanjševala! dražbi v trebljenje sledeče jarke: I. jarek ob južni strani Luhovega štradona; 2. jarku uu obeh straneh Ceste v mestni log od začetka do \i~ke meje; 3. jarka na obeh straneh ceste dveh cesarjev. Vsi interesenti se vabijo, da se javne zinunjševuInc dražbe sigurno udeležijo. O Taksa za ruske in armenske begunce. Kakor je bilo že objavljeno svoječasno jc obvezan vsak ruski in armenski begunec da pia-ča špecijalno letno tukso za Nansenovo znamko Vsi oni ruski in armenski begunci, kateri si niso še nabavili lake znamke za leto I92K. na j to store do I. maja t. I. ker je rok /a nabavo d.) tega dne |)odaljšun. Vsi omenjeni begunci sc opozarjajo, da mora jo imeti Nansenovo znamko nulepljeno ua legitimaciji ali dovolila za prebivanje v kraljevini in se legitimacije; brez te znamke' pri oblasteh ne bodo upoštevale1. Morebitna tozadevna pojasnila daje policijska elirek-ciju \ sobi št. 3. pritličje. O Kamenje leti v šipe. Prebivalci predmestij so v neke m oziru na boljšem, kol oni v src-elini mesta. Ne slišijei toliko ropota in lueli pijanci jih ne hude tako pogosto i/, spanja. Vendar so v enem oziru nu slabšem: Nič kaj varen nisi. da ti ponoči ne prileti kamen v šipo in ti jo ubije, ti pa si še sreče n, da jih še sum nisi skupil. V okolie i mesta je to precej navailcn način maščevanju. Gospej 1\ k. v Rožni dolini se- v e;ni preteklih noči neznani zlikovci ubili okno. Proti takim z.likovcem ics ne more nihče kuj ukreniti, ker skoraj nikogar ne zasačijo. © Kadar haliuuš. spravi listnico v hlačni žep. Lanska kriminalna kronika je- vedelu poročati o mnogih tatvinah, ki so se'pripetile, razgretim bulinur jeni. Krogi je so težke, vsak bu-lincar ve to in redno sleče suknjo ter jo obesi na bližnji kostanj. Poge>sto pa pozabi v njej listnico, ki postane na ta način rada jilen tatov. V nedeljo je- .bilo lepo vreme in Imlinculi so. kjer so mogli. Dalmatinski trgove-c, Ivan Bakič je na kegljišču Blažetičeve gostilne- v Spodnji Šiški eihe-sil suknjo nu kostanj, a njej pa /e pustil listnico. Seveda je- ta listnica izginila iu neznani tat se je na tihem smejal šesto elinar-jem, ki jih je- našel v listnici, 'torej balincurji: listnico \ hlačni žepi 0 Otrok se ponesrečil pri gugnnju. Za otroke ni nikoli preveč varstva. Pri največji pu/nji starišev se še more otroku pripetiti najhujša nesreča. 5 letna Marica Simčičcvu se je \ neeleljo popoldne gugohi nn večji deski nn dvorišču. skupno z večjim elečkenii. Guguliiica je-šla visoko, deska se je prevrnila, deklica pa je-padla vznik na tla. Dobila je večjo rano nn glavi. Tovarniški avto tvrdke Steyr je malo. jo-kajooo deklico prepeljal v bolnišnico. 0 URE z;i birmo. F. Čuden, Prešernovo i. Maribor □ Spored koncertov 3. maja ie izredno slikovit. Slovensko pevsko društvo > Maribor« nastopi pod vodstvom pevovodje g. Ciašpariča in odpoje ob začetku in sklepu koncerta sedem učinkovitih mesa-nih zborov naših najboljših skladateljev. Openu pevec g. Fran Neralič bo s svojim mogočnim 111 bla-eodonečim glasom zapel več sok>pesnu; po dolgem presledku bomo zopet slišali tega priljubljenega pevca, ki živi malodane pozabljen med nami. Glasbeni višek večera pa bo nastop gospe Lovšetove, nastopila bo s svojo milo pesmijo, ki jo je pela našim ameriškim rojakom. Solistične točke sprcndja na klavirju tvrdke Brandl gdč. Zacher ova, mogočno prelepo pesem »Ecce door« pa spremlja voj. godba. Izredno pester spored tega koncerta bo nudil prvovrsten glasbeni užitek, ki se ga vsi pnjatetlji lepe pesmi že sedaj veselijo.. □ Peto tiskarno dobimo v Mariboru; kakor izvemo, bo omenjena tiskarna imela svoje prostore v adaptiranih prostorih poslopja v Gregorčičevi ul. Št. 6. Tiskarna se bo nazivala po prejšnji tiskarni na Koroški 39 — Ažbe«. . | n Mariborski okrajni zaslop pripravlja obširno ter izčrpno tiskano poročilo o svojem dose- Celje & .Pevsko društvo >01jka< Celje, priredi dne 4. maja 1920 ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma družabni večer s pestrim programom lepih slov. narodnih m umetnih jiesmi. Vabimo vsa kulturna, narodna in prosvetna društva, vse člane z družinami in ljubitelje lepe slov. pesmi k mnogobrojni udeležbi. Vstopnino nil — Odbor.. & Joiefova nedelja. V nedeljo se je vršil pri Sv. Jožefu nad Celjem običajni letni romarski shod ob priliki praznovanja Varstva sv. Jožefa. Solnčen, čeprav malo mrzlo-vetroven dan je privabil na prijazni griček ua tisoče častilcev svetega Jožefa. Ob 10 dop. je istočasno govoril v cerkvi celjski mestni kaplan g. Granfola, zunaj cerkve pa pred ogromno množico romarjev gimn. prof. g. Peter Kovačič. Pri slovesni sv. maši, ki jo je daroval g. superior Pohar, je lepo izvajal pomnoženi cerkveni zbor Mavovo Slomšku posvečeno mašo pod vodstvom skladatelja samega. & Zaključek sezono so celjski Krekovci na dostojen način proslavili z vprizoritvijo Schiller-jeve drame >Kovarstvo in ljubezen:, ki so jo pred dobro zasedeno dvorano v Naroduem domu igrali Vera in kultura Šport Službeno iz LNP. Prihodnja redna seja poslovnega odbora bo v sredo, 24. t. in., ob 19.30 uri t. m. j v kavarni »Emona 1. Istotam se vrši ob 21. uri neja upravnega odbora. — Tajnik I. S. K, Ilirija (iz tajništva) Današnja seja na- Katoliška akcija za Slovenijo Ljubljanski »Škofijski list« z dne 10. t. i objavlja pravila in pojasnila za katoliško akcijo v Sloveniji. Pomen in namen katoliške akcije je na- ... x r „„ . - .-------------. slednji: Katoliška akcija je sodelovanje vernikov' d'j-™ -Se °b un.v običajnih prostorih, v poslanstvu Cerkve za kripitev, širjenje, udejstvo- y?'??*tl fln?.vne*a red-a se vab-"° k se"-P°' vanje iu obrambo katoliških načel v zasebnem, družinskem in socialnem življenju. i Namen katoliške akcije je, da: a) Skrbi za j versko življenje in delovanje; zato pospeSuje duhovne vaje, misijone, obisk sv. maše, pridige in suuu ici '^M-'- n|-. • tis;ku v nedeljo popoldne. Dramo je režijsko in scenično danjem delovanju. Omenjena kn gau k je že v^nsku ^ dobro . , Fj iu k. bo obsegala do 200 ran. U ^l.cen do^unicm £ Posamez«e vl 'e siavijo na in prispevek k uspešnemu samoupravnemu dem za diletan,a (]os(. , ^ . , ua £ t j žj III UU51A.vvn i\ ........... , v . - , dvig gospodarskih in kulturnih sil našega ljudstva v mariborskem okraju. n Z elektrifikacijo kamniške občine lx> pričelo mestno električno podjetje v najkrajšem času. Tozadeven sporazum se je že dosegel in se celokupni elektrifikacijski stroški računajo na 230 000 dinarjev. ^ gostiinii.arske obrtne zadruge za mariborsko okolico. Člani se opozarjajo, da sc morajo vsi vajenci (tudi lastne hčerke iu sinovi) tekom 8 dni pod kaznijo prijaviti pri pristojni zadrugi in bolniški blagajni. To je potrebno iiredvsein radi vzgoje dobrega naraščaja v uasi obrti; zlasti do važno to v bodoče, ko bo brez vajeniške dobe nemogoče iz|x>slovati osebno pravico (t. j. izkaz o usposobljenosti). . □ O glavni spomladanski gasilski vaji tukajšnje jjožarne brantbe, ki se je vršila preteklo uede jo na obiektih mestne plinarne, je prinesel ze »Slovenski list« izčrpno jx>ročilo. Omenjena vaja je znova izpričala visoko usposobljenost ter strumno in odlično izvežbanost moštva mariborske požarne brambe in rešilnega oddelka. Vaji je prisostvoval med drugim mestni župan dr. Juvan, direktor mag. uradov Kochler. gradbeni nadsvetnik inz. Ceriie, ravnatelj mestne plinarne inž. Tomšič ter zastopniki obč. sveta. Navzoče je bilo tudi mnogoštevilno zbrano občinstvo. ...... , Z delovnega trga. Delo uobijo preko tukajšnje Borze dela: 3 Žagarji, 60 hlapcev, 10 vini-earjev. 6 natakarjev 50 kamnosekov, 2 leparja, 2 raznašalca kruha, 1 mehanik, več vajencev (kotlarne čevljarske, tapetniške, natakarske, sodarske, slikarske, jjekovske in fotografske obrti), 21 kmetskih Jekel 24 kuharic. 4 sobarice, 16 služkinj, 5 hotelskih kuhinjskih pomočnic, - poslužnici, 3 natakarice, 2 šteparici, 1 pletilka, 1 vzgojiteljica, 2 otroški vrtna-rici, 3 tovarniške delavke. 2 i:ostrežmci in 2 šiviljski vajenki. — Iskalo pa je dela v času od 14. do 20. apr. 191 oseb. 96 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 70 oseb, odpotovalo 55, odpadlo pa 24. Koncem tedna je ostalo 661 brezposelnih v evidenci. □ sin ne pe'ji nas v skušnjavo«. Ta znamenit in tehniško dovršen film se predvaja danes, jutri in pojutrišnjem v tukajšnjem Grajskem kinu. Film si je ogledal tudi zastopnik našega lista ter ga ocenil kot _?— —f;imr,„ tezarjamo na današnji inserat Grajskega kina. □ Politiko 30 kanili uganjati v »proletarski pa'ači« onstran Drave na nekem sestanku strokovne organizacije. Policija je ponovno zabranila sestanek. Kakor izvemo bo policija izročila omenjeno zadevo drž. pravdništvu, da postopa po zakonu ter uvede tozadevno preiskavo. □ Kuja, se kuja... Aprilsko vreme namreč; to so vremenske potegavščine. V soboto poletna toplota, v nedeljo februarska sapa, proti večeru pa za nameček še rahel dežek 111 celo nekaj snežink. Na Pohorju je zapadlo precej snega. Kuja, se kuja... □ Dokler jc niso zalotili. 2e od božičnih praznikov sem so se v sumljivi meri ponavljale v tukajšnjem samostanu šolskih sester tatvine Na dolgo časa nepojasnjen način so izginjale ure, ogrlice, verižice, prstani, zapestnice ier druge slične dragocenosti. lil celo ob denar so večkrat prišle gojenke r.a omenjenem zavodu. Pa so negodnico iztaknili. V nedeljo popoldne sc je nekam nesigurno in pritajeno sprehajala po hodnikih omenjenega zavoda skrivnostna šetalka-neznanka. Ugledali so jo in pridržali, dokler se ni prikazalo oko postave in obšinilo nepoznano sprehajalko s pogledom, ki je obstal na čedni ogrlici okoli njenega vratu. Ogrlica je bila last neke gojenke, ki jo pogreša že od Rožiča sem. Mladostna grešnica, neka 17-'etna Roza P., je svoje grehe priznala; na njenem domu pa so pretaknili vse kote in našli pravcato zalogo raznih dragocenih predmetov. □ V družbi ponočnih dvorjank. V romantični noči se ie zabaval Martinek K., delavec, v krogu kratkokriiih zarjavelih devic. lil je plačeval za i?ekr-čana in ljutemerčana. Naslednjega dne je bil brez žvenka in cvenka Dvorjanke so pri zasliševanju odločno tajile vsako krivdo, dasi trdi oskubljeni Martinek, da so mu par stotakov izmaknile. Zaenkrat jo je pač Martinek pošteno skupil; ob tedensko plačo je prišel. □ V mariborskem gledališču gostujeta jutri ga. Podgorska in g. Nurič v Bernsteinovem »Tatu«, i Za omenjeno predstavo vlada med tukajšnjim ob- " čiustvom veliko zanimanje. □ Iz nezgodne beležnice. 34-letni železničar Nikolaj Nudi je na kamniški strmini padel s kolesa in dobil pri padcu težje poškodbe na roki. — 29-letni železničar Ferdo Šikec je v Slivnici padel z motornega kolesa in so se mu pri fiadcu pretresli možgani. Njegov tovariš, ki je sedel zadaj na sedežu motornega kolesa pa je odnesel k sreči samo lažje poškodbe. Širca so prepeljali v bolnico. □ Če se konji splašijo. Na Koroški cesti je 38-letni Matija Leva, uslužbenec pri neki tukajšnji izdelovalnici sode in pokalic, peljal dvovprežni voz | proti mestu. Pri tem se je oje nenadoma prelomilo, ] radi česar sta se konja splašila ter se pognala v besen dir tako, da se je voz prevrnil in da so ob cesti ostali celi kupi razbitih steklenic Voznik Leva je prišel tako nesrečno pod voz, da mu je zlomilo desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. □ Pravcato Krpan"brdavsarsko rovanje je na- j stalo v neki gostilni na Pobrežju. Posredovala ima- j Ptuj Orlovske tekme v Ptuju. V nedeljo 28. t. ni se vršijo orlovske prosvetne in tehniške tekme za ptujsko orlovsko okrožje. Ob 9 uri zjutraj bo skupna sv. maša, katere se morajo udeležiti vsi člani, nato pa odhod na telovadišče, kjer sc bodo vršile tekme. Opozarjajo se vsi odseki, ki so podrejeni ptujskemu orlovskemu okrožju, da sc teh tekem polnoštevilno udeleže. Na svidenje! • Telovadno društvo >Orcl« v Ptuj« priredi dne 5. maja t. I tombolo, katere čisti dobiček je namenjen društvenim potrebam, posebno pa tudi da se nekaterim članom omogoči potovanje na proslavo tisočletnice sv. Vaclava v Prago. Posamezne tablice stanejo 2 Din. Dobijo se v prodajalni Tiskovnega društva v Ptuju in v minorit-skem samostanu. Glavni dobitek je moško kolo. Glasbena Matica t Ptuju. V jietek 26. t. m. koncertira v dvorani Glasbene Matice godalni kvartet Zika .. Opozarjamo, da obhajajo Zikovci letos 10 letnico njihovega prvega koncerta, ki se je vršil ravno v Ptuju. Žalec Obrtna nadaljevalna šola v Žalcu bo priredila v nedeljo 28. aprila 1929 razstavo šolskih nalog, risb in vajeniških obrtnih izdelkov v poslopju osnovne šole, kamor so vljudno vabljeni zlasti p. n. obrtniki in vsi, ki se zanimajo za obrtno šolstvo. — Vodstvo. Šoštanj Orel vprizori v nedeljo, 28. aprila v hotelu vUnion: dr. Krekovo igro >Turški križ Igra je na slov. repertoarju že zelo znana Občinstvo najvljudneje vabljeno! Bog živi! Razstava izdelkov gospodinjskega tečaja je vzbudila veliko jiozornosl in pohvalo. Naravnost krasni izdelki so bili dokaz, kaj vse so se dekleta lekoin parih tednih naučile. Vsa čast č. sestram in gojenkam! Onim pa. ki so razširjali resne neresnične vesti okrog, povemo, da je njih delo brezuspešno in da delo v prid gospodarstvu in prometu v Slomškovem domu vedno bolj uspeva! Trbovlje Stavbena zadruga Društvenega doma ima 28. aprila, ob 3 popoldne svoj občni zbor. Želi se pol-noštevilna udeležba. Upravni svet TPD iuspicira. Že nekaj dni se v Trbovljah nahaja na inšpekciji upravni svet TPD, na čelu generalni ravnatelj Ranzinger, z Dunaja, ravnatelj inž. Heinrich, ravnatelj inž. Radnaj iz Ljubljane in še uekateri drugi. Po inšpekciji namerava dnevni kop Agnez prevzeti podjetje Du-kič in drug v zakup, kakor ima že dnevni kop na Doberni. Tudi v jami hočejo obrat povečati in bo dobilo tedaj veliko število rudarjev delo v jami. Tudi nova žična železnica, ki vozi od drobilnika v Agnezu čez Limberk na PleVso in Retje, se v kratkem Času spravi v obrat. Letošnja buda zima je pokazala še druge potrebe, ki se hočejo napraviti. Cerkveni koncert se vrši na 5. maja. ob 3. uri popoldne v farni cerkvi. Jerica pri Ljiihljani Stavbeno gibanje se je tudi letos kaj ob začetku živahno razvilo. Stavbena dovoljenja za no-i ve hiše so pre.ieli že Ramovž Nace, Erdani Martin, Dovč France in Ovčak Matevž. Nek tc-ri so z zidanjem že pričeli. V kratkem se bodo vršili še nadaljnji stavbni ogledi in bosta med drugim najbrž že letos zidala tudi Ctmder Rundolf in Limpič Peter; oba sta si v zadnjem č°su že poskrbela potrebni parceli. — Gospodarsko poslopje bo dozidal Kunstelj Franc v Stožicah. Tambiiraški zbor je osnoval tukajšnji agilni organist D. Cerar. Vabimo vse, ki se za tambu-rico zanimajo! Moste pri Ljubljani •Sprememba posesti Štorovo hišo je kupil g Josip K o m i d a r , bivši gostilničar in fiosest-nik gostilne pri »Sodčkuc, Hrenova ulica 24 v Ljubljani — in ne g. 1. Žabjek. kakor smo v petek pomotoma jioročali. t Kočevje Zikovri zopet pri nas Svetovnoznani Zika- davanjih in tečajih, revijah, v leposlovju iu umet nosti. č) Skrbi, da prešine krščanski socialni duh vse ljudi, da se dvigne četrti stan v verskem in socialnem oziru, da krščansko občestvo druži vse stanove, d) Skrbi, da se v javnosti uveljavljajo katoliška načela, v šolstvu, javili morali, družbi, gospodarstvu, javni upravi, ljudskih zastopstvih in cerkvenih zadevali vsega ljudstva e) Skrbi za vsakovrstno dobrodelnost po Vincencijevih in Eli-zabetinih konferencah, ljudskih in dijaških kuhi- I njali, društvih za slepe, dijaških podpornih dru- i štvih, Rafaelovi družbi, posebno pa v zanemarje-nih krajih in pa v inozemstvu, f) Skrbi za treznost-lio gibanje med slovenskim narodom (pospešuje cilje Sv. Vojske, družbe Trezuosti). Vodstvo katoliške akcije je prvič v rokah posebnega škofijskega sveta, v katerem so poleg škofovega zastopnika zastopniki centralnih katoliških organizacij in zastopniki vernikov obojega spola, drugič pa v rokah posebnih župnijskih svetov, sestavljenih iz župnika, zastopnikov krajevnih katoliških organizacij in zaupni možje in žene. Glede posameznih organizacij določajo pravila: Organizacija, ki pristopi h katoliški akciji, obdrži svojo avtonomijo, svoje vodstvo in svoj lasten delokrog. Vzgojne, prosvetne in karitativne organizacije, ki hočejo veljati kot katoliške, so obvezane pristopiti h katoliški akciji, da omogočijo vzajemno apostolsko delo. Verske organizacije so tedaj članice, če se poleg dela za osebno posve-čenje udejstvujejo tudi v smislu katoliške akcije. Škofijski in župnijski svet se nc vmešavata v društveno delovanje central in edinic posameznih organizacij; sporočata jim le svoje misli glede katoliško akcije. Kjer 5e ni organizacij, ki bi delale v smislu katoliške akcije, naj se ustanove. Delovanje katoliške akcije j'e )iej>olitično. Katoliška akcija, ki ima visoko nalogo, da utrdi in razširi krščanstvo med vsemi narodi sveta, bo mogla med Slovenci uspešno graditi na že postavljenih trdnih temeljih. Koprivnika izide ob 7 zjutraj in pride v Kočevje ob 9. Dosedanji jioštni voz, ki je vozil dnevno iz Koprivnika preko Oneka v Kočevje se je radi tega opustil. Osnovanje te nove avtomobilske proge, je pozdravljati, ker dosedanja pešta, ki je vozila po znanem klancu preko gore sv. Ane ni niti malo zadostovala za promet. Sedaj je prišel v jjoštev še leg načelstva tudi vsi ostali gg. odborniki, zlasti pa oni, ki so prisostvovali nedeljski prvenstven? tekmi Ilirija-Hermes. — Tajnik. S. K. Ilirija (ženska sekciia). V tekočem tednu sc vrše treningi sledeče: V torek hazena ir, crossoountry, v četrtek hazena, v petek cross-country. Radi važnosti teh treningov jc poinošte-vilna udeležba vseh nujno potrebna. — Načelnil sekcije. NOGOMET V NEDELJO. Nedeljske prvenstvene tekme so položaj v prvenstvu v toliko razčistile, da jc vprašanje prvaka ljubljanskega okrožja odvisno od srečanja Ilirija-Primorje, ki sc vrši prihodnjo nedeljo. Vprašanje mariborskega prvaka jc pa rešeno s sigurne zmago Maribora v Celju. Ljubljana. Ilirija-Hermes (4:0 (1:0), Po debaklu Hermesa prošle nedelje se je i pričakovalo napete in zanimive borbe za točke, j Mesto tega je pa športna kronika obogatela za j nov škandal. Ilirija je prevladovala celo igro, : igralo je samo na en gol. Hermes se je obupno ; branil, posamezni igralci so je pa odlikovali po j ostri igri, tako da je sodnik izključil tri igralce I Hermesa Predtekma rezerv ie končala z 7 : 0 (2:0) | za Ilirijo. Primorje-Jadran 5:0 (1:0). Vsled izborne defenzivne igre Jadrana, Pri-morje. ki je igralo zelo ležerno, ni moglo doseči večji rezulta Štele v zadnjih minutah zamore doneči tri zaporedne gole. Dva gola sta pa padla iz llmetrovk. Predtekma rezerv je končala z 8 : 1 (4 : 0) za Primorje. Celje. Maribor-Cel je 3:1 (1:0). Semifinalna tekma za prvenstvo mariborskega okrožja Celje je igralo izredno požrtvovalno. Mariborski napad je preveč kombiniral. Zanimanje za to tekmo jc bilo veliko in je tekmi prisostvovalo veliko občinstva, Maribor. R a p i d - A 11 c t i k i Celje 2:1 (0:0). Prijateljska tekma, ki pa ni nudila posebnega športa Rapid jc bil v premoči, vendar ni izkoristil nebroj zrelih situacij. Zagreb. Prvenstvene tekme: Hašk-Derby 8 : 0, Grad-janski-Victoria 6 : 0, Concordia-Sparta 7 : 2, Croa-tia-2elezničarji 2 : 1, Sarajevo. Slavija-Sašk 5 : 0; s to zmago si je Slavija 'ponovno osvojila prvenstvo Sarajeva. Važnejii inozemski rezultati. Dunaj: Semifinalne pokalne tekme so prinesle presenečenja. In sicer jc proti pričakovanju Viena-Sport klub premagala z 3 : 1 (0 : 0). Dru^a tekma se bo morala kljub podaljšku 2X15 min, novno odigrati. Rapid -W. A. C. 4 : 4 (3 : 3—2': 0). Tekmam je prisostvovalo 25.000 gledalcev. Praga: Sparta-Kladno 6:1, Slavija-Victo- ria Žižkov 1 : 1, Bohemians-Čehie Karlin 4 : 0. * Športniki v Hoovcrjeveni ministrstvu. V Ameriki, kjer ima šport v javnosti tako veliko vlogo, se kaže njegov vpliv tudi v politiki. Opetovauo smo že opozarjali nato: prim. Rademacher, Schme-ling. Koželuh. — Politik, Id hoče biti priljubljen, se mora udejstvovati v tej idi oni panogi športa ali pa mora kazati vsaj zanimanje zanj. Novi Hooverjev kabinet označajo večkrat kot »soortno ministrstvo«. Skoraj vsak njegov član goji šport. Hoover sam je vnet ribič, kar pač ni prenaporen šport. Tajnik notranjih zadev Wilbur si je izbral med ribami postrvi, se je torei »specializirale. Mornariški tajnik Adanis je med najboli- bila tudi Suha krajina tesneje zvezana s Kočevjem. Brovvn je dober voditelj iadrenice. cener. upravnik Tatvina Nekemu mhdeniču iz Koprivnika je Mixcheii pa igra golf. Samo novi vojaški tajnik bilo ukradenih v Zagrebu 220 dolarjev. Fant je Good se ni odločil še za nobeno športno panogo imel ta denar za pot v Kanado. Tako pa je prišel Beremo, da bo moral tudi or> pokazati zanimanje ob Kanado in ob denar. , za šport. Predavanje o Kočevski krajini. V sredo dne ! Hitrost veslaških čolnov. Pri veslanju ne mo-24 aprila bo imel predavanje o Kočevski kra- ! remo govoriti o rekordih tako kot pr; drugih jini ik) radiju rrosp. Viljem Trputler iz Hreslave. ; športnih panogah Proga za kratke dirke znaša Treutler je prepotoval kot skavt lani vso Kočevsko navadno 2000 metrov. Cas je v veliki meri odvisen od vetra, toka, vala itd., in je torej primerja-i nje zelo otežkočeno. Nekoliko lažje primerjamo j dirke na isti progi; sicer povzroči tudi tukaj veter i itd. včasih v teku par minut velike razlike, a ven- deželo in bo imet sedaj o njej predavani* Začetek predavanja ob 1 popoldne. Radioval 321.2. Vrhnika Poroke. V craisM kapeli sv. Jožefa v Bistri se je 21. aprila ob nol 12 donoldne poročila bčerko g. veleoos^stniVn Franca Galle, Helena, z višjim uradnikom Varodne banke v Novem nipstu gosp. Zorž^m M iič. — Marija .Teršinovif, hfi uglednega strniarsk-fa moisb" se ie 21. aprila poročila s sobnim slv^itetiem Cirilom Gerioli iz Cirl-nice '/• ?Mališko tiredstavo »Beneški trgovf.v ie zakliučit dramatski odsek na Vrhniki dne 21. aprila svojo zimsko sezono. Oosp. dr. Tvan Lnvrenfii1. odvetnik, se je preselil z ""sno iz Vrhnike v Ljubltano. Vrfinika s svoio leno nknliro vbi izletnike, i Izvirki LfuKH-mce v MočilniVn in Rrtnrju, Sv. Trojica. Kuren. Planin" lene izlef-ne fočk-\ Avtobusna zveza T,inhliana—Vrhnika večkrat na dan. Knii*ni"i er0sv»tne(ra društva še vedno po- | slu i* "b ncdr-Jin], v »stari šrlj- Segajte nridno ; po dobri knilfi! ttosrnšlca Slatina dar se ponovijo v desetletjih in desetletjih večkrat isti pogoji, ki dovolijo ugotovitev povprečnosti. Razmeroma najlažje je to pri vodah brez toka. Tu so ugotovili za progo 2000 m sledeče jiovprcčnosli posameznih vrst čolnov: za enega ali dva veslača brez krmarja 4.25 m na sekundo, za štirisedežnik s krmarjem ali brez njega 4.76, za osmerosedežnik 5.20.m; to bi odgovarjalo na uro 15.3 17.13 in 18.72 kilometrom. — Bistveno [»časnejši so seve-: da čolni pri daljših razdaljah: pri eiiosedežnilut ! znaša hitrost 7.5 do 8.5 km na uro. pri dvo^edo'-: niku 9 do 10 km, pri četvorniku 10 do 12 km, pri osmerniku 13 do <4 km Rekordi, če ne presegalo ene ure, znašajo 9.5. 12. 13.5 in 1Gkm Ce vesla torej veslač šest do sedem ur, more brez velikem . napora napraviti na dan 65 do 80 km, torej pri-i bližno še enkral toliko kot pešec. Če noge odpovedo. Če noge nc mo-eto ve*, I so dnevi velikih športnikov šteti. To ic zn.-ino! | Lani je to grenkobo moral okusiti sloviti ameriški sprinter Paddock Osem let je zastopal Amo. j riko v vseh tekih na kratke razdalje; tudi lani v Nova planinska koča na TWki gori ie do- j Amsterdamu jo je še zastopal, a ni m o Šel v <7 ip ' Domov je dejal konično: -Noge nočejo , Ke 11,1 . «°tovo potrebovala, ker jo točka | več. Pri kraju sem.c In se do danes Se ni nrirl cil jo v takih slučajih smolo. In jo je imel tonot tudi kvartet obišče kakor že nekaj let sem, tudi letos posredujoči in mireči natakar Josip K. Dobil jc naše mesto. Danes zvečer ob 8 priredi v dvorani . .1____11; . : ..M^n... .. /Inotin. i"/\Ln M^vrnl < a tel/ni, • ■ 1 nt . . . ...............^ - . ----------uaov IIICOIU. l^tUiCT iVCTin OU O JJUirUl V UVl vbodljaj z nožem v desno roko. Moral je iskati hotela »Trsk svoj komorni koncert Veseli zdravniške pomoči v tukajšnji bolnici. □ To bo »hec«. Pri nogometni tekmi dne 12. prih. meseca bodo brcali žogo med drugimi sledeči športni rekorderji ravnatelj dr. Kovačič, mag. svetnik Barle, odvetnik dr. štor in drugi. V dresu. Zoga. nas, da moremo poslušati tudi v Kočevju enkrat lerni ora-torij, kakor ga danes posnema Stravinskij: igra či igrajo, tekst pa jx)je iz maloštevilnega orkestra pevka — stari so to občutili za dolgočasno in prena-ivno, mladi so navdušeni. Na vokalnem koncertu 7. t. m. se je izvajal osnieroglasni Molet(!) K. Marxa (Miinchen, roj. 1897.), Madrigal za pet glasov hrvatskega rojaka Krste Odaka (Siveric 1838) in L. Janačkova Miša Glagolskaja. Od leh sk'adb je najmodernejša Marxova, ki je bila tudi sijajno izvajana. Izmed instrumentalnih skladateljev so bili zastopani Niko'a Nabokov (Rus, roj. 1903.), Francoz Jules Schloss iroj. 1902.), ki še goji atonalnost, dalje znani Anglež Ireland, konservativec, Šlezijec Ullmann, schcenbergovec, Pražan E. .Schuihoff, ritmik in moderen tematik, ki mu je njegovo violinsko Sonato izvajal Rihard Zika, dalje schoenbergovec Jemnitz (Pešta), Francoz Rosethal, schreckerjevec Goldschmidt, raevlovec Parižan Dolage, Poliak Fi-telberg, M. Bulting, Draždanec J. Mtieller, Anglež Vaughan Willianis. Ejx>halnih stilnih novosti festival ni pokazal. V ničemer ni jxikazal modernejšega stila odtlej, ko je novi glasbi v svojih protiromantičnih in idealističnih težnjah pokazal pot veliki Stravinski. Dvajset let „Venca" Z vstopom v dvajseto stoletje so Srbi rapidno rastli v vseh jx>dročjih, posebej še na narodno-kul-turnem, in si po vplivih od zunaj snovali organizacije z vsemi mogočimi nalogami m cilji. Mladina se je prebujala, si iskala duška, zato ker je vsak dan teže nosila na eni strani okove polumeseca, na drugi strani Avstrije, katera je z zasedbo Bosne iu Hercegovine zasegla takorekoč centralne predele sro-stva. Takrat je Srbija premogla vsega par reprezen-tativnejših književnih listov (»Bosanska vila« v Sarajevu, »Delo« v Beogradu, »Brankovo kolo« v Sremskih Karlovcih, »Zora« v Mostaru). V ta težka, odločnosti in požrtvovalnega dela zahtevajoča leta pada idejno rojstvo »Venca. Oče njegov je Jeremija 2 i v a n o v i i, ki ga je še z nekaterimi (Drag. Ko-stič, Jov. Kangrga, dr. Vlad. Petkovič) leta 1908. osnoval v Belgradu. Namen mu ic bil, da da mladini, posebej višjegimnazijski, prilike, da se poskuša v prozi in pesmi in da jo istočasno dovolj obvešča o vseh novih književnih dogodkih To linijo je »Ve-nac« držal celih dvajset let in tako polnil vrzel, ki jc preje zijala na tem mestu. Za nove struje (kar je nerazumljivo za mladinski književni list!) je bil slabo dostopen in mu je v tej smeri včasih mogoče očitati celo staromodnost. To je radi opreznosti Jer. Živanoviča. V »Vencu« se jih je izšolalo nekaj, ki so nad povprečnostjo, tako izredno nadarjeni Milan Bojič, ki ga je v cvetju vzela svetovna vojna, dalje Rauko Mladenovič, Trifun Dukič, Milan Bogdano-vič in še cela vrsta drugih. »Venac« je izzval dva lista, oba mladinrka; istoimenski »Venec« pri Bolgarih (osnovan leta 1913.) in »Mladost«, ki jo že sedem let izdaja zagrebška sekcija Profesorskega društva. Ob častnem jubileju (polegf Srb. Knj. Glasnika je namreč »Venac« edini predvojni časopis, ki se je do danes obdržal) moramo listu kakor njegovemu voditelju Jer. Živanoviču samo častitati in mu želeti še polno uspehov. Posebno še, ker je list široko jugoslovansko orientiran in prinaša članke in izvirna dela v cirilici kot v latinici, v srbščini, hrvaščini kakor tudi v slovenščini. Priporočil bi ga posebej dijaškim knjižnicam, ker je izredno cenen (letno do 1000 strani, 60 Din). (Naroča se: Visočka ulica 22, Belgrad.) Vršac, 20. aprila 1929. Tone P. Matineja Francoskega instituta v LjubVani V nedeljo dopoldne se je vršila v dramskem gledališču prva matineja ljubljanskega francoskega ins ituta in je prav lepo uspela. Gledališče je bilo docela napolnjeno in prireditvi so j>risostvo-vali tudi mnogi odlični predstavniki. Pozdravne besede je spregovoril prof. francoskega jezika na naši univerzi, g. M. M. Vey in naglašal napredek kulturnih stikov ined Francozi in Slovenci in se zahvalil vsem, ki jih pospešujejo. Nadaljni spored je obsegal dve dramatski sliki, en pevski in en klavirski nasloji č'anov francoskega instituta. Ga. Adlešičeva je ljubko zapela tri pesmi v francoskem jeziku in z njimi ogrela občinstvo do splošnega odobravanja; posebno je ugajala njena zadnja tcčlca. Gna. Kavniharjeva pa je dovršeno zaigrala na klavirju dve francoski skladbi. V obeh dramatičnih nastopih so se predstavili požrtvovalni člani mariborskega francoskega krožka. Obe kratki enodejanki > Rosalie-.' (igrali dami Poljanec in Pallavicini ter g. Furrer) in *Par un jour de pluie« (Ko je deževalo; — igrali dami Murgel.i in Kimovec ter gg. Goršič, Prezelj in Gustin) sta polni prisrčnega nevsiljivega humorja in igravci so ju podali zelo dostojno in okusno, glavno pa je, ko trdijo strokovnjaki, glede francoščine zelo odlično. Sodelujoče dame so v znak priznanja prejele tudi mnogo lepega cvetja. Prireditev je imela popoln uspeh, hvaležni smo požrtvovalnim damam in gospodom, prireditelju. Francoskemu institutu v Ljubljani, pa na uspehu čestitamo. Ljubljanska drama: Gostovanie ge. Vike Podgorske Ga. Podgorska, goriška rojakinja, ki jc odlična igravka zagrebške drame, nas je le os vnovič, poselila v soboto 20. t. m. Igrala je glavno vlogo v Klabundovi Kitajski pravljici Dom in Svet< slane 100 Din na leto in se naroča v upravi, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. * 1 Ivan Podržaj: Martin Brhek. (Založba »Luč*, i Ljubljana). Pod naslovom »Martin Brbek« je izdal Ivan Podržaj prvi del knjige, ki priča samo o negativnem stališču, ki ga avtor zavzema napram duhovščini, cerkvi in njenim ustanovam, iz katerih se roga in norčuje. To je tem bolj obsodbe vredno, ker sc ta sou*ažna tendenca odeva v videz objektivnosti. Oblike kesanja in zgrozitve nad dejanji junaka, ki sp cčividno namenoma povzete iz Pregljevih spisov, imajo zgolj to funkcijo, da zakrivajo mržnjo s tem, da postavijo stvari na obče človeško podlago in osvetlijo dogodke z neko »plemenito* popustljivostjo in s »prizanašanjem-.. Da imajo zgolj ta namen, to nam dokazuje skrajno profano obravnavanje vseh skrivnostnih strani vere in življenja. Kot slovstveno delo je »Martin Brbek« nestvor, ki mu manjka vsak umetniški karakter in se more uvrstiti med pamflete, napram katerim bo vsak resen čovek zavzel le znano Dantejevo stališče: Guar-da e passa... s. š. ijt K smrti skladatelja A. Smareglia. V pondeljek je umrl v Gradežu skladatelj Anton Smareglia. Pogreb se ie vršil zelo svečano v Trstu, odkoder je bil pokojnik prepeljan v svoje rojstno mesto Pulo. Smareglia se je rodil leta 1854. kot sin Antona in Jelice roj. Stig'ič. Izmed njegovih del je najbolj jx>pularna opera »Istrska svatba« (Nozze Istriane). Smareglia je bil pravi občudovalec Nemcev, ne samo njihovih g asbenikov, temveč nemštva sploh. Učil se jc pri Nemcih in se malo dni pred smrtjo jc dejal: Bach, Bcthoven in Wagner so izrekli v glasbi zadnjo besedo; prekosil jih ne bo nihče več. Pokojnik je večkrat omenil, da se njegova glasba opira na slovanske motive. Njegova mati Jelica jc bila Hrvatica. Smareglia tega ni skrival. V j>rvih povojnih letih, ko je živel v črni revščini, je celo dejal, da fiojde k Hrvatom, o katerih ve, da ga ne bodo zavrgli. Med Slovenci je imel nekaj prav domačih prijatehev. V Italiji, ki je navajena lahkega Verdija. Smareglia s svojimi globoko melodioznimi deli ni , , , , , - -«---— uspe'. V velikih italijanskih listih, ki so se ga spom- ifnser:ena' telovadba ta dan odpade. \ rsi se v te-nili šele po smrti, čitamo, da ie šele pred kratkim I°Yaflmcl v I)orml točlU) ob 8- »o' živi! - Nn-propadel poskus njegovih prijateljev, da bi njegove KUBIČNA RAČUNICA za okrogel, rezan iu tesan les, sestavil Mirko Logar, 1929, je v našem kinetskem in lesnem gosjx> darstvu neobhodno potreben pripomoček. s katerim se na podlagi premera in dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za tramove in to pri slednjih ne samo v metrih, ampak tudi v čevljih in oolah. Knjižica, ki mora biti v žepu vsakega našega gospodarja z lesom, stane 45 Din iti se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Za birmance! priporočam cenj. botricam in botrom popolnoma novo došlo blago po najnižjih cenah. — Adalbert JNANUŠ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. J^"" Popolnoma na novo otvorjena trgovina Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Torek. 23. ajirila. Zaprto. Sreda. 24. ajirila: PRAVKAR 1ZSLO. Red A. četrtek. 25 aprila: BITKA. Premijera. Premijer- ski abonma. Petek. 2(> ajirila. Za|>rto. Sobota. 27. aprila: ŽIVI MRTVEC. Poslovilna pmlstava g. Rogoza. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri. Torek, 23. aprila: MANON. Gostuje g. Ilitff. Red B. Sreda, 24. aprila: GROF LUKSEMBURŠKI. Gostuje g. Iličič. Red C. Četrtek. 25. aprila. Zaprto. Petek, 26. aprila: CIGAN BARON. Premijera. Pre-mierski abonma. Mariborsko gledališče Torek, 23. aprila. Zaprto. Sreda. 24. aprila ob 20: TAT. Ab B. Premijera. Gostovanje ge. Vide Podgorske in g. Hinka Nučiča. Cexertek, 25. aprila. Zaprlo. Petek, 24. aprila ob 15: »ROMEO IN JULIJA«. Dijaška predstava. Orel Orlovski odsek Krakovo-Trnovo. Ker je telovadnica v šoli na Grabnu v torek dne 23. aprila skladbe spravili na ita'ijanske odre; več sreče je imel na Dunaju in v Trstu." Smareglia je v najlepši moški dobi jx>polnoma os'ef>el. Kljub temu jc šc nadalje proizvajal; svoje kompozicije je narekoval. * O Otokaru Brezini je napisal le|x> delo Emil Saudek, ki je prevajal njegova dela v nemščino čelni k. Darovi Za zladujočc. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladujoče rodbine svoje prispevke: Pomožni odbor Radeče 250 Din; Morič Ignacij, trgovec na Jesenicah, 300 Din; županstvo Beguiije 200 Din; županstvo Lesce TiOO Din; uprava Snežiške o d H u , ni ic uicvd di mc^vjva uvm v iiv 11,0^1 nvy. , ., , , .. . ..... Knjiga ima našlo! »Pod oblohou Otokara Bfeziny« ! "trnla."a prmiv. ^honhurg-Waidenburg (Melantrich, Praga, 151 str.). V nji ne spoznamo i "a £"e™lku P/\ Rake,ku D,U; ,T; ^lnudt v rnin«™ nosnik.-, toliko kol n,ni sira forme kolikor Badefah pr. Zid. mostu 100 Dm; uradmstvo rud- rainega pesnika toliko kot mojstra forme kolikor kot eno najglobljih duhovnih osebnosti Evrope. Saudek nam tudi prinoveduje, kako je sloveči nemški kritik Hermanu Bahr 1.1920 ogorčeno vzkliknil, zakaj Brezina ni dobil Noblove nagrade. Izvemo tudi. da so bili naivečji občudovalci češkega pesnika Werfel, Rilke, Hoffmannsthal, Zvveig, Schlaf. Dehmel. J. Borovička: Zehn Jahre Ischechoslovakischer Politik, Praga 1929. Cena 22 Kč. — Jako solidno, 150 strani malega formata obsegajoče delo, ki je z največjo objektivnostjo in v izredno jasni logični razjx>rpdbi razvija politični razvoj češkoslovaške republike od njenega začelka. Pisatelj na jxxllagi smotrenega dela češkoslovaških državnikov dokazuje, kako se jc v Češkoslovaški sijajno izkazala demokracija, ki more premagati največje težkoče, ako ima veditelje, kateri imajo pred očmi jasen cilj in ga energično zasledujejo. Knjigo je priporočati našim politikom, žurnalistom in kulturnim de'avccm, ne samo, ker nam nudi točen obris desetletnega državnega življenja in snovanja Cs. republike, ampak je tudi najboljši pouk, kako se dela državotvorna politika. * The Slavonic Review, marec 1929, je brez dvoma nc samo najobsežnejša, ampak tudi vsebinsko najtehtnejša revija o slovanskih vprašanjih. Pri-čuioča številka prinaša sestavke o agrarnih in umetniških problemih ter običajno široko kroniko ter literarni pregled. • * Dubrovnik. Mjesečna i'ustrovana revija, Dubrovnik 1929 — To je vsekakor zanimiv poizkus, kako s posebno revijo povzdigniti sloves nvsta in odkrivati njegove zaklade domovini in svetu. Druga številka »Dubrovnika« prinaša meti drugim članek o dubrovniškem arhivu, slike Save šiimanoviča, razpravo dr. Rešetarja n dubrovniškem »Velikem svetu«, nada!;e važne reči za dvig turistike jio dalmatinski rivijeri. M. Markovič je izdal v Parizu pri Champioiui knjigo: Jean-Jaqucs Rousscau rt Tolitoi. * Ada Sari, proslav'jena slovanska pevka, kon ceriira v Hrvatskem glasbenem zavodu danes, 23. t. m. V soboto 27. (. m. pa ho v istem zavodu jiel znani ruski tenorist Dmitrij Smirnov. nika Kočevje 430 Din; 105.034 Din. doslej skujiaj v gotovini Poizvedovanja Zgubil sem blagajniške ključe. Najditelja prosim, naj prinese ključe v trgovino Voika na Krekovem trgu 10, proti nagradi. Zgubila se je denarnica z manjšo vsoto denarja in konto-knjižica na ime Pečar. Najditelj naj odda v upravi lista. Prireditve in društvene vesti Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Mu-, tiče priredi v petek, dne 3. majnika ob 20 zvečer v Uuionski dvorani svoj redni koncerl jiod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirko Poliča, izvajala se bo Gotovčcva Suila Dubravka za zbor in veliki orkester ter Lajovčev Psalm za soli, zbor in veliki orkester. Na koncertu sodeluje pomnožen operni orkester. Vstojmice bodo na razpolago prihodnji teden v Matični knjigarni. Dva solistična koncerta v Ljubljani. V ponedeljek, dne 6. muja ima svo.j kcncert operni le-norist Svetozar Banovec. Izvajal bo najnovejše samospeve slovenskih komponistov. V sredo, S. muja pa se vrši koncert koncertne in operne, pevke g«. Pavle Lovšetove s programom ameriških in drugih skladateljev. Oba koncerta se vršila v Kilhar-mofiični dvorani. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes (23. aprila) ob 1(3 pogreb g. prof. Vdirala izpred bolnišnice. Ob 20 vnja mešanega zboru, /.a vse člane obvezno. — Odbor. Francoski krožek v Novem mestu priredi v sredo, dne 24. t. m. v fizikalni dvorani gimnazije slovensko predavanje s slikami o znamenitostih Pariza. Pričetek ob 18. Vstopnina 3 Din v svrho kritja lastnih stroškov. I Tombola. Osrednje društvo nižjih |>o.štnih 1 uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, priredi . dne 5. maja t. 1. VI. veliko javno Irnnbolo v pri'! ' onemoglim in bolnim članom, vdovam in sirotam. Bo 10 lombol in sicer: 1. krasna sjialn« o|iravn iz 1 hrastovega lesa; 2. šivalni si roj; 3. nevestina oprr-, mu; 4. živ prašič; 5. moško ali žensko kolo; (i. di-1 van; 7. salonska ura; 8. zaboj sladkorja; 9. blago s podlogo za moško obleko; 10. voziček obložen jedili in še 200 manjših dobi kov. Kupujte tablice, ker stane vsaka samo 2 Din. Prodajajo jih vsi |>i-smonoše in trafike. — Odbor Avtomobili delavcev ameriške tovarne, ki so postavljeni v dolgih vrstah na tovarniškem piosioru m '"•akajo na svoje lastnike. Velik požar v Amsterdamu je te dni v treh urah upepelil celo vrsto razstavnih dvoran in največje gledališče v Amsterdamu. / / ve/a wimi9ii? mme^s Neustrašen kapitan Ameriške vojne ladje so pred mesecem dni, kakor smo že poročali, potopile kanadsko ladjo I'm Alone, ker so sumili, da tihotapi z žganjem. Kapitana Johna T. RandeUa in moštvo so zaprli in postavili pred sodišče, kjer so pa bili vsi oproščeni. Slučaj je povzročil Zgraditc-lj Sueškega prekopa. Danes pred 70. leti je pričel Francoz Ferdinand Vicomte de Lesseps z gradnjo Sueškega prekopa, ki se mu je popolnoma posrečila. svojem poveljniškem mostu in dostojanstveno daje znamenja, da se ne poda. Morali so razstreliti vso ladjo pod njim, preden se je kapitan odločil, da je skočil v morje in se rešil. Ameriška vojna mornarica je pač zmagala v tej bitki, ker kapitan Randell ni imel nobenih topov, nobene municije. Toda duše in poguma tega neustrašenega kapitana ameriške mornarice ni mogla ukrotiti. Moralno je zmagal kapitan Randell. In kaj se je pozneje zgodilo s tem junaškim kapitanom? Poveljnik ameriške vojne ladje mu je sporočil, da ga mera zvezati in pripeljati kot razbojnika na suho. Kapitan Randell je izjavil, da se ne smatra za vojnega ujetnika, toda sili se je moral podati. In tu so pokazali Američani vso ma-lenkostnost svojega duha. . niki za najvažnejše vojaške skrivnosti, da se pa morajo boriti s težkimi gmotnimi skrbmi in da v takih razmerah ni posebno težko pregovoriti kakega generalstabnega častnika, da za denar izda vojaške tajnosti. Franc Jožef je nekaj dni premišljeval, nato pa se je odločil, da bo iz zasebne blagajne plačal dolgove vseh generalštabnih častnikov. Zahteval pa je, da mora ostati popolnoma tajno in da geiieral-štabni častniki niti slutiti ne sinejo, kdo je plačal njihove dolgove. Lakota na Kitajskem O lakoti, ki vlada v provinciji Kansu na severnem Kilajskem, prihajajo strašna poročila. Najmanj 80 odstotkov prebivalstva je brez hrane. V večjih mestih umrje po 300 oseb na dan, preostali so od stradanja tako slabi, da umrlih ne morejo pokopavati. Širijo se vesti, da se stradajoče prebivalstvo v skrajnem obupu hrani z malimi otroki. Misijonarji in zastopniki inozemskih držav so prosili mednarodni pomožni odbor za nujno pomoč. Cestni rop s pomočjo strojnic Nezaslišano drzen roparski napad je bil izvršen v sredini mestnega dela Green Village v Newyorku. Roparji so odnesli 35.000 dolarjev. Zdi se, da je bil roparski napad že dolgo časa pripravljen. Pet roparjev je postavilo po vežah strojne puške, s katerimi so pričeli streljati, ko se je približal avtomobil z denarjem. Na spremljevalca avtomobila so namerili puško, eden roparjev je pa zagrabil denarno vrečo in skočil v že pripravljeni avtomobil ter v divjem diru odpeljal. Preden se je množica, ki se je zbrala, zavedla, so roparji že izginili. mnogo prahu med diplomati. Zanimive so pa podrobnosti o tem dogodka kakor jih opisuje ameriški časnikar Heywcod Broun. Vladne ladje, ki love po morju tihotapce z alkoholom, pripoveduje Broun, so seveda imele postavo na svoji strani, toda meni se zdi, da je kapitan odnesel moralno zmago pri tem spopadu. Ameriške vojne ladje so streljale na neoboroženo ladjo kapitana Randella eno uro, toda prisiliti ga niso mogle, da bi se udal. To je pogum skoro brez primere v zgodovini in vsak pogum se mora občudovati. Ameriške vojne ladje so opazile kapitana in njegovo ladjo. O tem je kapitan sam pripovedoval: Poveljnik ameriškega torpednega ru-šjlea me je pozval, naj ladjo ustavim. Odgovoril sem: Kapitan, vi nimate nobene pra-Viče do tega povelja. Jaz se nahajam ua odprtem morju, v vodah, kamor vaša oblast ne seže. Nikdar ne ustavim svoje ladje na vaše povelje.« Po tem mojem odgovoru so trikrat ali štirikrat ustrelili proti nam, ne da bi zadeli, nakar so ameriške ladje odplule proti zapa-du. Kmalu pa so se vrnile in dobil sem znamenje: Ustaviti takoj!;: Odgovoril sem z znamenjem: : .Nek: — Ameriške vojne ladje so začele streljati z jeklenimi kroglami. 72 krogel iz topov je zadelo mojo ladjo. Kmalu potem mi je moj inženir sporočil, da je voda vdrla v strojne prostore in da se parnik potaplja. Nemudoma sem ukazal, da se stroji ustavijo in da se moštvo pripravi za vsak slučaj. Američani so pa streljali v moj parnik, kakor da bi jim bil navadna tarča.<; Jadra in jambori so bili razbiti, toda ameriški streli niso mogli ukloniti volje in značaja kapitana, ki je odgovoril: >Nek Kapitan je pozneje pripovedoval: Mislim, da sem zadnji zapustil ladjo, ki se je nahajala že 20 čevljev pod vodo, dočim je prvi konec štrlel iz vode deset čevljev.« Časnikar Broun pripominja ik temu dogodku : Od nekdaj je veljalo pravilo, da kapitan zadnji zapusti ladjo. In kapitan Randell je napravil isto, toda on ladje ne bi bil zapustil, da ni ladja ujega zapustila. Mislite si prizor, ko streljajo ameriški mornarji celo uro na ne-oboreženo ladjo, kanadski kapitan pa stoji na Lord Revelstoke, vodja angleške delegacije na repa-racijski konferenci strokovnjakov, katerega so pretekli petek našli mrtvega v postelji. Zadela ga je srčna kap. Franc Jožei plačal dolgove častnikov Bivši avstrijski general štabu i stotnik objavlja v listu Magyar Hirlap spomine na afero polkovnika Redla, ki je pred svetovno vojno uganjal špijpnažo v korist Rusije in se, ko ;.vo mu prišli na sled, ustrelil. Stotnik pripoveduje: Bilo je leta 1913. Nekega dne me je obiskal — bil sem ravno v Budimpešti — visok generalšlabni častnik in mi sporočil, da mora po naročilu vojnega ministrstva obiskati vse v Budimpešti bivajoče častnike generalnega štaba. Govoril je o vsem mogočem in opazil sem, da ima nekaj na srcu. Končno me je vprašal, če imam kaj dolgov in koliko; pripomnil je, naj kar odkrito povem, ne bo nobenih sitnosti radi tega. Navedel sem mu precej visoko vsoto. Tovariš /. Dunaja mi je nato naročil, naj do naslednjega dne sestavim seznam vseh dolgov in mu ga izročim. Čez nekaj tednov sem prejel z Dunaja denarno pismo, katero je vsebovalo vsoto, ki sem jo označil. Priloženo jc bilo pismo, katero me je naprošalo, uaj takoj poravnani svoje dolgove, pobotnice pa shranim. Pismo je bilo brez podpisa. Po preteku dveh tednov se je oglasil pri meni isti generalštabni častnik in zahteval pobotnice. Ko sem ga vprašal, kdo je pravzaprav plačal nvoje dolgove, mi je odgovoril, naj nikar ne poizvedujem, ker da je to vojaška tajnost. Dolgo časa smo zaman ugibali, kdo je plačal naše dolgove. Šele čez mnogo mesecev smo zvedeli polno resnico. Neka visoka osebnost, ki je pripadala neposredni okolici Franca Jožefa, je cesarju pojasnila materijelni položaj generalštabnih častnikov. Spomnila ga je v zvezi na Redlov slučaj na to, da vedo ti čast- Princ Henrik Pruski, edini brat bivšega nemškega cesarja Viljema II., je 20. aprila umrl na svojem posestvu Hemmelmark pri Eckernforde. Dosegel je starost 60 let. Po štirih letih prijeta sleparja Dva sleparja, ki se jima je dolgo časa ! posrečilo zabrisati svoje sledove, sta pred par dnevi v Nizzi padla v roke pravici. Aretiranca sta Rudolf in Robert Reindl. Zločin obeh sega i v leto 1925 nazaj. Rudolf Reindl je bil tedaj uradnik angieško-češkoslovaške banke v Pragi in je oskrboval korespondenco za devizni | in čekovni oddelek. Na 1a način je spoznal stanje posameznih računov in na to znanje je bila sezidana goljufija obeh bratov. Nepošteni uradnik je ok.obra 1925 vtihotapil v korespon-renco banke fingirano naročilo tvrdke Sc-hick, Katz&Co, ki se je glasilo na 3274 in 3727 angleških funtov. Oba čeka sta imela pripombo nujno., vendar je Rudolf Reindl čakal na dan, ko je imel službo ravnatelj, ki omenjene tvrdke ni poznal. Čeka sta šla neovirano skozi vse instance in 5. novembra 1925 je Robert Reindl vnovčil ček za 3274 funtov pri podružnici Nemške banke v Lipskem, drugi ček je pa vnovčil pri podružnici Dresdner Bank Ko so prišli na sled goljufiji, sta oba brata že zginila. Na vesti pa imata še celo vrsto drugih goljufij, ki datirajo od leta 1925. naprej. Smešnice Če bi vsi tako delali kot pesniki in umetniki: Čakali na navdihnenje. * a Bodoči tast: »Še vedno nisem gotov, če vzamete mojo hčerko radi nje same ali radi Vaših dolgov.« Zet: »Napravite poskušajo! Plačajte moje dolgove in počakajte!« Kje se največ pokadi Kajenje tobaka se je po svetovni vojni skoro v vseh drža vb silno razmnožilo. Tako je prišlo na Angleškem leta 1907. na vsakega prebivalca vsako leto 201 cigareta in 12 cigar, leta 1924. pa 811 cigaret in 4 cigare. V Severni Ameriki leta 1913. 143 cigaret in 90 cigar, leta 1926. 682 cigaret in 62 cigar; na Japonskem leta 1913. 133 cigaret, lela 1924. 474 cigaret; v Nemčiji leta 1913. 195 cigaret in 119 cigar, leta 1926. 460 cigaret in 96 cigar. Za isti čas so številke v Italiji 104 in 54 (372 in 39), v Franciji 99 in 13 (251 in 8), na Švedskem 115 in 38 (228 in 36). Podatki o uporabi surovega tobaka kažejo, da se največ pokadi v Severni Ameriki, v Indiji in na Kitajskem. Zanimivo je tudi nazadovanje kajenja cigar. Cigareta je po vojni svojega močnejšega« nasprotnika precej izpodrinila. Ameriški guverner pred obtožbo Prvič v zgodovini države Louisiane v Severni Ameriki se je zgodilo, da je obtožen vrhovni izvršilni uradnik države, guverner. V zbornici poslancev so s 55 glasovi proti 38 obtožili guvernerja Longa, da je skušal pregovoriti nekega bivšega poslanca, da umori državnega poslanca Sandersa. Guvernerju v nadalje očita tudi, da je nosil orožje s seboj, da je uplival na sodnike, da je zlorabil državni denar in da je rabil vojaško silo v slučajih, ko bi imela odločevati civilna oblast. Deželni glavar dr. Oton Ender, liajresnejši kandidat za avstrijskega zveznega kanclerja. Dr. Endlei se je rodil leta 1875, je po poklicu odvetnik v Bregenzu, od eta 1918 pa deželni glavar. Gospodarstvo /Vaš izvoz v marcu 1929 Kakor srno žo deloma poročali med brzojavnimi vestmi v nedeljo, jo znašal naš izvoz v liiar-( ii t. 1. 886.729 ton v vrednosti 4951.4 milij. Din (v februarju 246.700 Ion /,a 885.1 milijč Din in v marcu lani 808.721 ton za 508.2 milij. Din) Izvoz je ostal napram lani prilično stabilen, pač pa se jo zelo povečal napram februarju t 1 Največ smo izvažali v marcu t. 1 (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki za februar 1929): stavbni les 104.4 (71.0). b-ker sirov 47.6 (170), jajca 81.7 <11.3). goveda 30.4 (26.8). kalciiev cia-namid 16.0 (12.2), conient 12.7 (0.9), kožo divjačine 12.5 (10), svežo m oso 116 (21.2), pšenica 11.0, hrast, žel pragovi 11.0 (8.8), lesni izdelki 9.5 (5.3*, drva 9.1 (8.1) itd. Skupni izvoz v prvih 3 mesecih t. I. je znašal 882 305 ton v vrednosti 1310.1 milij. Din. Kakor je iz teh podatkov razvidno, ie bolj pndla količina (za 10.7%) kakor vrednost izvoza (za 4.5%). Produkcim aremopa v februar"u V mesecu februarju t. 1. je znašala produkcija slovenskih premogovnikov 160.091 ton napram 202.269 tonam v januarju in lani Produkcijo je v februarju oviral izredno oster mraz in pa prometne neprilike radi njeea. Odoaja je znašala (v oklepajih podatki za ia-nuar 1929, vse v ton.): železnicam 67.779 (86.089), brodarstvu — (500), industriji 57.088 (47.145), raznim strankam 20.780 (13.973); izvoz je znašal 1698 (2947), lastna poraba pa 18.294 (10.528); skupno so premogovniki oddali 165.589 (1(30.368) ton premoga. Ker je bila oddaja večja kakor produkcija, so se zaloge zmanjšale za 5498 ton; dočim so znašale koncem januarja t. 1. 41.028 ton. so koncem februarja padle na 85.530 ton. Naraslo pa je v februarju t. 1. število zaposlenega delavstva. Zaposlenih ie bilo novprečno v februarju: 251 uradnikov, 238 paznikov in 9912 delavcev, povprečno v januarju pa 263 uradnikov. 242 paznikov in 9752 delavcev. BflANCE IN POSI OVNA POROČII A Nabavljalna zadrupa uslužbencev drž. žel. v Sloveniji, r. z. z o. z. v Ljubljani. Število članstva se je povečalo od 1827 na 4780 zaradi pristopa od ikvidirane gospodarske poslovalnice. Lastna sred-;tva so se povečala od 1.5 na 2.2 milj. Din, tuja ia od 2.5 na 6.2 milj. Din. Pri prometu 159.4 (87) nilj., (od tega blago 50.3, oz. 25.7 milj.) je znašal donos 4.1 (1.3) milj., poslovni prebitek pa 2.8 (0.4) milj. Din. Povračilo od nakupa je tudi za 1928 znašalo 5 odstotkov. Trgovska in obrtna hanka. Novi Sad, ki stoji blizu ljubljanskemu Kreditnemu zavodu izkazuje ta 1928 povečanje vlog od 99.5 mi 113.8. upnikov pa od 327 na 58.8 milij. Din. Pri donosu 14.7 (12.2) milij. Din znaša čisti dobiček 3 (2.86) milijonov Din Banka si je zgradila veliko lastno hišo. Bosanska industrijska in trgovska banka v Sarajevu. Pri donosu 10.2 (116) milj. znaša čisti dobiček 2.75 (3.65) milj. Din Vloge so narasle od 47.7 na 54 8, upniki od 160.3 na 186.4 milj. Din. Dividenda je 8 (10)%. 1 .. , Prva hrvatska obrtna hanka, Zagreb. Pri ka-| pitalu 15 milj. znašajo vloge 12.1 (12.5), upniki pa 1B.9 (20.2), menice 18.2 (12.1), dolžniki 29.5 (25.2). Cisti dobiček znaša 0.66 (0.555) milijonov dinarjev. I Titan, d. d., kranjske tovarne železne robe, Kamnik, izkazuje pri kapitalu 5 milij. in upnikih 9.8 (9.8) milij. Din 12.472 Din čistega dobička napram 4.5 milij. Din izgube za 1927. Vse delnice so v posesti osješke železolivarne, ki spada v kon-1 cern Jugobanke. i Industrija aeroplanskili motorjev, d. d. > Ra- kovici, ki jo bila lani ustanovljena s sodelovanjem francoskega kapitala, izkazuje Ki 1928 na kapital 15 milij. in upnikih 25.7 milij. pri donosu 1.1 I milij. Din 23.668 Din čistega dobička. Investicije znašajo 38 6 milij. Din. ustanovni stroški 1.45 milijonov Din. I Švedski vžigalični (rust je zaključil poslovno leto 1929 z čistim dobičkom 48.9 milij. šv. kron (1927 40.4 milij. Šv. kron); dividenda znaša 15%. Lani je sklenil trust monopolske pogodbe z Estonsko. Letonsko, Madjarsko in Jugoslavijo. 1 Ker je razstavni prostor za IX. velesejem že oddan v pretežni večini, si dovoljuje uprava velesejma sporočiti sledeče: Nemogoče je sprejeti še razstavlja lep. ki reflektirajo na prostore v notranjosti paviijonsk-ili zgradb in spadajo v sledeče blagovne skupine: strojna industrija, kovinska in-j dustrija. avtomobili in dvokolesa, elektrotehnika, radio, tesna industrija, papir, grafika in pisarniške potrebščine, galanterija, steklo, glasbila, gra-■ verstvo, fina mehanika, industrija živil. Na razpolago ie še nekaj kritega, polodprtega razstavnega prostora II kategorije, za vse skupine in nepokrit prostor na prostem. Sprejemajo pa se že sedaj prijavnice za jesensko prireditev. Ranvoj lesne industrije v Srbiji. Dosedaj je izdelovala parjeno bukovino večinoma Slovenija potem Hrvatska in Bosna. Sedaj pa so začeli obdelovati parjeno bukovino tudi v Srbiji. V Vilje-vu je bila zgrajena žaga, nadalje v okolici Va'je-va še 2 novi, ena pa se bo preuredila za izdelavo parjene bukovine. Kartrl kemične industrije. Iz Frnnkfiirta poročajo, da jc prišlo do sporazuma med I. G. Far-ben lor francosko in švicarsko kemično industrijo. VI gospodarska razstava v Ogijeku se vrši od 4. do 12. maja 1929. Borza Dne 22. aprila 1929 DENAR Razen Prage, ki se je učvrstila, so ostale devize popustilo. Danes je. bil izredno velik promet v devizi Berlin (ca. 1.9 milij. Din) v devizi Curih. Privatno blago jc bilo zaključeno v večjih množinah v devizah: Dunaj. London, Trst in deloma Curih. dočim je v devizah Praga, Berlin in Curih intervenirala Narodna banka. Zagreb. Amsterdam 2283.50—2289.50, Berlin 1848- 1351. Budimpešta 990.61-993.61, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 797.95—800.95. London 275.90—276.70, 221.88—228.88. —299.06. Belgrad. 990.61 — 993.61, 797.95-800.95, 56.725 56.925. Newyork 56.725—56.925, Pariz Praga 168.15—168.95, Trst 297.06 Berlin 1348—1351, Budimpešta Curih 1094.40—1097 40, Dunaj London 275.90 276.70, Newyork Pariz 221.34—228.34, Praga 168,15 —168.95, Trst 297.14 -299.14. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 128.16, Budimpešti, 90.50, Bukarešt 308, Dumi i 72.95, London 25.21375, Madrid 76.15. Nevvvork 519.60. Pariz 20.30. Praga 15.3825, Sofija 3.7525. Trst 27.205. Dinar notira: na Dunaju deviz« 19 5075.. valuta 12.46, v Londonu 276.50, v Pragi 59.80. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 2t. aprila 1929. povprnš oon. sredn sr. 18 IV Amsterdam _ 228b.5(i _ _ Uerlin 1348.- 1351.- 1349.E! 1349.75 Bruselj — 790.68 ,n Budimpešta — . 99?. 11 — _ Curih 1094.40 H 97.41 1095.91 | 1 f 95.90 Dunaj 797.95 8' 0.95 709.4^ | 799.45 London 275.90 276.70 276.31 1 276.34 Newvork — 56.8! _ 56.82 Pariz — 222.;<8 . Praga I6&I5 108.9 i 168.55 168.44 Trst 297.05 299.15 298.1 5 2V8.IU VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 7% invest. posoj. zaklj. 86.50, Celjska 158 den., Ljublj. kredit. 123 den., Praštediona 850 den. Kred. zavod 170 den., Vevče l'>0 den Ruše 250-260, Stavbna 50 den., šešir 105 den Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar 422 50-423 (421, 421.50), kasa 421-423. termini- 4 421.50 -422.50 (421), 5. 425.50- 426.50 (425. 426), 7% inv- pos. 86.75- 87.25 (87), agrari 51.25 54.75. — Bančni pap.: IJnion 208-210 (208 ex eoupon), Poljo 15—16.50 (15.50), Hrv. 50 den., Kred. 93 d . Jugo 84-85 (84, 85). Lj. kred. 123 den., Me, n 55 den.. Nar. 8200- 8500. Prašted a50- 860 (850), Srpska 146-148 (147), Zem. 138-140 (140). Kino 160 den, Kat. 29 den.. Obrtna 38- 40. Ind pap • C.utmann 200 -205 (205), Slavonia 5—5.50 (5), Slavex 98 104, Danica 135—150. Drava 405—410, Šečerana 460 464, Osj. Ijev. 170—180 (172 50) Brod. vag. 290 bl„ Union 175- 185 (185), Isis 19— , 23. Ragusea 545- 547.50 (547.50), Trbovlje 455 -! 467.50 (455), Vevče 125 den., Nar. šum. 50 bi.. Piv. Sar. 230 bl„ Nar. ml. 20 den., Split cement 69') den., Oceania 180 den., Jadr. plov. 590— 620. Belgrad. Narodna banka 8850. 7% inv pos. 86.50—87, agrari 54—55, vojna škoda 421—421.50, 5. 425.50-425.75. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82. Wiener Bankverein 22.70, Bodencredit 100.50. Creditanst. 55.50. Escompteges. 21.25. Živno 115, Union 85. Aussiger Chemische 267.75, Slavonia 23. Mundus 186, Alpine 43.40. Trboveljska 58.30. Kranj. ind. 34, Prager Eisen 583.10, Leykam 7.10, Rima Mu-rany 115. i,es Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 va-gouov bukovih hlodov, 1 vagon orehovih plohov in 3 vagoni tramov, skupaj 9 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Žito Navzlic zopetnemu pudou tečajev na čikašk borzi so ostale cene na naših žitnih tržiščih [»o-pol no mu neizpromeiijene, pač pa se jo promet v vseli proizvodih zlasti pn v pšenici znatno poslabšal. Veselje do nakupovanja se jo nekoliko poleglo. dasi izgleda, da v dogledneiii času glede . Živina Pri letošnjih dobavnih pogodbah /.a vojsko so bile dosežene za govedino tele cene: Ljubljana 10 Din, Zagreb 9.25, Osijek 9.60, Vršac, Bela' Cr-kva in Pančevo po 10 Din Ljubljanska pogodba je za 3 mesece Za 1 loto pa je bila zaključena dobava po 7.98 Din v Sarajevem. 7.5(1 v Nišu. 7.95 v Skopi ju in 8.50 Din v Belgradu. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke E.J Suborsky & Do. Dunaj.) Prignanih je. bilo 2450 glav živine, in sicer 1576 volov, 425 bikov in 449 krav. Iz Jugoslavije 66. Cene: voli najboljši 2 2.15, I. 1.60-1.90 II. J.30—1.50. III. '1.15-125 Kravo I. 1.30—1.4(1. II. 1—1.20. Biki 1.20-1.50 klavna živina 0.70—1. Promet je bil živahen, za vole I. se jc cena vzdržala, dočim se jo za voh srednje vrste zvišala za 5 grošev, za bike in klavno živino pa za 10 grošev. Hmelj Rezanje hmelja v Češkoslovaški sc je spjoš no začelo in je vreme ueodno. Rastlina je dobri prezimila. V tranzitnem hmelju beleži Zate e le slab promet po 400 600 Kč za 50 kg. Tudi N ii r n-berg javlja zn tranzitno blago slab promet pri nekoliko znižanih cenah. Sedaj notira tranzitne blago 45 —70 mark. Jajca Vkljub temu, da so cene v inozemstvu nazadujoče. je jako težko nakupne cene pri nas temu primerno regulirali. Nekatere izvozne tvrdke kupujejo blago že za hladilnice ter se trudijo, posebno lepo blago, po takih cenah dobiti v roko, katere niso v nikakem razmerju s prodajnimi ranami. Če se pa to navijanje con, katero jo |>opol-noma brez potrebe, ne bo pri prodaji hladilne a blaga pozimi maščevalo, je seveda drugo vprašanje. Povprečna nakupna cena se giblje danes okoli 92 'A pare za komad. MALI OGLAS Vsaka drobna vrstica 1-flO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas . 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Cl 1""' • v ▼ • ■ Službe i jccjo Službo oskrbnika ali hišnika, iščem. Z družino. Nastopim lahko takoj. Naslov pove uprava vSiovenca« pod št. 4263. Moški išče službe kot sluga, nočni žuvaj, pražilec kave ali kaj sličnega. Ponudbe poštno ležeče A. Sever, Št. Vid n. Ljublj. Absolvent gradbene rokodelske šole išče službe poliria. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4288. Učenec za trgov, z meš. blagom, dober računar, iz poštene hiše, se sprejme takoj pr? Plementaš Jožefu — trgov, na Planini, Sevnica. Kupimo Veliko preprogo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Preproga«, Urarski pomočnik perfekten - z večletno prakso - išče službe. — Franc Ferant pri g. Kni-fic, Tržaška 24, Ljubljana Hlapec želi premeniti službo — pošten, priden in trezen, vajen vseh del, tudi konj. Nastop takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4286. Službe išče kot lesni nakupova'ec ali prcjemalec, že vpeljan v lesni stroki. — Naslov pove imrava »Slovenca« pod štev. 4285. Cerovino in slabše vrste hrastovi-no kupim, izdelano ▼ tesane švelerje in rezane daljše švelerje za železnico, brez prevzemanja. - Ponudbe - nujne - pod »Švelerji« upravi »Slov.« IU Prodahlka * daljšo prakso, pridna, l nekaj kavcije, sc sprejme za (akoj ali pozneje Za vodstvo novovpeljane podružnice. Ponudbe pod »Samostojna 56« št. 4178 na upravo Slovenca. Sužkinjo " k oti ■ kam, v starosti !5 do 16 let, sprejmem. -Naslov se izve v upravi »Slovencai- pod št. 4338, Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimam 5 kg Izkoristite priliko dokler trata zaloga. L. Brozovič, | kemička čistiona perja, i Zagreb. Ilica 82 { Vrtnice raznobofne nizke, visoke ter plezalke ciprese, cepljene breskve, spargelnove sadike 2 letne, več tisoč mladega asparagusa, raznovrstnih zelenladnih in cvetličnih sadik. — Raznošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul. 11. 1—14 2. p. čebel dobro zaleženih in z medom preskrbljenih ter v medišču že nastavljenih, proda z ali brez panja Val. J a k e I j, I ahoviče, p. Komenda. Parti - travniki v dobr Čili sta nju, se prodajo na Barju, v bližini ■»Mokaria«. Naslov pove uprava Slov. pod št. 4337. | Majhen avto skoraj nov, »Amlikar«, dvosedežni. takse orost, pripraven za potnika, jako ugodno proda Piajlar, kolarstvo, Ljubljana, Trnovska ul. 25, tel. 34-10. g: Sčftv; '-'V 'pmi > Stanovanja Stanovanje išče priprosla starejša ženska. Malo sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom za maj, iunij ali pa avgust. - Ponudbe upravi Slov. pod šifro »Mirna«. Dve solnčni sobi opremlieni, skupno oddam. Poljanska c. 18, tu. Meblovana soba se takoj odda. - Naslov pove UDrava »Slovenca« pod štev. 4284. Prostovoljna dražba nepremičnin. V soboto, 27. aprila se vrši prostovoljna dražba vi. št. 128, d. o. Jesenice (hiši štev. 18, 70, gospod, poslopja, dva vrta, dvorišče). Izklicna cena 650.000 Din. Posestvo leži ob glavni cesti v sredini mesta Jesenice, v pritličju hiše št. 48 moderna trgovina s 5 izložbenimi okni, v neposredni bližini želez, skladišča, pripravno za veletrgovino. - Dražbeni pogoji se morejo vpoglc-dati pri kranjskogorskem sodišču. I Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Camernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Dvodružinska hiša z vrtom davka prosta, v Ljubljani, za 130.000 Din naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. — Ponudbe pod: -Davka prosta« upravi. Modna trgovina se takoj odda v sredini mesta, ev. sc proda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Modna trgovina« št. 4118 na upravo »Slov.« Županstvo obč. Lancovo naznanja, da bo dražba občinskega lova Lancovo dne 27. aprila ob 9 dopoldne pri sre-skem glavarstvu v Radovljici. Lov se oddaja v najem od 1. julija 1929 do 31. marca 1934. Lovišče je v najbolišem slanju ter eno najlepših na Gorenjskem. Prikrojevalni tečaj moških, damskih oblek in perila. Pričetek dne 10. maja. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. Izdelava krojev. — Zasebno krojno učil:5če, Ljubljana, Stari trg 19. Tvrdka A. VOLK Uubltana. Keslleva česan -4 nudi naicanelo vso vrste ošenlčno moko In druer mlevsko Izdelke Zahteva 'e cenik Dr. O PICC0LI. lekarnar v Ljubljani priporoma pri zapitiu in drugih težko ah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinhuiro Brivnico dobro idočo, prodam. — Naslov v upravi št, 4319. Pekarifo z enonadstr. hišo, vino-točem ali trgovino, na prometnem kraju in dobrim zaslužkom - proda Zagorski, Maribor, Ta-tenbahova ulica 19. Bencin motor Grojnični voz Stiskalnico za seno Tovorni avto Diro na vzmeteh Pletilni stroj Železne blagajne Kopirne preše (Plinski avtomat) Slamo Vreče Razne steklenice Sidra (Anker) proda FRANC STUPICA, železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. Staro litine in drugo železo in stare kovine, kupuje po najvišjih cenah Franc Stupica železnina v Ljubljani — Gosposvetska cesta 1. Vsakovrstno po najvišjih cenab. cERNE, tovelir Ljubljana, VColfova ulica St. 3 Bukova m hrastova drva suha in polsuha, eventu-elno tudi same okroglice kupim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino FRANC OSET Sv Peter v Sav. dol Hazpls Mestna občina ljubljanska razpisuje izvršitev pleskarskega Opremljeno vilo 7 sob na Bledu, na lepem kraju ob jezeru, se ugodno proda radi družinskih razmer. - Ponudbe na oglasni odd. Slov. pod šifro »Vila-«. Majhno posestvo najraje na sitnem v okolici Ljubljane, kupim. - Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod ■»Suho in lepo«. Dvonadstropna hiša v Ljubljani s takojšnjim stanovanicm naprodaj za 240.000 Din. — Ponudbe pod: »Prosto stanovanje na upravo Slovenca.. Kupim ali vzament v najem prometni trgovski ali gostilniški lokal v mestu ali na deželi - v bližini želcznice. Kupim tudi malo posestvo. - Naslov se izve v upravi Slovenca« pod št. 4315. Pozor! Pozor! Ciril Rozman naj takoj javi svoj naslov EDVARDU JONKE, Oplotnica. Izjavljam da moj mož nima povoda svariti pred mojimi dok!ovi, ker me jc tekom j 15 !ct preživljal samo eno leto in ni plačat I zame noben<»va dolga, - I ANA RUPE, KOČEVJE. Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svel'jl ,e naprave. Folo Meycr, Maribor, Gosposka 39. Fotografske potrebščine vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje: Meycr, Maribor, Gosposka 39. Žimmce vseh vrst, spalni divani, otomane, klubove in sa-lo«ske garniture, dobava okenskih zastorov najceneje pri tapetniku Fr. Jager Sv. Petra nasip št. 29. Postrežba solidna. Cene konkurenčne slikarskega dela pri zgradbi nove mestne stanovanjske hiše na Poljanah. — Potrebni olertalni pripomočki in navodila za vlaganje ponudb se dobe v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2/11. Ponudbe je vložiti v gori imenovanem uradu najpozneje dne 30. aprila 1929 do 11 dopoldne Mestni magistrat ljubljanski, Prodajalce za švedske posnemalnlke iščemo Prnrininmo n> 12 me- sečne ooroke TVHna družba Ljubljana, Mestni Irg25 Casjez/čfo pa tudi dobra t ek/ama v •SLOVENCU Ksilolitni tlak polaga „MATERIflL"trg.d.zo. z, Ljubljana, Dunajska testa 36. Izmed sodobnih književnih izdaj no dr. Ivan Prelevi Izdranl spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45-— elegantno vezan Din (tO'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Direkcija državnega rudnika Velenie nabavi dne 30. aprila 1929 ob 11 dopoldne 15.000 ks pšenične moke št. 6 Kavcija po zakonu. — Pogoji pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje St. 3947. Razpis Krajevni šolski odbor osnovne šole v Srednji Bistrici, srez Dolnja Lendava v Prekmur|u, razpisuje v svrho zgradbe novega šol. posBopja izdelavo idejnih skic 1 :200 in generalnega proračuna stavbnih stroškov za 5 (pet) razredov, telovadnico, sobo za pisarno in učiteljska zborovanja ter sobo za učila Pod istim ostrešjem se ima zgraditi s sepa-riranim vhodom tudi stanovanje za upravitelja s tremi sobami in pripadajočimi pritiklinami ter štiri stanovanjske sobe za učiteljstvo. Situacijski načrti in nadaljnje informacije se dobijo pri upravitelju osnovne šole na Srednji Bistrici, pošta Črensovci, žel. postaja Beltinci. Ponudbe naj se vlože do 15. maja 1929. Krajevni šolski odbor v Srednji Bistrici, dne 18. aprila 1929. Za predsednika: Ivan Kreslin s. r., župan. Dolgoletni ravnatelj velepodjetij v inozemstvu, slovenske narodnosti, stednje starosti, z bogatimi svetovnimi izkušnjami, dober organizator in trgovec, z najboljšimi priporočili in tudi nekaj kapitalom, se želi za stalno povrniti v svojo domovino in išče primernega mesta pri kakšnem večjem ali manjšem podjetju z udeležbo ali tudi brez udeležbe, najraje na deželi. Cenjene ponudbe pod šifro »E. K. - Uerdingen« št. 4298 na upravo »Slovenca«. Zahvala vsem, ki so nas tolažili in z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage matere, stare matere in tašče, gospe Marije Kogoj roj. Švigel Zlasti sc zahvaljujemo vsem onim, ki so nepozabno nam rajnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu še posebej Bog plačaj! Logatec, dne 22. aprila 1929. Matija Kogoj, sin. Frančiška, sinaha. Ivanka, Marija, Ana, Franci, vnuki. seinen. oves grahoro domačo lucerno črno deteljo in travna semena dobite pri Fr. Pogačniku, Ljubljana, Dunajska c. 36 Ajdova moka po 5 Din lini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. ®LUTZ in MONOLIT peCi ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji C 0 N Z Altona Bahren feld. Ing. OuzelJ, Ljubljana Vil Telefon "5252 )erne|eva c.5 Telefon >252 Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo naznanja vsem članom tužno vest, da je po kratki bolezni nepričakovano preminul naš blagajnik in zvesti drug prof. Josip Vedra! Bodi odličnemu glasbenemu delavcu, ki je vse svoje življenje žrtvoval glasbeni vzgoji našega naroda, lahka slovenska žemljica1 Pogreb dragega tovariša bo danes (23. aprila) ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnice. Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, v 56. letu svoje starosti, naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod Josip Slavec posestnik in stavb, delovodja. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 24. aprila ob 3 popoldne iz Tacna na farno pokopališče v Šmartno pod Šmarno goro. Tacen - Kranj, dne 22. aprila 1929. Globoko žalujoči ostali. ..-v .''/./tS. GLASBENA MATICA V LJUBLJANI SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NJEN VZORNI SODELAVEC, GOSPOD JOSIP VEDRSLL PROFESOR GLASBE POGREB BLAGOPOKOJNIKA BO V TOREK, DNE 23. APRILA 1929 OB 4 POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNICE. ODLIČNEMU GLASBENIKU ČASTEN SPOMIN! GLASBENA MATICA V LJUBLJANI Občina Šabac potrebuje enega strokovno izobraženega in izkušenega mestnega vrtnarja za ureditev mestnih parkov. Skupni mesečni dohodki znašajo po sposobnosti do 2000 Din. Nastopiti je treba službo takoj po izvršenem dogovoru. Prijave se sprejemajo pri občin, uradu s priloženimi dokumenti do 1. maja 1929. Poslati jih je na: URAD OBČINE ŠABAC. Prostovoljna dražba JT dveh hiš v Hradeckega vasi "•C (pod Golovcem) se vrši dne 24. aprila 1929 ob 3. uri popoldne. 1. Hiša št. 38. Pritlična, priročna za mesarja-prekajevalca. V hiši se nahaja: Stanovanje, prekaje-vavalnica, vrl in dvorišče. 2 Hiša št. 40. Lepa v dobrem stanju, s prav udobnim stanovanjem. V pritličju 2 skladišči. 1 joh in pol lepega vrta in gozda. Pripravno za gostilničarja ali zasebnika Pojasnila daje IVAN ČERNE, gostilničar na Vidovdanski c. 24. in na dan dražbe na licu mesta. Zahvala Za mnogostransko izkazano sočutje ob priliki prerane izgube ljubljenega brata in prijatelja, gospoda Peter Knavs-a poslovodje se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. zdravnikom in častitim sestram za njih požrtvovalnost ob bolezni pokojnika, častnemu spremstvu vojaštva in dravski godbi za turobne žalostinke, gg. pevcem Krakovo-Trnovo za ganljivo petje, Zvezi delovodij in strokovnemu društvu mizarjev za poklonjeni venec ter vsem prijateljem in znancem za spremstvo k njegovemu prezgodnjemu grobu. Ljubljana, dne 22. aprila 1929. Globoko žalujoči ostail. =111=111 I a « N N Np • ai a a h" a 0 Cu K^gs . v S «a •-» o a > sij -2 .2. N 'rK h o ^ U ra . J3 2«Q N •J i .Hn 1 N a' " cl c Q a u □ 25 v. > JS m o nO nO — 'e • 2 00 _ > 5 O -5 Q _J<—3 8. -S « -".Ea. N ^pf- ^ jBifS-S 8 •Iz« - " * r*i m JZK^ Sf j, S^oS™:!! .SaiOJ 'r; Ne verjamem, da bi bili že izsledili, da sva ušla. Pa nama tudi ne more nič škodovati, odvrne Jim. »Zdaj naju itak ne morejo več dobiti. Čoln se je zadel ob obalo in Jim skoči ven. Nehalo je deževati in skozi oblake je prodiralo solnce. Kaj bova pa zdaj naredila?; vpraša Sam. Preoblekla se. Potem pa mora eden od naju iti telefonirat in presneto se bo moral podvizali.« Najbolje bo, da greš to pot ti, Jim, reče Sam zelo ponižno. Jim pa ga udari po rami. Kaj še, bratec! Tudi to pot pojdeš ti. Prav trdno sem namreč prepričan, da te Gadsden drugič ne bo mogel več prevariti.« Gotovo pa bo prežal na cesto, reče Sam. Jim malo pomisli. No, ti pa povem, kaj naredi: Pojdi v Bude z avtobusom! Tega pa ne bo mogel ustavili. To ni slaba misel, prizna Sam. Zate bo pa tudi bolje, da stražiš svoj radio. Če bodo le mogli, ti ga bodo pokvarili.« Bom pa že presneto pazil, da se jitn to nc posreči! Halo! Tvoja teta Sara! Čudno se mi zdi —« Takoj obmolkne, ko se spomni, kaj je Gadsden pravil o Mrs. Traut. Videti je, kakor bi se bala! pravi Sam ves presenečen. Sam je imel prav, kajti čmerni obraz Mrs. Trau-love je bil prav nenavadno čuden videti, ko je stala pri zadnjih vratih in gledala oba fanta; saj je pa tudi kar curljalo od njiju, ko sta stopala gor po klancu. Teta prične takoj ragljati: Kje sla pa zopet bila, to bi rada vedela! Polovice noči se potepata, nazadnje pa prihajata takale domov! Saj pravim: Lepo začenjata! »Bila sva po opravkih, Mrs. Traut, reče Jim nakratko. »Zdaj se greva pa preobleč.' »Lepo, jaz naj pa sušim vse te umazane cape! zavrešči zoprno. Jaz moram sama vse opraviti, vidva pa letata okoli in se zabavata.« Jim pa ji pogleda naravnost v oči in reče: Da, imela sva jako lepo zabavo to jutro!« Nemalo j>a se začudi, ko ženska do ušes zardi, se na rne- Brezmejnc žalosti potrti naznanjamo podpisani v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijatehem in znancem prežalostno vest, da je naš pre-ljubljcni, dobri soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod HUGO LEDI pekovski mojster, gostilničar in posestnik v torek 18. aprila ob pol 8 zvečer, po kratki, težki bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, Bogu vdano umrl. Zemeljski ostanki dragega pokojnika so bili včeraj 20. aprila na župnem pokopališču položeni k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala jutri 22. aprila ob 7 zjutraj v župni cerkvi. Vojni k, dne 21 aprila 1929. Kristina Ledi roj. Fischer, soproga. Ada, Hugo, Hilda, otroci. Sana Ledi roj. Skeza, svakinja. Hans Ledi, brat. Dag-mar, Hansi, nečak in nečakinja. stu zasukne ter odhiti v hišo, ne da bi še katero zinila. Fantoma je strašno dobro delo, ko sta zmetala premočeno obleko s sebe, se krepko zdrgnila, nato pa oblekla suho obleko. Med preoblačenjem sta kramljala in Jim je Samu pravil, kako mu je Gadsden ponudil mesto radijskega telegrafista na potovanju. Sam je kar debelo gledal. Ponudil ti je, to ti je ponudil?! No, veš kaj, večje nesramnosti pa še nisem doživel!« Hitro si obleče suknjo. »Kar oditi moram. Zdaj manjka deset minut do dvanajstih, točno opoldne pa avtobus odrine. Nazadnje bom moral še hiteti, da ga ujamem!« »Ali imaš denar, Sam?« vpraša Jim. Da, saj mi ga niso vzeli. Tudi sporočilo imam še. Jaz torej odrinem, ti pa ostani doma in pazi na radio!« Kdaj se pa vrneš?« Ne morem reči Skoraj gotovo bom moral kaj časa čakati, ker je lahko mogoče, da je profesor r. doma.« »Da, prav lahko mogoče,« pravi Jim. »če boš še zadnji avtobus zamudil, potem bo najbolje, da naja^-meš avto.« Sam pa ga kar debelo gleda. »Jaz! Najamem avto! Saj bi to stalo cel funt!« »Tu imaš denar in naredi kakor ti pravim. Morda te bom še pred zoro potreboval.« Sam odhiti in bil je videti kakor omamljen, Jim pa stopi v radijsko sobo pogledat, ali je vse v redu. Oddahnil si je, ko je dognal, da ni nobena stvar pokvarjena, vendar pa si je rajši izbral varnejšo pot in ni poskušal telegrafirati, ker je čutil, da je najbolje, ako se ne izpostavlja nevarnosti. Tu pa ga Mrs. Traut pokliče h kosilu, zaio gre v iiišo.