Stev. 28 _CENA 20 DIN Ptuj, dne 28. fuiija 1961__Letnik XIV? V L E T U 1^9 6 O v letu 1960 je poslovalo na območju ptujske občine 80 sa- mostojnih gospodarskih organiza- cij, od tega: industrijskih 11 kmetijskih 5 KZ 13 gozdarskih 1 gradbeniških 2 prometnih 1 trgovinskih 12 ♦ gostinskih 12 in obrtnih 23 V letu 1960 je dosegel družbe- ni sektor gospodarstva velik na- predek. Vse gospodarske orga- nizacije so dosegle skupno 27.563,696.000 dinarjev celotnega dohodka, ali 24,3", o več kot v letu 1959, obenem pa so ustva- rile 6 milijard 259 milijonov do- hodka in 3 milijarde 637 milijo- nov dinarjev čistega dohodka. Lo je za 52,7 "/o več čistega dohodka kot v letu 1959. Ta uspeh je bil dosežen le s 14,3 o večjo za- poslenostjo delovne sile, kar po- meni. da se je v letu 1960 znatno povečala storilnost dela. Neto osebni dohodki so se povečali na 1 milijardo 704 milijone dinar- jev, to je za 35,1 ®/o v primerjavi z letom 1959. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na 1 zapo- slenega pa se je povečal od 16,200 dinarjev v letu 1959 na 19.100 dinarjev аЦ za okrog 18 »/o, kar je v skladu s porastom pro- duktivnosti dela, ki je izražena v povečanju narodnega dohodka na 1 zaposlenega za 30 "/o v pri- meru z letom 1959. Navedeni uspehi so rezultat rentabilnejšega in ekonomičnejše- ga poslovanja gospodarskih orga- nizacij v letu 1960. Rentabilnost pc.djetij se je povečala od 14,5'Va na 24,5 " o, kar pomeni, da je na vsakih 100 dinarjev vloženih sredstev bilo ustvarjeno 24,5 di- narjev dohodka. Ekonomičnost poslovanja pa se je izboljšala povprečno za 7 "/o. Na 100 di- narjev proizvodnih stroškov je bilo v letu 195P ustvarjeno 122,7 dinarjev, v letu 1960 pa 131 dinarjev vrednosti proizvod- nje. Uspehi celotnega gospodar- stva v občini so tem pomemb- nejši. ker so bili doseženi z ra- cionalnejšim izkoriščanjem ob- stoječih proizvodnih zmogljivosti, boljšo preskrbo s surovinami, smotrnejšo organizacijo dela in z uvedbo stimulativnejših oblik nagrajevanja. Nove proizvodne zmogljivosti niso odločilno vpli- vale na povečano proizvodnjo in povečanje narodnega dohodka, ker so se povečale le za 7 '/o in ker so bile le delno v obrato- vanju (TAG in melioracije). Iz razdelitve doseženega čiste- ga dohodka je nadalje razvidne, da se je večina gospodarskih organizacij ravnala po načelih dobrega gospodarja, saj so v sklade podjetij vložile skupno 927 milijonov dinarjev ali 2,7 krat več sredstev kot v letu 1959. Sredstva čistega dohodka za sklade podjetij so se v razmerju do narodnega dohodka povečala povprečno od 7,4®/« na 11,8®/«, medtem ko se je skupni osebni neto dohodek v razmerju do na- rodnega dohodka relativno zmanj- šal in sicer od povprečja 21,6 ®/n v letu 1959 na 19,3 ®/o v letu 1960. V letu 1960 so se bistveno spremenili tudi materialni odnosi delitve narodnega dohodka med skupnostjo in podjetij v korist delovnih kolektivov. Leta 1959 je delovnim kolekti- vom ostalo na samostojno razpo- laganje 2 milijardi 382 milijonov dinarjev ali 29 " o narodnega do- hodka, v letu 1960 pa že 3 mili- jarde 637 milijonov dinarjev, to je 31,1 ®/o skupno ustvarjenega narodnega dohodka v občini. To pomeni, da se je v letu 1960 znatno povečala skupna materi- alna osnova delavskega samou- pravljanja v občini in to ne samo absolutno ampak tudi relativno, to je v odnosu do narodnega do- hodka. INDUSTRIJA v letu 1960 je industrija pove- čala rentabilnost od 11 na 22 «/o, kar pomeni, da so bila vložena sredstva bolj racionalno izkori- ščena kakor v letu 1959, razen v Tovarni perila »Delta« Ptuj, kjer se je rentabilnost zmanjšala za 14 o v primerjavi z letom 1959. Ekonomičnost poslovanja se je v industrijskih podjetjih povečala povprečno od 124 do 134 ®/o, kar je za 3 ®/o nad doseženo povpreč- no ekonomičnostjo gospodarstva v občini. Na povečanje ekono- mičnosti v industriji je vplivalo ekonomičnejše poslovanje pred- vsem v sledečih industrijskih podjetjih; TGA, TVl, TAP, »Peto- via«, Mlekarna, Opekarna. Tek- stilna tovarna in Tovarna strojil, medtem ko se je v »Delti« in »Lesu« (zaradi podražitve stro- škov proizvodnje) ekonomičnost zmanjšala v primerjavi z letom 1959. Na povečanje proizvodnih stroškov Je vplival predvsem po- rast cen surovinam in pomožnega materiala, delno pa je povečanje proizvodnih stroškov in s tem zmanjšanje ekonomičnosti posle- dica visoke iztrošenosti produk- cijskih (osnovnih sredstev). Iztrošenost osnovnih sredstev postaja iz leta v leto vedno bolj pereč problem. Pojavljata se hkrati fizična iztrošenost alj fi- zičha zastarelost in ekonomska zaostalost osnovnih sredstev. Po- vršen pogled v analizo zaključnih računov kaže, da je stopnja spo- sobnosti osnovnih sredstev v in- dustriji dokaj ugodna, saj znaša 82 »/o. KMETIJSTVO v panogi kmetijstva so anali- zirana tri kmetijska gospodarstva in podjetje Agrotransport. Iz zbirnih podatkov zaključnih ra- čunov je razvidno, da je ta pa- noga družbenega sektorja gospo- darstva dosegla v letu 1960 za 45 "/o večji dohodek na enega zaposlenega kot v letu 1959. S tem je rentabilnost socialistične- ga sektorja kmetijstva porastla za 55®/o v primerjavi z letom 1959, ekonomičnost poslovanja pa za 7 ®/o. Kljub močnemu količinskemu povečanju kmetijske proizvodnje in kakovostni spremembi materi- alnih odnosov v delitvi dohodka v korist podjetij, se kmetijska gospodarstva še vedno niso iz- motala iz specifičnih problemov. Povprečni mesečni neto osebni dohodei< je nizek. V letu 1960 je znašal 15.200 dinarjev na enega zaposlenega. Nezadosten čisti ' dohodek sta v letu 1960 ustvarila kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje«, Kidričevo. OBRT Obrtna podjetja in obrtne de- lavnice so v letu 1960 dosegla 1.682 milijard dinarjev ^celotnega dohodka ali 58 odst. več kot v letu 1959. Število zaposlenih se je povečalo od 840 na 1043, to je za 29 odst.. To pomeni, da se je produktivnost dela v obrti povečala za 14 odst., tako da je povečanje povprečnega mesečne- ga neto osebnega dohodka na zaposlenega od 15.000 na 16.000 dinarjev ali za 7 odst. ekonomsko utemeljeno. Razmeroma nizke akumulativne so bile v letu 1960 predvsem sle- deče obrtne delavnice: siviljs'xa delavnica, krojaštvo »Moda«, krojaška zadruga, splošno čev- ljarstvo in »Pletarna«, ki so ustvarile najnižje osebne dohod- ke na zaposlenost v občini. TRGOVINA Trgovska podjetja, s sedežem v Ptuju, so v letu 1960 ustvarila 6.263 milijarde dinarjev prometa ali 12,8 odst. več v primerjavi z letom 1959 in pri tem dosegla 318 milijonov dinarjev čistega dohodka, ali 35 odst. več kot v letu 1959. To pomeni, da se je akumulativnost trgovine v letu 1960 nekoliko zboljšala. K temu je delno prispevalo (7 odst.) eko- nomičnejše poslovanje tako. da je rentabilnost porasla od 20 odst. na 24 odst., to je za eno petino. Kljub delnemu f>orastu akumula- tivnosti (skladi podjetij so se po- večali od 2,1 na 6.1 milijona, to je za 186 odst.) pa trgovina ni izkoristila vseh možnosti akumu- liranje. Tako so »Panonija«. »Iz- bira« in druge trgovske gospo- darske organizacije ostale brez sredstev za modernizacijo ' loka- lov. Trgovska podjetja so nasproto- vala povišanju najemnin za tr- govske lokale, ki zna.ša le pov- prečno 150 dinarjev za 'Svetovni mir je ogrožen! Pomagajte!< Čeprav je Varnostni svet ukrepal polovičarsko, saj je le predlagal, da se br'-ijoči strani umakneta na izhodišč- ne položaje, ni pa hotel niče- sar slišati o bodočih pogajanjih in o umiku Francozov, je raz- prava pred svetom toliko po- membna, ker je spor v Bizer- ti prerasel okvire francosko- tuniškega spora. Postal je med- narodni. torej tisto, kar niso hoteli Francozi, zato pa hoteli Tunizijci. Burgiba je že ob prvih strelih povedal, da voja- ški poraz ne bo nič presenet- ljivega, saj šteje tuniški narod komaj štiri milijone ljudi, za- to pa bo zagotovljena politič- na zmaga. Čeprav so boje ustavili, pro- blema še niso rešili, kajti Francozi so odkrito kršili do- ločila Varnostnega sveta o umiku na izhodiščne položaje. Sedaj že govorijo o tem, c' bi problem ponovno sprožili pred Varnostnim svetom. Pri bizertski aferi ne smemo prezreti dejstva, da Francozi nimajo T rokah nobenega spo- razuma, ali pogodbe, ki jim za- gotavlja pravico do oporišča. Zakaj so potem še v Tunisu? Francija je priznala neodvis- nost dežele pred petimi leti in povedala, da bo v doglednem času evakuirala svoje čete. Še- le leta 1959 so umaknili voj- sko iz o«talih delov Tunisa. Ta- krat so obljubili, da bodo eva-^ kuirali tudi Bizerto, toda od- lašali so tako dolgo, da je pri- šlo do vrhunca. Sedaj тогл^> Francozi požreti svojo blisko- vito zmago s sramotnim pora-* zom. BERLIN IN VOJNA Zadnji Kennedyjev govor preko radia je napovedal ob- čutno povečanje ameriške voj- ske in to kar za milijon ljudi. Z mrzlično naglico nameravajo Dovečati svoje vojaške zmog- jivosti. Oboroževalni stroški so sedaj mnogo večji, kot v času korejske vojne. Vse to počenja plaščem obrambe Berlina. Ali lahko pride do vojne, ali ne? Olgovor bo ostal odprt do zadnjega t ■ nutka, kajti ameriška poliiika. do Berlina je polna prcKtislo. vij. Na eni strani govorijo, da nè bodo odstopili niti za korak in ,da sodijo morebitno eno- stransko mirovno pogodbo Sov - jetske zveze z Vzh^no Nem- čijo za neveljavno, na drugi strani pa zopet neuradno pra- vijo, da je takšna pogodba edino normalna zadeva. Celo pokojni Dulles je nekoč go- voril, da bodo pristali na kon- trolo pri prehodu v Berlin. Kaj bodo storili? Bodo tve- gali klasično vojno brez atom- skih bomb in raket z jedrski- mi ^ glavami? Ali ne odpira takšna vojna vrata atomski vojni? Kdo bo prvi pritisnil na gumb? Le mrzlično politično delo nerazvrščenih dežel bo lahko preprečilo vojno, ki grozi člo- veštvu. Ovineh v Spuhlji zopet zahteval prometno nesrečo Na ovinku v Spuhlji je prišlo v sredo 26. julija, ob 14.50 do težje prometne nesreče, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Ob tem času je privozil v meri proti Varaždinu iz Ptuja tovornjak s prikolico — Mer- cedes Avtotransportnega pod- jetja >Vojvodina« iz Novega Sa(la. Šofer očividno ni mogel zvoziti ostrega ovinka. Zaneslo ga je na desni rob cestišča, kjer se je težko naloženo vozi- lo prevrnilo. Kot rečeno, nesreča ni za- htevala človeških žrtev, mate- rialna škoda pa je občutna, ker je bil tovornjak polno nalo- žen, prav tako tudi prikolica z raznim električnim materi- alom (elektromotorji, fliior. cevi itd.). V četrtek zjutraj je bil pre- vrnjen tovornjak še vedno ^a cesti, ker ga dvigalo prejšnji Han ni moglo zaradi prevelike teže dvigniti. V četrtek je prišlo močnejše dvigalo, ki je cesto ponovno v celoti usposo- bilo za promet. Zavod za pros- vetno -pedagoško službo v Ptuju Glede na ustrezne predpise morajo ustanoviti občinski ljudski odbori zavode za prcv svetno-pedagoško službo. Obči- ne lahko po teh predpisih ustanovijo zavode sporazumn"» glede na možnosti in ])otiebe za več občin hkrati. Tako sta se tudi Občinska ljudska (кЉо- ra Ptuj in Ormož sporazumela o ustanovitvi takšnega skup- nega zavoda. Zavod bo deloval za napre- dek in izpopolnjevanje vzgoj- nega in izobraževalnega dela na šolah, šolskih centrih, cen- trih za strokovno izobraževanje delavcev ter drugih izobraže- valnih in vzgojnih zavodih za- radi pedagoških navodil učite- ljem, vzgojiteljem in inštruk- torjem v podjetjih ter zaradi nadzora nad pedagoškim delom šol pri uresničevanju njihovih vzgojnih in izobraževalnih na- log. Sedež zavoda bo v Ptuju. Odprava osnovne šole „Jožeta Lracka,, v Ptuju Svet za šolstvo pri občin- skem ljudskem odboru Ptuj je nedavno razpravljal o ukinitvi osnovne šole >Jožeta Lacka« v Ptuju ter ta svoj predlog dal v razpravo tudi občinskemu zboru ljudskega odbora. Svoj predlog je utemeljil s tem, da je ta šola v isti stavbi s šolo >Toneta Znidariča«, da obe šoli uporabljata iste kabinete, zbor- nico. pisarno in druge prosto- re. Tako druga drugo ovirata pri delu, medtem ko bi isto delo laže opravljal en zavod. Tudi oba kolektiva sta raz- pravljala o tem predlogu ter so se vsi strinjali z združitvijo. Občinski zbor je izrazil svo- ie soglasje s teni predlogom sveta za šolstvo, vendar je za dokončno rešitev tega vpraša- nja pristojen Izvršni svet Ljud- ske skupščine, ki bo na ustre- zen predlog občinskega ljud- skega odbora pravočasno odlo- čil. Poimenovanje po Jažetu Lac- ku bo dobila driigij prosvetna IIstanova v Ptuj11. Lunine spremembe in vremenska napoved Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 29. julija do 5. avgusta 1961 Zadnji krajec bo 3. avgusta ob 12.48 uri. Spremenljivo' vreme: vroče, plohe in nevihte. Lepo vreme ne bo trajalo več kot po dva dni. Obiščite MARIBORSKI TEDEN od 29. julija do 6. avgusta 1961_ Velika prodaja blaga za široko potrošnjo po znižanih cenah. Vsak dan ^ ob 17. in 20. uri zabavni program z modno revijo. Sodoben zabavni park. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 2Д JULIJA 1^61 Ekonomske enote in de itev dohodka po delu (Nadaljevanje) Vsa m-Tiia, ki so določena v pravilniku osebnih dohodkov, ima- jo pri obračunu enako veljavo, kar pomeni, da morajo biti takš- na. da jih je možno preračunati na enotni imenovalec, t. je. na dinair ah tcčke. Merila za ugotavljanje osebnih dohodkov V pravdb:iku o delitvi osebnih dohodkov se najprej podrobneje določijo merila za ugotavljanje osebnih dohodkov posameznih or- ganizaci.iskih enot in nato podrob- na merila, po katerih se ugotavlja dieilež (.Josajmeznih delavcev pri de- litvi sredstev osebnih dohodkov. Ta msriLa so: 1. vrednost delovnega mesta — dela Vrednost delovnega mesta ozi- roma dea je lahko določeno v točkah ali dinarjih, vendar ne predstavlja nobenih stalnih me- sečnih a'i umih postavk, temveč je le merilo za vrednotenje delov- nega mesta oziroma dela. Vred- nost delovnega mesta oziroma dela lahko določimo na dosedanji cačin t. j.: 1.) »po občutku«, kar pomeni, da kolektiv določi razmere med vrednostjo, posameznih delovnih mest. ne da bi se spušča', v po- drobne analize elementov, ki vpli- vajo na zahtS'vnost posameznega delovnega mesta, ali pa 2.) na podlagi skrbno priprav- 5jene in izvršene analitske ocene, pri kateri se ne upoštevajo osebe, ki cpravljâ.io posamezne vrste del, ampak sp samo ocenjujta vrsta dela in delovno mesto. Pri določitvi vrednosti delovne- iga mesta se upoštevajo a) zah- tevnost, b) težavnost dela, c) od- govornost, d) de'ovne razmere na delovnem mestu ter druga merila, ki pripomorejo, k praviini delitvi osebnih dohodkov oziroma vred- notonjai dela. Tista podjiitja, ki smatrajo, da so sedanja razmerja med vred- nostjo delovnih mest po doseda- njih tarifnih postavkah (če so bi- da upoštevana delovna mesta in ne osebe) pravilna, lahko vzamejo to kot osnovo, ker so ta razmerja praktično že rezultat osemletne- ga vsklajevanja vrednosti delov- nih mest. Vrednost deJovnega me- sta oziroma dea naj bo pas^tav- Ijena tako, da ima večje število delavcev res občutek, da je ta vrednost ekvivalent vloženega de- ÌA. to .te vseh pogojev delovnega mesta in da ni med temi neso- razm-rij, ki bi vpMvaile na delav- ce in povzročale občutke r.epra- \4!пе ocene ali -/rednotenja. 2. norme Z uvajanjem nagrajevanja po kompleksnem učinku so nekateri smatrali, da ле preneha."« potreba po uporabi norm dela kot merila individuanega uspeha. Sevda je tako naziranje zgrešeno. Vse do takrat, dokler bo individualna ko- ličina dela meri'o razde'itve po 197. čl. Zakona o de'r^niih razmerjih pa je to še. toliko časa morajo obstojati tudi norme. S pravilnikom jo trebi do"očiti kod in na kak n^č^-i lahko določa delovne norme, akordne Dostavke, individualna -ì'ì skutiincke akorde. Za doloČ3TT>D teh m'dl bo potreb- no Še parrei iTirv^no'niexwti .«istem delovnr'h norm in M ло .samn ad- ministrativno — tahnigno. amoak predvsem nb Vodelovan^u vseh čls-^i^v k'^^'-ktiva. 3. Usoeh oroanizsrMske pnotp U?Deh oriani7acijske enote po- ineni. da ločeno unotavljamo no obratih ^ali druaih ekonomskih enotah uspeh poslovan ia. Pod tisnehom ooslovania maniših enot pojmujemo običajno v prakst razliko med normiranimi ali planskimi stroški in med dejan- skimi stroški za določen obseg poslovanja. Seveda pa lahko smatramo za uspeh poslovanja manjših enot tudi čisti dohodek, vendar se sre- čamo pri tem s problemom, kako ovrednotiti storitve in polizdelke, kj jih enote medsebojno izvršu- jejo ali izdelajo za končni izde- lek, kateremu prizna tržišče pro- dajno ceno in je ta rezultat dela vseh oddelkov. Če želimo ugotav- ljati čisti dohodek ločeno po or- ganizacijskih enotah, potem je nujno, da uvedemo takoimenova- ne obračunske cene, kar pomeni, da je predviden dobiček soraz- merno porazdeljen med organi- zacijske enote in so obračunske cene določene tako, da zajamejo tudi kalkulativnj dobiček. Način ugotavljanja uspeha je za proiz- vodne obrate različen od načina ugotavljanja uspeha za pomožne in takoimenovane predračunske enote. 4. Skupni uspeh podjetja Skupni uspeh podjetja, to je ustvarjen del čistega dohodka, ki ga je kolektiv po določbah pra- vilnika namenil za osebne dohod- ke, se ugotavlja na osnovi meril in določb pravilnika o delitvi Či- stega dohodka. . . Razen teh načelnih določb, naj bi vseboval Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov še druge določ- be, ki jih mora imeti pravilnik že kot samoupravni akt trajnej- šega pomena. Pravilnik o razde- litvi osebnih dohodkov naj bi v širših potezah vseboval sledeče določbe: 1. Splošne določbe — firmo podjetja, značilnost njene notranje organizacije, na katerih temelji osvojeni način razdelitve osebnih dohodkov, z navedbo ekonomskih enot, po katerih se vrši razdelitev in podobno. 2. Načela o osebnem dohodku de- lavcev — na kratko Iznesti osnovna načela o osnovnem dohodku de-r lavcev, o čemet je bilo zgoraj govora. To morajo biti uvodne določbe v nadaljnjo razčlenitev osebnih dohodkov. 3. Način ugotavljanja osebnega dohodka delavca in povezovanja njegove višine z a) individualnim uspehom de- lavca. b) uspehom ekonomske enote, C) uspehom gospodarske orga- nizacije kot celote •. Tu je potrebno opisati ves me- hanizem ugotavljanja osebnih do- hodkov poedinega delftvca. 4. Ugotavljanje odnosa v vredno- sti delovnih mest (s prilogo ta- bele popisa delovnih mest in z navedbo njihove vrednosti). — največ določb pravilnika se bo nanašalo na definiranje poe- dihih osnov in meril individu- alne udeležbe v razdelitvi sred- stev za oseh^e dohodke, začen- ši z odnosom vrednosti delov- 'hih mest, paf do meril konkret- "nih rezultatov poedinih delav- cev. Vrednost delovhih mest se izkazé s pomočjo tabele, ki vse- buje nazive delovnih mest in dinarjih; Najboljše je. da se delovna mesta izkažejo po eko- nomskih enotah. Tu je treba navesti tudi določbe o postop- ku za ugotavljanje vrednosti uvajanja novih delovnih mest ali spremembe vrednosti seda- njih radi spremembe tehnolo- škega postopka. Pravtako se tu lahko navede kdaj se lahko v iz- jemnih primerihF odstopa od ugo- tovljene vrednosti delovnih mest (ko želi podjetje dobiti kakšnega posebnega strokovnjaka) itd. Viktor Makovec (Dalje prihodnjič) Spremembe v družbenem planu in proračunu Na zadnji seji Občinskrica ljudskega odbora Ptuj je bil na dnevnem redu pole;; o- a- lepa, kakor smo že omenili v našem sestavku s seje v pred- liodnji številki nasej,'a lis^i, tudi predlo? odloka o spre- membah družbenega plana in pod posebno točko (Inevnega reda tudi poseben predlog od- loka o spremembah in dopol- nitvah proračuna občine Ptuj za letošnje leto. Do sprememb v planu je prišlo na podlagi zakona o ob- veznih rezeri^ah skladov in odloka o spremembah in dopol- nitvah zveznega družbenega plana za leto 1961, ki ju jo sprejela Zvezna ljudska skup- ščina dne 9. jimija t. 1. Po teh predpisih se omr' i- je s planom predvidena inve- sticijska potrošnja. Zato je bi- lo potrebno spremeniti tista določila družbenega plana ob- čine, ki razporejajo sredstva občinskega investicijskega sklada in .občinskega sklada za šolstvo. Tako je prišlo pri trošenju sredstev investicijskega sklada občine v letošnjem letu do sprememb v tem, da bo т i^ • dustriji na razpolago za i' -e- sticiie le 12,000.000 din name- sto predvidenih 19.900.000 din, V kmetijstvu 50,000.000 din uà- mesto predvidenih îT.mOOO di- narjev, v prometu nič namesto predvidenih 10,00().()()0 din, v trgovini 800.000 namesto pred- videnih 7.800.0"0 din. v gostin- stvu i:,000.0(X) namesto pred- videnih 16,000.000 din in v obrti 22,165.000 namesto pred- videnih 25.942.000 din. V občinskem skladu za šol- stvo pa se bodo dohodki spre- menili takole: dotacije i- pr • računa 275,388.000 din namesto 289,818.000 din ter ostale spre- membe, da bo sklad ' ončno razpolagal s 407,288.(M)0 din na- mesto predvidenih 398,018.000 dinarjev. SPREMEMBE V PRORAČUNU Glede na 2. točko odloka o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega pl a za leto 1961 mora občina Ptuj к1- vesti 10 odst. dohodkov v po- sebno proračunsko rezervo, ki je v letu 1961 ne sme pc-ab'ti. To je pomenilo, da je г л1а za isti odstotek znižati svoje proračunske izdatke. Stanovanjska zakonodaj a (Nadaljevanje) II. Podstanovalstvo Stanovanjska pravica vsebuje tudi pravico nosilca te pravice, da del svojega stanovanjskega prostora dà v podnajem kateri- koli osebi in tako upostaVi pod- stanovalsko razmerje. V zakonskih določilih je po- svečeno {X)dstanovalskemu raz- merju precej pozornosti ter mu je dan precejšen pomen, ki naj bi imel pri reševanju stanovanj- skega problema pri sedanji krizi pomembno vlogo. Prav tako ima podstanovalsko razmerje od- ločilno vlogo pri likvidaciji so- stanovalskih razmerij, katerih negativne posledice so dobro znane. Največja prednost pod- stanovalskega razmerja nasproti sostanovalstvu je v tem, da je sostanovalstvo prisiljeno raz- merje, ki sili ljudi, da proti svoji volji žive v skupnem stanova- nju, medtem ko se zasnuje pod- stanovalsko razmerje prostovolj- no. Po drugi strani pa je pod- stanovsko razmerje zelo ugoden instrument za reševanje proble- mov presežka stanovanjskih prostorov: uporabnik stanova- nja, katerega stanovanjski^ pro- stor nI racionalno Izkoriščen, lahko vzpostavi podstanovalsko razmerje, s čimer racionalno uporabi svoj stanovanjski pro- stor, hkrati pa si zagotovi do- datne dohodke. Razen tega je podstanovalstvo družbeno nujno potrebna kategorija, ker so nam- reč cele skupine prebivalcev, ki so lahko samo podstanovalci: študenti, samci obeh spolov Itd. Res je, da mnogi nosilci stano- vanjske pravice Izkoriščajo pod- stanovalca z neprimerno viso- kimi odškodninami, ki jih me- sečno zaračunavajo, vendar bo tudi to vprašanje re.ieno, ko bo občinski ljudski odbor sprejel predpis, ki bo določal višino na- domestila za uporabo samskega stanovanjskega prostora, kakor tudi maksimalna nadomestila za druge storitve, ki jih nudi nosilec stanovanjskih pravic podstanovalcu. Razen tega Ima lahko nosilec stanovani?klh pra- vic samo na podlael dovolienia .stanovanjskega organa večie število podstanovalcev, kot to določi občinski ljudski odbor. V tem primeru se šteje, da se ukvarja z dajanjem prostorov y uporabo podstanovalcem poklic- no, zato mora plačati razen dav- ka od dohodka tudi zvišano na- jemnino, ki jo predpiše občinski ljudski odbor. Teh predpisov občinski ljudski odbor ni sprejel, zato se zaenkrat še nosilec sta- novanjskih oravlc In podstano- valec pogodbeno dogovorita O" svojih pravicah In dolžnostih ter drugih obveznosti, ki nastajajo iz podstanovalskega razmerja. III. Sostanovalska razmerja Sostanovalec je nosilec stano-^ vanjske pravice glede tistih sta- novanjskih prostorov, ki jih uporablja kot sostanovalec. Da bi se preprečile negativne po- jave, ki jih povzroča.io sostano- valska razmerja, se po določbah zakona o stanovanjskih razmer- jih ne smejo upostavlti nova so- stanovalska razmerja, vendar sedanja sostanovalska razmerja še ostanejo, če pa eden sostano- valec preneha uporabljati pro- store, se ti prostori ne dajo v uporabo novemu sostanovalcu, temveč jih dobi sostanovalec. _kl ostane v stanovanju ob pogoju da jp stanovanje racionalno iz-, koriščeno. Pravni položaj sostanovalca je enak položaju nosilca stanovanj- ske pravice (pravica do trajne '"^orabe stanovania. pravica so- delovanja pri družbenem uprav- ljanju hiše. pravica do zame- njave stanovanja in upostavlfp^r podstanovalskega razmerja). Te pravice seveda pripadajo sosta- novalcem z omejitvami, k! Iz- hajajo iz same narave so.etano- vaiskega razmerja. Tako je po- trebno za jemanje podstanoval- cev soglasje ostalih so.stanoval" cev. medtem ko lahko stano- vanjski organ odkloni zahtevo enega .sostannvpVa za zampnla- vo stanovanja, če temu naspro- tujejo drugI sostanovalci raradl tesa, ker bi se z zamenjavo sta- novanja njihove Stanovanjske razmere znatno poslabšale. Iz navedenega ie razvidno, da le težnja za Mmnrpišnjo likvi- dacijo sostanovflsklh razmerij, iz katerih ooposto izhajajo naj- boli nesocialnl odnosi. III. Družbeno upravljanje ' stanovanjskih hiš - Hišni sveti kot organi druž-. benega upravljanj^ stanovanj- skih hiš so bill formirani pred več kot petimi leti pred Izdajo stanovanjskih zakonov, t. j. ta-- krat, ko smo tudi na drugih področjih družbenega življenja začeli prenašati funkcije uprav-' Ijanja na družbene organe. Ven- dar so bili hišni sveti po svojem nastanku In razvoju nekoliko specifična oblika družbenega' upravljanja, ker niso bill for- mirani samo v hišah, ki so bil.e^ družbena last. temveč tudi v na- iemnih zgradbah, ki so bilo lasi ' državljanov. Hišni sveti se torej niso pojavili samo kot instru- ment proti birokratlčnlm tež- njam na področin stanovanjske- ga sklada, temveč tudi kot sred- stvo za omejevani? zasebne last-- nine in za prenrečevanje izkori-. ščanja stanovalcev. Novi hišni sveti, ki so bili vo- lieni orvič v lotu 195P'60. «n kn^ organi dnižbonepa upravlianja nrenehali irrrati vlogo omejeva- nia zasebne lai;tninp na nodročiu H'ïni sveti SP poiavljaio «rd^i kot normalna oblika v uprav- ljanju družbene lastnine v skla- du z načeli naše socialistične demokracije. Razen hišnih svetov, katerim se pristojnost in odgovornost znatno razširi, se upravljanje stanovanjskih hiš v družbenem upravljanju prenese na stano- valce same, dočim poslovne stavbe upravljajo organizacije, ki jih uporabljajo. Zato mora vsaka stanovanjska hiša v druž- beni lastnini imeti kot organa družbenega upravljanja zbor stanovalcev in hišni svet. Stano- vanjske hiše v državljanski last- nini upravljajo lastniki sami. • Zbor stanovalcev ima vlogo skupščine, ker ga sestavljajo vsi ix>lnóletnl stanovalci (tudi pod- najemniki). Kot tak pomeni naj- višji organ družbenega uprav- ljanja stanovanjskih hiš. Zbor stanoválcev""'ópra'^lja svoje za- deve ña sestanku, na katerem mora biti navzoča večina polno- letnih stanovalcev, sklepe pa spféjema z nadpčlovlčno večino prisotnih stanovalcev. V svoji pristojnosti ooravlja zbor stano- valčev naslednje zadeve: (Nadali^x-anie na fi. stranO Nepotrebna smrt matere več otrok v ptujsv^; oolnlci je 28. janu- arja letos nenadoma umrla M. A. iz Kidričevega. Sndnomedjcinski izvedenec je ugotovil, da je vzrok smrti izredno težka sepsa, ki je nastopila v zvezi z nasilno In ne- strokovno prekinitvijo nosečnosti. V kazenskem postopku, ki je isledil ugotovitvam se je ugoto- vilo, da je bilo pokojna M. A. ma- ti šestih otrok. Letos januarja je opazila, da je znova v tretjem mesecu nosečnosti Namesto, da bi se za odpravo telesnega plodu obrnila na zdravniško komisijo, ki bi ji po proučitvi družinskih in socialnih razmer prav gotovo o- dobrlla odpravo plodu v zdrav- stveni ustanovi pod zdravniškim nadzorstvom, se je odloČile za kriminalni splav. 25. januarja se je oglasila pri svoji sestri H. M. v Kidričevem in jo prosila, naj ji posodi cpvko — kateter češ. da si bo sama odpravila plod. ker ne ' želi imeti otroka. Ne da bi po- mislila na posledica, je v/ela H. M. iz zidne omarice kateter, kjer ga je bila svoj Čas pustila neka podnajemnica jn ji ga izročila. Zaradi okužbe, ki si jo je povzro- čila z uporabo tega pripomočka, je bila že naslednji dan v bolniš- nico. kjer pa ni bilo več pomoči in je naslednji dan na posledicah zastrupitve umrla. Medtem, ko je morals pokojna M. A. svojo nepremišljenost pla- čati z življenjem, se je morala njena sestra H. M zaradi pomoči pri odpravi telesnega plodu, s kn- tero je posredno pomagala pri za- strupitvi. zagovarjati pred Okrož nim .sodiščem v Mar'boru in Nla obsojena na tri mesece zapora. Ker pa je obdolženka že razme- roma stara, mati petih otrok in precej bolehna. ji jp sodišče izvr- šitev kazni odložilo za dobo ene- ga leta. Ta primer tragične smr- ti. ko je šest otrok izgubilo ma- ter. znova kaže. da so nekatere matere, ki zaradi nosečnosti za- idejo v težak položaj, premalo poučene o pravicah, kj jim jih v takih primerih nudi naša družba. ^□□^□□□□□□О1хозпаа1х1пао[хзиииииш0попх]ппоа Ze sedaj mislimo na setev! Pridelki žit z mnogih naših parcel nikakor niso zadovoljivi. Vzrokov za to je več. Vsekakor mnogi kmetovalci pozabljajo na pravilo, da je tre- ba seme pred setvijo očistiti in razkužiti. To je pogoj dobremu žetvenemu pridelku. Treba je upoštevati, da navadni čistilni stroji ločijo in čistijo žito veči- noma po velikosti zrn, medtem ko je potrebno, semensko žito očistiti na strojih, ki razbirajo zrnje po velikosti, teži in obliki, to se pravi na selektorjih; le tako dobimo kakovostno semensko blago, ki bo dalo bujne posevke in velike hektarske donose. Da bi omejili in preprečili Sir-- jenje bolezni, zlasti snetljlvostl na žitnih posevkih, je potrebno, žito pred setvijo razkužiti. Zito lahko razkužimo na suhi ali mokri način. Po prvem načinu namakamo žito v strupenih raz- topinah, po drugem pa ga po- mešamo s strupenimi praški. Prvi je zamudnejšl in težji, ker je treba žito ix) razkuževanju osušiti. Za mokro kot za suho razkuževanje uporabljamo ke- mična sredstva z Istimi oznaka- mi in s to razliko, da so nekatera pripravljena na delovanje kot raztopina, druga pa kot prah Pri namakanju žita splavajo vsa slaba, bolna in manjvredna zrna ifa površino ter jih lahko odstra- nimo. Z mokrim razkuževanjem opravimo nekak&nò dodatno či- ščenje semenskega žita, tudi sa- mo razkuževanje je temeljiteje, ker tekočina ovlaži vso površino zrn, medtem ko pri zapraševanju lahko ostanejo deli semena ali celo cela zrna nerazkužena. Pri mokrem razkuževanju pšenice ali ječmena vzamemo na 100 litrov vode 100 gr. ceretana aH germisana. Podobno sredstvo je abavlt. modre galice, ki jo po- nekod še uporabljajo, pa ne pri- poročam. V raztopini ceretana ali germlsa so klice v kakšnih 30 minutah docela uničene. Raz- grnjeno sušeče se žito je potreb- no večkrat premešati. Posušene- ga ne s.ipamo nazaj v vreče ali drugam, kjer je bilo pred raz- kuževanjem, ker se lahko po- novno okuži. f S lOftl tekočine lahko razku-i» žimo 300 kg semenskega žita, vendar moramo imeti priprav- ljenih še kakšnih 501 sveže raz- topine za eventualno dolivanje r'Szkužlla. Vsekakor moramo nrl tem delu paziti, ker so razkuže- valna sredstva hudi strupi. Inž. Egon Zoreč Dobra moka za dober kruh Tržna inšpekcija v Ptuju je v začetku letošnjega leta prejela več pritožb s strani Individual- nih potrošnikov zaradi nekvali- tetnih pekarskih izdelkov pekar- .skega podjetja »Vinko Reš« Iz Ptuja. Nastal je resen problem v zvezi s preskrbo pekarskih iz- delkov glede kvalitete. Iz tega vzroka je tržni inipektor bil pri- moran, izvršiti kontrolo v dveh pekarnah in sicer v pekami na Ormoški cesti in v Lackovi ulici. Kontrolni pregled je bil oprav- ljen letòs 8. marca. Toda slaba kvaliteta kruha in žemelj ni bila krivda pekarn samih, kajti ka- kor so same izjavljale, ne mo- rejo izdelovati boljših pekarskih izdelkov, ker često prejemajo od lastnega mlinskega obrata slabe mlinske Izdelke. Anallznl vzorci, vzeti v pekarni na Ormoški ce- sti, so pokazali, da moka tipa 400. moka z oznako Og in ržena moka tipa 950 ne ustrezajo pred- pisani kakovosti za pečenje pe- karskih izdelkov. Rženo moko je podjetje nabavilo pri Mlinskem podjetju v Murski Soboti, ven- dar kljub temu samo odgovarja za nepravilnosti, kjer je iz ne- primerne moke peklo rženl kruh, ne da bi se o kvaliteti moke prej prepričalo. Istega dne je tržna Inšpekcija izvedla prelskromanjkljivo vzet vzorec s stra- ni tržne inšpekcije, ker so vzorce jemali le iz ene vreče in bi po (Nadadipvanip na Л stran i Kadri-osnovno vprašanje socialistične preobrazbe kme- tijstva o. dvigu-kmetijske proizvod- nje,.o uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, q modernih strojih za obdelovanje zemlje in pospravljanje pridelkov veliko govorimo in pišemo. Vse- рте- malo pa poudarjamo In skrbimo 'za ljudi, ki naj bi takšno kmetij- ;.sko proizvodnjo vodili. Izobra- ževanju kmetijskih proizvajalcev posvečamo vse premalo skrbi. ! Nedvomno je Kmetijska šola v Turnišču pri Ptuju na našem območju prvo žarišče strokov- nega izobraževanja bodočih kmetijskih proizvajalcev. Letos ,je zapustilo to šolo 31 ab.solven- tov, v prvem letniku pa jih je 37 in so sedaj na praksi. To je že lepo število. Pri vpisu novincev pa se opaža, da nekatere izrazito kmečka področja, kot je Gorlš- .nlca, Videm, Trnovska vas. Jur- šlncl. Markovci. Ormož In druga ne dajo mladine v kmetijsko šolo, čeprav je to ravno za ta področja zelo potrebno. Tudi kmetijska gospodarstva premalo skrbijo za svojo bodočo kvali- ficirano delovno silo. Učenci si pridobijo v šoli teo- rijo in prakso, torej to, kar jim je potrebno. Sola želi In hoče vzgojiti takega kmetijskega stro- kovnjaka, ki se bo tvorno vklju- čil v kmetijski proizvodni pro- ces. Petletni načrt računa z veli- kim efektom dela kmetijskih strokovnjakov. Sredstva, ki jih naša skupnost vlaga v kmetij- stvo, so velika. Le dovolj števi- len in strokovno podkovan ka- der bo s.posoben, vse te naložbe res tudi gospodarno In z vidikov uvajanja socialističnih proiz- vodnih ter družbenih odnosov pravilno Izkoristiti. Predavatelji Sole se trudilo teoretični pouk čim najtesneje FK)vezatl s prakso. Učencem omogočajo svoje pridobljeno teo- retično znanje sproti preveriti pri praktičnem delu v proizvod- nji Zavedajo se, da tista teorija najpozitivneje vpliva na doje- manje sprememb, mnenj In na- vad učencev, ki ima svoje po- trdilo tudi v praksi. Zato je iz leta v leto večji poudarek na na- zornosti pouka. Tako se učenec že med šolanjem čuti proizvajal- ca In gleda po odhodu Iz šo'.e na uspehe, ki jih je spoznal In do- segel pri praksi, kot na nekakš- ne splošne norme za delo v pro- izvodnji. Povezavi teorije z de- lovno in življenjsko prakso slu- žijo tudi razni seminarji, krožki, vaje, predavanja In prizadevanje organizacij, ki delujejo na šoli. Kmetijske organvacije. kme- tijska gospodarstva in zasebni kmetijski proizvajalci bodo naj- znatneje prispevali k uresniče- nju petletnega načrta, če bodo oravočasno poskrbeli za nove kadre v kmetijstvu. Se enkrat naj poudarimo: sle- herni učenec te šole ima pravico in možnost, nadaljevati šolanje na srednji kmetijski šoli in po- stati kmetijski tehnik S to kva- lifikacijo ima tudi možnost na- daljnega šolanja na višjih kme- tijskih šolah. Ini. Egon Zoreč p ru J, DNE 28 JULIJA 1961 Stran 3 Ob 20-letnící vstaje SrcdHht borci la svobodo Dne 15. aprila 1941 se je vrnil v Središče inženir Polde Berce, na svoj dom. Zaposlil se je v kamnolomu na Humu, da bi bilo man] sumljivo njegovo delo za osvoboditev. Njegova žena uči- teljica Milena je začela navezo- vati stike z znanci in sorodniki in jih pripravljati na upor proti okupatorju. V krog pobornikov za svobodo sta Bercetova pri- tegnila Lojzko Berce, mlado di- jakinjo in Poldetovo sestro, Franca Ožeka, Karla Klobučarja, Jožeta Horvata, Štefana Horvata, brivca Šavoro in Jožeta Goloba. Tudi iz vrst Slovenskih fantov so še pridružili OF Jože in Tone Filipič ter Bogdan Konrad, od nacionalistično usmerjenih in po- litično neopredeljenih pa Milan Haložan, Ivan Hanželič, Franc Horvat, Franc Jurjaševič, Matija Veselko, postajenačelnik Štampar in drugi. Iz Maribora je prinašal Hanželičev sin Ivan, vajenec v kovinski stroki, ilegalni tisk. V Središče je prihajal iz Jastrebcev na Kogu profesor Jože Kerenčič na sestanke OF, ki so se vrstili od maja dalje. •Bercetova' hiša je bila shaja- lišče ilegalcev in aktivistov. Avgusta je prišel v Središče tudi sekretar KP za ljutomersko okrožje Štefan Kuhar-Boris. Po njegovi smrti je postal sekretar KP za ljutomersko okrožje Ke- renčič Jože. Njegova kurirja sta bila brat Slavko in dijakinja Mi- lena Bokša-Boža. V središko-ljutomerskem pre- delu je bil organizator OF tudi Vinko Megla, krojaški pomočnik od Tomaža pri Ormožu, ki so ga leta 1938 sprejeli' v SKOJ v Za- grebu, kjer je zelo predano delal za pravice delavskega razreda. Aprila se je umaknil zaradi kompromitiranosti v domači kraj in se povezal s Kovačem, vodi- teljem OF v Prekmurju in Ku- harjem voditeljem OF v ljuto- merskem okolišu. Naznatna napaka huda nesreča Nedaleč od letališča v Mo- škanjcih se je v ponedeljek, dne 24. julija pripetila hujša letal- ska nesreča. Jadralno letalo, ka- terega je vlekel motorni avion, se je v višini 70 metrov odpelo in strmoglavilo proti tlom. Pilot jadralnega letala, Viktor Selin- èek, doma iz Lancove vasi 65. je sicer poskxoáal letalo uravnati, vendar mu to ni uspelo. Nekaj trenutkov pozneje se je letalo nedaleč od drevesa zarilo v zem- ljo. Pilot letala je dobil težje po- škodbe na hrbtenici (nalom treh vretenc!), njegov spremljevalec, inštruktor Ivan Tihec iz Celja pa je dobil le lažje podškodbe po roki. Na letalu je nastala pre- cejšnja materialna škoda. Na mesto nesreče je takoj privozil ambulantni avto, ki je ponesre- čenca prepeljal v ptujsko bolniš- nica. Stanje Ivana Tiheca se je že drugi dan zelo izboljšalo in je brez posledic zapustil bolnišni- co. Tudi stanje Viktorja Selinška ni več tako nevarno. Dopisujte v Dobra moka za dober kruh (Nadaljevanje s 2. strani) njegovem mnenju morali jemati Vzorce iz več vreč. Res pa je, da je tržna inšpekcija vzela vzorec le 12 ene vreče, vendar je bila Vsa moka proizvedena istega dne, kar je bilo razvidno iz etiket. Zaradi tega ni zgolj samo slu- čaj, da bi bila moka samo v eni Vreći slaba. Dejstvo je, da je podjetje zagrešilo napako (ka- kor je razvidno iz analiziranih borcev), ki bi lahko dobila večji <^bseg, če ne bi tržni organi pra- J^časno preprečili izdelovanje in peciva iz neustrezne ^okè. Tržni inšpektor je prijavil ï>odjetje »Vinko Reš« senatu za ^s'ekrške v Mariboru ter je po- ®topek že v teku. Zveze s Ptujem, Mariborom, Ljutomerom in Prekmurjem Ljutomerom in Prekmurjem Sredi avgusta so Nemci iskali brata dijakinje Milene Bokša- Božo. njeno mamo in učitelja pri Ormožu. Vinko, Milenin brat jim je namreč pobegnil iz ptuj- skih zaporov. Da bi Vinka, spra- vili na' varno, je Megla poslal Božo v Juršince, k dr. Špindlerju, ki je povedal, da bo Vinko dobil v hosti pri Pragerskem vodiča za pot k partizanom na Do- lenjsko. Avgusta so Nemci aretirali BOŽO, njeno mamo in učitelja Tomažeja pri' Tomažu. Izpustili so jih čez tri tedne. Boža je po vrnitvi domov stopila v ilegalo in postala kurirka, ki je povezo- vala osvobodilno gibanje ptujske- ga, ljutomerskega, radgonskega in prekmurskega predela. V Ptu- ju je bila javka pri inženirju Cvahteju na Ljutomerski cesti, na Moti pri Nadi Rajhovi, v Radgoni pri Jemcu, v Mariboru v mali trgovini pq magdalenski cerkvi. Milena je hodila tudi v Celje, kjer je bila javka v slaščičarni Golaš in pri Alenki Gabrovec. Pri Alenki je našla Boža Toneta Žnidariča, ptujskega predvojnega komunista, ki se je leta 1936 pridružil španskim borcem proti fašizmu. Oktobra je odšla Boža s Kerenčičem v Radgono, no- vembra pa v Ormož, kjer je sre- čala »Bojana«. Tedaj so v Mari- boru aretirali nekatere člane OF in zveza je bila prekinjena. Ku- har je odšel v Maribor, da bi po- stavil novo zvezo, a prijeli so ga in ga čez 14 dni ustrelili bilo je 17. novembra 1941. Na Kog*u: peterokrake zvezde Na Kogu so ob prihodu Nemcev uporni Slovenci okrasilj hiše s peterokrakimi zvezdami in z emblemi KP. srpi in kladivi. Nemcj so bili zelo ogorčeni. Jože Kerenčič je avgusta 1941 pripra- vil sestanek s pristaši osvobo- dilne misli v G. Radgoni. Do sredine avgusta sta Kerenčič in Kuhar skupno delala na Ijuto- mersko-radgonskem področju. Jože Kerenčič je v dcmačem dobil za OF zanesljive sedelavce, delavca Boga Pokrivača iz Jastre- bec, Rudolfa Zabavnika, kmečke- ga sina iz Jastrebec, svojega brata Alojza, mehanika v Ptuju in še nekatere. Kerenčiča so no- vembra 1941 aretirali pri stricu na Pesnici. V roke okupatorja so padli še drugi poborniki za svo- bodo iz središkega okoliša. Oku- pator je leta 1941 ustrelil iz sre- diškega predela osem talcev, ve- liko pripadnikov OF pa je poslal v taborišče. Z aretacijami je na- daljeval leta 1942. padli so novi talci, v nemških taboriščih pa so umirale žrtve od gladu in bo- lezni. Veliko bi še lahko napisali o upornikih proti okupatorju iz leta 1941, napisali smo le nekaj drobcev iz dni trpljenja, iz dni hudih preizkušenj našega naroda, iz zgodovine prvih junaških upor- nikov, med katerimi so nepo- zabna imena velikih junakov Jo- žeta Lacka, Jožeta Kerenčiča in Vinka Megla — narodnih herojev ter drugih pogumnih borcev za svobodo, Franca Osojnika, Rudija Žnidariča, Franca Peršona, Herce- ga. Arnuša, dr. Špindlerja, Miha Anžela, Bercetov, Skaleta, bratov Rešev in še mnogih, ki so med prvimi umrli v boju proti fa- šizmu. V. R. Vloga KP v ptuiskem okraju pred letom 1945 Leta 1940 sta na konferenci KPS v Zalogu postala člana CK Jože Lacko in dr. Potrč, kar je pomenilo veliko priznanje. Januarja 1941 je partijo pre- tresla množična aretacija nje- nih članov, ki so jih poslali v koncentracijsko taborišče v Medjurečje v Srbijo. Iz Ptuja so odšli najaktivnejši. Zaradi močno utrjenih pozicij KP v stari Jugoslaviji in njeni izvežbanosti v ilegalnem delu je KPJ po prihodu okupatorja zmogla nadaljevati svoje ilegal- no delo, ga razširiti med široke množice, ki jih je KP zajela v narodnoosvobodilno gibanje. Dne 27. aprila so v Ljubljani ustanovili OF slovenskega naro- da. Nemci so maja 1941 osnovali hajmatbund in vermanšaft, iz- gnali na Hrvaško in v Srbijo okoli 1200 zavednih Slovencev, mnoge pa poslali v Nemčijo in Avstrijo na prisilno delo. Ven- dar je organizacija OF rasla iz dneva v dan. Padali so talci; ljudi, ki so bili osumljeni .sode- lovanja z OF, je nemški okupa- tor pošiljal v taborišča. 2e leta 1941 so padli v gestapovske roke komunisti: Kerenčič, Rudi Ilec, Koželj, Lovrenčič. Cučka so iz- selili. Bezjak je pobegnil v Ljubljano, v ilegalo so odšli Lacko, Kramberger in Osojnik, zelo načitan kmet. ki ga je za komunizem pridobil Jože Lacko. Decembra 1941 se je začel skri- vati Kramberger in postal pro- pagator OF. Tehnika KP v Ptu- ju, ki je pred vojno tiskala leta- ke proti hitlerizmu, je prenehala delovati. Tiskarja Murna so za- prli. Zvonko Sagadin, ki je teh- niki pomagal, je odšel iz Ptuja, Vilhelma, ki je tudi delal v teh- niki, so Nemci izselili. Okupator je izselil tudi Cučka, v vojno ujetništvo so odpeljali dr. Po- trča. Ostala je le peščica komuni- stov, ki so mogli delati za osvo- boditev. Postojanke pa so padale druga za drugo. V Novi vasi so zaprli Nežko Krambergerjevo in njeno hčerko. Decembra 1941 so zajeli tam ilegalca Jožeta Murna iz Trbovelj, na Kogu je padel Kerenčič, v Središču Bercetovi. Leta 1942 je KP doživela nove neprecenljive izgube: padla je Slovenjegoriška četa in z njo trije brati Reši, Kramberger. Za- vec, nato pa narodni heroj Jože Lacko, ki so ga zverinsko ubili v ptujskih zaporih, nato delavka Olga Meglič, v taborišču je umr- la mladinska sekretarka Anica Kaučevič, stara 19 let, Mileno Berce iz Središča so ustrelili. Do konca leta 1942 je padlo 86 tal- cev, med njimi nad 30 komuni- stov. KP PO LETU 1942 Izgledalo je brezupno, vendar ni bilo tako. Čeprav je padlo to- liko žrtev, je narodnoosvobodilno gibanje raslo po prvem zatišju, po množičnih deportacijah po- leti in v jeseni leta 1943 zopet nanovo. Sprva počasi, zaradi preplaha in zato. ker je ostalo le nekaj komunistov še na svo- bodK ki so znova razširili krog sodelavcev OF, V KP so stopili novi neustrašeni borci: Jožko Golob, študent iz Zlatoličja, Fr. BeLšak-Tone, študent iz Mureti- nec, mlada trgovka Mimica Le- gvart-Nataša iz Stojnc, šivilja Štefka Kolarič-Grozdana iz 2ab- jeka, Ida Zadravec-Nada, dija- kinja iz Male Nedelje, ki je pred vojno hodila v ptujsko gimna- zijo, med vojno pa je delala na uradu za delo v Ptuju, in še drugi. Od časa do časa sta leta 1943 prihajala v Ptuj komunista-or- ganizatorja OF Cvetka Praprot- nik-Stefka in Tone 2nidarič- Stefan, ki sta odšla iz ptujskega okraja januarja 1941, ko je OF zajela že vse predele ptujskega okraja. Od starih komunistov, ki jih okupatorjeva roka ni dosegla, moramo imenovati Zenko Saga- din. Zvonka Sagadina in Milico Vučak, ki so začeli z letom 1944 zopet živahno delovati za OF. Poleti (18. junija) 1941 so osno- vali okrožni komite KP. v kate- rem so bili Milko Golob-Jožko, Franc Belšak-Tone, Franc Bel- šak-Simon. Zenka in Zvonko Sagadin; pozneje se je komite ojačal z novimi člani. Komite je menjaval svoje postojanke. Spr- va se je shajal po I4ujskem po- lju, pozimi pa je bil v Halozah pri Bolfenku. nato se je pomak- nil proti Kočicam. Zelo aktivna aktivistka okrožnega komiteja je bila mlada Milena Bokša-Boža, ki je delala za OF nenehno od leta 1941. Iz skojevskih vrst so padle učiteljišnice: Velena Osole, Vidka Alič m Anica Kolarič, vse tri je okupator ustrelil. Naloge okrožnega komiteja KP za ptujsko področje so bile: nad- zorovati in dajati smernice za delo OF, skrbeti za mobilizacijo v NOV, za zbiranje potrebščin za NOV, oskrbovanje TV postaj, ki jih je bilo v ptujskem okraju pet, podrejenih relejnim Unijam Slovenije, skrbeti za razpečava- nje tiska, za formiranje NZ, SP2Z. ZSM, VDV. Do konca so padale žrtve iz ko- munističnih vrst; od vseh poli- tičnih organizacij je utrpela KP največ žrtev, žrtvovala na brani- ku narodnega obstoja največ svojih članov. Le redki komunisti so pred okupatorjem klonili, ker so jim j muke vzele razsodnost in pogum Večina je tako pogumno prena- šala muke okupatorja, kakor se je pogumno borila proti nasiliu. za mir in socializem. V R. ČEZ DOBER MESEC: OILNeiiisriiiisgieiiii žganih pijač in sadnih sokov v Ljubljani Mednarodni vin.^ki sejmi v Ljubljani vzbujajo že vrsto t živo zanimanje poslovnega sveta. Ti sejmi, so se uvelja- vili zlasti zaradi objektivnih kriterijev, ki jih zastopajo v ocenjevanju predloženih vzor- cev mednarodne komisije de- gustatorjev, sestavljene iz uglednih enologov.' V minulih letih so najbolje ocenjeni vzorci vin hitro našli pot na svetovna tržišča, zato lahko pričakujemo tudi od letošnje- ga mednarodnega vinskega sej- ma. da bo izdatno vplival na hitro in solidno blagovno iz- menjavo na tem proizvodnem področju. Imenovanje ocenjevainih komisij Zvezni organizacijski odbor za letošnji mednarodni sejem vin. žganih pijač in sadnih so- kov je že imenoval medna- rodne komisij degustatorjev za predložene vzorte v^ri in sadnih sokov, v zadnjih dneh pa je bila imenovana tudi ko- misija za ocenjevanje žgaii.h jijač. ki so novost v programu letošnjega vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ocenjevanje predloženih vzorcev bodo komisije opra- vile dovolj zgodaj, tako, da na večer pred otvoritvijo le- tošnjega sejma poslovnemu ^vetu že znani rezultati oce- njevanja. V dneh od 1. do 8. avgusta bodo ocenjevali vino, od h. do 8. avgusta žgane pi- jače, i>d 8. do 10. avgusta ^a sadne sokove. Za letošnje ocenjevanje vzor- cev vin je določen naslednji mednarodni sestav komisije degustatorjev: Predsednik: ing. Veliniir Vučković, direktor enološke po- staje Vršac; člani: (leorges Georgeakopoulos, direktor gr- škega vinarskega inštituta. Ly- kovrysi-Kiphissia. Athènes, Grčija; Roger Auvray. sodno priznani izvedenec za vina. Pariz; Coinineiidatore htefano Zaccone. podpredsednik Zdru- ženja italijanskih enologov, Italija; dipl. ing. Hans Sshratl. Zvezno ministrstvo za kmetij- stvo in gozdarstvo. Uuiiaj; dr. Heinrich Fahrn.scln)n, Zveza nemških izvoznikov vin. Bati Godesberg: ing. Stefan 'leodo- rescu. direktor oddelka za kle- tarstvo Zavoda za vrtnarska in vinarska raziskovanja. Bnka- re.šta; ing. Ivo Ziipanič. enolog. Maribor; dr. ing. prof. Dragi Milisavljević, Agronom.ska fa- kulteta, Nova Sad; ing. Slav- ko Dražic, svetnik Zadružne vinogradniške-sadjarske po- slovne zveze Hrvatske. Zagreb; Žarko Pavlović. načelnik vinar- skega odseka v Zavodu za vi- nogradništvo in vinarstvo, Skopje. Prva razstava sadnih sokov je bila v okviru lanskoletne- ga vinskega .>ejma. Га razsta- va je vzbudila zanimanje šte- vilnega prebivalstva in zanima- nje trgovine, ki je hitro spo- znala. da na tržišču lahko pla- sira ZBieroni večje kr^ii^ine tC'h zdravih in kulturnih i)ijač. la- ko se je tržišče prvikrat se- znanilo z najbolj-šimi dose/ki na tem industrijskem po<-|roč- ju ter pogojilo njegove proiz- vodne naloge. Letošnje ocenje- vanje sadnih sokov bodo opra- vili strokovnjaki, ki imajo v tej proizvodni panogi že bo- gate izkušnje: Predsednik: dr. ing. Franc Adamič, direktor Kmetijskega inštituta LRS, Ljubljana; čla- ni: ing. Franc Bitenc, docent Agronomske fakultete. Ljub- ljana; Milan Pavlović, svetnik- sekretar sekcije za alkoholne in brezalkoholne pijače Zvez- ne zunanjetrgovinske zbornice;, Beograd; .ing. Emilija Letonja, šef živilsko-kemičnega labora- torija CHZ, Ljubljana; ing. Ril tka Jaša, profesor Agronom- ske fakultete, Sarajevo; dr. Delimir Šulc. tehnični direk- tor zadružnega podjetja za proizvodnjo sadnih sokov, kon- centratov in alkoholnih pijač >Stubičanka«, Gornja Stubica; dr. ing. Krunoslav Jakovljević, šef odseka za konzervno indu- strijo pri Zavodu za živilsko industrijo. Zagreb; dr. ing. Vla- stimir Crnčevič. profesor Agro- nomske fakultete. Beograd. Za člane komisije, ki bo oce- ! njevala vzorce žganih pijač, sldakih in rastlinskih ИкегЈел;, likerske coctaile, emulzijske j likerje, punche in sadne deser- te so določeni naslednji člani: Josip Bauman, tehnični vod- I ja Tovarne alkoholnih izdel- ; kov »TALIŠ«. Maribor; Dušan i Milenković, tehnični direktor ! podjetja ŽUPSKI RUBIN, Kru- ! ševac; Antonio Pajer, tehnični vodja pogona podjetja CRI- STAL, Beograd; ing. Ivan Si- mié. šef oddelka za napredek proizvodnje podjetja >MARI- JAX BADEL«. Zagreb; dr. Ri- chard Teltscher, London; Al- bin Zaletel, šef proizvodnje pocTjetja -ALKO«, Ljubljana; Leo Zelinka, »FRUCTAL«, Aj- dovščina. Udeležbo na letošnjem med- narodnem sejmu vin. žganih pijač in sadnih sokov so do- slej prijavile naslednje države: Italija. Francija, Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Ka- nada. Nova Zelandija. Mei ka, Avstralija, Grčija, Romuni'a, Anglija. Španija in seveda Ju- goslavija. Da bi zagotovili sej- mu tudi lesničen komercialni uspeh bo Gospodarsko razsta- višče v Ljubljani kot tehnični realizator tega sejma zahtevalo nd slehernega proizvajalca predloženih vzorcev tudi ustre- zno izjavo, o njihovi dejanski zalogi, io izjavu bo potrdil odg"vorni vinarski inšpektorat. Tako bodo v Ljubljani razstav- ljeni vzorci predstavljali tudi dejanske tržne viske na re bo tržišče moglo računati. Proizvajalci opreme za vinogradniško in kletar- stvo na sejmu Leto.šnji sejem bo pomem- ben tudi zato. ker se bodo na njem predstavili proizvajr'ci opreme za vinogradništvo in kletar.îtvo ter proizvajalci raz- ličnih reprodukcijskih sredstev potrebnih tej industrijski pa- nogi. Stiskalnice za vino, trirni sloji in azbesti, filtri, na- prave za proizvodnjo bistrih in motnih sadnih sokov in kon- centratov, naprave za proiz- vodnjo marmelad, djemov in sadnih pulp, naprave za tr ir- ne sladkorja in špirita ter raz- ne aparature za kemično in-, dustrijo. oprema za mestne in- dustrijski klavnice ter mlekar- ne. menjalci toplote kot gl vni element naprav za pasterizaci- jo in koncentracijo sadnih in zelenjavnih sokov itd. — to je samo nekaj imen iz dolge vrste strojev in mehanizacijskih sredstev, ki jih booslopje je pogorelo do tal, škoda pa znaša nad milijon dinarjev. Vzrok požara še ni ugotovljen, vendar domnevajo, da bi ga mogel povzročiti sta- rejši možakar, ki je tam bival in opravljal gospodarska opra- vila. Dotični je v požaru tudi zgorel. Poslopje je bilo delno zavarovano. HLJ^IOR VSE ZA MIR V Lvonu se je vnel med ted- dy-boyi krvav pretep, v kate- rem je bilo več desetin ranje- nih. Na policiji so takole po- jasnili povod obračunavanja: — Sporekli smo se. komu naj pripade letošnja Nobelova na- grada za mir. TOČNA DEFLNICIJA Ženska srednjih let: »Sem tako mlada kakor prej. samo da me to zdaj stane mnogo več kakor prej.« delovala zadi-uga ter druge orga- nizacije in društva. Toda razen kino dvorane, oziroma sobe, ki edina služi svojemu namenu, drugega znotraj te velike stavbe ni. Pač, je še prodajalna kme- tijske zadruge, vendar le-ta nima pravih prostorov. Nekaj časa je bilo v stavbi še gostišče, ki pa so ga zaradi nerentabilnosti ukinili. Tako sedaj impozantno poslopje čaka, da se ga kdo usmlii in gradbeno dokonča ter preda svojemu namenu. Prav gotovo v Domavi nujno potrebujejo razne društvene in druge prostore, pa tudi stano- vanja. Le zakaj ne uvidijo Dor- navčani, da je treba poslopje končno dograditi? Le njim bo ■služila zgradba, nikomur dru- gemu. Na lanskoletni vinski razstavi Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTl'J. DNE 28, JULIJA 1961 V poslednjih mesecih, odkar Smo v áclstvu začeli uveljavljati novi sistem finansiranja, je bilo v dnevnem in drugem tisku že precej razpravljanja o spreme- njenem materialnem položaju vzgojno izobraževalnih ustanov v prihodnosti. Mnogo je bilo po- vedanega o načinu in oblikah finansiranja žol, o sami tehniki materialne oskrbe šol in celot- nem mehanizmu vzdrževanja' prosvetnih ustanov. Seveda ne gre le Zigolj za ustreznejšo uredi- tev materialnega položaja šol, vsklajeno z našim družbeno eko- nomskim sistemom in družbe- nim razvojem sploh, marveč se s tem porajajo tudi novi druž- beni odnosi v šolstvu, hkrati pa se oblikuje kakovostno nov po- ložaj organov družbenega sa- moupravljanja v šolah, ki se bo bistveno razlikoval od dosedanje vloge in vsebine dela tako šolr skih odborov kot učiteljskih zborov. » V čem je ta spremenjena vlo- ga in vsebina dela organov druž- benega samoupravljanja v šo- lah? Temu vprašanju je name- njeno premišljanje v pričujočem sestavku. Starši pa tudi drugi državljani se nedvomno živo za- nimajo za to in si prizadevajo prispevati svoj delež k oblikova- nju ustrezne družbene vloge šole in k pravilnemu vrednotenju njenih vzgojnih in izobraževal- nih nalog. Spremenjeni način finansira- nja osvobaja šole proračunsko administrativnega dodeljevanja sredstev in tako postajajo samo- stojne družbene ustanove, ki si same oblikujejo svoj dohodek glede na svoje vzgojno in iz- obraževalno delo. To jih osamo- Bvaja in postavlja v enak polo- žaj, kot ga imajo druge družbe- ne ustanove in gospodarske or- ganizacije, v katerih se vse bolj uveljavlja načelo delitve dohod- ka po delu. Novi sistem finansiranja šol odpravlja pristojnosit politično teritorialnih enot nad vzgojnimi in izobraževalnimi ustanovami, kot je bilo to doslej, ko je bila šola republiška, okrajna ali ob- činska in je za svoje delo dobi- vala sredstva iz proračuna poli- tično teritorialne enote. Sola po- staja samostojna in postaja po- vsem nov odnos med šolo in nje- nim ustanoviteljem. Sola je dol- žna izvajati takšen vzgojno iz- obraževalni program, kot ji ga določi njen ustanovitelj (politič- no teritorialna enota, gospodar- ska ali družbena organizacija, finančno samosto.ini zavod, dr- žavni organ ali druga družbena pravna enota), ustanovitelj pa mora za izpolnjevanje nalog šole priskrbeti tolikšna materialna sredstva, da je z njimi zagotov- ljena tista dejavnost šole, zaradi katere je bila ustanovljena. Tako je na primer občinski ljudski od- bor kot ustanovitelj osnovne šole dolžan zagotoviti obvezno osemletno osnovno šolanje iz sredstev občinskega družbenega sklada za šolstvo; prav tako je na primer gospodarska organi- zacija. če je ustanoviteljica stro- kovne šole, dolžna zagotoviti sredstva za njeno o.snovno de- javnost, ki je namenjena šolanju strokovnih kadrov. Zato na pri- mer finansiranje posamezne strokovne šole ali druge vzgojno izobraževalne ustanove ni le na- loga določene občine, na katere območju šola stoji, marveč je to naloga raznih zainteresiranih družbenih činiteljev, ki so dolž- ni v enotnem sistemu zagotoviti stabilno finansiranje šole. Sole bodo potemtakem dobivale sred- stva oziroma bodo imele doho- dek za opravljeno delo. Kriteriji za delitev sredstev šolam bodo izoblikovani na podlagi kategori- zacije šol, slednja pa bo izvede- na glede na potrebe šol in nji- hove delovne pogoje, po norma- tivih za opremo itd., s čimer bo- do vsekakor določena objektiv- nejša merila za normalno delo šole, medtem ko so doslej nered- ko odločali o sredstvih, name- njenih šolam, razni subjektivni kriteriji upravnih organov in omenjene proračunske možnosti politično teritorialnih enot. V prihodnje bo določena tudi obvezna amortizacija šol. opre-, me in učil v okviru sredstev za' osnovno dejavnost šole. Tako bo pgotovljen stalen vir za učila in obnavljanje šolske opreme. S tem pa bomo odpravili tudi eno izmed večjih vrzeli v ustvarja- nju potrebne materialne podla- ge za delo šol. Podrobno določanje letnega proračuna šole, ki ga je potrje- vala pristojna politično teritori- alna enota, bo torej zamenjalo samostojno razpolaganje z do- hodkom, ki ga bo šola dosegla s svojo osnovno dejavnostjo, pa tudi z dodatnimi dejavnostmi, kot so na primer večerne šole za zaposlene, razni izobraževalni tečaji itd. Vsa tako pridobljena sredstva šole bodo tvorila celoto in bodo razporejena po finanč- nem načrtu šole, ki ga bo v so- delovanju z učiteljskim zborom in ravnateljem šole .sprejel šol- ski odbor.. Sola bo lahko usta- novila tudi svoj investicijski, re- zervni ali kak drug sklad. Te novo-sti v načinu finansi- ranja prepričljivo dokazujejo, da bo s tem šolam omogočen svo- bodnejši razmah in da tak po- ložaj šol dejansko ustvarja po- goje za njihov razvoj v samo- stojne družbene u.stanove. S tem pa se seveda vedno bolj krepi pomen organov družbene- ga samoupravljanja na šolah. Novi sistem finansiranja in de- litve dohodka po delu postavlja družbene organe v nov položaj, ker dobivajo mnogo večje in bolj odgovorne pristojnosti. Sol- ski odbori bodo določali delov- ne načrte šol in organizirali nji- hovo delo, vplivali bodo na za- gotovitev materialnih -sredstev in skrbeli za njihovo pravilno delitev v skladu z načeli, ki jih bodo določili. Prav tako bodo morali posvetiti skrb kadrova- nju ustreznega učnega osebja ter vsklajevati dejavnost šol in nji- hove odnose z družbenim oko- ljem, v katerem delujejo. Tako bodo šole tesneje povezane z možnostmi in potrebami komun, gospodarskih organizacij oziro- ma družbenih služb, za katere pripravljajo kadre. Ta spremenjeni položaj šole pa bo ne le poglobil naloge šol- skega odbora, temveč bo utrdil tudi vlogo učiteljskega zbora, ki organizira in opravlja delo v šoli. Učiteljski zbor bo imel odločilno besedo pri oblikovanju kriteri- jev za delitev dohodkov šole, ka- kor tudi pri izvajanju njenega vzgojno izobraževalnega pro- grama, pri izboru učnega osebja in pri vseh drugih pomembnih nalogah šolskih organov. Tako bodo učiteljski zbori dejansko z lastnimi silami razvijali nove družbene odnoise na šoli. Tako ustvarjeni pogoji za delo pa bodo tudi omogočili, da se bodo spo- sobni in prizadevni prosvetni delavci lahko v polni meri uve- ljavili in razvili svojo ustvar- jalnost pri učnovzgojnem delu. Ze ta skopo nanizana proble- matika daje slutiti globoko pre- obrazbo vloge in položaja vzgoj- no izobraževalnega sistema v na- ši družbi, ki se osvobaia držav- noupravnih spon in dobiva naj- širši družbeni značaj. Novi vidiki na tem področju odpirajo najširše možnosti sode- lovanja s šolo tudi vsem druž- benim organizacijam in ustano- vam, ki imajo še poseben inte- res pri vzgoji otrok in mladine ter si prizadevajo, da bodo v šo- lah ustvarjeni potrebni pogoji za pravilen duševni in telesni raz- voj mlade generacije. R L,- Po reviji »Otrok in družina« Človek in vreme Vsaka družina ima svojega vre- menskega preroka. Vreme se bo bržkone spremenilo, če se prebu- ja dedov revmatizem ali če začno skeleti zarasle rane m kurja očesa , postarnega strica. Zelo številni so j na žalost tj nesrečni »človeški barometri«, ki napovedujejo ne-, vihte, odjugo, ohladitev in de- ževje tako, da postanejo sitni, razdražljivi, skratka neužitni za svojo okolico. Ljudje smo, kakor pravijo, I »zračne ribe«. Gibanja in doga-1 janja v našem elementu, v ¡ ozračju, obdajajočem zemeljsko | oblo, vplivajo tako ali drugače na naše počutje in življenje sploh. Ic leta 1820 je neki zdravnik ugotovil zvezo med spremembami vremena in člove- kovim zdravstvenim stanjem. Opazili so tudi, da vremenski pojavi sprožijo nekatere bolezni. Dandanes imajo te bolezni po-1 sebno ime: »meteorotropne bo- lezni«. Z gotovostjo lahko k njim prištejemo trombozo, komplika- cije pri pljučnih operacijah, angino, difterijo, otroško para- lizo, mrtvoud In končno umi- ranje, Sodijo, da so bržkone me- teorotropni tudi vnetje slepiča, izlitje želodčnih čirov in neka- tere ušesne bolezni. Da so to dognali, je bila po-1 trebna dolga vrsta podrobnih i opazovanj. Vprašanja so skupno ' proučevali zdravniki, meteorologi in geofiziki. Tako so na primer raziskovali, kateri geofizikalni vpliv pravzaprav bolezen sproži- jo. Vplivajo činitelji krajevnega pomena: zračna temperatura, pritisk, oblačnost, sončni žarki, radioaktivnost tal in ozračja. Po- membni so tudi drugi vplivi '— prihod vlažnih zračnih gmot, jakost ohladitve, soparjca, odj'j- ga. prehod meteoroloških front, končno pa še razdelitev pritiska ter ozračna napetost in aktiv- nost. Opazovali so posamezne bolezni z ozirom na vse te čl- nitêljè. Dognali so na primer, da se angina pojavi ob nastopu hladnih front. Verjetnost mrtvouda je pri nastopu hladnega vremena dvakrat večja. Vseh teh bolezni vreme ne povzroči, pač pa jih sproži. 2e to dognanje pa pome- ni zdravniku novo perspektivo in vremenoslovcu novo nalogo. Dandanes prenašajo radijske postaje vremenska poročila za pomorstvo, letalstvo, kmetijstvo in »za splošno uporabo«. Nj pa daleč čas, ko bodo vremenske postaje obveščale o bližnjih vre- menskih spremembah tudi bolni- šnice in zdravilišča. V sindikalno politično šolo naj gredo najboljši! Delo in pouk т Sindikalni politični šoli v Ptuju in Л' Maj- šperku je zaključeno. V Maj- šperku je zelo uspešno zaklju- čilo 5-mesečno šolanje 52 slu- šateljev s povprečno prav do- brim uspehom. Sedaj, ko se nahajamo v pri- pravah na sprejem novih slu- šateljev T Sindikalno politič- no šolo, pa se T sindikalnili podružnicah ponovno postavlja vpra.šanjp, koga poslati v šo- lo? Na to vprašanje, bodo lali- ko liitro našli odj^ovor v vseh tistih sindikalnili podružnicah in delavskih svetili, ki s čutom odfrovornosti ])rist(>piijo k na- črtnemu izobraževanju svojih kadrov, ki delajo r izvršnem odboru in v delavskem svetu. Prav tako pa bodo odgovor našli v tistih sindikalnih po- družnicah in delavskih svetih, kjer zato čutijo potrebo, ra- zumevanje, kakor tudi tam, kjer so vodstva podietii zain- terrsirnna. da «e vodilni kadri sinilikninc liodru/.nice in de- lavskega sveta idejno-politiC- no in (lru>bpuo-ckononisko iz- obražujejo. B. F. Prva skupina absolventov Sindikalne politične šole v Ptuju 1960-61 Absolventi Sindikalne politične šole v Majšperku Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 30. JULIJA 6.00—6.30 jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—b.lO Poročila, vremenska na poved in dnevni koledar. 6.30 Reklame. 6.40 V vedrem ritmu. 7.00 Kapoved časa, poročila, pregled tiska in vremenska na- poved. 7.15 Koračnice igra pihalni orke- ster JLA. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe. 8.00 Mladin- ska radijska igra — Sergej .Mihalkov: .Mehikanec. 8.40 Iz albuma skladb za otroke. 8.55 Medigra na kitaro. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.46 Blaž Arnič: Pesem (drugi sta- vek iz klavirskega tria št. 11). 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Nove in stare skladbice Boruta Lesjaka. 10.50 Nedelj- ska matineja. 11.40 Mitja Kreit: Legenda in resnica (reportaža). 12.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.50 Lepe melodije z orke- strom Mantovani. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Melo- dije, ki jih radi poslušate. 16.00 Igramo za vas. 17.00 Športno popoldne. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni zvoki za vse. 21.00 Športna poročila. 21.10 Dmitrij Sostakovič: simioniia št. 10 v e molu. 22.00 Napoved časa, po- ročila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Iz operne zakladnice Georga Friedricha Haendla. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. PONEDELJEK, 31. JULIJA ."5.00—8.00 Dobro iutro fp san eles beni »pored) — vmes ob 5.05—5.10 Poroftla vremenilta napnvrd 'dske nesmi. 20.30 Radiiska ifvn. 21 lanko Gregore: Melanholični nrelndii 21.37 Zvočni ka- leidoskon. 22.00 Napoved časfl. poročila, vremenska nannvcd in pregled sporeda za naslednji dan. ^КРОЛ. ?. AVGUSTA 5 nn — R nn Dohm iutrn fp 'an irta« •^"ni »norpfl'* — "гп"« oh 5 (l'i — 5 10 Pгìrnrf'^ vremen''-" >' —■ koledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved m obvesti!«. 6.30—6.40 Reklame 7.00—7.15 N'apo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11.30 Deset minut iz naše beležnice. 11.40 Ju- les .Messenet: Le Cid — baletna glasba. 12.00 Ansambel Milana Stanteta s pevci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poroči- la, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Ljubiteljem domačih nape- vov. 13.55 Nekaj razpoloženjske glasbe, 19,00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski koledar, 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami. 20.45 Manuel de Falla: Kratko življenje, opera v dveh de- janjih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 3. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro (p san eles- beni ST)»red) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila vremenska napoved «n dnevni koledar. 5.25—5 45 Nekaj domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa poročala pregled tiska, vremenska napoved 'n obvestil«, 6.30—6.40 Rekame 7.00-7.15 Napo- ved časa. poročila vremenska napoved n radijski koledar 8 on Poročila 1100 Zbori Frana Gerbiča. 11.15 Branje za vroče dni — Potopljeni zakladi — II, 11,35 Poljska in sovjetska zabavna glasba, 12,00 Ileana Bratuž poje narodne pesmi, 12,15 Kmetijski nasveti 12,25 Straitssovi vnički. 12.40 Domači napevi l'pod zelenega Pohorja 13.00 Napoved čnsa, noročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega snorcda. 13.15 Obvestila in zabavna gl.isba. 13.30 Poletni nasto- rple, 19 no Obvestila, reklame in za- bavna glasba, 19 30 Kadilski dnevnik, 20.00 Četrtkov večer domačih nesmi in nanevov. ''O.'«" Crnn In He'o. ->0 5" Kaje- tan Kovič: Nove nesmi. 21.30 Lucijan Marila í'cerinnr: Ga'ple — sed^m or- iTcstr^'nih nesnitev 7?.oo yapovcd čas», nornči'a. vrempi'"" "^noved in pregled --poroda 7Л dan. j PETEK. 4 AVGUSTA ' 3.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00 —6.15 Kapoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7,00—7,15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila, 11,00 Sestanek instrumentov, n.40 Otroci po- zdravljajo. 12,00 Makedonske pesmi in plesi. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Me- lodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča. 13 3.î Ariie in dueti iz Mozartovih oper 19.00 Ob- vestila. reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester »1001 Strings«. 20.15 Tedenski zuna- njepolitični pregled. 20 30 Iz del Antoni- na Dvnf*)(a. 21.15 Oddaia o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, no- ročila. vremenska napoved in pregled spored» za naslednji dan. SOBOTA, 5. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro Jutro (p san el«»- beni soo-red! — vmes ob 5.05—5.10 PorO''«'a vremenska napoved «n dnevni koledar 5.25—5 45 Nekai domačih fi П0 —fi.15 Napoved česa poročila pregled tiska vremenske napoved m obvesti'«. R.30—6.40 Rek'eme 7.00—7 15 Kaoo- ved noročila vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 12,00 Vokalni kvartet noie znane narodne pes- mi. 12.15 Kmetiiski nasveti, 12.25 Ve- seli hribovci igraio in polo, 12.40 Or- Uester Alfred Newman. 13 00 Napoved časa. noročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sooreda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Domače glas- bene sfaroiltnosti. 14.00 Pol ure г ve- likimi zabavnimi nrVestri. 19.00 Obvesti- la, reklame in z»havna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik, 20 00 nnm»če viie za uvod " sobotni ''ečT 20.2" Radijska Vomertila — Mark Twain: Pogodba o govedini, ii.n.i MetodHi z» nriieten ko- ncr tpdia оч.оо f;tc.3 poročila, vr^m—icv? n^nnvcd in pregled sporeda za naslednji dan. I;C Í:.NA ZKNA — Si slišal, kakšno ženo je dobil naš učitelj':' Zna sedem jezikov. — Moj bop, kakšen revež! Moja zna samo enepa, |)a nik- dar ne pridem do besede. ClGAV OCK JK BOL.Iši Dva fantka se pogovarjata: — ^foj oče je bogat. — Moj oče jp pameten. — Moj očka je posodil tvo- jemu drnar. — Moj ga j)a ne \ rne. 7AKON L\ L4;BEZP:N Mlado dekle se poroči s sta- rejšim, dobro situiranim žonit- nim kandidatom. Prijateljici popoTnrjata o nagibih, ki so privedli do tega. — Knj mrniš. sr jr poročila iz ljubezni? - - vpraša prva. — S-^vrda - odgovori druga. — Iz ljubezni do denarja... Y Ptuju je Sindikalno ])oli- tično šoln obiskovalo 4' slu- šateljev iz sindikalnih podruž- nic z območja Ptuja. Prva sku- pina 2' slušateljev je šolo z iispoliom zaključila, druga sku- pina 20 slušateljev pa bo šo- lo zaključila v avgustu tega leta. V se|)trmbru nameravajo al)- solvcnti obrh šol organizirati zaključne študijsko ekskurzije in tovariško srečanje s svojimi predavatelji. Letošnje -izkuš- nje in usjjelii, ki so bili dose- ženi v Sindikalni ))olitični šoli v Ptuju in v .Majšperku, so ponovno |)otr(lili, da je tak .si- stem izobraževanja kadrov za delo v sindikatih in organih delavskega samou j)ravl jan ja izredno koristen in nujen. Dosedanji ))o-gram Sindikal- ne politične šole se na j)ri(l<)b- Ijenili izkušnjah izjiopol n ju je in jirilagaja novim |)otrebam našega hitrega družbenega razvoja. Družbeiio-ekoiiomski sektor Delavske iiniver/.e in Občinski sindikalni svet vrši- ta v sedanjem obdobju teme- ljite priprave na i)riČPtek Sin- dikalne i)olitične šole. ki l)o т oktobru jiričela v Ptuju, v •Majšperku in Kidričevem. Predvideva se. da bodo vso tri šolo sprejele 120 sliišatoljev iz sindikalnih ixxlruziiic in de- lavskih s\etov. Zadruge so na slabšem v ptujski občini so se kme- tijske zadruge z združitvijo v močne gospodarske enote si' cer zelo okrepile, imajo pa še številne težave, katerim so pretežno vzrok objektivni po- goji. Eden takih problemov je zadružni odkup. Zadruge razumljivo težijo k temu, da bi si našle na tržišču svoj »prostor na soncu« in tudi s tem zvišale svoj pro- met. Pri tem so nekatere za- druge pokazale dovolj priza- devnosti. Kupujejo na primer svoja tovorna vozila, ker ie- lijo navezati neposreden .Шк s tržiščem oziroma s potrošnimi središči. Tako se skušajo izo- gniti posredovalcem, ki naj- večkrat ne koristijo niti za- drugi niti potrošniku. Precej pikrih razprav je med zadrugami o ptujskem povalno pdjetje je za zadruge nezaželen konkurent. Pravijo, cft» jim povzroča nelojalno konkurenco, ker si le preveč- krat lahko privošči navijanje cen. Močno podletje .Sadjar, im« prsv tisto, ker zadrugam manjka: skladi- šča za sadje, zaloge umetnih gnojjl in drug-.h irfdstev za kmehistvo, predvsem pt ima — v tem času v zadrugah tako pogrešane — zaboje za sadje. «Sidjar« ima baje »am So 000 zabojev. Zadruge so na tako močnega kon- kurenta očitno nejevoljne. Mi orga- niziramo proizvodnjo, borimo se za kooperacijo, dajemo kmetovalcem- ^adružnikom pomoć v raznih oblikah, tak!» veleodkupovalec pa tedaj, ko Je čas, limo pride in zadovoljno od- kupuje, pri tem pa ie navija cene in nam odžira odkup. Tako pravijo nejevoljni v zadrugah. Tudi občin- ski politični forumi v Ptuju razumejo tak enakopraven položaj zadrug ;n razmišljajo, kako bi poravnali »tihi ""^r« med »Sadjarjem« in zadrugami. Slišati je celo nekaj predlogov, da bi »Sadjarja« preosnovali v nekak organ — trgovsko razmeroma slabr> razvitih — zadrug. Tako naj bi po teh predlogih »Sadjar« postal nekaka zadružna agencijska ustanova. Predlog res ni slab. -P- PTUJ, DNE 28, JULIJA 1961 PTUJSKI TÇDNIK Strar» 5 Vloga klasicnicnih vojaških sil v ZDA določeni krogi opozar- jajo na potrebo povečanja oboro- žitve s »klasičnim orožjem«. Po- sebno pozornost so začeli posve- čati posebnim odredom za gveril- sko vojno, ki so namenjeni za borbo proti narodnoosvobodilnim gibanjem. O tej težnji govori tudi intervju ameriškega generala De- ckers, ki ga je objavil znani ame- riški tednik »United States News and World Report«. V skrajšani obliki je ta intervju objavil tudi moskovski list »Zarubežom«. # Se vam ne zdi, da vojak s puško zavzema danes breznačaj- no mesto v vojaških načrtih? — Nekaj časa je naša dežela skrbela v glavnem samo za izpo- polnjevanje nuklearnega orožja za obrambo pred napadom. S tega stališča smo nepravilno zmanj- šali vlogo vojaka s puško. # Izhaja iz tega sedaj neka sprememba strategije? — Da izhaja. Ampak razumeti me morate pravilno. Ne odrekamo se neogibnosti izpopolnjevanja nuklearnih sil, ker jih moramo imeti in morajo biti dovolj moč- ne. Toda nuklearna vojna ne re- šuje vseh problemov. Vojna ni sama sebi cilj. Vodi se zaradi uresničitve določenih ciljev. In če pride do nuklearne vojne bo zadnja odločilna etapa te vojne rešena po mojem osebnem pre- pričanju z vojaškimi silami, ki razpolagajo z orožji, ki jim pra- vimo »klasična sredstva«. 9 Recite general, se vam ne zdi, da dogodki v svetu kažejo, da je nuklearna vojna nemogo- ča? — Že nekaj časa predstavniki armade delijo mnenje, da je voj- na običajnega tipa bolj verjetna kot običajna vojna. Ф Ima to stališče široko pod- poro? — Nova vlada se nagiblje k te- mu. Njeno stališče je podobno stališču vojnih strokovnajakov. Ф Kaj lahko poveste o odnosu drugih držav, med njimi tudi Rusije do tega vprašanja? — O odnosu Rusov lahko po- vem samo to, da so po drugi svetovni vojni napravili veliko konvencionalno oboroženo silo. Ф Okrog 2,5 milijona vojakov? — Enkrat so zmanjšali oboro- žene sile, kar je pripisati zbolj- šanju orožja in vojne tehnike. # Se proti Rusom lahko dobi vojna v Evropi brez uporabe atomskega orožja? — Da, če imamo zadostno šte- vilo konvencionalnih oboroženih sil. Ф In kako zgleda stvar glede teh enot? Je NATO pripravljen za takšno vojno? — Ne. Za sedaj ni pripravljen. V vojni strukturi tega telesa je dosti napak. ' # Ali se te napake povečujejo? — Moram reči, da se z nemški- mi četami te napake zmanjšujejo. Kakor veste, imajo Nemci pod orožjem dvanajst divizij. Kolikor mi je znano, jih je sedem v se- stavu NATO. V tem primeru se bo položaj izboljšal, vendar mo- ramo še precej delati. # Verjamete v aktivnejšo vlo- go Francije? — Francozi imajo ogromne probleme v Alžiriji. Tam je naj- večji del njihove vojske. — Iz sestava NATO so vzeli nekaj svo- jih divizij in jih poslali v Alži- rijo. Kdaj se bodo -te divizije vrnile v Evropo je težko reči. # Lahko Nemci formirajo več — Mislim da lahko. # So Nemci dobri vojaki? — Nemci so izredni vojaki. Ф S kakšnim številom divizij razpolaga ameriška vojska? — Imamo 14 kadrovskih divi- zij. Ф So razdeljene po vsem sve- tu? — Mi imamo 5 divizij v Evro- pi, 3 na Tihem oceanu, preostalih šest pa je razporejeno po ZDA. # Ali udarna moč divizij raste z novim orožjem? — Da. Udarna moč klasičnega orožja hitro ra.lo moramo zlasti v poletnih mesecih varovati pred soncem, toploto, svetlobo in tudi pred neprijetnimi >- nji. Ce nimamo hladilnika, na- devamo maslo v porcelansko ali glineno posodo, ki se s po- krovom ali krožnikom dobro zapira, in jo postavimo na naj- bolj hladno mesto, ki nam je na voljo. Če takega prostora nimamo, postavimo posodo v mrzlo vodo ali jo ovijemo z mokro krpo, ki jo pogosto zmenjamo. Maslo, ki je posfalo žarko, bo spet kolikor toliko užitno, če ga premesimo z lahno soljf- nim mlekom ali pa z vodo l ì smo ji dodali jedilne sode (no- ževo konico jedilne sode na pol litra vode). Surovo maslo in margar' laže odloČimo od papirja, če ! zavitek za nekaj minut polo- ' žimo v mrzlo vodo. Pozimi laze režemo trdo .u- | rovo maslo, čc ovijemo okoli noževega rezila kos ^ rga- mentncga papirja. Nad ognjem ^ maslo ne porjavi tako kmalu, če mu dodamo nekaj jedilnega j olja. I Porjavelo maslo je pos>;bno j slastno, če kanemo vanj malo | limoninega soka. Električni štedilnik. Kako ga ; čistimo? Nikoli ne uporabljaj- ! mo vode. ampak krpo, ki smo jo namočili v mlačni raztopini ■ sode in nato oželi. Ce nam kaj i prekipi po štedilniku, ga takoj osnažimo in ne čakajmo, se ; nesnana prisuši. iCuhalno plo- ] .ščo kdaj pa kdaj očistimo z I drobnim smirkovim papirjem ¡ in jo kar se da tenko namaži- ^ mo z oljem za šivalni stroj. ! Plošče nikoli ne cedimo s pe- i skom, trdo ali nemara celo ko- ' vinsko ščetko. Pološčene dele pogosto pre- mažimo s tenko varovalno plastjo vazclina ali parafina. Precej toka prihranimo, če skrbimo, da so dna posod rav- na. Izbočena dna loncev, tudi aluminijastih, za kuhanje z elektriko niso primerna. Naj- boljša je seveda specialna po- soda, izdelana nalašč za elek- trično kuhanje; taka posoda leži popolnoma plosko na plo- šči. Tudi če kuhamo z majh- nim loncem na zelo veliki pla- šči, zapravljamo tok. Prav tako moramo premiš- ljeno ravnati pri preklapanju. Na številki III zavremo, če ku- hamo naprej, pa takoj nato preklopimo na II ali I. Cc ku- lamo le kratek čas, takoj ko v loncu zavre, obrnemo na n»č. Toplota, preostala v plošči, se lahko porabi za gretje vode za pomivanje. C. s. FORESTER Misterij spalniee Sedaj, ko je preteklo žc sto let. lahko jirijjovediijem o enem izmed škandalov v moji rodbini. Zelo negotovo je, če so leta 1843 mis Forester (imo ji je bilo Kulalija, toda kot najstaroj.ša neporočena hči ic bila samo mis Korester), mis tmily Forester in mis Fiinicc f'orester sploh kdaj pomislile na svet v letu 1943, ko bo pri- občena njihova dogodivščina. Pravzaprav je nepojmljivo, da bi mogle verjeti, da bo sploh kdaj obstajal svet, v katerem se bo njihova zg(Kll)a lahko (Kikrito objavila v tisku, liste čase je bila to stvar narave, na katero se je moglo samo dmaknjeno živ- ljenje: nekoliko so hodile v cerkev, obiskovale so tiste bol- nike, katere se spodobi in je prav, da jih device obisku- jejo, brale so povsem brez- ; osebne romane iz izposojeval- . ne knjižnice, vča.sih pa so tudi vabile druge dame na čaj. ! Enkrat na teden so povabile , tudi nekega moikega. Lahko bi j trdili, da so ta večer (k1 tedna ■ do tedna željno pričakovale. Dr. .\cheson je bil (nobena otl ' starih (lam ni bila tako okriit- ' na. da bi rekla >k srečic, toda | vsaka izmed njih je tako mi- . slila) vdovec, nekaj let starcj- I ši celo od moje prai)ratetc i liulalije. Bil je vnet in sijajen igralec whista, vendar v no- benem oziru ne vnetcjši in boljši (k1 Eulalije, Emily in Eunice. Že leta so se tri ljube stare (lame veselile nedeljske- ; ga večera whista, z vsem ti- | stim ritualnim jiostavl janjem zelene mize, dveh ur neme igre in naposled dvgjset minut kramljanja z doktorjem Ache- , sonoin, niedteni ko je on popil čašo stare madeire. preden jim je voščil lahko noč. Pokojna gospa Acheson je odšla bogu polagat račune okoli 1830, tako da so oni že trinajst let vsak teden igrali partijo whista, preden se je zgodila ta strahota, še dan- danes ne vemo, če se je to pri- petilo Eulaliji, Emily ali Euni- ce, no, pripetilo se je eni izmed njih. Vse tri so se umaknile k počitku, vsaka v svojo po- sebno sobo. in so se že močno približale končnemu stadiju [ priprav, da ležejo spat. To ni- so bile kakšne usahle stare device; ravno nasprotno, bile so precej »težki kosi<, jedrna- tih oblik, s katerimi bi se lah- ko oponašale še omožene /ene. In prav ta teža je bila tisto, kar je prineslo nesrečo eni iz- med njih, Eulaliji, Emily ali Eunice. To noč je tišino v hiši pre- trgal žvenket porcelana in bo- lestno stokanje, pa sta dve se- stri — ne vemo, kateri — pla- nili v svojih domačih haljah v spalnico tretje — njena iden- tičnost je negotova — da sta jo našli, kako močno krvavi spričo težkih ubodov na spod- njem delu telesa, pod hrbtom, .^jijaste črepinje jiorcelana .so ji povzročile resne rane, in to — k največji nesreči — prav na tistih delih, kjer si ranje- na sestra ni mogla sama po- magati. Na pregovarjanje osta- lih dveh sester je zatajila svo- jo sramežljivost samo toliko, da jima omogot'i poskus, kako bi zaustavile krvavitev. Kri la je iz njene oble oblike stra- lovito brizgala po postelji. i — Moramo poslati po dok- fcirja, r^če ena izmed sester, ki sta ji pomagali; ampak že sama mise na to je bila straš- na. — Oh, tega ne smemo! me- ni druga. r- Moramo, pravi spel prva. i — Kakšna strahota! zavpije druga. Medtem pa ranjena sestra obrne glavo in se vplete v po govor. — Nočem doktorja, reče. Umrla bi od sramu. — Pomisli, takšna sramota! doda druga sestra. — Nemara bi mu morali celo pojasniti, kako je do tega prišlo! — Toda izkrvavela bo, je ugovarjala prva sestra. — Raje umrem! vzklikne ranjena sestra in nato — ko jo je preblisnila strašna mi- sel — še bolj okrene glavo. —- Nikdar bi ga ne mogla več pogledati. A kaj bi bilo potem z našim whistom? S tega stališča ni doslej še nobena sestra preinotrila slu- čaja. Ta argument je bil d(v volj močan za popuščanje. Bi- le so pa vse tri zelo zakrknje- ne. In kakor ne vemo, katera izmed njih je bila ranjena, tudi ne vemo, katera izmed njih je našla izhod iz te za- gate, pa tega tudi nikoli ne bomo izvedeli. Vemo, da je mis Eulalija bila tista — ka- kor se ji je tudi spodobilo kot najstarejši sestri — ki je po- klicala služkinjo Deborah, da takoj gre in pripelje doktorja .\chesona; to pa še ne pome- ni, da mis Eulalija ni bila ti- sta ponesrečena sestra. Pone- srečena ali ne, mis Eulalija je bila čisto sposobna, da je po- zvala Deborah in ji naročila, kaj naj stori. Kakor ji je bilo naročeno, je Deborah odšla, pripeljala dr. Achesona in ga (>dvedla т spalnico mis Eunice. No seve- da, dejstvo, da je spalnica pri- padala mis Eunice, še nikakor ni dokaz, da je bila v njej mis Eunice. Dr. .4cheson ni mogel tega na noben način zvedeti. Vse, kar je videl, je bilo neko ležeče bitje, pokrito z rjuho. Sredi rjuhe je bila izrezana luknja, kakšen čevelj široka, in skozi to luknjo je bilo vi- deti ranjeno mesto. Dr. Acheson ni zahteval no- benih pojasnil. Iz svoje črne torbice je vzel šivanko in nit ter se lotil dela. Najhujše ra- ne je zašil, manjše pa izpral in obvezal. Potem se je zrav- nal in spočil svoj sklonjeni hrbet. — Morali bomo pobrati šive, je pojasnil tihemu in mirnemu telesu, ki je brez stokanja, stoično prenašalo šivanje. — Zato bom prišel prihodnjo sredo. Do p.ihodnje srede so gospo- dične Forester ostale ▼ svojih sobah. Nobene ckI njih ni bilo videti na trških uilicafa. Ko je v sredo dr. Acheson potr- kal na vrata, ga je Deborah ponovno spremila v spalnico mis Eunice. Tam je bilo spet ležeče telo z rjuho in izrezano luknjo. Dr. Acheson je začel pobirati šive. — Prav lepo se je zacelilo, je izjavil dr. Acheson. — Me- nim. da ne bo potrebno, da bi se še nadalje ukvarjal s to stvarjo. Telo pod rjuho ni ničesar odgovorilo, česar pa dr. Ache- son tudi ni pričakoval. Dal je še nekaj navodil in odšel. Ve- sel je bil, ko je nekaj dni nato dobil povabilo, napisano s kur- zivnim rokopisom mis Fore- ster: >Dragi dr. Acheson, zelo nas boste razveselili, če pridete т nedeljo kakor po na- vadi na vhist.< Ko je dr. Acheson prišel, je odkril, da se tisto >kakor po navadi« nanaša zgolj na nje- gov prihod, ker je pohištvo v sobi kazalo neko komaj opaz- no, vendar značilno spremem- bo. Trdi stoli — z visokimi na- slonjali — na katerih so sedele tri gospodične Forester, so ime- li vsak na sedežu po eno (jc- belo in udobno blazino. Ni se dalo ugotoviti, kateri izmed sester je bila ta blazina potrebna. "'-an é PTUJSKI TEDNIH ?»TUJ DNE 28 JULIJA" 196Í S tanovanjsl^a zakonodaja ^ (Na