? narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v ti s k ar ni ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poSilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo avgusta 1877. O b 8 e g : Ozir po Avstriji z gospodarstvenega stališča. Kako konje krmiti? Gospodarske skušnje. koncem letošnjega šolskega leta. Jugoslovansko slovstvo. Šolska poročila vrstne novice. Angora. (Dalje.) Naši dopisi. Misli o Avstrijsko - Ogerski pogodbi. Novičar. Mnogo- Gospodarske stvari in Magjarijo ) in pri tem razporu utegnila dobra mešetarica biti. Nemcija potem Ozir po Avstriji # z gospodarstvenega stališča Velike važnosti so poročila o letošnji žetvi po našem cesarstvu. Kar se dá posneti iz dobajajoČih po- ročil ) žitna letina sicer ni taka, kakor so se je ízprva Zdaj povsod nadjali, vendar pa se bo, ako kmetovalci ne ko se ob vzhodnih mejah našega cesarstva bodo prenapeli cene, vsaj brž po mlačvi dalo nekoliko cjuaj ) x\ Kj og uu v ^uuuuiu Lu^jau uaogga vwoaiobTa w ^v j/« vum^vi* vuuv ^ ▼ J k* l mj jiu luiuvtji umio uiv^avuav godijo tako sila važne reči, kakor je Rusko-turški našib pridelkov na tuje prodati. Avstrijsko-Ogerska se je res zeló těžko, obrniti pozornost na reči ki boj so posebno za Avstrjske narode ravno tako kakor važno je rešenje vzhodnjega vprašanja z mečem, tudi žito izvažajo, za 14 dni do mesec dni spredej važne šteje med one dežele v Evropi, kjer je vse žito že julija meseca pospravljeno. Tedaj je drugim deželam, ki > , , 111 zato se delà tudi na Dunaji in v Pešti, tako rekoč, novému žitu prva cena. Ce se tedaj kmetovalci ravnajo čeravno pri njih ne pokajo topovi. To je namreč nova pogodba med Avstrijo in Ogersko. Dve leti traja že pogajevanje med dualističnima po dejanskih fazmerah , če vravnajo svojo ceno z ozi-polovicama cesarstva; zadnjo uro pa se kaže na obéh rom na letino, ki se letos pričakuje v drugih deželah Btranéh prepričanje, da je edino mogoče to da vse A V1XA WW iUl/IUV J XV l ou lUlVO jt/i. IvCIA UJ v y UI UglU CkU y se bo pšenice in rži kolikor toliko na tuje spečalo. pri starem ostane. Dôba kompromisov je pretekla. Sila Ce bodo pa delali kakor leta 1874. in ceno prenapeli v la8tni hiši je ozire na tuje zadeve potisnila v kot bo jim ostalo blago, kakor ono leto. Pri tem je po- in državni zbor Dunajski skuša ohraniti Avstrijsko sebno pomniti še to i da se iz Rusije, kakor se je polovico, če odbija vse, kar Ogerska zdaj več tirja. Prav tako velike važnosti, kakor razbitev Av- tudi v zadnjem listu ,,Novicu bralo, poroča o dobri prav t strijsko-ogerske pogodbe, je pa to da se je tudi iz Amerike pa o srednje dobri letini. Iz teh dveh dežel pride pa največ žita, in pomota je ako po pogojevanje Avstrijske vlade z Nemčijo o novem časnikih trdijo, da Rusija letos ne bo mogla izvažati colnem tarifu razdrlo. Na Nemškem so zopet mi- »ič žita slili zavoljo vojske s Turčijo. Na kaj neki se da, kakor poprej o vseh drugih prilikah, se smejo naslanja ta trditev, nam ni razumljivo. Rusija z 80 mi- Q 1.1 Al y ua, aaavi jjvpi^j u vovu ui ugiu piuianu^ ou gixiuj v vi midv ▼ ^ u m ui im^uluiji i v/# jliuuijw « zdaj spet pri sklepanji novega colnega tarifa zanašati lijoni prebivalcev bo menda pač mogla pogrešati mi- na Avstrijsko odjenljivost. Zdaj pa, ko vidijo, da lijon svojih ljudi, ki so morali v vojsko iti, da ne bo so se zmotili, se v Berolinu kujajo. Ker bi Av- ovirana pri žetvi. Tudi druga pretveza, ki jo zabijo u v u v I4UU v/ vin y wi v ? jut w a. v a a u u ví j j v t ju» v t va aa ▼ ^ • - • ^ — ^ • • — ^ ^ » « v ^ ^ strijska vlada, ako bi bilo pogajanje z Nemčijo gospodarstveni vohúni, namreč ta, da se zavoljo prepe-brez vspeha, morala državnemu zboru na Dunaji in v ljevanja velikih vojaških trum po železnici žito ne more ga pride iz Budapeštu predložiti samostojni colni tarif in tako ne- izvažati, ne veljá. Le malo malo žita, kar kako pokazati svojo gospodarstveno oiav^oi, uiujv v «« , .««j jv, Berolinu, navskriž zasukati Avstrijsko-Ogerske ob- volj vodnih potov. Edini zadržek je ta ravnave o novi pogodbi še huje, kakor sta si že zdaj morje zasedeno (blokirano); pa samo to ne izdá dosti, državni zbor Dunajski in Ogerski navskriž. Mi za Na Francosko, Angleško in v Svico se preko Carigrada iz Rusije ni nikoli veliko žita vozilo, ker je ta pot pre- slabost hitijo v Rusije, se ga izvozi po železnici, vsaj je po deželi do- > da Je Crno Mi Nemško prijateljstvo nismo nikdar nikoli marali, v ^«v*. »vi JU *«, gospodarstvenih in političnih rečéh je Nemcija Av- dolga in v sredi leží Egipt s svojimi žitnicami. Najna- striji nasproti vselej le toliko prijazna bila, kolikor se ravnejša pot za Rusko žito je do dandanes po vzhod- po reki Vi sli do Danziga za o nem in severn em morji > je to vjemalo z njenimi sebicnimi interesi. Le neka dobro nam znana Avstrijska stranka je imela navado, in po reki Nemen in Neva. Pot na Angleško in dobrikati se Berolinu. Hvala za to se kaže zdaj v Francosko je tukaj za 3 četrti krajša od one po Crnem tem > da ovire, katerih je vspesnemu razvoju Avstrij- in Srednjem morji Trditve, da Rusija letos ne bo mogla žita izvažati, se vpirajo tedaj le na politično stališče, to je, ono stališče, katero Rusom le vse slabo želi ; nasi ruso- sko-Ogerske že tako na kupe, še množé. Gospoda v Berolinu prav dobro vé, v kakosne zadrege bode zabředlo Avstrijsko in Ogersko ministerstvo, če se colna in trgovinska zveza med A vstr i j sk o-Oger s k o in jedci naj pomislijo, da po takih izjavah Avstrijski žitni Nemčijo ne ponovi. Brž ko ne se zanasajo v Berolinu trgi veliko trpé. Kmetovalcem našim se s takim mo-na to, da se vname kak notranji razpor med Avstrijo drovanjem vtrdi misel, da mora cena žita poskočiti, 244 in zato pridržujejo svoje blagó. Ko kaže žita vec ko ? da se je napak računalo in da Rusija izvaža še se pa pozneje po- danjem je toliko časa vmes, da želodec lahko prekuha kar prej imajo dvojno zgubo: na obrestih mrtvo na dan povžii naj ^ , v*« «wvrvAv^ LOLiB.yj pioauua, Pokládá se pa konjem navadno trikrat —»— f-? *«jv ~ »"j. ucv^vowu min« na, vinu , uajvciii porcijon naj se mu dá avouer, Ker ležecega kapitala in v padu cene. To naj bi „politični" ima konj potem največ časa za prebavo krme. Pa tudi trgovci Avstrijskih časnikov premislili, in pošiljali ne še to naj si zapomni gospodar, da zarad čednosti ne č ker bodo lahkomišljeno toliko praznih trditev med lastni državi in njenim prebivalcem na škodo. svet sme kuret nikoli v konjski hle v. < • Kako konje krrniti? Major Još, skušen konjerejec, je v knjižici 7 ne- davno izdani v nemškem jeziku od družbe kmetijske Koroške, načrtal prav dobra vodila, kako krmiti (futra ti) konje. „Kakoršna klaj a, takošna živina", je star pregovor. Zato naj je gospodarju glavno vodilo to, da se konju, ki delati mora, poklada dovolj tečne in ne- več ter čem ) spridene krme. Klaja je pa tem bolj tečna, ima v sebi močeca, vlečeca, beljaka in sladkorja tem lože se prebaviti dá. Oves, očišćen prabú in plev, daje delavnemu konju mnogo vec moči, kakor senó in slama. Plesnjeva in za- zato ker mu kri tuhla klaja je konju zeló škodljiva pokvari in mnogotere bolezni prebavil in scavil napravi, kakor na pr. poščivanje (harnruhr). Razmera, koliko se ovsa in sená vsaki dan konjem poklada, je prava ta-le: Delavnemu konju lahkega plemena naj se daje na dan ovsa 6 funtov, sená 10 funtov ) re- zanice funta se dá delavnemu konju srednjega plemena ovsa do funtov, sená 10 funtov, reza- ni ce ovsa funte delavemu konju težkega plemena se dá do 10 funtov. sená 15 funtov in rezanice funte. , To je sploh razmera konjske krme. Ce pa je konj prav težkega (Pincgavskega) plemena in ima veliko vé da se mu mora ovsa in sená nekoliko 7 se delà več dati. Kako pa naj se krmijo žebeta? Žebetu, ko je odstaví j eno bilo, naj se dá vsak dan : ovsa do 10 funtov. do funtov, sladkega sená Gospodar mora pred vsem vedeti, da bo konj tak kakor se je krmil o prvém letu. Zanikernost o kr-menji prvo leto se kaznuje s tem da se pozneje po- praviti ne more, kar se je zamudilo prvo leto. Zakaj pa, to nam kaže skušnja, da konj v prve m letu iz raste 15 palcev, v druge m letu pa palce 7 in v čet rtem celó n palca. Iz tega se očitno vidi kako potrebna je skrb, da se žebetu o prvem letu 7 7 posebno pa tudi v 7 in letu, dokler raste, dovolj krme daje in se mu sicer prav streže. Enoletno žebe naj se od spomladi do je seni pase in daje naj se mu zraven paše sená funtov. Pozimi naj se mu dá ovsa * lonec sèm ter Gospodarske skušnje. Misi na vrtih se polovijo, ako se precéj globok malo nalij ( iz mlj vkoplj v 7 drug gleda zemlj tako da lonca rob v c lu ij laau . \JLCk luutd iuii Lonec se potem na pol z vodo polovica znotraj in rob lonca pa namaze s salom (špehom). Miš kmalu oduha salo, sede na rob in liže salo, kakor dalec more seči v znotraj namazani lonec 5 o tem pa se prekucne v vodo in vtone na gali noga * Kuretina, ki v kurniku, in tic*, )gah zbolijo, ozdravijo se večkrat, ako ki v tičniku surovega raztopiš v vodi, pa se v tej vodi kuretini drži Solske stvari. V Solska poročila koncem letošnjega šolskega leta. Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach. poročilo, katero daje prav dober pregled šol- To í skih zadev za gimnazije, se začenja z nemškim sestav a. Ver kateremu je naslov .,Kleo 7) Razsodbo, ali se kom prof. dr. À h such einer Ehrenrettung posrećilo oprati kaj ali nič KI je obtežen po zgodovini, to presoditi prepuščamo stro kovnjakom zgodovinarjem ; naše bralce bi gotovo bolj pisatelů dolženj, s katerimi zanimala „Versuch einer nika ki Ehrenrettung" kakega držav , dandanes „Leiter der ôffentlichen Angele- genheiten", kakor opiranje grehov državnika« ki je živel je zvanredne para- pred več ko 1400 leti mel 23 predmete. Uč telj 19 Ljubljanska gimnazij za jezik redne, 4 pa za lelkab nižih razredov se v pbće bil nemški ; kršanski nauk" v 77 7 7> iatin ščina" in pa „živalstvo" učilo slovenski. Jezik slovenski se razkladal v vseh razredih Vseh č bilo ie 421 in Ceh, 3 Lahi ; najmlaj let star 97 322 Slovencev, 94 (?) Nemcev, 1 Hrvat bil 10; najstareji dijak 22 učencev Stipendij v znesku 7025 87 kr vživalo 7 pole g teh pa V SO drugi dobivali podp Programm des . Real- und Obergymnasiums in Rudolfswert. To sporočilo spretnija sestavek prof. J. O gorka „ Socrate marito patreque familias". Poducevaio je 14 uči de tel je v 7 med njimi očetje frančiškani, drugi posvetni 10 funtov in rezanice funtov. funtov sená Učni jezik je bii nemški, slovenšcine pa pogrešamo A K rw S i It O IT A v\ n rw % v\ n rt i i ^ T* i ti 1% li n rk ^ i /\ m wm « tt a 1 n f n n í ^ se bolí 7 kakor na gimnaziji Ljubljanski, ker „živalstva* Lahkim konjem se s pridom med ovsem poklada, kjer je mogoče, koren je; korenje naredi, da kri ni pregosta. Poleg žebetu primerne klaje je pa treba tudi se ne nahajamo tu slovenski razkladanega kakor v Ljubljani, menda zato ne . ker je bilo med 114 učenci Nemcev, in samo 107 Slovencev ! dvojno: žebe se mora namreč čedno držati 7 to je 7 S krtačo ali rahlim štrigljem koža večkrat očediti, in pa pustiti mu, da pod milim nebom malo skače. Vedeti pa mora gospodar tudi to, da od suhe Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Laibach. To sporočilo nam pové, da je bilo na realki^l34 Nemcev, 158 Slovencev, Hrvatov in Srbov 7 Ceha in 33 Lahov. Kje se je 134 Nemcev vzelo, nam spo- klaje se ne sme kar na enkrat preskočiti na samo ročilo ne razjasni, menda Stremayerjevi ,,deutschen frišno, pa tudi od frišne ne mahoma na samo suho. Oberrealschule in Laibach" na ljubo. razredu na- Važno je tudi to, da se gospodar vsak dan reda števa sporočilo 15 Nemcev in samo 4 Slovence j iz golj drži pri krmenji, to je, da med enim in drugim pokla- radovednosti smo teh 15 Nemcev v imeniku iskali in 245 našli: Lenarčiča iz Vrhnike, Pebani-a iz Zužemberka, Novaka iz Fužin, Hudabivnika iz Ljubljane, Sertiča iz ljanje, pa odstraniti take pesme in igre, s katerimi se pogrdjuje dostojanstvo njeno. Po takem isti blagi na- Trebnjega, Pavliča iz Brda, Pesjaka iz Novega mesta, men kakor slovenskemu našemu društvu Ceciljenemu. listu Zajca iz Istre, Andolška iz Mokronoga; to jih je y po imenu in rojstvenem kraji Slovencev; potem je še en Vsak měšec izhaja en list z glasbeno prilogo, so Srb in dva sta Laba; kako je po takem vodstvo na- , nam je zago- dodane gold. pesmi. Cena celoletna ,,sv. Ceciliji' í Slovence štelo 15 Nemcev in samo netka. Učiteljev je bilo 20. V „lehrplanu" najdemo med obligatnimi predmeti tudi slovenski jezik. Dobro ! smo mislili XJ U U 1 U i —— Í3LUU UJIOIJ lu — ,,tandem aliquando ! na strani 28 smo videli, da smo prezgodaj vskliknili kajti ondi beremo ominozni izrek:\ „relativ obligát: die slovenische!" Teda] so menda le listi dijaki slovensčine se učili, katerih stariši so to << Al Srpska Zora, izhajajoča v Beču, se marljivo ozira na dogodbe v iztoku in v lepih slikah čitateljem svojim stavlja pred očí. naš „dobro", zabtevaii. Nasprotno pa je laški jezik za v s e obli- Zdaj pa še našim gospém in gospicam nekaj : * Uzorci za kockanje, izšivavanje, mrežkanje i jednostavno vezenje. Po jugoslavenskih motivih složio August Posil ovi č u Zagrebu. Naročnina za 3. gaten ! Tako se naš domaći, deželni jezik odriva in v dežele ! in zvezek je 88 krajc., ki se najlože pošljejo po po- 75 Na čelu sporo L j u b 1 j a n i c i", v ko kot postavlja v središči naše Čila je spis prof. Kn api ča o liko se ona onesnaži pri svojem toku skozi Ljubljano ter dokazuje po preiskavab, da se Ljubljanica ne one- štarskem povzetji. zvezek „uzorcev" (muštrov) je ) snaži toliko, kakor se navadno misli ) ker hitro teče ; in zato nimajo prav tišti, ki menijo najvec zato ne, skecra ravnokar v ličnem plavo belem tisku přišel na svetio. Vsak zvezek prinese drugačno vrsto izgledov za koč-kanje (šlinganje), mrežkanje in vezenje (štikanje) na- šim gospem in gospicam, katerim tudi brez znanja hrvat- 7 da je Ljubljanica vir bolezni vsled mnozih nesnažnih dotokov v mestu. Tako se je vendar enkrat eden oglasil, ki toliko črneno Ljubljanico zagovarja! Pri vseh treh sporociiib pogrešamo kakega slovenskega spisa, ki se je vsaj včasih prejšnja leta služili. jezika bodo ti „uzorci" pri njihovem delu dobro Politične stvari. ) pokazal. Ni sicer na takem sporočilu tolike važnosti vendar se tudi na teh sporocilih pozna, kakošen veter da sedaj veje, ko na pr. Novomeska gimnazija, kjer so Misli Avstrijsko-Ogerski pogodbi. » Es ist ein Chaos, das ieh skoraj sami slovenski učenci, si ne upa stopiti s slovensko besedo pred svet. Potrpimo, vsaj n e veke tako ! weder berufen, noch fâhig bin zu orđnen." bo na yy To vam je zmešnjava, katere poravnati jaz nisem niti poklican, niti zmožen" tako je govoril minister- Kranjska in Koče v ska gimnazija ni še prišla stva predsednik knez Auersperg po zadnji seji regni- s svojima sporočiloma na beli dan. koiarskih deputacij svojemu stričniku, ministru polje- delstva ? grofu MansfeIdu v ljudskem vrtu „Volks- garten" na Dunaji, kjer je one dni vsak dan po zvečer zboroval nekak postransk parlament. * y • . • UCltl y Jugoslavensko književstvo. „Balkan". Kdor ume hrvaški, in se hoče pod- . ga razumnega člověka v "Avstriji, ki bi temu kako slovanski narod v Bosni in Hercegovini izreku ministerskega predsednika ne pritrdil; pristaviti O • I i 1 • 1 O 1 fl m m n živi y misli y poje y joka y govori, kakove ima običaje y Je y da je sedanja vlada, kakor je grof Ho- narodne pripovedke, pesmi, prislovice, napitnice itd. je HU. , ta ---------»vv/iun qvkij\j V lauuiiji, av> Velimir Je V8e P°gajaDje se huje zamotalo. Ze večkrat srao henwart naravnost rekel, storila svoje v izobilji da ae se naj naroci na knjigo, ki jo bo izdal gosp Gaj v Zagrebu pod naslovom „ualkan" > ki obeta jako rekli rečemo zopet, da se mi glede nove Avstro- Ogerske pogodbe celó malo zanašamo na stanovit- da zanimiva postati. Cena knjigi je 1 gold. Treba je, se Jugoslovani bliže seznanimo', in zato želimo, da ta n^st ustavovercev. Ko bi ti ^ gospodje smeli odkrito- menda • »kaj knjiga tudi med Slovenci mnogo naročnikov najde. srčno izraziti svojo voljo, bilo bi vse pogojevanje Djetinji vrtić. Zabavne pripoviesti dobroj dieci. Napisao jih i sabrao Ljudevit Tomšic, učitelj doljno-gradske obče pučke škole u Zagrebu. 2. zvezak. Sa slikom Petra Prerado vica. davno že podklopjo; al strah jih je le pred tem: porekó volilci?" Dve leti je že, kar je ustavoverna stranka se lotila 77 * Potocnice. Zabavno-poučne pjesme i pripoviesti mladeži našoj. Napisao Ljudevit Varjačić. Sa slikom: Lahku noč!" Obé vrlo dobri knjižici, šolski mladini po vse pripravni, ste nedavno v lični obliki na svitlo prišle v za- VI » / liVUM T UV » 41 VU» v VAIUJI W T » • r — logi knjigarjev Mučn jaka in Senftleben a v Za- ___ L r^______u 2 4... J ~ 1 ^ A A l___2^ nove pogodbe z Ogri in za da „conditio, sine qua nalo- tem * non" določila si to, da po nji se Avstriji ne sme žiti še več i h břemen, kakor jih nosi dozdaj. so mislili vladi dati vodilo za pogojevanje z Magjari. In res Dunajski ministri so se o vseh pogodbinib ob-ravnavah držali tega vodila. Al Ogersko ministerstvo je druge strune napělo; ono noče nič slišati o do-sedanji razmeri skupnih državnih stroškov, in večina Ogerskega državnega zbora ga podpira v tej trdo-vratnosti. Po strašansko slabem gospodarstvu so prišli Magjari denarno skoro na kant, in ker v vladnih kro-gih tam svojih grehov nočejo spoznati, odrivajo krivdo na pogodbo z Avstrijo, češ, da je leta 1867. sklenjena Sv. Cecilija. List za pučku cerkvenu glasbu i pogodba vsaj v denarnem obziru bila zeló škodijiva grebu. Cena V3aki trdo vezani je le 40 krajc. „Vrtecť Tomšičev ie osobito še zato zanimiv, ker ga kinča podoba Petra Preradoviča, najmilejšega pesnika Hr-vatskega. Obe knjižici dobro doidete tudi našim slovenskim učiteljem, ki jih je volja, svoji šolski mladini hrvatsko besedo prevesti v slovensko. pjevanj ureduj Glasbeni dio priredjuje I Zaj 1 izdaj ve3 list M. Cugšvert 7 tiska b r e ch t u Zagrebu. Glavni namen temu listu selih (kmetih) bolj pristojno in ukusno pevanje m org Ogerski. Agitacije v tej zadevi ne izvirajo iz novejšega časa, ampak reči se sme, da je Tisza in njegovo minister- leta Magjari so mislili, da noben drug, kakor „lev * vpeljati v cerkve po stvo stvar teh agitacij, da tedaj so se pričele še 1874. 246 kos, Avstrij skim usta vo vercem Debrečinski", je seci za kožo. Kar ministru Tiszi manjka diplomatične izurjenosti, to nadomestuje mu njegovo jezično zvijaštvo, ki je glavna prednost njegova. Kako se ta gospod obnaša na političnih parketih , je skrivnost, kajti on ne Zabavno berilo. občuje z nikomur drugim, kakor s svojim starim prijateljem Andrassyem. Da pa zna rabulistično naga-jati, to se je pokazalo v raznih njegovih komedijah, ka- Angora. Zgodovinski - romantičen obraz tere je zadnji dve leti uganjal, ko se je odpovedal mi- (Dalje.) nisterski službi. Ta mož se igra z ministersko službo y ,Ti kavrinski psi!" kakor majhen otrok z igračami; če se mune stori, kar „branijo zavrženega odpadnika. hoče imeti, pa ministersko službo kar ob tla vrže hudovali so se uporniki Tudi nje WW .mow, f« uiiu.oioiottv oi ui-uw ti« vi^, pO- * « ' ""P111^ uicokuo _ tem pa, Če se mu vstreže, jo zopet z velikim veseljem tisti, ki so bili varnejši med njimi smrt in poguba ! Zaprite mestna vrata !" )) naj zadene kričali so nihče izmed teh pobere. Kar si v glavo ubije, to je pravo; temu se zavržencev naj se ne umakne osveti, nihče izmed teh mora vse podvreČi. Da je pri takih razmerah pogajanje, če je kedaj le-tem prokletcem!" , vojvoda!" UOJ OU UU U Luaauu U O v cti y UIUUU AALUWU lu UL p ki taboré tam zunaj, ne bode mogel na pomoč priti imelo kako trdno, pravično podlago, težavno. je lahko misliti. T , da tem že izprva bilo jako y „Oh pod pazduho yy dregnil je Jefrem KazanČića zdaj sva v lepi pasti. Ko hitro bode se je pogajanje o ta surova žlota dokončala svoje podvzetje, posveti svoje } Za zdaj je pač gotovo to koliko naj vsaka stran prevzame plačila na-se, delo kristijanske smrti , kder bode kedo v Brusi ) popolnoma razbilo. Ogerska regnikolarna deputacija je ginil bode, a midva, vojvoda, ne moreva zdaj iz mesta sicer v svojem konečnem poroČilu izrekla, da se bo na- iti prej pogajala le, če bo Avstrijska deputacija jej podala svojim 1 judem. Za vès svet bi se ne hotel umakniti zdaj << predloge y na katerih podlagi se more spustiti v daljno jal je Kazančič in oprezno motril priprave ) ki so de-jih ,ka- posvetovanje ; Avstrijska deputacija pa je odločno od- vérno dělali, zato da napadejo serajl in sultana bila to zahtevo povdarjaje, da potem, ko se državni kov prizor bode to} ko bodo te jate serajl, njegovo zi- zbor zopet snide, nastopi ugodni čas za nadaljevanje dovje zrušile sultanu na glavo ; ko bodo delili njegove pretrganih obravnav. Ce tedaj obe deputaciji ostanete zaklade, kedar bode dokrvavel pod njihovimi udarci. mož beseda, ni za daljno pogajanje nobenih tal bene podlage. i no- Zato v tem obziru zdaj vse miruje. Avstrijski, pa boja povod, ne bodo se spomnili na kristijane; Oj, Jefrem, dragi pobratim, videl bodes, da bodo zakladi in sultanove odaliske novega, še razkošnejšega bi tudi Ogerski ministri počivajo v raznih toplicah. Mi- jih ne poznal i ko bi ne znal, da bodo potlej vsled saj 8V0j© nister Lasser in Pretis sta v Wartemberskih topli- divje strasti in lakotě, pa vsled svoje pohotnosti orožje da se ne utegne vresni cah , prav za prav v Mali Skali pri gospodu pi. Op- dvignili drug na druzega. penheimerj u bodočem diplomatu Avstrijskem. čiti le-to, a da moramo mi poginiti, potlej z Bogom ! da Kako lahko in naglo se pri nas člověk spravi na konja, to posebno pričuje vitez Ludevik Oppenheimer. Go- največi vrag, Bajazet 8podin Beust, ko je leta 1866. přišel v dolgove za- popreje gagne moje domovine in njene svobodě in u kop an ua l-'uuoj , imel jo uc tjaaovuottoui oc uiai oiaaj „JuaaaijQviv, aiavucga uucbn ucucucu oiu - UU" poravnati z ljudmí, ki tržujejo z denarjem, pa gledajo govoril je vojvoda o veči trpkosti, nego je bil pokazal na Dunaj imel je n? Saksonskem še marsikaj » jy kedo še?" umolknil je povprašal je Jefrem. Lazarjevič, slavnega očeta nevreden sin << od- bolj na visoke obresti, kakor na zanesljivost dolžnih J° ko je imenoval Bajazeta >> Lazarjevič y ki raji v živi. pišem. Ti dolgovi so se morali poravnati, vsaj bi ven- mrzki odvislosti, kakor kak Bisurmansk lakaj dar malo sitno bilo, da bi bile sodnije Draždanske in nego da bi v slavném boji zopet priboril slavo svoji Lipsijske nadlegovale sodnije Dunajské s prošnjami za domovini y a rubljenje. Naročilo se je tedaj bankirju Oppenheimu pa ; da bi umri njej in Kriščevi veri. a yy V v • • • • Lipsiji y naj poravná one reči y kar je on, kakor se Jefrem Nikar me ne spomni še na tretjega u rekel je yy na tistega , ki se je izneveril, da je zdaj y tudi dognal tako, da je bil tadanji Avstrijsko- odpadnik, kakor Branković. Ce ta ostane živ, neko- vidi Ogerski minister unanjih zadev ž njim popolnoma za- ristna bi bila naših životov žrtva." dovoljen. Leta 1869. je bil 28letni sinek Lipsijskega bankirja že inštaliran za vélikoposestnika na Ceskem in opravlja! je potem službo ,,Chabrusovega" agenta glavo yy Umejem te u šepnil je Kazančič in pověsil yy Milan Topličanin je ta. Nesrečen je bil dan v Drinopolji! a najnesrečnejši sem jaz y ker sem vsied Pemski velikoposestniki so ga volili v državni zbor. Zdaj svoje kratkovidnosti pripravi! ta dan! Ali kdo bi bil ministrom, ki se prav dobro imajo kaj takega veroval tedaj?! po čelu. je priljubljena osoba v Maloskalskem gradu. voljeni za dognanje Avstrijsko-ogerske pogodbe med počitnicami državnega zbora shajali se, so popu- tečim okom ^i! 1« Z A^ i /\ i /li X« ď\ í t C vimnlrn/vn /I nrr n n m n» r* * m a Misel, da bi odseki, ki so iz- . tudi začudil se je in udaril Ali takoj je zopet vklonil glavo, radosten y s plam- stili, in tako je tudi ,,Kato Dunajskega državnega je gledal upornike, ki so zdaj v redu zahora, dr. Herbst, odpeljal se na svoja posestva na Ceckem; ali so ta posestva, ki jih ima nekdanji pro- purgarski" minister, ostanki ustavover- zgrinjali se , da napadejo serajl, in kričali so: ,, Allah ! Allah!" fesor in potem yy nega yy Chabrusa", ni znano. Baron Stark y ki Je izde- lal železnico od Pilzna do Prizena , je bojda že štiri leta blagajnik gOBp. dr. Herbsta, tedaj se je moralo po-srečiti njegovi finančni prebrisanosti, da je vodji usta- vovercev za stare dni „par krajcarčkov" prihranil. janičarji, ti mladi Bajazetovi junaci, vprli so se zopet njih navalu, njih jatagani so v uporniski gnječi lesketali tako, kakor leakečejo solnčni žarki, ko prodi-rajo gosčavje, buzdovani in mlati so o zamolklem pre-tepu trli ude in črepove upornikom, bogato so hrabri varuhi trupe podirali pred vrati in zunaj pred serajlom, krvavo je bilo zidovje, kri je kar v kaluže stékala se y po zemlji, kopali so se v njej uporniki in zavetniki izpodtikali so se ob trupe, da je marsikedó neranjen zvalil se na zemljo, a poteptali so ga drugi, da je moral umreti. Z1Q0 Ali kaj je vsa zvestost v primerji s toliko mno- naj bere stenografične zapisnike in videi bode, da med ki je pijana krvnega para bolj in bolj tlačila se 100 govorniki, ki v eni sesiji državnega zbora govorijo naprej in v blazniškem vrišči derviševe besede kričala: je 99 juristov. Ali pa tak zastop ljudstva vgaja mno-Ya gaza, ya džedid! kdor danes pogine, še danes bode govrstnim državnim potřebám, je drugo vprašanje. Malo dejanske vednosti pa juristi imajo posebno v narodno- » 8 prorokom vred godoval v raji I« v ze Je majbna četa janičarov, ki varujó po- gospodarskih zadevah ; namesti praktičnega preiskavanja Blednjo stopinjo in branijo se upornikom, ki so jih po- nahajamo pri teh gospodih večidel samo le besede brez inili skoro na prvo dvorišče, drug za drugim padajo pravega jedra, s katerimi more le tak zadovoljen biti, dva, a že samo eden, ki nima pojma o narodnem gospodarstvu. Nič bolje pa stanoviti junaki, že samo trije posut z ranami, maha z buzdovanom okrog sebe, s po- ti gospodje ne obravnavajo davkovskih zade v elednjo močjo brani svoje torišče, sam se bori s tisoc oni se malokaterikrat ustavljajo povikšanju davkov, vsaj tisoč uporniki in omahuje v živém vrtinci, kakor jih ne zadevajo v taki meri, kakor so prizadeti kmeto- ro razbita barka v vrtinci morskih valov > da bojažljivo válci y m uf obrtniki in drugi posestniki ; ti vedó da vsak umaknil se, da bi pobegnil sè svojega torišča, da bi goldinar povikšanega davka tudi njih nekoliko zadene. zapustil svoje padle tovariše, tega ne zna, janičar zna v „Finanz. Fragm." & umreti, že pada, pa še enkrat in naposled se vzdigne, Se svojo poslednjo močjo zavihtí buzdovan nad glavo, (7. julija t. 1.) bila je za velik kos lepe Štajarske de-oahne z njim po najgostejši gnječi, kjer psujó sultana žele nesrečen dan. Nevihta s povodnjo in toča ste pre- v i u ana, i' i ag íu« * Nevihta in toca na Stajarskem 7. julija. Soboto in njegove emire, osvetljivi derviš pa nenehoma kriči: bivalce nemilo zadeli in škode blizo za 1 milijon gol- , ya džedid! srečen je tišti, nad komur dinarjev prouzročili. Okoli Mur ave v gornjem Štajar- Ya gaza asumi smrtnega angelja Asraela perotnica, še danes skem se škoda ceni na 30.000 gold. V bližini Weiza ode s prorokom vred godoval v raji!" — Vratom po- in Hartberga je toča v 36 srenjah vse pridelke na polji lednji zavetnik se zaletí v to žloto, zaloti sè svojo olov- potolkla tako, da so škodo morali ceniti na 120.000 gl. ico nekega upornika prsi, prodere jih, da|jje zaločenec Najbolj zadeti so ljudje na doljnem (slovenskem) rtev zavalil se na derviša, zadene sè svojim ročajem Stajarskem pocenši od Marije Snežne v slov. rameno nekega drugega vstajnika , da je ta z raz- goricah do M ur e v gornje Radgonskem in Ljutomerskem drobljeno kostjo zvehral nazaj in ker se ni uiuuijwuv auoiju £à t uui m li ci & ck j y iu aui ou ui EQ 1 uivi uji» i. un c*j j ounaia guota i u a aau^i tJ uimuiu uc • izdržati na polzki krvavi zemlji, zvrnil se je na mrt- bela kakor golobinja jajca, v gornje-Radgonskem okraji okraji. Tukaj je sekala gosta to Ča skozi 3 minute de- peca in na derviša pod njim Ali tudi janičar, ki je bil popolnoma onemogel o pa je nevihta razsajala skoro eno celo uro in sipala jako rtasto točo, debelo kakor je srednji krompir. Raz- îvojem poslednjem mahljeji, pádel je mrtev na zemljo, djani so vinogradi in njive, da se ne dá popisati ki leta aa svoje breziduhe tovariše, a čez-enj in čezi vse, io mrtvi in ranjeni ležali na zemlji; gnječa vsteklih vsaki moral kupiti, ze niso prav ne želi, ne , sedaj , Stiri lani je seme skoro pa je par dni pred žetvijo brali Med ; sren- rstasev se vali serajlu na prvo dvorišče, da z buzdo- par mesecev pred trgatvijo vse pokončano. ranom v rameno ranjeni umira pod njihovimi koraki, jami, ki spadajo vMariborsko glavarstvo, je Ihovska lerviš pa le stoče, do céla je poteptan, jedva je vsko- vas največ trpela. Po ostalih okrajih je gospóska takoj ehal y ali nag je t kri ) v kateri se je kopal k r i j e dala škodo preceniti in iznjenega poročila podamo svo- jjegovo goloto, plašča nima več, moral ga je popustiti jim bralcem sledeče: v Ljutomerskem okrajů je vse škode skup 22.000 gold., Jn sicer v Muti 6000 gold., Ver- težkimi trupi Tako tudi z drugimi vred derviš dere naprej umi- « u«u&.uii v*v,*rio uwu u "f1*,)* """" Da Cvenu 3000 gold., v Krapjem 5000 gold., v » ci- tejo se mu na stran, kolikor mogó, kolikor jim daje žeji 6000 gold., v Benskem 2000 gld. — Gornje-Rad- itrast in vsteklost, sveta groza jih stresa, kedar ga po- gonski okraj je hujše zadet, vsa škoda pa znaša više 1 i % % m mm ^ /\ m -m a m «r^ m m mm x-v rv m « ;ledajo, tega nagega, strhlega starca, okrvavljenega, ki 318.000 gold., in sicer: v Rihtarovcih 20.000 gold, v lenehoma razunemlje jih s hripavim glasom, ter strastno Radencib 3000 gold., v Kapeli 15.000 gld., v Voričevi trici : Naprej koranovi varuhi, Allahov meč naj za- 8000 gold., v Janežkem vrhu 30.000 gld., v Orehovcih lene odpadnika in njegove tovariše, naprej! ya gaza, 20.000 gold., v Preserskem vrhu 18.000 gold. •a džedid !" f v » W»VVV WV* Vi f y » v v (Dal. prih.) Mnogovrstne novice sto kih Dunaj ski državni zbor štej 78 in tarj 46 c. advokat d n ik o v To so grozne številke, katere bolj kakor vse besede kažejo velikost škode in silno pozivljajo kršČansko lju-bezen v pomoč! Ravnokar je c. kr. namestnik baron Kíibeck razglasil poziv do milosrčnih prebivalcev na ) 97 v e- ) duh 22 malih posestnikov, 21 fabrikantov, 5 privatni h > 20 kupčeval ) d n i k dravnik t 19 bnik pisatelj in Stajarskem, naj priskočijo svojim nesreČnim sodeželanom v pomoč z obilními milodari. Okrajnim glavarjem in mestnim zastopom v Gradcu, v Mariboru in Celji je ukazal za nesrečne pobirati milodarov. Svitli césar so 9 Tudi 9 skupaj 353. Med 46 c. k. uradniki tudi še večina juristov, tako da juristov (p w Je brž ko so o nesreči izvedeli, darovali 6000 gold, po cerkvah se bode pobíralo in zato naj bodo vernikom nesrečni bratje v Gornje-Radgonskem in Ljutomerskem nancev) je največ v Dunajském državnem zboru. Ni okraji posebno priporočani krščanski ljubezni: ,,Blagor o takem čuda, da se v nobeni zbornici ne izdeluje usmiljenim — usmiljenje bodo našli!" OBtav otarj ) ki se tičejo j bolj ) kakor v Dunajski zbornici pravilstva advokato in , Ker ri nas v navadnem življenji imenujej se dvo kat Slov, Gosp. tudi ohtarj „jezični uuoiji , zato je naravno, da advokati največ govorijo Dunajski zbornici poslancev. Kdor tega ne verjame, 248 Naši dopisi. Varaždina 28. julija. Mesto naše bode imelo ga pohodi ljubijenec naroda našega in njega največi dobrotnik prevzvišeni go- 31. dne t. m. veliko srečo, da okom prišlo plesom na kmetih vso mero presegs jočim in pregrešnim Pa kaj ! tim, ki se še več ko prej lici Vse, cesar j jih následek vsaj v Goriški oke spod biskup Strossmajer. Zato sišč, pripravili treba za napravo in ozališanj rv vil n i rv /\ H ni iť r-i !t a ^/^ma U U am so Goriški i} gOdCl j v katerih korist s šega gradskega načelnika (župana) gosp. Drag. Pusta se po pozivu na- prav za prav pleše; in aparat je tak 7 da ga morajo n < vozovih prevažati. Danes sem moral nehoté že mnogo dni pripravljamo, da kolikor mogoče sijajno dati pod svojim oknom vso surovost naših okolićniJ slavimo dohod „prvega........ VB sina domovine naše" Po raz- fantov . ko so poslaném programu pride Njegova prevzvišenost 31. dne mesto priprave zastave itd. domů t. m. proti večeru v Varaždin; vse korporacije, vsa dru- k j) peljali. Ležali pesmi prepevaj so vsi pijani na „brearjih' Bili so iz ti3tih vasi štva in šolska mladež dočakajo slavnega gosta s svo- \z katerih beremo včasih popise čitalničnih d jimi zastavami; zvecer bode mesto razsvitljeno ; pred veselic!! Pač lepa ilustracij stanom njegovim bode serenada in bakljada. Drugi dan 80 ti nerodni fantali Pri M tacih narodnih ,,besed* (1. avgusta) je opoldne svečani obed v gledaliŠčni dvo- pa slavnostní koncert v svečano razsvitlje- (en uro tod rani, zvečer sta zgore ni davno 2 otroka. i Idrije nera kazališču (gledališču). Ves čas bivanja visocega talnica naša v nedeii (Vabilo) na veselico, katero napravi či gosta bode Varaždin z zastavami okinčan. Ker vgusta na gosp. Lesko bičevi nam kako tudi Vi Slovenci ljubite in spoštujete ^Hajdmo pristavi. Program tej veselici je Serj je znano , možá, ki se ves žrtvuje narodu jugoslavenskemu in „Mladini"', zbor kako toplo tudi v njemu srce bije za Vas Slovence zato smo si v svesti, da se našim gromovitim slava- valcer, igrá čitalniška godba na pristavo'4, popotnica, igrá čitalniška godba ) „Slava Slovencem", zbor, b) ,,Am Rio de Janeiro"; Hajdrih Zieh Dr in z nami Domovina", zbor z bariton- in tenor klicem bodete pridružili tudi Vi Slovenci vred navdušeni klicali: mili Bog obrani nam mnogo let Cavatina iz opere „Ernani" za rog obligát ip še Strossmajer-a ! Gorici 29. julija. Zdaj pa naj reče kdo ) da Slovenci nismo za nič! Imam pred seboj čedno knjigo v podobi vélikih molitvenih bukev, v Benedkah tiskano, 309 strani debelo, z naslovom ,,Le sette Basiliche di Roma" ft. i. „Sedem Rimskih bazilik", namreč ti- govor drilja meji, . Otto na prostém D u B > čveterosp Miran Verdi Pozdrav Prva ka v deklamacija. 10. C.Erich jj polka b e r t prostém franc 7 igra čitalniška godba Kak zala 13. „Po I je", jezeru zbor 12 « 11 Drug Raja". Rosenblátter Fr. S eh kadrilj bče petje z godbo na 14 atih glavnih cerkvâ, katere romarji navadno obiskujejo). Srečkanje. Spisal je te bukve v italijanskem jeziku prec. monsig- programové v veliki sobani. Zacetek ob nor Iv. Ne p. Andrej Globočnik, našega prevzv knezo-nadškofa tajnik itd. Prišla je knjiga na svetio v spomin letošnje papeževe petdesetletnice. alabem vremenu vršile se bodo točke popol uri dan Kar spodnje Idrije. Citalničin odbor 16. dne julija smo imeli novo mene v volitev županstva, pri kateri so bili Blaž Crv, posest njej sosebno mika , so zgodovinske crtice, posnete po nik v Karnici, za župana, Anton Kenda, posestnik iz nekem iz raznih najzanesljivših italijanskih, nemških, spodnje Kanomlje, France Mi kuš iz spodnje Idrije angleških pisateljev, po nekem pa opirajoče se na vtise, France Ve 1 i kaj ne iz srednje Kanomlje in Jože Von ki so pisatelju ostali od leta 1870., ko je te zgodovin- čina iz zgornje Kanomlje pa za svetovalce izvoljeni. ? ske spominke sam ogledoval. Delo je hvalevredno in veljá knjiga 70 soldov a. v. lista „Goriziano", Mojzes Od Dolenske strani 29. julija. M. J-r. Volitve v Glavni pisač in voditelj deželni zbor so pri kraji, ai pogovore o njih slisiš'še Sacomani (menda žid iz zmirom, kjer se snide par domoljubov. Nam kmetom sploh iz Avstrije policijsko to ne gré v glavo, kako da morejo meščani domače Vidma) je od tod — in pregnan in sicer zavoljo graje vrednega časnikar- svetinje zatajiti in se nemcurjem na limanice vsesti skega vedenja in zarad tendencij nasprotnih javnemu teri poveličujejo Nemčijo 7 Gimnazijski profesor g. Ma te j Vo dušek je 7 ki V se redu. prosi! in dosegel prestavo na Ljubljanski gimnazij Na tukajšnjo višo realko pride za zgodovino nek Kleissl. — Přetekli teden so bile maturitatne ni prijazna sploh. nom bila Mi nikdar nikoli Avstriji 7 še manj pa nam Slovencem in Slova- etje sploh ne vidimo Kaj da imamo preskušnje na gimnaziji in na žensk. učit. izobraževališči. Na gimnaziji je Štajarsko; r e a 1 k i, ta teden pa mi Kranjci od Nemčije. Ce nam domače pšenice zmanjka, gremo po Banaško ali dobivamo celó Rusko, — če nam domaća trta ne obrodí, gremo po vina na Hrvaško ali bilo izpraševancev 17; prestalo jih je preskušnjo z odliko), padlo pa če potrebujemo duševne hrane, podučmáh in sicer so zavrneni za eno za pol leta 7 , i Li oivvi ou u ůaviucui ci c« ç u u pa ponovita preskušnjo iz enega leto, predmeta za 2 meseca. Na realki je bilo 8 kandidatov. bukev aii kratkočasnega berila , dobivamo vse to le ad naših rodoljubov, kajti nikdar nikoli ne misli kak nevi- da Trije so opravili preskušnjo z odliko sta padla 7 sta zrela, 7 bi nam spisal karkoli v domaćem našem j«-kedar gre za volitve, takrat prifrčé tisfea- , ^ za 1 leto, drugi za z meseca; eaen pa se eden Čur, ziku nice v našem jeziku iz nemčurske tiskarnice tudi m^d kmete, in baroni in Erženovci, Lukani, Bohmci în i------; - — ----i .....o- — -----— 7 ~r ^"1 v " * 1 " ««v,.-«. , "«««u., "vuujvi med ustno preskušnjo umaknil. Vzrejank na učit. Skedelci, pa cela truma druzih jih trosijo po vaséh, âa izobraževališči delà preskušnjo 5; izid je se neznan. jih je kakor listja in trave. Al ker se kmet tujca neiai1 Posnetke iz letnikov srednjih šol nazoanim prihodnjič. čurja še bolj boji kakor otroci parkeljna , zato so v^e avgusta seodpre novo iično ko pa lišče pri njih bukve umnemu kmetu ie papir, ki ga porabi ma Dne mestnem vrtu. 10. avgusta obveljá za trdno novi po- uekem mestu wvuvuwuj » » vvn u r ^uwum VM »vlij«! um vt uuv uu m j/v wvytto lij uicatu^ kjer oo--guuj uumt ixaaui uatu popravljeni red za pneu matično izpraznovanje pregovor, da je „en poturica huje kakor sto Turkov se gnoj delà. Kakor nam je znmn straniščnih jam. Posilnost ni tako prvem dotičnem redu. inganno t Pisal sem , da Fatta la legge ojstra, kakor trovatto 7 v 7 že tudi davno vemo 7 da „en nemčur tako je huji kakor s^o Nemcev". Pri na3 pa ni nikjer Nemcev kakor ci a je naš preč. nadšk. ordinariat Kočevskem in v Weissenfelsu, zato je vsak drug po dogovoru z namestništvom nekaj določil, da bi se v 7 86 pri nas za „Nemca" štuli, zgolj nemčůr. To m e * Istina, istina! Ni ga v vsi Sloveniji rodoljuba bi pritrdil Vašim besedám, nam iz srca vzetim. ki Vred. 7 ne pri na3 na kmetih že davno jasno kot bell dan, zato me štúpamo nobenemu nemčurju , naj se še tako sladkegfa delà kakor med, ali pa naj se nam še tako grozi kakt^r 219 m ziodij. Vse drugaee je pa, kakor vidimo t po me- jalnic za me8arje in m o kar je pa ni obveljaia in trgib ; ondukaj nemcurji vso večo korajžo imajo ; tudi se potreba njihova nikakor tajiti m bolj muštacast in liberaiast je, vee veljá nekaterim mestna blagaj eščanom in celó tržnim purgarjem. Vendar smo trdno ni pravo mesto za take prodajal "v ce da nima novcev in da šolski drevored Mi se skladamo > ne more, ces, epricam y da kakor bode kmalu v Evropi Turkov z mnenjem odbornika Regalija, da medle mestne finance onec, da bode tudi nemčurjem pri nas ^^ vv/v*v vvi^* UVMVV».. j V"* f ** «^c^v* j-r V/ » MVU «V MA UJV^IV V f li dli WV liapi a V \J y u i v oai\ ULI COl venskih deželah, odkijenkalo, vsaj tudi v Avstriji mokar moral najemščino mestu za to odrajtovati kakor po vseh ne bi mogle ovirati te naprave ker vsak mesar ali Al ra vsak narod do svojih pravic priti po Božji pra- šolski drevored nikakor ne more mesto biti za tako ci in pravici ustavni. In druzega nič noče mirni Slo- stanovitno sejmišce , katero bi deloma kazilo prijetno nec, kakor to, kar mu gré. Nemčurjem v poduk je sprehajališče, deloma pa tudi zdravstvenemu oziru zlasti slavni Koseski že leta 1848. zatrobil lepo pesem, nasproti kateri je med drugim rekel: m ne ugajalo, kajti mesarska prodajal „Učil je davno že Slovenec modrost, Ko glodal še Nemec je medvedovo kost. Zato sramuje slovenski se dom, Sramuje se te, votli nemškutar!" Ljubljane. (Prošnja za dovoljenje tabora). Sle- eea prošnja je šla danes do c. kr. okrajnega glavar-va Ljubljanskega: našem oesar- vu a ) Slavno c. k. okrajno glavarstvo ! in sicer v Ogerskem delu monarhije se zdaj po ogih krajih dan za dnevom meeting-i ali tabori na-avljajo, kjer se mnogobrojno zbrano Magjarsko ob-stvo izjavlja v resolucijah po priliki tako-le se gla-čih: „da je v interesu Avstro Ogerske monarhije državanje celokupnosti Turške države, in da bi imela vstrija v to svrho Rusiji vojno napovedati. Ker bi lahko inostranski svet sodil, da je mnenje milijonov Magjarov res mnenje celega 37 milijonov (( oječega prebivalstva Avstro-Ogerske monarhije, treba da se tu ravná po pregovoru: „audiatur et altera > s. « Ker smo podpisani trdnega prepričanja, da imamo žavljani v tako imenovani Cislajtaniji taiste pravice taisto svobodo, svoje mnenje o vazném iztočnem vpra- javno obelodaniti, kakor jo imajo državljani v • 4 anslajtaniji, in da nima samo 5 milijonov Magjarov monarhiji izključivo priviiegijo, izjavljati svoje litično mnenje na taborih brez vseb opovir in za- zato prosimo podpisani na temelju zakona od 15. ovembra 1867. leta. št. 135 dr. zak. : slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli do-podpisani v nedeljo 12. dne avgusta t. ljudski shod pod milim nebom popoludne ob Udmatski občini na Udmatskem pašniku poleg ijubljanice nasproti Ceškovi fabriki skličejo. Namen shoda bi bil ta, da bi ae j a v no razgo-arjalo o sedanji Rusko-turški vojski in o teresih naše monarhije v iztoku. Podpisani nameravajo zbranemu občinstvu v skle-lanje predlagati to-le resolucijo: „Na korist civilizacije Q občega izoDraženja kakor na korist Avstrije bi bilo, edina teokratična mohamedanska država v Ev-nehala in da bi stopile ineato nje v život deloma mostalne kršćanske države, deloma pa naj bi se zje tisti deli, ki mejijo na nase cesarstvo, s trojedno jevino (Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo) v jedno vladar8tvom prejasne Habsburške dinastije. Ljubljani 1. avgusta 1877. Dr. Janez Bleiweis. Dr. Valentin Žarnik. Dr. Josip Vošnjak. (V seji mestnega odbora 21. julija) so bile če tudi se kolikor mogoče čedna drži, vendar posebno poleti zrak okoli sebe osmradi. Ni še veliko let kar so mesarji v šolskem drevoredu imeli s strehami po krite klopi, ki so zmirom na svojem mestu ostale pred ne kimi leti jih je mestni odbor zato je gnjusno bilo, videti klopi , al odpravil, ker ) na katerih se vročini kri parila in velik smrad a la. polet v Tista mesar ska leti prodajalnica, ki postavila, se se konec drevoreda pred nekimi ) kolikor se mi spominjamo kako tihoma panovim, pa ne z dovoljenjem mestnega odbora 9 ne- vrinila, morebiti z dovoljenjem žu- accompli" je bila z izgovorom, da je )) Fait čed seje dež. odbora 21., 24. in nare j ena 28. julija.) Pretresali in sklenili so se pogoji, pod katerimi se razpi-šejo zidarska in druga delà za zidanje deželne noriš- nice na Stud Vsled dopisa deželneg od bora v Gradcu se je sklenilo, obrniti se na ministerstvo zarad tega, da bi se za bcinike iz Ogerskega v tukajšnji bolnišnici stroški neposrednje plačevali iz Ogerske državne blagajnice, ne pa da bi se morali, kakor to določuje član III. postave za Ogersko leta 1875., ti oskrbovalni stroški po gosposkah dotičnih vé- likih županij (komitatov) iztirjevati Je pritrdil, da soli na Dob Deželni odbor se služba učitelja na enorazredni ljudsk pole Ljublj podel sedanjemu učitelju Avgusta A dami ču pri sv. Križu pri Koštan jevici, ter da se Ljudevik Vodop tivno v učiteljski službi v Razdrtem potrdi défini Dr. Linhart pride za namestnika okraj zdravnika v Kršk 25. dne julija je po dolgi boiehnosti v grajšcini na Brdi nad Kranjem umri gosp. baron Žiga Zois, najmlajši brat nepozabljivega nam barona Antona Zoisa. Tržaški inženir Sivic in sodrugi njegovi nameravajo železnico napravili iz Trsta po Vipavski dolini do Ajdovščine. Vlada jim je za tehnična pripravljavna delà dovolila navadni obrok Meseca avgusta je 400 let, kar je Lož, prejšnji trg, bil od ceaarja Friderika povzdignjen na cast mesecev. města. Ložani hočejo slaviti ta dogodjaj in ondašnje županatvo vabi čitalnico Ljubljansko in še posebno pevce njene, naj se vdeležijo v nedeljo 12. dne t. m. te zgodo-vinske slovesnosti. Gosp. Novak, ki lepe slike izdeluje novemu natisu V a 1 v az o r j e v e m u, bo v posebnem iztisku napravil podobo Loža v spomin 4001etnici. ( Valvazorja 15. snopic), zanimiv kakor vsi drugi danes izide. tudi 7 njem se nahaja poleg dveh drugih slik znana podoba, kako hudič polbe na Vsi ietniki nistracija „Novic". „Novic" se dobé. kje pašo zene. 7 pové admi- zopet Včeraj je po daljnem prenehu pribrenčal res >> Brencelj". Izbral si je zato ugoden čas volitvah naših. Prvi list z besedo in v ajobširnejše obravnave zarad naprave stanovitnih jako dobro pred v F O Cl po podobah postavlja spomine na volitev v ejmskih prodaj a lnic za mesarje in mokaije in Ljubljani, v Postojni, v Tržiči in v Kočevji, kjer so a zarad naprave novih vod nj ako v (štirn) na Fran- nemčurji z vsakojakimi sredstvi večino vjeli. Bralci ga kanskem trgu, v St. Peterskem predmestji in pred bodo veseli. anki. Naprava zeló potrebnih vodnjakov je obveljaia 9 Zadnji naš list je zopet zadela nemila roka ces. nekaterih predpreiskav je še treba.* Naprava proda- policije; zaseženi so bili ,,spomini na volitve v de- 250 želili zbor Kranjski." Ako ta članek, ki popisuje otroku, mesta in sela bodo razdjana, kri bo tekla dogodbe pri zadnjih naših volitvah, res moti javni mir cestah — vse Alláhu in Mohamedu na čast! in red. kako zeló v se dogodbe same ki so se go- Grozovitosti Cerkezov v Bulgariji, divjanje baši-bozukoT dile one dni, morajo žaliti javni mir in red! Naj zato ni nič proti onim strahovi tosti m, ki jih bo vnela zeleni poslanci naši to razsodbo C. k. deželne sodnije vza- cunja. Nihče na Turškem si ne bo svest življenja tujim podložnikom se bo tako malo prizaneslo, kakoi mejo si )) ad notam". Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Enajsta ura bije za to, da Avstro- Ogerska vlada sklene, k a j početi v očigled Rusko-Turške vojske. Zato je včeraj bilo tukaj veliko ministersko posvetovanje pod predsedstvom presvitlega ce-sarja, v katerem so se ministri ločili v 2 stranki: večina njih (Andrassy, Auersperg, Hofman, Depretis) je bila za to , da se za zdaj popolnem oboroži ona armada, katera stoji na mejah naše države ob Savi in v Dalmaciji, kar bi stala kakih 30 milijonov gold., za katere bode pozneje treba do voljenja dobiti od dr- žavnega zbora manj šina ministrov pa je bila za ? Oga iikJKJl. O) , - i I » » U j O 1 U C4> UJIUIOU U » pt» JV Uli« JUCL da naj se nemudoma velikánská mobilizacija naše to, armade izvrši, ker po njihovem mnenji je zdaj, ko Rusko in Turško vlado pomanjkanje denarja sili v po-mirje (sklep mirú), došel čas, da Avstro-Ogerska po polnem oborožena stoji v varstvo svojih intere-sov, kar je tem bolj potrebno, ker v Bosni, Hercegovini in Arbaniji se utegne iznova začeti vstaja. — Ker v včerajšnji ministerski seji prevažna stvar ni bila do- gnana, ima danes (1. avgusta) biti druga seja Nemški cesar Viljem se neki 7. dne t. m. vrne iz Gastajnskih toplic domii in na tem povratku pride z našim presv. cesarjem skupaj. Iz HrvaŠkega. Veliko pozornost ne le pri nas ? temveč po vsej Avstro Ogerski monarhiji obraća na-se odpoved generala Mollinary-a, v kateri cesarja p r o s i naj ga resi vladovanja » v vojaški Granici, in to zato, ker mu srce in Čast ne dopušča ? da se pod krilom njegovega imena zida železnica, ki jo Magjari zahtevajo , ki pa nasprotuje koristi granice in bi poleg tega Magjarsko žrelo požrlo še imetek njen, ki ga je po velikodušnem sklepu cesarjevem dobila. Do danes ni še znano , da je cesar sprejel odpoved Molli- Magjari, ki Av- naryevo. Vsakako je to nov razpor z striji toliko in zmirom novih polén pod noge mečejo, da se še danes uganiti ne more , kaj bode konec ne-srečnega dualizma! Iz Rusko - Turskega bojiŠČa. naprej Savfet-paša je bil odpuščen Carigradu vré ? ker je spo- j in si znavši slabo stanje Turčije svetoval skleniti mir upal sultanu v obraz resnico povedati rekši, da vojsko-vodje v Rumeliji ravnajo strašno brez skrbi. Sultan pa je verjel bolj drugim ministrom in Savfet je šel. Za njim je bil odstavljen tudi šejk-ul-Islam (najviši du- hoven) pora ker je svaril pred razvitjem prerokovega pra-Turški narod je zdivjál, videc po dogodbah ob , po- Balkanu pogubo pred očmi; toda predno pogine skuša v svoji divjosti v se vse, zbira vse svoje moči, kr voločnost, verski fanatizem stopita z vso grozovitostjo na noge Večkrat že je govorilo se o tem, da bodo v Carigradu razvili prerokov prapor in vselej se je človeštvo streslo. Zdaj je res sklenjeno to sam ga bo razvil. Mohamedanci ? V se tisti > sultan ki so dozdaj bili domá, bodo na to zgrabili orožje in se zbrali krog Uli i jjjn HHIl bo To pravi boj, ampak klanje, vničevanje rodov: nikomur se ne bo prizaneslo, ne ženski, ne starčku, ne prapora povsod ne bo več ? Rop, pokončavanje, požiganje, morjenje kjer bodo prikazali se prerokovi častilci. ubogi stiskáni raji _——^— r - y Carigradu so prišli ob zadnje trezno pamet, sicer bi se kaj takega ne zgodilo. Na sledki tega so tudi za Turke pogubljivi. Dozdaj s Tursko vlado, potem se bo s< pa sovračnik bori obrnil proti všemu Turškemu rodu, oko bo šio za oko, življenje za življenje. Rusi niso pričeli vojske z da bi zatrli osmanstvo v Evropi, ampak na namenom měnili so se uničiti Turško gospodstvo na Balkanu Turki morajo nehati vladati, vladani pa se lahko pridružijo kateri koli državi. Tako daleč ni imelo priti, da bi tisti, ki zmaga, zapustil razdjano in ljudi prazno deželo. Prišlo pa bo tako daleč, če sultan z zeleno capo mohamedance na noge spravi. S tem se sultan ne bo rešil, če prav se zbere krog njega na tisuće bo- jevalcev; ne bo jih peljal k zmagi, ampak v mesnico. Ruski topovi pred Drinopoljem gromé Turškemu gospodstvu v Evropi konec. Na bojišči samem je ta teden tekla kri curkoma Iz Azije ni sicer nobenih posebnih novic, ker Rusi gotovo nočejo gnati Turkov proti Evropi; tim več jih je pa iz Rumelije. Ob Sumlji je bila huda bitva, pri kateri je padel poveljnik Turške čete, drug paša pa je bil hudo ranjen. Zmagali so Rusi. Silno huda bitva j morala biti 29. prêt, meseca ob Ruščuku , ker so Ru pod poveljstvom kneza-naslednika zajeli 5000 Turkov 10 praporov in 30 topov. Ker se priprosti Turek ne ud rad se more soditi y število. Zdaj imajo Rusi vzeti Balkanu: Sumljo in Silistro da je Turkov padlo grozno veliko v se dve trdnjavi o jL^uiiivauu . Kj ULUij \J iu Milion KJ , pa JI uuuu UiCUUCk UU kolili, pa šli naravnost na Drinopolje, kamor jim je po zdai že odnrta. Do Carigrada notem nimaio daleč ii bodo menda ob zdaj odprta. Do Carigrada potem nimajo daleč i ker je Angležka vlada neki odločila, da se ne bo vstav ljala Rusom, ako zasedejo Carigrad. je Turčija gotovo že v zadnjih zdihljejih. Tedaj bo tudi malo pomagalo, če se sultan zopet sprijazni z odpušenim Mid ha to m kar se že nekaj časa plete. I rnogorci so přijeli trdnjavo Nikšič z vso silo; ker so vzeli in podrli že vse vtrjene prostore okol nje, mora pasti v par dneh. Iz severne Amerike. Danes ni konca ne kraja 18. zmešnjav po svetu! Zdaj so se začele celó tukaj. dne u. m. so se začeli po vseh železnicah Pensilvamáa-Ohio puntati uradniki in delavci, ker jim je bila pl&ča znižana, in kakor v Ameriki v obče vse navelikome.ro gre, tako se je punt delavcev razširil dalje. Samo v Pitsburgu znaša škoda , ki so jo puntarji po železnioah naredili, okoli 4 milijooe, ker so pokončali 125 hlapon© m 2000 voz. Pun ti delavcev so podobni kugi > ki se širi po čelem svetu. Tudi v predmestjih Dunajskih so unidan rogovilili tako, da so jih v Rudolfsheimu zapjrli 50 y v Atzgersdorfu pa 40. In se te dni smo slišali y da so po razglasu Tirolske vlade vsa delavska društava v Vorarlbergu prepovedana. — No, seme liberalizma iin brezverstva, združeno s pomanjkanjem zaslužka in kruhia bo čedalje tacega sadů rodilo, da bo groza. y Zitna cena v Li ubij 28. jul 1877 Hektoliter v nov. denarii: pSenice domaČe 9 fl. 21. — banaSba 12 fl. 24 ječmena 4 fl. 20 90. v • 6 fl sorsice 6 fl. 40 rií 7 fl. prosa 4 fl. 70 ajde 8 fl. 48. ovsa Si fl. Krompir 6 fl. 40 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.