Poštnina platana v gotovini.
Posamezna »levi tka 2 din.
Štev. 20.
Leto II.
THBOVLJE, 13. maja 1949
Na Cvetežu so odkrili spomenik kjer je padel ..Hohkraut Lojze" — revolucionarni borec revirjev
Na Cvetežu pod Sv. Goro se je vršila V nedeljo 8. maja spominska svečanost za padlim borcem, članom CK KPS tov. Lojzetom Hohkrautom. Na mestu, kjer padel v borbi proti fašističnim izdajalcem, mu je bil postavljen lep spomenik. K spominski svečanosti so se zbrali številni predstavniki politične oblasti, sindikalnih organizacij in številno ljudstvo. Med njimi so bili člani politbiroja CK KPS tovariš Sergej Kraigher, najboljši prijatelj Lojzeta Hohkrauta Ribič Alojz, Generalni direktor rudnikov Slovenije in Pečar Otmar, član Okrajnega komiteja KPS Trbovlje. Pri proslavi pa so sodelovali: delavska godba iz Zagorja, Pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj in Pevsko društvo »Vesna« iz Zagorja. Tajnik krajevne Zveze borcev iz Litije tov. Eltrin je poudaril pomen spominske svečanosti ter po nagovoru odkril spomenik tovarišu Lojzetu Hohkrautu. Godba pa je ob odkritju zaigrala him-
Pnd fašističnimi izdajalci je padel v borbi za boljšo bodočnost našega naroda revirski borec Hojze Hohkraut v času najtežje narodno-osvobodilne borbe, ki je bila posebno ogorčena ha Štajerskem.
Lojze Hohkraut spada med začetne borce za bodočo svobodo slovenskega naroda in je svetel vzgled vsem revirskim borcem v današnji borbi pri izvrševanju planskih nalog na izgradnji socializma. Njegovo ime je neločljivo povezano z borbo revirskega proletariata, ki se je v predaprilski Jugoslaviji boril proti takratnim vlasto-držcem. Rodil se je leta 1901. v vasi Sv. Jedert nad Laškim, kot sin rudarja. 2e v mladostnih letih je okusil težo borbe izkoriščanega delavskega razreda. Družina je štela šest otrok, težka je bila borba za kruh. Komaj 12 let star je šel služit za pastirja, da se je lahko preživel. Gospodarju le delal samo za obleko in pod najtežjimi pogoji, zato je tako izkoriščanje že takrat budilo v njem sovraštvo Proti slehernemu izkoriščanju. V revirjih je bil med prvimi, ki so stopili V Komunistično partijo. Ko je bil star 16 let, se je šel učit za kovača v trboveljski rudnik. Prva svetovna vojna je razgibala ves slovenski narod in tudi revirje. Po ustanovitvi KPJ se je tudi on takoj vključil v borbo ter se Priključil prvim borcem naše Partije. Leta 1920. je pričel delovati v SKOJ-u bot sekretar. Delal je s tov. Salamonom, Tončko Cenčevo, Mihom Marinkom, Lidijo Sentjurčevo in s Prista-Vom, ki pa je postal pozneje izdajalec delavstva. Po proglasitvi Obznane in °b prihodu Orjune v Trbovlje je tov. Hohkraut pri uporih aktivno sodelo-yul. Teror, ki je vladal v revirjih, se je stopnjeval in dosegel višek v času največjih kriz leta 1928-29. Takrat je odšel tov. Lojze Hohkraut z ostalimi tovariši, s katerimi je delal, v Franco, ker v Trbovljah ni imel zaslužka. yečina je ostala v Franciji, Lojze pa je moral že <leta 1931. zapustiti Francijo, ker se*je tamkajšnjim oblastem *del nevaren. Trboveljska premogo-
no »Hej Slovani«. Na svečanosti je govoril tov. Sergej Kraigher, član politbiroja CK KPS, ki je v svojem govoru poudaril zasluge tovariša Hohkrauta pri delu v partijski organizaciji v revirjih, orisal njegovo življenjsko pot in naglasil pomen revolucionarnih gibanj v revirjih, na katere more biti sleherni ponosen. Danes se z doslednim izvajanjem pianskili nalog najlepše oddolžujemo spominu velikega borca revirjev, ki se mu z odkritjem spomenika daje vse priznanje.
Nato je govoril še Pečar Otmar, član Okrajnega komiteja KPS Trbovlje. Po njegovem govoru pa sta združena pevska zbora iz Zagorja in Trbovelj zapela žalostinko »Žrtvam«. Med izvajanjem pesmi so številni zastopniki političnih oblasti, ustanov in sindikalnih organzacij polagali vence na spomenik pokojnega Hohkrauta. Z od-igranjem »Internacionale« je bila spominska svečanost zaključena.
kopna družba je vedno bolj izkoriščala rudarje, vrstile so se stavka za stavko. Partija je leta 1934. organizirala eno izmed največjih stavk, v kateri je Lojze aktivno sodeloval. Ta stavka pa ni uspela po zaslugi izdajalcev iz vrst socialdemokratov.
Ko je v letu 1933. prispel v revirje
tov. Miha Marinko, sedanji sekretar KPS, je pričel delati z njim Lojze Hohkraut, delo Partije pa se je v revirjih takrat močno razgibalo. Lojze je organiziral trojke za trošenje letakov, s svojim vztrajnim delom pa je učvrščeval Partijo v revirjih. Posebno težavno je bilo delo 1. maja 1933, ko je Hohkraut s tovarišema Vodekom in Kraljem Rudijem, vkljub močni straži, razobesil na trboveljski opekarni rdečo zastavo. Skrivne sestanke so imeli na Kleku, kjer so proučevali marksistično literaturo in pripravljali in organizirali gladovne stavke.
Hohkraut je moral leta 1934. zapustiti revirje. Odšel je v Rusijo, kjer si je pridobil novih izkušenj. Vrnil Se je leta 1935. ter takoj aktivno nadaljeval delo v borbi za pravice delavskega razreda. Na ustanovnem kongresu KPS, ki se je vršil aprila 1937 na Cebinovem, je zastopal Trbovlje kot delegat. V letu 1939. se je vršila v Trbovljah velika stavka, ki je imela tipično politični značaj, ker so se postavljale poleg ekonomskih, tudi politične zahteve. Vkljub terorju takratnih oblasti politično delo v Trbovljah ni prenehalo, borba se je. vedno 'bolj zaostrovala. Partija je takrat hotela pridobiti vodilno vlogo v Zvezi rudarjev Jugoslavije ter v Vzajemnosti. Na volitve je šla leta 1938. Partija samostojno. Tedaj je kandidiral tov. Hohkraut. V vsej tej borbi so bili vzgojeni v revirjih neustrašni borci, od katerih je dala večina svoje življenje v
narodno-osvobodilni borbi. Lojze Hohkraut je bil večkrat preganjan. Tako je bil leta 1939. zaprt v Sremski Mitroviči, leta 1940. pa ga je takratna oblast internirala v Bilečah. Lojze se je vrnil domov tik pred razsulom. Ko je 1941 pozvala Partija v oboroženi odpor vse ljudstvo Jugoslavije, je bil Lojze med prvimi, ki se je odzval skupno z ostalimi revirskimi komunisti Salamonom, Vreskom Vilijem in Francetom, Kešetom Ivanom, Zupanom LoJ-zetom, Ocepkom Lojzetom in Farčnl-kom Francetom iz Zagorja, tov. Kukom iz Hrastnika, Rudmanom, Kastelicem Francem in Ribičem Lojzom, s katerim sta si bila najboljša prijatelja. Pod Sv. Goro so osnovali na Plešah I. revirski bataljon, ki je uspešno vršil napade proti okupatorju. Tovariš Lojze je padel po zaslugi izdajalcev v Cvetežu pod Sv. Goro. Imel je dogovorjen sestanek s tovariši radi akcije in nadaljnjih nalog, toda bil je izdan. Iz Cveteške cerkve je bil zadet z rafalom v levo nogo. S težavo se je odvlekel na bližnjo njivo, sled pa ga je izdala fašistični svojati, ki ga je obkolila. Lojze je še v zadnjem trenutku zažgal papirje in se ustrelil v glavo, da ga niso dobili fašisti živega v roke. Padel je častno. Ko so ga dobili v roke Nemci, niso našli pri njem ničesar, niti pištole, katero je zagnal daleč proč, da je niso dobili sovražniki. Pri njem so našli samo detektivski znak!. Mislili so, da so ubili svojega človeka ter so ga častno pokopali s salvami. Ko pa so pozneje zvedeli, kdo je bil, so ga izkopali in odvrgli v gozdu. Sedaj je tov. Lojze HohkTaut pokopan v Trbovljah. Ne more se veseliti uspehov revirskih rudarjev, ki častno izvršujejo svoje naloge v borbi za plan. Borba in ponašanje Lojzeta Hohkrauta nam morata biti vzor. kako se je treba Doriti proti sovražnikom delavskega razreda. Posnemali bomo njegove organizacijske sposobnosti. Posnemali ga bomo na vsakem koraku, zlasti v borbi za izgradnjo socializma in v duhu pravega marksizma. Dokazali borno vsem, da komunisti niso sposobni le podirati in rušiti starega in preživelega. temveč še prav posebno organizirati in graditi novo in pravično družbo.
Posnemali bomo Lojzeta Hohkrauta posebno še danes, ko je za Partijo in celotno Osvobodilno fronto slovenskega naroda najvažnejša zapoved »Vse sile za izgradnjo socializma«, ki ga bomo zgradili, vkljub oviram in klevetam, pa najsi bi prišle iz zapada ali vzhoda.
Komunisti in aktivisti Osvobrrdilnd fronte — naprej v borbo do konča« zmage.
Vsem članom OF okraja Trbovlje
Ministrstvo prosvete pri vladi LRS bo tildi v letošnjem letu organiziralo več kolonij za letovanje naše mladine. Ker pa je cilj, da se teh kolonij organizira čim več ter Je na razpolago samo dva milijona dinarjev, kar Je pa vsekakor premalo, organizira uprava socialnega fonda pri okrajnem odboru OF Trbovlje akcijo za zbiranje prispevkov, ki bo trajala do I. junija. Zbiranje prispevkov se bo vršilo potom terenskih odborov OF in sindikalnih podružnic.
Podprimo to akcijo in omogočimo našim otrokom prijeten oddih. Naj ne bo člana OF, ki ne bi podprl te plemenite akcije.
Uprava soc. fonda prt OO OF Trbovlje
»Lojze Hohkraut44 vzor komunistom in vsem aktivistom črnih revirjev
Ha proizvodni konferenci rudnika Trbovlje so sprejeli nove sklepe
Ig življenj« Frontnih »rganiatacii
Kot je bil 14. teren agilen v času borbe, tako je tudi danes v borb! za zgraditev socializma
rudniki. Velika razlika je bila opažena v normah pri mehaniziranih delih in pri prečnih odkopih. Odločeno je bilo, da ostanejo norme na mehaniziranih odkopih iste, dočim se na prečnih odkopih povišajo za 30 procentov. Uprava rudnika Trbovlje je že storila potrebne ukrepe, da se povsod uvedejo tehnične norme, s katerimi bo omogočeno uravnovesiti zaslužek in očuvati plačilni fond. Na drugi strani pa se bo plačevalo vsakemu po njegovih zaslugah in po delu. V diskusiji se je oglasilo več rudarjev in udarnikov, ki so odobravali revizijo norm, oglasil pa se je tudi rudar Kustl, ki je izjavil, da ni pri poslovanju pravilnega obračunavanja norm tudi vedno vse v redu. Menil je, naj bi se gosposka dnina plačala tam, kjer se delo ne da normirati. Do danes se je pisala gosposka dnina na tistih mestih, kjer bi se delo lahko normiralo. Zbranim rudarjem in udarnikom je spregovoril še predsednik Republiškega odbora tovariš Piki Jože, ki je poudaril važnost revizije no im, na drugi strani pa opozoril na nedostatke, katere mora rudnik Trbovlje odpraviti, da.bo častno izvršil obljubo, katero je dal na kongresu rudarjev v Beogradu, da bo izvršil letni plan do 29. novembra.
novi Jugoslaviji, kakor tudi borbo delovnega ljudstva v stari čaršijski Jugoslaviji, ko delovno ljudstvo ni moglo svobodno zborovati, ko mu je bil vedno za hrbtom žandarskt pendrek. Tov. Farčnik France, ki je občutil v stari Jugoslaviji vso težo trpljenja pod diktatom kapitalističnih režimov in po katerem je bila danes preimenovana v trajen spomin delavska kolonija, ni dočakal svobode — za katero je dalo toliko zvestih borcev svoje življenje. Naša dolžnost je ohraniti padle borce v trajnem spominu ter se zavedati, s kakšnim zanosom so ti tovariši vztrajali v borbi z bivšimi kapitalističnimi režimi in pozneje v NOV. Vsi, ki danes uživamo zlato svobodo, strnimo naše vrste, ter na-
Pffva ksnetiJsko-oMelovalsia zadruga
„1. maj44
že deluje v trboveljskem okraju
Na širši proizvodni konferenci rudarjev, inženirjev, tehnikov in nameščencev, M se je vršila dne G. maja 1949 v dvorani rudniške restavracije, so bile obravnavane naloge za predčasno izvršitev plana ter uvedba tehničnih norm. Podpredsednik rudarske podružnice Vozelj Franc, je otvoril konferenco in pozdravil vse navzoče. Ugotovil je, da so bili vsi sklepi, sprejeti na zadnji konferenci izvršeni, razen sklepa o takojšnji vključitvi novo-doele mladine na produktivna mesta. JTa sklep pa se ni izvršil radi tega, ker ta mladina sploh ni prišla. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila vprašanje izvrševanja dnevnih planskih nalog in izvršitev obveze, dane na kongresu rudarjev v Beogradu, da bo trboveljski rudnik izvršil svoj proizvodni plan pred rokom In to do 29. novembra. Za izvršitev svoje obveze ima rudnik v Trbovljah vse predpogoje ter je v ta namen že uprava rudnika skupno s partijsko in sindikalno organizacijo razbila plan na posamezne mesece, v katerega je vključena tudi obveza. Prve tri dni meseca maja trboveljski rudnik ni dosegel svojih planskih nalog. V veliki meri so temu krivi neopravičeni izostanki in odhod mladih rudarjev v JA. Ven-
Kljub temu, kje je in kaj dosega ttl teren, bi še vseeno hotel napisati nekaj vrstic o njem.
N stari Jugoslaviji so bile najbolj Zaničevane naselbine v Trbovljah Ret-Jb, Llmberg in Dobrna, kjer nisi videl, razen siromašne kantine, nobene trgovine, gostilne, čevljarne Itd. Kratko rečeno, tu živi proletariat in danes spadajo te naselbine pod 14. teren.
Malo slišimo o njem, vemo pa, da |e. živel tako v stari Jugoslaviji kakor y Rajhu tudi v veliki stanovanjski bedi. Ker pa se zavedamo, kakšne posledice nam je zapustila vojna, koliko družin Je bjlo pod milim nebom lačnih, golih in bosih, bi človek rekel, da nas je bog čisto pozabil. To je bilo tudi res. Kakor drugi okraji, vasi in tereni tudi 14. teren ni dosti obupaval, temveč je zgrabil za kramp In lopato ter pričel graditi in ustvarjati. Res je, da najdeš med stanovalci 14. terena tudi kakšnega nergača in hujskača, po katerih pa drugi zavedni ljudje neusmiljeno tolčejo s svojimi deli, ker se zavedajo, da, kar gradijo, gradijo za sebe in za svoje lepše in srečnejše življenje. Ce pogledamo malo v razne statistične podatke, b<ano videli velike Številke prostovoljnih delovnih ur, ki so jih delali vsi, od najslabotnejšega otroka dn najbejj izmučenega starčka. Dokaz je nova naselbina, ki se bo najbrž imenovala »Kolonija Lojzeta Hohkrauta«. Sicer še ni popolnoma dograjena, vendar pa najdeš v nekaterih izgotovljenih hišah že stanovalce. Drugi dokaz prostovoljnega dela pa je pot, ki so jo zgradili 14. aprila 1949.
Vas Retje je bila zaradi plazovja že skoraj čisto ločena od Trbovelj. Nobeno prevozno poti ni bilo več. Le ozka stezica ju je še Vezala. Pa je v nedeljo 17. aprila t. L organiziral predsednik 14. terena v zvezi z MLO-jem prostovoljno delo za izgraditev poti Dobemar-Retje, katero So mladinci, mladinke In starčki s 14. terena in MLQ-ja s pesmijo začeli ter 2 velikim uspehom dokončali.
Kakor vidimo 14. teren pri delu, ta-ko.ga Jahko vidimo tudi pri razvedrilu.
Sedaj so organizirali izlet v Postojno, ki bo 5. jun j a in za katerega imajo že precej prijavljencev« 14. teren nam je .lahko za vzgled, kako je treba izvrševati navodilh tov. Tita.
Vse sile za uresničenje petletnega jpla&si in hitrejšo izgradi teveoclalizma..
dar bi bile planske naloge kljub temu lahko dosežene, če bi uvedli Uprava in Sindikalna podružnica ostrejše ukrepe proti izostankarjem. Navzoči so sprejeli sklep, da se napove najostrejša borba proti Izostankarjem. Obenem je bilo ukrenjeno vse potrebno, da bo plan prve dekade izvršen. Diskutanti posameznih obratov so v glavnem iznašali problematiko, po kateri ni na razpolago dovolj delovne sile, če bi hoteli izvršiti planske naloge. Najbolj jasno in odločno je povedal G-kralni udarnik Zilnik Jože, ustanovitelj prve mladinske številke na Vzhodnem obratu, ki dela sedaj v mladinski brigadi 216 in ruši norme že za drugo polovico leta. Zilnik Jože je poudaril, da so imeli prve dni težave na odkopih, vendar pa bodo še bolj poprijeli in izvršili nalogo, ki se postavlja pred nje. Poleg dnevnega izvrševanja plana pa so si zadali nalogo, da člani rudarske podružnice izvršijo s prostovoljnim delom izkop za vodovod in tako osigu-rajo mestu Trbovlje pitno vodo. V drugem delu konference je bilo obravnavano vprašanje tehničnih norm in revizije dosedaj obstoječih. Pri rudnikih bivše Zasavske uprave se je pokazala velika razlika med normami ter rudnikov v primerjavi z ostalimi
Kolonija v Potoški vasi je dobila ime »Franceta Farčnika«
Terenski odbor OF-Selo, je na eni izmed sej v mesecu aprilu sklenil, da se nova rudniška stanovanjska kolonija, ki je bila pred kratkim dovršena, preimenuje. V ta namen se je dogovoril z MOOF Zagorje glede organizacijske izvedbe. Skupno je bilo določeno, da se izjede preimenovanje
1.	maja t. 1., ker je ta dan najbolj primeren. Ob tej priliki proslave proglasitve udarnikov na dan 1. maja t. 1., ki se je vršila v fizkulturnem domu v Zagorju, je bila po MOOF v Zagorju nova stanovanjska kolonija na Selu preimenovana v »Kolonijo Franceta Farčnika«.
Da bi bil ta zgodovinski dan dostojno proslavljen je terenski odbor OF dne 2. maja priredil ob 16. uri pri Uraniču slavnostno zborovanje, pp katerega so bili povabljeni vsi stanovalci nove rudniške kolonije, obenem pa tudi stanovalci vasice Selo.
Udeležba je bila glede na to, da je bilo odsotnih mnogo ljudi, ki so šli na izlet v Pleše, zadovoljiva.
Tovariš sekretar terenskega odbora OF Selo je ob 16. url napravil navzočim kratek nagovor ter jim prikazal pomen proslavitve 1. maja v
V Ilotemežu so bili prvi, ki so se opogumili ustanoviti kmetijsko obdelovalno zadrugo. V ponedeljek 2. maja so se zbrali napredni kmetje s Hotemeža k občnemu zboru. Težka je bila borba in odlašali so. Bomo videli kako je drugod, so se izgovarjali. Ko pa so si ogledali zadrugo v Arji vasi, so sklenili ustanoviti svojo zadrugo. Novo ustanovljena kmetijsko-obdelovalna zadruga v Hotemežu ima ime »1. maj«. Ima vse pogoje in prednosti za uspešen razvoj. Vsa obdelovalna zadruga je v ravnini, s čimer ji je dana možnost strojnega obdelovanja zemlje. V zadrugo so se vključili vsi kmetje iz vasi Hotemež. Izjemo tvori edinole
pnimo vse sile za izgraditev naše industrije in elektrifikacije, za čimprejšnjo zgraditev socializma v novi demokratični Jugoslaviji, pod vodstvom heroj^tovariša maršala Tita.
Po zaključnem referatu sekretarja, se je razvila skromna prosta zabava v splošno zadovoljstvo stanovalcev nove delavske kolonije, ki bo nosila odslej ime »Kolonija Franceta Farčnika«, v trajen spomin na prvoboritelja za delavske pravice.
Za dvig konjereje okraja Trbovlje
Okupacija in njene posledice v povojnih letih je poleg ostalih vrst domačih živali, naredila tudi v naši konjereji občutno škodo in povzročila skrčenje števila konj. Ker je konj važno prometno sredstvo za poljedelstvo, gozdno, industrijsko in gradbeno industrijo in za dosego njihovih planskih nalog, je naloga vseh faktorjev, da stalež in kvaliteto konj dvignejo na višino, ki bo ustrezala vsem našim potrebam.
Zaradi skrčenja števila konj in njihove neustrezne kvalitete ne samo v našem okraju, temveč tudi v sosednjih, se konjem stalno dvigajo cene, ki so delovnemu kmetu pri nakupu nedosegljive, socialističnemu sektorju pa zelo obremenjujejo predvidene investicije. Zato je OLO, poverjeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo v Trbovljah ustanovilo letos plemenilno postajo z enim plemenskim žrebcem.
Flemenilna postaja se nahaja v Trbovljah, v hlevu trboveljske zadruge (bivši Haukov hlev) ter deluje že od 28. marca 1949.
Plemenilna postaja deluje vsak dan od 7. do 12. ure dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne, ob nedeljah pa samo od 8. do 11. ure dopoldne. V primeru, da je hlev zaprt, se je treba javiti Loke št. 180 (v bližini hleva). Skočnina znaša din 400 in velja tudi za naknadne 3 skoke. Dolžnost prav vseh faktorjev jc, da se pobrigajo, da bo plemenski žrebec kolikor najbolj mogoče pravilno in zadostno izrabljen, rejci konj pa naj se s plemenskim žrebeom okoristijo. Rejci plemenskih kobil bodo na ta način omogočili dvig naše konjereje.
večja posestnica Zupan Rozalija, ki ima tako veliko posestvo, da ga sama ne more obdelovati in da daje zemljo v najem. Vkljub sovražni propagandi, ki je bila ravno v tem delu okraja zelo močna, jim ni uspelo razbiti te prve zadruge ter so se zadružniki soglasno zedinili za skupno obdelovanje še pred občnim zborom. Občni zbor, ki je bil v vasi Hotemež 2. maja, je pokazal dobro voljo zadružnikov. Pred1-sednik pripravljalnega odbora tov. V<> denau je vodil občni zbor, na katerem so zadružniki pristopili v zadrugo s pridržkom, da si obdržijo ohlšnieo 1 ha orne zemlje in 1 ha travnika, ki ni sposoben za obdelovanje. Izvoljeni Upravni odbor bo skrbel, da se ohišnica določi tako, da bo celota čim bolj zaokrožena. Stroji za obdelovanje so na razpolago zadrugi, uporabljajo jih pa lahko tudi pri delih na ohišniei.
Važna točka, ki je bila sprejeta na občnem zboru je ta, da se sme KOZ Hotemež zadolžiti največ do 200.000 dinarjev.
Člani zadruge gozdne površine zaenkrat ne vlagajo v skupnost, pač pa ima zadruga ha razpolago ves potreben les, steljo in drva. Okrajni ljudski odbor iz OZKZ bosta v celoti podprla napredne zadružnike na Hotemežu, da se bo zadruga res razvila v eno naj-vzomejših kmetijsko obdelovalnih zadrug v okraju, ker ima za to vse pogoje. --- Kmetijsko-ofodelovatn i zadrugi v Hotemežu pa bodo sledile še druge zadruge v trboveljskem okraju. Rezultati bodo pokazali prednosti skupnega obdelovanja in pritegnili še one najbolj zakrknjene, ki danes še omahujejo.
Člani OF ti. terena pri prostovoljnem dela
Mladina tekmuje v žast r»!stn@ga dneva maršala Tita
Da bi se dalo zasluženo priznanje najboljšim mladinskim aktivom in predvojaškim centrom ter pionirskim odredom, ki so v tekmovanju na čast rojstnega dne maršala Tita dosegli največje uspehe, izdaja Okrajni komite ljudske m lati ine naslednji
ODLOK ŠTEV. III.
v katerem daje priznanje najboljšim mladinskim aktivom, predvojaškim centrom in pionirskim odredom v okraju, za njihovo delo v organizaciji Ljudske mladine in velik delež, ki ga doprinašajo k izgradnji socializma in krepitvi obrambne moči naše mlade socialistične države. Okrajni komite Ljudske mladine pohvaljuje:
1.	Aktiv ljudske kmečke mladine v iVrhovem ki pomaga KLO-ju pri vseh njegovih akcijah pomaga zadružni ekonomiji, se živahno udejstvuje na kulturnoprosvetnem, ideološkopolitič-nem polju in na fizkulturnem področju, kjer so ustanovili telovadni vod, skratka dela na vseh popriščih dela mladinske organizacije. Ta aktiv se je v predkongresnem tekmovanju popolnoma utrdil in je relativno najboljši aktiv ljudske kmečke mladine v okraju. Mladina je zmožna v tej organizaciji sama reševati vse gospodarsko politične probleme svoje vasi.
2.	Aktiv ljudske delavske mladine iVzhodnega obrata v Trbovljah, zaradi uspešnega kulturnoprosvetnega in ide-ološkopolitičnega dela. Aktiv je priredil že več kulturnih prireditev in organiziral za mladino razne izlete v planine. S tem ji nudi zdravo kulturno zabavo in jo vzgaja v nove socialistične ljudi. Poleg tega pa ne zanemarja aktiv tudi fizičnega dela. Mladinska brigada tega obrata dosega pomembne uspehe pri naši socialisti-stični graditvi in stalno presega normo. Udejstvuje se tudi na drugih področjih dela in dosega lepe uspehe.
3.	Aktiv ljudske šolske mladine gimnazije v Trbovljah. Aktiv je v predkongresnem tekmovanju za IV. kongres ljudske mladine Slovenije dosegel pomembne uspehe na vseh področjih dela mladinske organizacije, posebno pa na kulturnoprosvetnem in ideološkopolitičnem področju. Sodelo-
val je pri vseh proslavah z raznimi točkami in mladino masovno zajel v kulturnoprosvetno delo. Imajo reden študij in debatni krožek, ki deluje zelo dobro. V fizkulturo je vključena skoraj vsa mladina, kjer tudi aktivno dela in dosega lepe uspehe.
4.	Aktiv ljudske mladine mladine učencev v gospodarstvu v Hrastniku. Ta aktiv se je v tekmovanju za IV. kongres ljudske mladine Slovenije in sedaj popolnoma utrdil, da je zmožen reševati vse svoje probleme. Mladinci, predvojaški obvezniki, se redno Udeležujejo predvojaške vzgoje. Aktiv je dosegel pomembne uspehe pri učenju in na ideološko političnem področju dela mladinske organizacije. Aktiv je v znak priznanja za svoje delo prejel od IV. kongresa ljudske mladine Slovenije radijski aparat, kar je še povečalo delovno pripravljenost aktiva.
5.	Center predvojaške vzgoje Stek-larna-Kemična v Hrastniku. Center ima dobro urejen vojni kabinet in urejene pripomočke kar olajšuje mladini učenje. Ima najboljšo udeležbo pri predvojaški vzgoji, zato mladina dobro obvlada vojne predmete, tako praktično kot teoretično. Ima razvilo kulturnoprosvetno delo In vzgaja mladino v dobre državljane naše ljudske skupnosti.
6.	Pionirski odred ZPJ Loki pri Zidanem mostu. Pionirski odred se je v tekmovanju utrdil in dosegel pomembne uspehe . na vseh področjih dela pionirske organizacije. Največje uspehe ima pri zbiranju kosti in raznih drugih industrijskih odpadkov, katerih je zbral nad 600 kg, kar je ogromno za tako majhen pionirski odred. 2ivljenje pionirjev v tem odredu je zabavno in pestro, kar pionirje privlači in zbližuje z organizacijo.
Mladina okraja Trbovlje! Posnemaj vzgled in iniciativo zgoraj omenjenih aktivov. To tekmovanje mora dokazati našo enotnost in biti dobra lekcija vsem klevetnikom z vzhoda in zahoda, da se ne damo ločiti od naše herojske KPJ in tovariša Tita.
Vse sile za izvedbo obvez!
Naj ne bo niti enega mladinca ali pionirja, ki ne bi tekmoval v čast rojstnega dne maršala Tita!
Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije Trbovlje
ni odzval iz vseli 13 pododborov rudarske podružnice niti eden. V tekmovanju za popularizacijo uspehov za 1. maj pa so vse podružnice izvršile nalogo lOOo/o ter sta tako rudarska podružnica kot podružnica CRD ozvočili vse objekte, ki so bili določeni v tekmovanju, preko njih pa sta vodili agitacijo s katero sta dnevno obveščali svoje članstvo o dosegi plana in opozarjali na izostankarje, ki škodujejo proizvodnji. Izpolnjena je bila obveza, ko so vsa večja podjetja prikazala v izložbah za 1. maj in v diagramih tako na proslavah v Beogradu kot v Ljubljani in doma uspehe, dosežene v tekmovanju za dvig proizvodnje. Pohvaliti je treba sindikalno podružnico CRD, ki je postavila dobro agitacijsko komisijo, ki je dnevno obveščala preko zvočnikov ljudi o dnevnih novicah. Izvedli so dve politični in strokovni predavanji ter priredili kulturnoprosvetno prireditev v počastitev 8. obletnice OF in kulturno prireditev na ekonomiji v St. Pavlu. Kolektiv CRD si je opremil lepe klub-
Najboljši mladinski aktiv šole učencev v gospodarstvu v Hrastniku, ki je za svoje uspešno delo prejel od Glavnega odbora LMS za nagrado radijski aparat, hoče biti tudi v bodoče nad najboljšimi. Mladinski aktiv je na svoji skupni konferenci sprejel v čast rojstnega dneva maršala Tita nove obveze. Obenem pa je napovedal tekmovanje vsem šolam za učence v gospodarstvu v naslednjih točkah:
Obvezuje se;
1.	da se dvigne šolski obisk na 98 odstotkov,
2.	da bodo organizirali 20 učnih krožkov,
3.	da bodo tedensko redno imeli študij,
4.	da bodo imeli tedensko po eno politično predavanje,
5.	da bodo imeli eno kulturno prireditev,
6.	da bodo redno posečali vse kulturne prireditve v Hrastniku.
7.	da bodo poživili pevski zbor,
ske prostore in ustanovil orkester se stoječ iz 12 mož. Podružnica železničarjev je lepo okrasila postajo za 27. april in 1. maj. Ustanovila je Rdeč/ kotiček, v katerem imajo redno vs« kih 14 dni študij. Ob tekmovanju se je posebno izkazala podružnica OLG Trbovlje, ki je ustanovila Rdeči ko tiček, ima reden študij ler z nazorno agitacijo prikazuje svoje delo z dnevnimi novicami na stenčasu. Ustanovili so dramski krožek, recitaeijski krožek in tamburaškl orkester, ki je že 1. maja nastopil. Podružnica zdravstvene stroke št. I. je v tem zvišala število naročnikov na časopis na 15»/g ter poskrbela za redno dostavo časopisja v čakalnicah. Sindikalna podružnica poštarjev je organizirala študijski krožek, enako pa tudi podružnica Krajevne industrije,' ki je poleg tega ustanovila tudi Rdeči kotiček. Prostovoljni delavci in člani sindikata na sodišču pa nudijo vso pomoč z raznimi predavanji, tako strokovnimi kot političnimi. Tekmovanje na kultumo-prosvetnem polju se je zlasti razživelo 27. aprila in 1. maja, sedaj s« nadaljuje in bo brez dvoma pritegnilo k delu še ostale neaktivne podružnice, ki niso vzele stvari tako resno kot bi jo bilo treba.
8.	da bodo ustanovili folklorno ski*> pino,
9.	da bo izveden množični pomladan* ski kros,
10.	da bodo ustanovili odsek za nogomet, odbojko in »Med dvema ognjema«,
11.	da bodo izpeljali lahkoatletski sedmeroboj,
12.	da bo 50 V* mladine pristopilo S planinskemu društvu,
13.	da bodo sodelovali pri razstavi ljudske tehnike in Titovi štafeti,
14.	da bodo formirali četo za cesto Bralstva-Edinstva,
15.	da bo vsak mladinec naredil 5 udarniških ur,
16.	da bodo poživili tekmovanje med razredi.
S tem tekmovanjem hoče mladinski aktiv šole učencev v gospodarstvu v Hrastniku najlepše počastiti rojstni dan največjega sina Jugoslavije tovariša Tita.
Aktiv šole učencev v gospodarstvu iz Hrastnika
tekmuje v čast rojstnega 'dne maršala Tita
Sindikalne podružnice morajo Imeti več čuta odgovornosti za izvedbo tekmovalnih obvez
V klubski sobi CRD, je zelo živahno
Realne norme, večja proizvodnja, višji življenjski standard! Jamstvo za zgraditev socializma v naši državi sta enotnost in zavest naših ljudi!
Brigadni sistem v proizvodnji povečuje produktivnost dela!
Tekmovanje na kulturnoprosvetnem polju, katerega so sprejele sindikalne organizacije mesta Trbovlje na poziv OSS Kranj za čas pred 1. majem, se nadaljnje do konca maja v znaku Potrditve II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. V dosedanjem tekmovanju so se dogajale razne pomanj-
kljivosti. Taka pomanjkljivost je bila zlasti v tem, da so manjše podružnice izvajale obveze, dočim večje, kot je rudarska podružnica Trbovlje, niso v celoti Izvedle svojih obvez, kakor so jih sprejele. Predvsem je bilo to občutiti pri posečanju študija, katerega je organiziral OSS, ko se pozivu
Koncert gojencev trboveljske glasbene šole
V	soboto je priredila trboveljska Glasbena šola samostojen koncert, ki je obsegal socialistična dela. Koncert je pokazal od poslednjega nastopa v jeseni lep napredek, viden zlasti pri prednašanju. Orkestrska dela so bila izvedena delno pod taktirko ravnatelja šole Marina Ladislava, delno pa pod vodstvom učitelja glasbene šole Križnika Filipa.
Solo točke pa so izvajali violinisti, rog, čelo in pianistka, katero je treba posebej omeniti zaradi njenega vzornega prednašanja. Posamezne točke je napovedoval gojenec GS Turk Jože, ki je seznanjal občinstvo z življenjepisi in deli skladateljev, katerih dela so bila predvajana.
Orkester se pripravlja na turnejo po Dalmaciji v letošnjem letu, na kateri mu želimo veliko uspehov.
RflSadiina je pokazala na zunanjem obratu Sepe uspehe
Novorojeni mladinski aktiv, o katerem do sedaj ni bilo nič slišati je pričel s svojim delom in dosegel znatne uspehe.
V	letu 1948. je bilo organiziranih
na Zunanjem obratu fl mladincev, število pa je zraslo na 60. Konec meseca marca leta 1949 so sl nabavili nogometno opremo, s katero so v aprilu odigrali že štiri tekme ln pri tem dosegli lepe uspehe.
Poleg omenjenega dela so priredili mladinci v Dolah pri Litiji kulturno prireditev. Igrali so dvodejanko »Vsakomur svoje«. Po igri je sledila prosta zabava, na kateri je kmečka mladina z mladino rudnika veselo rajala. Pred kratkim pa so mladinci Zunanjega obrata igro ponovili v sindikalnem domu na Zapadnem obratu in v okrašeni dvorani v Trbovljah.
Vedno pa je veselo v njihovem količku, v katerem vsak dan igrajo namizni tenis in šah. V njem je tudi lepa knjižnica, ki dobiva iz dneva v dan večje število knjig in se tako izpopolnjuje.
Prav pridno se mladinci tega aktiva udeležujejo tudi skupne izgradnje, saj se je aprila udeležilo prostovoljnega dela na ekonomiji Zasavskih premo-'ovnikov v Hotemežu 28 mladincev. Tam so pomagali pri zidavi svinjakov, pri katerih dovršitvi je mladina Zunanjega obrata precej pripomogla. S težkim delom bo kmalu ta novorojeni aktiv med najboljšimi in v ponos trboveljskemu okraju.
Fiykultmr» in *p»r»
Revirji M ponesli maršalu Titu ob rojstnem dnevu plamteče pozdrave
logova:
•v «ssuiu:»»tw m&vuvijc F_
se pripravljajo na okrajni
telovadni nastop

Samo deset dni nas še loči od dneva, ko bodo iz vseh naših krajev in tudi iz revirjev spet tekli mladi fizkultur-niki, ko bodo nosili v štafetnih palicah naše delavci, kmetje mladinci in pionirji svojemu učitelju in voditelju tovarišu Titu na njegov rojstni dan pozdrave vsega delovnega ljudstva in zaobljubo, da bodo revirji častno izpolnili vse naloge, ki jih zahteva od njih borba za petletni plan. Ponovno bomo dokazali svoje neomajno zaupanje in predanost naši Partiji in Titu. Vsako leto je bila Titova štafeta velik praznik našega ljudstva, letos pa bo ta štafeta še posebno pomembna po objavi resolucije Kominformbiroja, ko se je pričela vedno hujša gonja proti jugoslovanskim narodom proti CK KPJ in proti maršalu Titu. Eksponenti Kominformbiroja so uporabljali in še uporabljajo vse, tudi najpodlejše metode in ne izbirajo sredstev, s katerimi blatijo naše vodstvo. Ne zavedajo pa se,
da s tem, ko blatijo naše vodstvo in tov. Tita, blatijo vse delovno ljudstvo Jugoslavije, ki jim daje svoj odgovor z izvrševanjem planskih nalog in s pospešeno izgradnjo socializma.
Zato bodo letos delovno ljudstvo Ju-, goslavije in naši revirji v Titovi štafeti sporočili svojemu maršalu zaobljube in uspehe, dosežene v borbi za petletni plan. Poleg tega pa bodo še enkrat vsemu svetu jasno povedali, zlasti bu-dimpeštanskemu radiu, ki je klevetal naše revirje, da so vsi njihovi upi jalovi in da so revirji zvesti revolucionarnim tradicijam revirskega proletariata, zvesti spominu narodnoosvobodilne borbe, zvesti ideji naše Partije in tov. Tita, ki sta nas pozvala v narodnoosvobodilno borbo z geslom »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Danes pomeni ta borbeni vzklik borbo za socializem, za lepšo bodočnost naših narodov in za čimprejšnjo izgradnjo socializma s tovarišem Titom na čelu.
Dne 5. junija bodo nastopila vsa telovadna društva in aktivi v trboveljskem okraju s sodelovanjem šol na okrajnem telovadnem nastopu, ki bo prikazal napredek in dvig telovadbe od izločitve iz Fizkulturne zveze Slovenije ter ustanovitve samostojne Telovadne zveze Slovenije do danes.
Društva so po osamosvojitvi močno napredovala, Delo je postalo sistema-tičnejše, pridobljen pa je tudi boljši pregled nad članstvom. Slabše je po aktivih. V njih je še vedno mrtvilo in bi bil že skrajni čas, da dobijo zanimanje, saj nas loči od skupnega nastopa komaj slab mesec dni. Evidenci nad delom aktivov pa bi morali posvečati večjo pažnjo tudi višji forumi, ki bi se morali zanimati za njih nedelavnost ter pomagati odstranjevati ovire, ki zavirajo dvig telovadbe v aktivih.
Vsa društva se pridno pripravljajo za nastop, z izjemo hrastniškega dru-
štva, ki je po uspeli glasbeni akademiji »Ne pozabimo« prenehalo t delom zaradi nebistvenih nesoglasij in ki bo moralo čimprej odstraniti oz. poravnati ta nesoglasja, da ne bodo trpela pripravljalna dela za skupen nastop.
Ko se pripravljajo po društvih vsi oddelki za okrajni nastop, imajo obenem že tudi priprave za društvene nastope, ki se bodo izvršili z izjemo društva v Zagorju po okrajnem nastopu. Zagorje bo imelo svoj nastop že 29. maja. Takrat bo pregledalo svoje sile, ki jih bo poslalo na okrajni nastop. Na splošno pa lahko ugotovimo, da bi bili telovadni uspehi lahko še mnogo večji, kljub občutnemu pomanjkanju vodstvenih kadrov, če bi telovadci redno in polnoštevilno po-sečali pogoste telovadne tečaje in se udeleževali skupnih predelav vaj, brez katerih si ne moremo misliti enotnosti izvedbe pri nastopih.
Od 1$. do 29. maja bo teden Ljudske tehnike
V prvi petletki je treba doseči množično proizvodnjo strojev vseh vrst, ki bodo poenostavljali in olajševali delo ter povečevali našo proizvodnjo. To pa bo mogoče doseči le s skupnimi napori vseh naših delovnih kolektivov, ki že doprinašajo in bodo še vložili vse sile za izvedbo tega cilja. Dnevno preseganje planskih nalog tako v rudarstvu kot v metalni industriji, nam je porok. Ba bo načrt v celoti izveden, novatorji in racionalizatorji pa so dokaz, da si utira »Ljudska tehnika« pot v široke ljudske množice. Izgraditve socializma 8i ne moremo zamisliti brez ustanovitve in obvladanja tehnike.
Podjetja in ustanove imajo v svojem sestavu še vedno ljudi, ki imajo zastarele predsodke o mehaniziranju dela in ki še danes mislijo, da imamo stroje le zato, da izpodrivajo delovno silo ter ustvarjajo brezposelnost. Obenem pa Odvajajo mlade ljudi, ki vedno jasneje razumevajo današnjo potrebo po strojih, od njih spoznavanja. Oni vedo, da So v socialistični državi stroji pomoč-
nik delovnemu ljudstvu, ki jih le upravlja in čuva pred okvarami.
Vzporedno s proizvodnjo strojev pa je treba vzgojiti dovolj močne kadre, ki bodo prevzeli nove stroje v oskrbo, jih znali pravilno upravljati in jih morda celo izboljšali.
Da bi popularizirali Ljudsko tehniko, bodo v našem okraju od 15. do 22. maja poljudna tehnična predavanja, razstave tehničnih izdelkov, ekskurzije v tehnično urejene tovarne in podjetja, vse z namenom, da se ljudstvo in mladi kadri prepričajo, da so v novi Jugoslaviji strojf sestavni del občeljudske tmovine in da je med njimi dovolj mladih in starejših ljudi, ki bodo upravljali stroje z dovolj veliko ljubeznijo in pozornostjo.
Teden tehnike naj bi bil manifestacija pripravljenosti jugoslovanskih narodov, da bodo čimprej izvedli industrializacijo in elektrifikacijo, s čimer bodo ustvarjeni pogoji naglega prehoda v socializem.
Ali že veste
da je podružnica zdravstvene ustanove v Trbovljah poskrbela v ambulanti za dnevno časopisje, toda prijatelji tiska enostavno odnašajo časopis s seboj;
da postrežba v kavarni v Trbovljah ne deluje, posebno pa ne takrat, kadar je ples. Žejni gostje kar navalijo na točilno mizo, kljub temu da je nad njo napisano: »Točenje pri točilni mizi prepovedano«. Bolj ponižni gostje pa čakajo tudi po pol ure in še več;
da so v kamnolomu v apnenicah v Zagorju mnenja, da bi moral tovariš, ki je pisal članek o nezgoda’« v apnenicah, obiskovati večerno gimnazijo in se prijaviti na praktično delo v kamnolomu, da mu bo vse jasno. Zdi se nam pa, da bi morale slične stvari le vzgojno vplivati na dotičnega, ki je prizadet, ne pa mu dajati na ta način še potuho;
da folklorna skupina SKUD Trbovlje še do danes ni prejela radio aparata, ki si ga je priborila na mladinskem festivalu v Ljubljani v aprilu 1948, da v kavarni DUR v Trbovljah zjutraj ne morejo postreči gostom s kavo, ker »vodja« kavarne ne ve za ceno. vkljub temu, da jo vsak dan trikrat pije.
E udar: Kladi var (Celje) 3:1 (3:0)
Tekmovanje za prvenstvo I. slovenske lige v nogometu se bliža zaključku. Sedanja situacija nam kaže, da se bo odločilna borba za I. mesto vršila le med trboveljskim Rudarjem in Železničarjem iz Ljubljane, kateri edini ima poleg Rudarja izglede, da si osvoji časten naslov prvaka Slovenije. V nedeljskem tekmovanju je trboveljski Rudar izvojeval ponovno zmago nad Kladivarjem iz Celja z rezultatom 3:1. ■Tekma je bila na igrišču Kladivarja ter sta obe moštvi nastopili v trenotno najmočnejših postavah. Rudar je na Stopil s tremi rezervami.
Postava Rudarja je bila sledeča: Tauš, Butkovec, Blatnik, Kos, Lebar, Hudarin, Ameršek, Krasnik, Sori, Sore II, Dolinšek.
Kratek potek igre:
Pričetni udarec je izvedel Kladivar, toda Rudar je takoj prevzel iniciativo in dosegel v prvi minuti gol. Tri minute kasneje jeimel Belcer krasno priliko, da bi izenačil, toda tri metre pred golom je streljal v aut. Rudar je imel v prvem delu igre popolno premoč in Hudarin je dosegel že v 13. minuti drugi gol za Rudarja. Kladivar je prihajal izmenoma v napad. V 17. ir.i-nuti pa je Tauš pravočasno interveniral in odstranil nevarnost. Minuto kasneje je dosegel Rudar po Hudarinu tretji gol in s tem postavil končni rezultat prvega polčasa.
V drugem polčasu je bila igra enakovredna. Rudar je, misleč, da ima zmago zasigurano. vidno popustil. Kladiva
je takoj v pričetku ostro pritisnil in Kos je zadnji trenutek odstranil nevarnost izpred gola Rudarja. V 15. minuti Belcer krasno strelja, toda žoga se odbije od prečke. Pet minut kasneje je Krasnik z lepim strelom streljal na gol Kladivarja, vendar se je strel odbil od prečke. V 20. minuti so bili proti Rudarju štirje zaporedni koti, ki so ostali neizkoriščeni. V 33. minuti je sodnik prisodil 11 metrovko proti Rudarju, katero je streljal Belcer, vendar jo je Tauš ubranil. Ker pa je Tauš prestopil, predno je Belcer streljal je bila llmetrovka, katere pa vratar niti ni skušal braniti, ponovno streljana. Rezultat 3:1 je ostal do konca neizpre-menjen kljub temu, da je v zadnjih minutah Rudar močno napadal in imel priliko, da poviša rezultat. Sodil je Kukanja iz Murske Sobote, dobro in objektivno.
I. SLOVENSKA LIGA
Rudar		12	8	2	2	32:16	18
Železničar	(Lj>	10	6	2	2	25:15	14
Branik		13	5	3	5	19:18	13
Udarnik		13	5	3	5	24:27	13
Železničar	(M)	11	5	1	5	19:19	11
Nafta		12	4	3	5	17:24	11
Sobota		11	3	1	T	15:20	7
Kladivar		12	2	3	7	11:23	7
Vsak obral
in vsaka vas mora imeti
dopisnika za »Zasavskega udarnika«
Obvestilo naročnikom
Ker nekaterim ni jasno, koliko znaša naročnina na Zasavskega udarnika, sporočamo, da znaša letna naročnina din 96.—, polletna 48.—, četrtletna 24.— in mesečna din 8.—, posamezna številka stane 2 dinarja.
Opozarjamo vse, da poravnajo zaostalo naročnino do 20. maja 1949 s položnico Narodne banke na čekovni račun št. 607-31017-3 Rudnik rjavega premoga Trbovlje, v fond Zasavskega udarnika.
Vsem, ki ne bi do 1. junija poravnali naročnine, bomo list ustavili, pošiljali pa list naročnikom, ki ga žele naročiti, in ki jim ga zaradi omejene naklade ne moremo dostavljati.
Zavedajte se, da s točnim plačevanjem naročnine omogočate tudi redno izhajanje našega lista.
Uprava
Zasavskega udarnika

V nedeljo l<j. maja bo odločilna prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo I. slovenske lige na stadionu SSD Rudarja
Železničar (Ljubljana) : Rudar (Trbovlje)
Kinematograf*
KINO TRBOVLJE
predvaja poljski film »JEKLENA SRCA«
Predstave:
v petek ob 6. in 8. url v soboto ni predstav v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri v ponedeljek ob 6. in 8. uri
KINO »RAJKO« — HRASTNIK
predvaja jugoslovanski film TEDEN SLOVENSKEGA ElLMA Predstave:
v soboto ob 6. in 8. url
V	nedeljo ob 4., 6. in 8. url
Prihodnji teden predvaja angleški film »SEDMA TENCICA«
Predstave: v sredo ob 8. uri v četrtek ob 6. in 8. uri
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
predvaja
v soboto 14. maja 1949 ob 6. ta 8. uri zvečer in
v nedeljo 15. maja 1949 ob 10* 4., 6. in 8. uri zvečer TEDEN SLOVENSKEGA FILMA PROGRAM A .
V	sredo 18. maja 1949, četrtek 19. maja 1949 ob 6. in 8. uri zvečer francoski film
»FANTASTIČNA SIMFONIJA«
Potujoči ozki film »TRBOVLJE«
predvaja pet filmov poučne, vsebine v petek ob 8. uri v Cementarni, v soboto ob 7. uri v Hotemežu
PREKLIC
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico na ime:	Pertinač Franc,
Loke 231. Trbovlje 1, ter jo proglašam za neveljavno.
PREKLIC
Podpisani Učakar Vinko, preklicujem vse, kar sem izjavil v vinjenem stanju proti normircu Zunanjega obrata tov. Ščurku Slavku kot neresnično in se mu tem potom zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Učakar Vinko
Trbovlje — Loke 8t
OBVESTILO
Cepljenje proti davici bo letos ponovno v četrtek 26. maja 1949 ob 2. uri pop. v izolirnici v Trbovljah.
K cepljenju morajo priti vsi otroci od 1. do 8. leta starosti, tudi tisti, ki so bili cepljeni že lani, ter vsi, ki gredo v počitniške kolonije. Prav tako naj pridejo ta dan k cepljenju tudi vsi tisti otroci, ki so bili letos prvič cepljeni.
Drugo cepljenje proti davici za KLO
Čeče bo ponovno v ponedeljek dne 23. maja 1949 ob 2. uri popoldne v osnovni šoli pri Sv. Katarini.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon 14 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar