DOLENJSKE NOVIC I Dolenjske Novice izLiijajo Tsak ťíeírtelf ; ako : : je ta tlau praKiiik, dau poprej. : : za Neiu Ceim jim je za celo leto 5 za pol Jeta !i'50 li. Naročnina Cijo, Itosiio in druge evropske države zuaSa 6'50 K, za Ameriko (»"»O K. LiKt in oglasi se plačujejo tiaprttj. ~ Vse dopise, iiaioi'iiiiio in o^tnaiiila spr«jeii)K tiskarna J. Krajec nasi. Dogodki pretočenega tedna« Zatliiji teileii nam je prinesel mogočne in zanimive odmeve nemške ofenzive na zapadu in zadnjega govora grofa CRcrnina. Oglašali 30 se dnig za drngim vsi pomembnejši (Ij'žavniki nasprotnili držav. Predsednik Zthiiženih držav Wilson jo govoril v Baltiiiioru in rekel, da je Nemčija še enkrat odločno javila svetu, da slej ko prej stavi vse svoje cilje na silo orožja, zato tndi zaveznikom ne preostane di uzega, nego uporabiti vso silo, da stro vsako sebično nadvladje in pribore pravico postavam. Izziv Nemčije sprejema. — Na obletniški slavnosti v Parizn je govoril fratieoski zunanji minister Pichon, v Londonu pa angleški zunanji minister Balfour. Oba sta povdarjala neomajno voljo zaveznikov, priboriti svet« svobodo iii pravico za vse. — Anglija je odgovorila še na drug način: vlada je predložila parlamenta zakonski načit o podaljšanju vojaške dolžnosti do 50. oziroma 55. leta in uvedbi vojaške dolžnosti na Irskem. Govorila sta Lloyd George in As(|uitb. Irci so se izjavili inoti, vendar ne dvomijo, da bo predloga pi'odrla, tembolj ker hočejo istočasno končno-v^ljavno rešiti irsko homerule — dati Irski samoupravo. — O Czerninovem „odkritju" JC izdala fianeoaka vlada nova pojasnila, v katerih ngotav^a, da so se pogovori med avstrijskim grofom Revertero in francoskim majorjem Armandotii začeli áe pod prejšnjo francosko vlado na željo Avstrije;. pod Clemeiiceanjeiii so se pogovori le nadaljevali in končali. Sicer pa da je bil avstrijski cesar Karol v lastnoročno pod--pisanem pismu že meseca marca 1917 izjavil, da pritrjuje opiavičenim zahtevam Fiancije, da se ji vrneta Alzactja in Lotena. V drngem pismu je cesar ugotovil, da sta z zunanjim ministrom ene misli. Tako ftancoski uradni komuniké. Avstrijska vlada je glede pogovorov v Švici odgovorila z obšiinimi pojasnili, da je mirovne razgovore začela Francija, in je končala z opazko, da ne gre toliko za to, kdo je pogajanja uvedel, marveč za to, kdo jib je razbil. In to je bil gospod Clemenceau. Kočljivejši je bil seveda di'ugi francoski komuniké, ki govori o cesarjeveiu pismu. Uradno poročilo pravi, da je ta francoska trditev „od kraja do konca zlagana", in cesar Karol je vrhu tega poslal cesarju Viljemu brzojavko, v kateri z ogorčenjem zavrača francoske trditve in zagotavlja svojo neomajno zavezniško zvestobo ter popolno solidarnost obeh držav v ciljih in bojili zanje. — Odtiievi naCzerninov govor se tudi v notranjosti še niso polegli in so zelo mnogovrstni. Predvsem izpoveduje ves češki narod popolno solidarnost s svojimi poslanci, ki jim je bil Czeniin očital vele-izdajstvo. Jugoslovanski klub je po svojem načelniku dr. Korošcu poslal Češkemu svazu brzojavko, v kateri je zagotovil, da ostanemo Jugoslovani zvesti pravični skupni stvari, ob strani Češkemu narodu v žalostnih in veselih dneh. Na to brzojavko je odgovoril Češki svaz s prisrčno zahvalo in ponovno obljubo, da bodo tudi Cehi ostali v zvezi z Jugoslovani zvesti boju za piavice Slovanov v Avstriji. — Pa tudi med avstrijskimi Nemci Czerninov govor tiiočno odmeva, in to čimdalje bolj. Sedaj besne posebno na Štajerskem in Koroškem, kjer so Slovenci spričo nemško čutečih oblasti izpostavljeni vsakršnemu nasilju. Dr. Koi ošec je zato brzojavno naprosil vlado, naj dovoli obmejnim Slovencem, da smejo oiganizirati lastno samoobrambo. — V Vladivostokn so se izkrcali japonski in angleški vojaSki oddelki, da zadušc izgrede, kakor naglašajo. Boljševiška vlada smatra ta nastop za sovražen Čin; sibirski izvršilni odbor je protestiral. — Runmnija je baje proglasila priklopitev Besarabije. — Bojišča: Na zapadu so Nemci uvedli tretjo bitko, in sicer na 16 km dolgi Črti med prekopom La Bassée in Armentieresom. Prodrli so 35 km daleč in ujeli veliko tisoč Angležev in Portugalcev. — Na Italijanskem so bili znatnejši boji ob Piavi in na tirolskih gorah. — V Ukrajini so Nemci z bojem zasedli Harkov, na Finskem pa Hango. Naročajte „Dolenjske Novice"! Saditev fižola« Pri saditvi fižola se vršijo pogostoma napake. Zlasti ga sade mnogi pregosto in mislijo, da ga bo tem več zrastlo. To je pa napačno mnenje. Če je fižol pregosto sajen, ne more solnce in zrak, ne dež do njega, zato ne uspeva dobro, v suhem vremenu ti'pi vsled sušo in daje malo pi idelka. Zato ne smeitio Hžola nikoli saditi pregosto. Navadno sadimo ližol med druge pridelke v večji oddaljenosti. Tam seveda ne pride pregosto. Co ga pa sadimo samega rase, posadimo ga v Trste, ki stoje dovolj narazen. Nizek ližol sadimo v 50 do 60 cm oddaljene vrste po 40 do 50 cm nai azen, kar je odvisno od tega, kako močno raste dotična sorta. V vsako jamico položimo tri do štiri fižolova zrna. Visok fižol (nakolnik, koljenec) sadimo v vrste po 1 m, v vrsti pa po 60 do 80 cm narazen, kar je seveda zopet odvisno od močne rasti dotične sorte. V vsako jamico položimo k vcčjeuui pet fižolovih zrn. Če ga posadimo več, pride na kolju pi'cgost in da slabši pridelek. Fižol rabi dobro, gnojno zemljo. Najbolje je, da mu pognojimo že v jeseni z dobrim, hlevskim gnojem. Če ni bilo mogoče gnojiti jeseni, pognojimo spotiiladi. Gnoj je treba pred saditvijo podštihati, oziroma podorati. Zelo koi'iati ližolu tudi gnojenje z umetnimi gnojili, zlasti s superfosfatom ali pa s Tomášovo žlindro, ker rabi fižol dosti fosforja. Na vsak ar raztrosimo po 2 kg siijieriosfata ali 4 kg Tomasove žlindre. Poleg tega je, zlasti v peščeni zemlji, pognojiti tudi s kalijevo soljo po 1 do 1 in pol kilograma na ar (100 m^). Gnojilo pred saditvijo enakomerno raztresemo in podkopamo. Kadar fižol nekoliko odraste, ga poškropimo, enako kot tito z modro galico, zmešano z apnom (1 in pol kilogr. galice in 2 kg apna na 100 I vode), da ga obvarujemo pred boleznijo. To je zlasti v mokrih letih zelo potrebno. B. Skalický. Važno za davkoplačevalce Okrajno glavarstvo kot davčna oblast v Ki'cmsu ob Donavi je obsodilo pravo-močno inženiija Oskarja Schiiffer-ja v Kremsu radi davčne prikrajšbe na šest tednov zapora in 438.752 kron 40 vin. denarne kazni. Nastopne vrste naj bodo v pouk in v upoštevanje davkoplačevalcem, da jih morda tudi ne zadene podobna kazen v slučaju pomanjkljive, ali celo neresnične in zmanjšane napovedi svojih dohodkov. Ker je drŽavi sedaj, ko ima tako ogromne vojne stroške, veliko na tem ležeče, da dobi kolikor mogoče veliko davkov, je davčnim oblastem naročila, da pritegnejo vse k obdačbi, ki imajo davku zavezane dohodke, ob enem je pa kazensko določbe znatno poostrila. Po cesarski naredbi z dne 16. marca 1917, drž. zak. Št. 124, kaznujejo se davčne zatajbc in prikrajšbe z visoko denarno kaznijo, poleg te i>a z zaporom do 1. leta, ter se objavijo kazenske razsodbe tudi v časopisih na stroške obsojenca. Enako se kaznujejo oni, ki komu k kaznjivemu dejanju nasvetujejo, ali komu pri tem na kak način pomagajo, n. pr., da mu sestavijo napoved, ki vsebuje vedoma prenizke napovedbe. Za celo Kranjsko je sedaj ustanovljeno v Ljubljani nekako kazensko sodišče v davčnih zadevah, kateremu morajo davčne oblasti vsako jim znano ali naznanjeno kršitev davčnih zakonov javiti. Zatorej, davkoplačevalci, pozor! — Bolje malo več poštenosti v nasili napo-vedbah, kakor pa, da se na neljub nam način seznanimo s tem novim kazenskim oblastvom,. ki ne bo prizanašalo nikomur. Ker nas pa neznanost zakona nikakor ne opravičuje in obvaruje pred kaznijo, če smo premalo napovedali, se opozarja, da so dohodnini zavezane vse one osebe, ki imajo, bodisi same, ali pa z dohodki žene in otrok skupaj, več nego 1600 K letnih dohodkov. Kot dohodke se pa nikakor ne sme smatrati le one ztieske, ki nam pre- Črnomaljski gospodje. ('donesek k zgodovini Itele Krajine.) Leopold Podlogar. (Dalje. 1.) Kdo pa j. dal ime pradedom Turja-čanov, Galenbergov, Ostro vrh ar jem. Prod-dvorcem, Neydekom, itd. Ali so prinesli seboj ta imena? Nel Imenovali in pisali 80 se na novi zemlji tako, kakor jih je zaznamovalo tukajšnje ljudstvo. Kakor danes, tako je slovensko yudstvo vsakemu tujcu dalo -me, ki je bilo prvotno splošno (vulgo), poaneje pa lastno ime. Nepozabni zgodovinar Rutar je bil mnenja, da je stal mlin v Črnomlju dosti prej, nego se je zidal grad iik nastalo okoli grada mesto. V malovodni pokrajini se je edino tn, kjer je padec vode v stisnjeni stiugi močan, mlelo žito. Takratni Slovenci niso poznali besede žito, ampak zrno (žei'no) ali žírno). Po mlinu, kjer se je mlelo Žii'iio, se je imenoval giad Žiinouiel. Prvikrat je zapisano itiit; niesta v listinah 1228 (Schir-nomel = Žiniomel). Zcrmenli (1277) in (-zeniomel (1 323). Jezikoslovci so drugačnega mnenja. Kadar potresa v pozimskem Času nebo po zemlji suhi sneg in ga da iz roke mrzli burji, ga ta raznaša na vse strani. Kjer se ji zapira pot, dela zamete in kupo. Takim sneženim nametom je staii Slovenec zdel ime „metel" in „mel". Tako bi imeli drugi del besede Črnomelj pojasnjen. Kaj pa pomeni sprednja stran imena: „čer"? Ta staroslověnská beseda pomeni pečino, skftlo. „Mel" pa označi kakovost pečine: Čer-skala, podobna sneženemu nametu. Besedni pomen Črnomlja bi bil s tem pojasnjen, naj sledi še pojasnitev besede Metlika. Imena hribov, dolin, vasi, voda naši slovenski pradedje niso izvili poljubno s trte. Vsak tak predmet je dobil svoje ime, kakoi' mu je šel in mu bil najboy prikladen. Po značilni lastnosti in kakovosti je dobila vsaka stvar pristno ime od pristnega Slovenca. Kdor pogleda iz prevala Gorjancev v Piikolpje, sc mu pokaže Bela Ki'ajina kot široka in dolga, valovita planjava, iznad katere se vziiiguje tiipatam kako pritlično gričevji in gozdičevje. Vmes so vpletene pašnata bida, obdelano polje in skrbno negovani vinogradi. Kdor je pa hodil ali se vozil po Beli Krajini, se je prepričal, da je ta pokrajina močno kamenita. Posebno neobdelani svet je, ne ravno ska-lovit, pač pa posejan 3 kamenjem. Ko na pozno jesen odloži ta krajina ves svoj lišp, se pokažejo kamenita tla.^peščena brda in ravnine. Od daleč, izvíška je podobna zasneženi poljani, za kar imajo Čehi, Poljaki in Rusi se danes izraz meteliea. Svet, kjer je v Gorenji Avstiiji pozidan samostan Miilk in okolica, kaže enako površifio kakor Bela Krajina. V starih listinah se navaja ta samostan „Medclicha". To ime je iz staroslověnské „metel", skraj.šano „mel", ki pomeni metenje, vibranje s snegom, snežno planjavo. Zelo popačeni „Mijlk" je torej priča, da so bili Sloveni naseljeni tudi po Gorenji Avstriji, kjer so utonili sČasoMt v nemškem morju. Saj poje dr, Jakob Razlag, da je Sloven naselil ves svet „Od Urala do Triglava, Krkonoš i do Balkana." Mesto Metlika samo jo pozidano na kamenit in peščen obronek zapadnih Uskokov. Stari so imenovali grad in selišče okoli po kakovosti zemlje, na kateri stojita oba. Ta zapadni kos Uskokov ješeposebno kamenit; staroslovenski „metel" je dal ime mestu in vsi pokrajini, deloma zato, ker kaže vsa pokrajina iste znake, deloma zato, ker je bil v Metliki sedež glavarja, namestnika deželnega gospoda, skoraj neodvisen od deželtiega glavarja s sedežem v Ljubljani. Področje deželnega glavaija se je imenovalo Kranjsko, ono metliškega glavarja pa Metliško. Metliških glavarjev nam je znanih po imenu deset (1403 — 1556). Zadnji je bil Anton baron Turnski in Kriški. Po vladarjevi volji se je združilo metliško glavarstvo s kranjskim in tako jeostalo do danes. Politično je bila od takrat Bela Krajina združena s Kraiqsko in ime Metliško se začne ravno od takrat izgubljati. Na iqe-govo mesto stopa Bela Krajina. Čezgorjanci so smatrali Zagorjance za Hrvate vsled precejšnje 1'azlike v narečju, Še bolj pa zaradi noše, ki je bila Hrvaški popolnoma podobna. ostajajo koticcni leta, da jih iiesenio morebiti v Uraniliiico, marveč tudi vsi doiiodlii, od katerih )>reživimo oblačimo itd. sebe in svojo rodbino. Pri liJiiet» n. pr. se šteje kot dohodek tudi čista viediiost doma porabljenih pridelkov, potem pa pÈebitek od piodanih živalskih, poljskih in drugih pridelkov. Nikakor se pa ne stiiejo šteti med dohodke zneski, ki jih je prejel kmetovalec za tako živino, ki jo labi neobhodno za obdelovanje svojega posestva, ki mij jo pa vzame „vojni komisljonar", tako, da mora kupiti mesto odvzetega drugo živiníe. sadjerejcem v poduk. 2. Snaženje delíel. Staro drevje se hoëe svoje hrapave skorje že samo iziiebiti. Napravijo se iia njej razpoke in odluščajo se večji in manjši kosi. Ker pa se to godi neredno in polagoma, in ker je ta skoi'ja najboljše skrivališče raznih škodljivcev, moramo tudi tukaj poseči vmes. Na pomlad razgrni po tleh rjuho okolo debla ter ostrži nanj z drevesnim strgalom staro skorjo, mahovje in lišaje. Vse ostržke potem sežgi; v njih se nahaja mnogo škodljivega mrčesa. Pazi pa, da ne poškoduješ mlade, zelene kože. To bi veČ škodovalo nego koristilo. Zato rabi za mlajša drevesa žično krtačo, ki se dobiva v prodajalnicah z železom. Ojačevaiije deftel. Drevje, ki ima v razmerju s krono predrohno deblo, naj se nareže. To se zgodi tako, da se spomladi, ko ni veČ mraza pričakovati, (aprila) napravi od vrha do tal na severni strani debla urez noti'i do lesa, a iie v les. S tem se pospeši rast debla na debelost. Tudi debelejše veje se smejo podolgasto nai'ezati. OjaČevanje pa se pred tretjim letom po sajenju jie sme izvrševati, ker je drevo preslabo. 4. Beljenje (iehel. Vsako jesen se drevesa v suheiu vremenu pomažejo z apnenim beležem. S tem varujemo drevje mabu in lišajev, pokončamo mnogo mrčesa in njega jajec, ohranimo skorjo gladko in zdravo ter jo varujemo pred zimskimi solnčninii žarki, ki so drevju zelo škodljivi, oni povzročajo ozebline na deblih. Solnčna gorkota namreč oživi drevesni sok. V hladni noči pa ta zopet zmizne, se lazpne in skorja popoka. Zato se ozebline nahajajo le na solnčni, južni strani. Za pjipravo beleža vzami dobro, ugašeno apno, katei^mu si pridejal nekoliko krvi, ilovice in kravjaka. Ako hočeš obvaiovati drevesa pred zajci, dodaj gošči nekoliko kai'bolineja in pobeli di'evje že pred jii'vini jesenskim mrazom, da se more belež poprej na debla posušiti. r>. Drevesni kolobar. Okrog mlajših debel ne sme rasti trava. Zato se mora zemlja večkrat prekopati, plevela ostiažiti, da more zrak in voda priti do koienin. Pri starejšem dievju pa piekoptji zemljo vsaj vsako jesen in jo pognoji. Gospodarstvo. Poučni tečaj o prehodnem gospodarstvu za gospodinjske učiteljice in druge. Od 3. do inkluzivno 8. junija t. I. se bodo vršila na Dunaju l azna predavanja s piak-tičninii demonstracijami, ki imajo namen, poslušalke poučiti v raznih vpi ašanjih zozirom na po vojni povzi-očene razmere in o glav-niii nalogah prehodnega gospodarstva. Predavalo se bo n. pr. o prehrani med vojno in po vojni, o povzdigi ktiietijske produkcije, o kmetijskem gospodinjstvu, o kemiji v gospodinjstvu, o sadjarstvu, o soeijalin'h na- logah Žene (referent nekdanji ljubljanski učiteljiški profesor dr. Rudolf Poerz), o gospodinjstvu in narodnem gospodarstvu, o tiegovanju dojenčkov, higijeni itd. Pi'i predavanjih je prostora za 200 poslušalk. Vstopnica za vsa predavanja stane 10 K. S podporo kmetijskega ministrstva pa se bo dovolilo 100 udeleženkam tjrezplačno vstopnico, povrnilo se jim bo vozne sti'oSke III. razreda ter so jim bo tudi izplačalo 50 K podpore k prehranjevalnim stroškom. Prijave je s priporočilotii kmetijske družbe ozir. deželnega odboi'a vposlati do 30. aprila 1918 na „Vorbeieitendes KomiteedesLehr-kui'ses fiir iîhej'gangswirtschaft" na Dti-naju IV., Nayerbofgasse 5. Interesentkam so v pisarni c, ki', kmetijske družbe v Ljubljani na razpolago natančnejši podatki o prireditvi in o izbiri predavanj. Fraujo Neubanei-: Prijatelju, Ali stiskaš pesti, ali škripaš z zobmi, ali jeze vulkan iz srca ti kipi, ko se grič in ravan od krvi rudeči? Glej: v prirodi bogati dijamanti blesté, kedar Žarki se zlati razlijó Čez polje. Samo človek željan je krvavih poljan! ář O čevljarstvu in draginji. Ker se čuje vedno hujše zabavljanje čez čevljarje, češ, da isti za svoje izdelke in popravila zahtevajo pretirane cene, naj sledi tukaj par vrstic v premislek in preudarek. Vse tiste, ki tako kriče in zabavljajo čez Čevljarje, da isti predrago računajo in pretirane cenc zahtevajo za svoje izdelke vprašamo: Kdo pa Je hil tisti, ki je usnju in podplatom nastavil iako visoke, da pretirane cene? Ali so bili to čevljarji? Ali niso to storiti v prvi vrsti tovarnaiji in veletrgovci z usnjem, ter si tako napravili milijone iz Žuljev ljudstva? Kdo je bil tisti, ki je podražil vse potrebščine od največje do najmanjše, ki jih rabi čevljar pii izdelovanju čevljev? Kdo je tem potrehščinain nastavil cene, da je veliko stvari, ki so 10 do 15 krat dražje kakor so bile pred vojsko? To so storili pač tisti, ki so imeli te stvari v zalogi, tovarne in veletrgovci. Vsak pameten človek mora vedeti, da se čevlji ne morejo narediti samo iz gornjega usiqa in podplatov, iiiaTveČ je treba zraven tudi notranje |)odplate, opet-nike, bleke za pete, treba je platno za podlogo, fežii anje, usnje pod rinčice, (FlUgel-futter) treba Je cvirn, klince, pop, di-eto, stefte in Še drugo kovanje. Treba je Žnorce, tinto, vosek, smolo in špirit. Vsaka najmanjša teh potrebščin pa je danes precej dražja kot je bila pred vojsko. Pred vojsko je stal 1 kg najboljšega popa (Weizengold-kleber) 2 K, danes pa stane pop, ki ni vreden imena, 10 do 12 K I kg. Klopek preje za dreto, Ui je stal prej 14 v., se je dobil lansko leto s težavo za IK 40 v.; letos pa pravijo 12 K, pa je še dobiti ni. Sukanec (cvirn) najboljši (líettezwirn), ki je stal pred vojno 30 vin. špula, stane zdaj 10 do 16 K in še di ažje, poleg tega je slabši in manjši v množini kakor prej. Torej slabši, inanj, pa toliko dražji! Ista Je z drugimi potrebščinami, ki jih čevljar rabi. Po kmetih moramo prosjačiti in drago plačati prejo za dreto, da moremo ljudem čevlje kr])ati. Pa poglejmo naprej. Podplati in gornje usnje, dva predmeta, krog katerih se danes vse suče. Zakaj so podplati tako di'agi? Pred vojno so se dobili najboljši podplati 5 do 6 K 1 kg, kaj pa danes? Danes se zahteva za podplate 100 do 200 K za 1 kg; ista je z zgornjim usnjem. Sliši se celo, da stane boks usnje 24 do 2S K kvadratfuss; za en par Čevljev Je treha tri iu pol kvadratfuss-a; pa vzemimo po 24 K, bi stalo samo gornje usnje za en par čevljev 84 KI — No, vi vsi, ki se zaletavate v čevljarje in udarjate po njih, ali so te cene napravili čevljarji? — Ali so Čevljarji krivi, da je dala neka kuharica v Novem mestu za en kos goi-njega usnja, navadnega bika usnja, iz katerega hi bilo morda za tri pare Čevljev Še le samo gornje usrrje, 3 kg masti, 8 kg bele moke, 8 jajc, 1 kg ječmena, 1 kg ješprena in 10 K denarja; lonec, ki je inast v njem, je vreden pa 5 K? — Ali smo potem Čevljarji krivi, da je usnje diago? Ali niso to storili tovarnarji in razni špekulantje? Pa samo iz gornjega usnja in podplatov še niso Čevlji; treba je še drugih stvari, kakor je že v začetku povedano. (Konec Blydi.) Dopisi. Iz Adlešič, 11. aprila. V predzadnjem dopisu sem omenil, kako so naši ljudje veseli, ker so bili odšli od nas ruski ujetniki in naši vojaki, zaposleni v Bukovlju, pred katerimi ni bilo nikdar miru. Toda naše veselje Je bilo prezgodno. 2. aprila je prišlo namreč zopet 120 ruskih ujetnikov in menda tudi nekaj italijanskih v Bukovlje, in kakor se sliši tudi 25 parov trenarjev, pred katerimi zopet ni miru, ker prosijo po hišah, ker ne dobivajo zadostne hrane; včasih jih pride kar po 10 na dan -v eno hišo, drugi pa kradejo in izkopujejo po njivah posajeni krompir, pa pobirajo tudi, če ni di'ugega, semensko I'epo in korenje in jedo oboje surovo, da ljudje še semena repe in koi'enja ne bodo imeli. Bog zna. Če bomo kdaj prosti te šibe. Strni so pri nas dobro prezimile, ker smo imeli tako suho zimo, in kažejo večinoma lepo, mestoma celo prav lepo. Tudi lan-ozimcc kaže dobro. 8. aprila zjutraj okrog polu 6. ure smo čutili v vsi naši župniji bolj lahek, valovit potres. Ôuti Je bilo, kakor bi bilo hudo zagrmelo. Za mesec marec smo poslali iz naše župnije za belokr. invalidni dom 66 K 63 h. Iz Jablana pri Mirnipeči. — Grozna vojna neusrin'ijeno redči vrste naših mož in lÉiladeničev. Dne 9. t. m. došlo nam je zopet tužno brzojavno poročilo, da Je za vedno zatisnil oči naš sovaščan Ivan Jankelj, posestnik in mizar na hiš. št. 13, mož dobrosrčnega značaja in katoliškega prepričanja. Služil Je pri pešpolku št. 17, stot. 13 ter si nakopal na italijanskem bojišču vsled naporov dolgotrajno bolezen, kateri je podlegel previden s sv, zakramenti. Kajni je bil kot mladenič u^l Marijine družbe ter kaj rad obiskaval cerkev, da počasti svojo nebeško mater; tudi od popoldanske službe božje ni izostajal. Kot veren mladenič izbral si Je tik pred izbruhom vojske nevesto iz mej Marijinih hčera Jozefo Bobnar, katero Je vzel v zakon. Kaj rad bi bil prišel v kako bolnico v Novomesto, da vidi še enkrat svojo drago ženko in sinčka, katera sedaj žalujeta po svojem mladem očetu, kajti bil je še-le 28 let star, toda ni mu bilo vsojeno niti to, še manj pa, da bi počival v domači grudi. Žalostno soprogo, sinčka in brate potolaži naj ljubi Bog, blagega rajnika pa priporočamo vsem znancem v blag spomin in pobožno molitev. Iz Gradaca v Belikrajni. Naš že itak siromašni Gradac Je doletela strašna nesreča. Pretekli petek je nastal požar v zanemarjenetn giadaškem gradu. Ljudje splošno trdijo, da Je zanemarjen dimnik kriv nesreče. Krog poldan je začela goreti grajska streha. Ogenj se je s čudovito naglico razširil po celi leseni strebi. Nesrečna sapa je ogorke nosila daleč na okrog. Tako je bil ogenj zanesen v selo, kjer je uničil petero gospodaijem hiše in gospodarska poslopja. Grad je pogorel samo v svojem glavnem traktu, vse drugo Je ostalo nc])oškodovano. Največji reveži so tisti, ki so rešili samo življenje. Brez živeža so, brez obleke. Kaj pomeni ta nesreča danes, ko ni niti enega niti drugega za drag denar dobiti, umeva lahko vsak. O, da bi našli ti reveži obilo usmiljenih src. Posebno častite župne urade v Belikrajni prosimo, da bi ponesrečence svojim župljanom priporočili. Darove kakoi-šnekoli si bodi z največjo hvaležnostjo prejema za ponesrečence župni urad v Podzemlju, Kaj takega pa ni vsak dan tudi drugod ne. Nek tukajštiji domačin je pred tedni poskusil samomor na železniškeiu tiru. Pa Je bil menda že preneroden, železniški stroj mu je odtrgal samo roko. Sam se je dvignil ter šel k vodi, da najile tamkaj smrt. Tudi tukaj ni opravil ničesar, zvlekli so ga iz vode. Ko so ga spravili domu, je pa še tamkaj iz visokega hodnika skočil na glavo na kup kamenja, da bi si končal življenje, pa le ui šlo. Našli so pri njem še nož in vrv. Vsega razbitega so prepeljali v bolnico. Kje pa je mož zajemal svojo neiistrašenost? Alkohol je zmožen vsega. To se bere kakor za kratek čas, pa je vendar gola žalostna resnica. Iz dežele odrešencev (Italije). Ker se nahajam že od začetka naše ofenzive tu v Italiji, hočem cenjenim čitate^jeiu „Dol. Novic" malo opisati kraj in razmere te dežele — V prvi vrsti se pečajo tukaj prebivalci z vinogradništvom. Na prvi pogled ne veš, ali Je vinograd, ali je njiva, ali je vrt, ker Je vse skupaj. Kar je dobre in rodovitne zemlje, imajo vsak kotiček zasajen s trtami; v vrstah samih so trte po dva ]uetra narazen, med vrstami pa po šest do osem metrov prostora. Na tem praznem prostoru posejejo večinoma koruzo, scmintja nekaj krompirja ali kako drugo malenkost, ker, kakor je niarsikonni že znano, je polenta njih glavni živež. Ko^ja pri trtah le malo rabijo, večiAoma imajo posajene juurve in na te napnejo žico; a tem si prihranijo stroške za ko\je, posebno še, ker ga le težko dobijo, ker lesa povsod manjka. Vsak še tako majhen košček zemlje je skrbno obdelan. Pred kratkim mi je neki kmet razkazoval svoje posestvo; ima naiin-eč približno 1 oral zemlje. Na tem prostoru Je pridelal lansko leto 30 hI vina in 25 centov koruze in še nekaj drugega živeža. Kakor mi je pravil, se preživi na tem posestvu sedem oseb celo leto. Če so tmli kdaj lačni, mi ni omenil. Ali eno je pa resnica: ako bi pri nas tako gnojili in tako skrbno obdelovali — ker naša zemlja ne zaostaja glede rodovitosti za Laško — hi pridelali ne samo enkrat, ampak dvakrat več kot pa dosedaj. Živinoreja je bila tudi pred nasitil prihodom i,ako razvita, kar pripomorejo lepe, naravnost krasne planine. Kako vse lepo očiščeno i-pognojeno! Ko sem hodil lansko leto Lt,seca novembra po teh planinah, so mi neJiote prišle na misel naše planine na Gorj'flucili. Kaka razlika! Tako lepe planine, lepa lega, pa tako malo dohodkov vsled slabe oskrbe. Koliko živine bi se na Gorj^.ncih lahko redilo; posebno pašnik za uřlado živino bi se bogato obrestoval. Pre}oivalstvo je tukaj Jako izobraženo in civiliizirano; po vaseh vlada največji red in sn^aga. V duševnem oziru smo pa tu le slaťjo preskrbljeni, kakor tudi v marsičem d|rugem. Kaj pa naši sentjernejski ržupljani? Nič nam ne poročajo v „Dol. ^Novicah". Res smo moški večina na fronti so pa še dekleta; poročajte nam kaj pr'tom „Dol. Novic" in naroČite si v vsake < hišo nas domač'list „Dol. Novice". Več zavednosti! Prisrčno pozdrave vse»; t Dolenjcem in Dolenjkam, posebno še iz^jšentjernejsko Župnije. Št.- Jernejčan. Kako sem se oslepel učil citati In pisati, (Konec) Kolikokrat se mi jc tiiilo storilo, ko sem ťSike kar naprej napačno «ital, ko sem jih vendar lako dobro pozna]. Vfiasili bi bil kmalu vse skupaj puíitil. Ali najzadnji pa veticUir nisem hotel biti. Ako se diugi naučijo, zakaj bi se jaz nc naiiĚil. In tako vendar nisem hotel šolo obesiti na klin. Trdno sem se jo prijel ter hodil vedno po določenih časih v šolo po knjigi pike tipati. Tudi sam sem se pridno vadil tako, da sem jih bil že celo obrabil No, pa moj trud ni bil zastonj. Naučil sem se bil že nekaj čitati, in dobil sem mnogo boljši Čut v svojih pi'stih. In nisem več mislil, da bi svoje učenje popustil. Kaj takega mi ni več prišlo v glavo. Pri vsem tem pa se «pomnim na one papirje, katere sem dobil v Ljutomericah na Češkem; imel sem jih še vedno shranjene pri sebi kakor kak važen dokument. Vzamem jih v loke ter si mislim: zdaj pa hoČem pogledati, kaj je na iijih napisano; saj zdaj bom mogoče že znal prečitati. Potipljem pike na prvem papirju, sedaj čitam lepe besede: „liog pomagaj!" Sedaj vzamem še drngoga, kjer je bilo napisano moje ime. Na tretjem pa imenitne besede, namreč: „Slava kranjskim Janezom!" Zakaj*mi je dotična dama ravno te besede napisala? K Bogu je hotela dvigniti moje srce: „Bog pomagaj!" „Slava kranjskim Janezom", pa ae mi je zdelo, da je zato napisala, da se spoiiniqam, da sem sin poštenega' naroda in poštenjak naj ostanem tudi, ko Živim v temni noči slepca. Ponosen sem bil na nje, tako da sem sam pri sebi rekel; „Šole pa nočem zapustiti. Naučiti se moram dobro čitati, čeprav si polovico prstov na roki izrabim." No, pa tega ni bilo tieba napraviti. Treba je bilo samo mnogo vaje iji potrpljenja, po malem je prišlo vse na vrsto. Razume se, da jc bilo Že pri tem učenju dosti smeha, zabave in šale, posebno ker smo bili vsi že odraačeni učenci. Tako je nekega dno zelo hudomušen vojak, ko se je učil čitati in mu ni šlo od rok, mvati je začel pike iz knjige. Drugi velik fant, kakor Goljat močan, se je jad norčeval iz šole, ker jo tudi v mladosti nI obiskoval. Bil je analfabet. Nekega dne reče: „Sestra, kdaj mi kupite še šolsko torbico, ker šolar ne sme brez nje v šolo hoditi. Knjiga pa mora imeti tako velike črke, kakor je moja glava, potem jih bom že poznal, ker so tudi moji prsti veliki." IVidi tretjeîiiu so se zdele pike premajhne pa je rekel: „Jaz Že ne bom hodit tega prosa pobirati po knjigi, ker je predrobno; to je delo za kokoši." Mi smo se seveda smejali, pa radi hodili v šolo. Vsak se zdaj rad pa trdno poprime abecednika in šolsko klopi. Častiti sestri ni treba nikogar siliti k tiienju, ker ga vsak takoj vzljuhi. Kako ponoaiii i„ veseli smo, ko smo premagali prve težkoče te nase Šole. Ako pridete v jiaše stanovanje, vidite veselo Življerije slepih .vojakov. Xam gg^j e^gn pj.j j^jg^j^i tabli in poskuSa svojo umetnost s svinčnikom. Dnigi (Irdra pri velikem pisalnem stroju po beli papirnati poli. Tretji sadi pri malem pisalnem stroju, ki je pi iprav^en nalašč za slepe. Kar lepo je čuti, ko naznanja zvonec za zvoncem, da Je konec vi-ate. Nekateri drže knjige v rokah ter "gibajo besedo za besedo, seveda res le Ugibajo, ker so knjige nemške. O jej, kako drugače bi se dalo čitati po slovenski knjigi. To sem Vam pisal, dragi Slovenci, da boste vedeli, da slep vojak ni iiikaka pokveka in ni le za v staro šaro. Seveda, kdor se ničesar ne uči, za tistega je življenje res Žalostno in dolgočasno. Za ves tlenar ne dam tega, kar sejn so naučil. Hvaležen sem vsem, ki so k moji izobrazbi pripomogli. Franc Medle. Pošljite darove za slepe vojake! Domače in tuje novice. Cesar na Primorskem. Dne 3. aprila se je cesar pripeljal v Tolmin, kjer ga je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravilo. Dekan Roječ je Nj. Veličan.stvo pozdravil v daljšem nagovoiu v slovenskem jeziku. Cesar jo odgovoril, da s hvaležnim srcem sprejema pozdrave vdanosti ljudstva ter upa, da se bodo rane, ki jih je vsekala vojska, tudi kmalu zacelile. Odpeljal se je v Gorico, kjer ga je pozdravil knezonadškof goriški, potem deželni glavar Fajdutti v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Cesarju je bila predstavljena najprej duhovščina, potem uradništvo, slovenski župani. Župani so vladarju odkritosrčno razložili položaj dežele. Cesar je solkanskega Župana Vugo potrkal na ramo in obljubil, da hoče pomagati. Iz Gorice se je cesar odpeljal v Furlanijo in 5. t. m. je bil v Istri, kjer je tolažil bedno ljudstvo. Na lastne oči se je prepričal o veliki bedi, ki vlada med ljudstvom v južnih pokrajinah vsled kriv>de nemškega uradnistva in osrednje vlade, katei'a skrbi pred vsem, rla je iiemški del drŽave dobro proskrbijen z živili, za Slovane pa se ne zmeni mnogo. Cesar ni spi'e-jemal samo visoko gospodo in uradništvo, temveč je naravnost zahteval, da hoče govoriti z ljudstvom samim. Czernln odstopil. Dunaj, 14. apiila. (K. ur.) Minister c. in kr. liiše in zunanjih 1'eči je predložil danes cesarju svojo demisijo. Cesar je demisijo sprejel in poveril grofu Czerninu vodstvo poslov, dokler se mu ne imenuje noslednik, Dunaj, IG. aprila. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo cesar je imenoval skupnega linančnega ministra bai'ona Štefana Buriana pl. Rajecza za ministi'a c. in kr. hiše in zunanjih zadev. Državni zbor bo imel svojo prvo sejo 30. aprila. O zasedanju delegacij se bo predsednik avstrijske delegacije Hauser posvetoval z načelnikom odseka za zunanjo reči dr. pl. Baertireitherjem. Poklonilno delo avstro-ogrske ai tiljerije Nj. C. in apost. kr. Veličanstvu se bo itiie-novala knjiga, ki jo je spisal fcm. Adalbert pl. Benda. Prvi izvod bo sprejel cesar. Vprašanja na upravo, Dunaj 3/4, Obere Bahngasse 22. Podružnica Slomškove zveze za novomeški in črnomeljski okraj ima svoje zborovanje dne 2.'maja t. 1. ob 11, uri dopoldne v Novem mestu v stari gimnaziji, Vspored: I, Volitev novoga odbora. 2. Spiememba pravil SI. zv. i. Gmotno stanje podružnice napram centrali. 4. Oddaja služb in nastavljanje. — Pi'idite gotovo. — Odbor. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto in okolico je na svojem rednem občnem zboru izvolila za .tekoče leto sledeči odb^r: Predsednica ga. Jakobina Žitkova, soproga odvetnika; namestnica ga. Olga Skalický, soproga c, kr. vin. nadzornika; blagajničarka ga. Angela dr. Šerkova, soproga c. kr. profesorja; namestnica gdč. Magda Kastelic; tajnica ga. Pavla Ivovše, soproga C. kr. profesorja; namestnica gdč. Slava Skale; odbornice: ga. Regina dr. VaŠičeva, ga. Tončka Pakiževa, ga. Mila Kobetova, gdč. Pepca Miltolič, gdČ. Kozi Kovač in gdč. Zora Ropaš., Delegatitjji za glavno skupščino: gg. di'. Žitkova in Skalický. Ustanovne sv. maše pri Bo^em Grobu služile se bodo Kopet odslej vsaki pondeljek in vsaki petek ob pol 7. uri (novi Čas). Poročil se je v Novem mestu dne 14, t. m. g. Alojzij Pungerčar, krojač, z gdčno Marijo Gorsin, kubarico. Sklenil je svoje bogoljubno živyenje v Zatičini la. apj-ila gosp. Henrik Kastclic v starosti 73 let. Rajni je bil poprej dobi'o znan čevljai'ski mojster v Novem mestu, O njem lahko trdimo: „Ljub je bil Bogu in ljudem, njegov spotniii je blagoslovljen". Prerani grob. V Novem mestu je tiinila 10, aprila po mučni bolezni gospa Gahi'ijela Bajuk roj. Modrijan, soproga kancelista c. kr. železn.-vzdi'ževaln. odseka, stai'a šele 39 let. Svojemu neutolažljivetiiu sopi'ogu je zapustila šest iicpreski'bljenib otrok. Bodi blagi pokojni večni j'aj! Žalostna smrt. Neka gospodična je izviiila v Zagrebu samomor s samokresom. Pustila je dve pismi. V enem pravi, da jo je do ""tega dejanja pi ignala krutost današnjih razmer: draginja, vsled katere ni več mogoče, da bi se na pošten način preživela. V drugem pismu prosi, naj jo jiokopljejo v obleki, ki jo ima na sebi, ker jo ta obleka spominja nečesa lepega in prijetnega in konča: „Pokop^ite mc. Četudi bi še ne bila popolnotiia mrtva". 33,000 vitlov sukanca pride te dni v Ljubljano. Prodajala ga bo deželna poslovalnica za oblačila. Ta poslovalnica bo prodajala tudi ceneje blago za ljudstvo, seveda proti izkaznicam. 21,000 meterskih centov sena se jo pripeljajo iz Notranjskega na Dolenjsko po posredovanju deželnega mesta za krmila. Velika zasluga gre g. Jankotu KarlovŠku iz âmai'jete. Krma je namenjena za mesto in za poštne konje. Zastrupljen sladkor za Zagreb? Zagrebške „Novosti" poročajo z dne 7. t. m., da je na zagreliški kolodvor dospel 1 vagon kristalnega sladkoi'ja. V vagonu je bilo 100 vreč sladkorja. Ko so pi'išli ponj, so občutili neki čuden duh. Mestni apro-vizacijski odsek je takoj odiedil, da se sladkor ne razdeli in je pozval kemičnega strokovnjaka di'. Urbanija, da stvar preišče. Preiskava je dognala, da je htl sladkor posut s strupenim (pikrinskim) kiselinom ; pa ne samo od zgoraj, torej ne samo slučajno. Vse vreče, naložene di'uga na drugo, so enako zastrupljene. Zato se sunii strašen zločin. Aprovizacijski odsek je takoj naznanil stvar oblastim in se je bizojavno obi'nil na centralo za sladkor in na tovarno, iz katere je sladkor prišel. — Kakor se zopet poroča, je došel že drugi železnični voz s zastru[djenim sladkorjem v Zagreb. Vreče so bile posute s pikri-novo kislino. Raznotero. Državne izpremembe na vzhodu. Največja evropska država, Rusija, se je nehala. Razvaline tega velikana so: Ukrajna, ki je postala ljudovlada za nemške naselnike, Finska, katero bodo samostalno vladali netnški niortiarji, Kurlandija, ki si je izbrala nemškega cesarja za svojega pokrovitelja, Livlandija, ki bo s Petrogradom vred nemška posest na severovzhodu. Odesa, Nikolajev in Cberson bodo izvažale rusko Žito za Nemce. Arntenijo so zopet zasedli Tuiki in Sibirijo bodo pod svojo oblast spravili Japonci in Angleži. Kavkaz se je proglasil za samostalno republiko. In tako še ostane Moskovitija z Moskvo za Ruse, katere vladata židova I^enin in Trockij. Ural pa, ki je meja med Evi'opo in Azijo, ostane nevtralen in bo samozavestno gledal proti vzhodu in zapadu, kako se človeštvo umetno vničuje, ker noče po ki'Ščanskili načelih živeli. Tako je razpadla največja di'Žava novega veka, kakor nekdaj rimska država, katero so na zapadu razbili Germani, tia vzhodu Turki. Vedeževalka, Neki češki list poroča: Neka gospa se je peljala iz Prage na deželo, da bi dobila kaj živil. Ves njen trud je bil brezuspešen; jezna na svojo smolo je šla v vaško gostilno in pravila gostilni-čarki svoje težave. Ta je i'ekla, da bi se v neki hiši vse dobilo, če bi bila gospa vedeževalka. Gospa je poizvedela oil go-stilničarke marsikaj o tisti kmečki hiši. Zvečer je šla tja in se je izdala za neko znano praško vedeževalko. Piescnelila je kmetico, da je tako dolďo poznala njeno ime, da jc vedela za dan smrti njenega moža in marsikaj drugega. Go. postna juha, zakuhana 0*50 K 10. zelenjadna jed 0"G0 K n. močnata jed, topla, n. jir. štruklji, žmareu, polačinke 1*40 K 18. jajčja jed (za jajce po 90 h) iz dveli jajec I'W K 19. torta, 1 kos (porcija) 1"— K 20. potica, 1 kos (porcija) I"— K It, Za jednotíte obodne rede. I, Obedni red (z uporabo domačega mesa): 1. goveja juha, zakuhana, 2. goveje meso, 2'70 K 3. zelenjadkotprilogaali prijedek M. Obedni red [i uporabo domafega mesa): 1, goveja juha, zaknhana, 4. ali 5. telečja ali goveja pečenka, 3"60 K 3. zelenjad kot priloga IU. Obedni red (i uporabo domačega mesa]: 1. goveja juha, zakuhana, G. svinjska pečenka, 4'30 K 3. zelenjad kot priloga, IV. Obodni red [z uporabo hrvaikega mesa): 1. goveja juha, zakuhana, 9. goveje meso, 4'i)0 K 3. zelenjad kot jiriloga ali prijedek v. Obedni red (z uporabo hrvaikega meta]: 1, goveja juha, zakuhana, 10. goveja ali telečja pečenka, 5"10 K 3. zelenjad kot priloga VI. Obodni red (z uporabo hrvaškega mesa): L goveja juha, zaknhana, 11. svinjska pečenka, 7*10 K 3. zelenjad kot priloga VII, Obedni red (za brezmesne dni): 1. postna juha, zaknhana, IG. zelenjadna jed, 2'.'iO K 17. močnata jed, topla Opomba! Tri obednih redih I., II., III. sta jedili 1. in 3. stalni, dočim nastopa kot mesna jed pri I. govedina {2,}, pri II. telečja ali svinjska pečenka (4. ali 5.), pri III. svinjska pečenka (6). Po istem pravila se sestavljajo obedni redi IV., V., VI., kjer sta jedili 1, in 3, stalni, dočim nastopa kot mesna jed pri IV. govedina št, 9,, pri V. telečja ali svinjska pečenka št. 10., pri VI. svinjska [»ečenka St. 11. Cena za vsak obedni red je sestavljena iz svote ccn jtosameznih jedil — Vsi obedni redi veljajo za opoldanja kosila. Za večeije se jedilni redi mso sestavili, tu sc volitev jedil prepuěča prosti volji, v kolikor to dovoljuje postava. Pod št. 17 navedena močnata jedila se imenujejo samo primeroma kot sestavine za VII. obedni reci. Posamezno sc ta (topla) jedila navadno ne oddiyajo. Močnatc jedi St, 19 in 20 se vtegnejo, ako so na razpolago, oddajati kot sestavine obednega reda ali pa izvan opoldaiyega Časa. Tužnim ercetn naxnimjamo vsi;m sorodnikom, prijale^em in znancem îatosLno vest, daj» umrl dne 11. aprila 1918 na Dunaju v XII), okraju, v rezervni boltiici đt, t., v baraki ift, na poslcdlcali naporne vojaške Hluibe, katero je i/.vrSeval od leta 1915, mej drugim ludi na italijati.ikeiii ttojiâfti, Hlar 2H let, ita£ iskreno ljubljeni in nepozabni soprog in oia, oziroma bral in strii:, (tospod Ivan Jankelj posestnik iu mizar iia Jiiblanii, župnije Miruapoč pogreb je bil 13. aprila 1918 na Dunaju, Hlagi pokojnik zapušia iaiujoCo soprogo t^r noproiikrbljeilega «inn. NaScntu lirabremu offotu'bratu-juiiaku bodi vnikd»r ohranjt>n {Eoaiori in blag spomini Bog mu daj rajski mir in pokoj in večna lud naj tnu sveti ! Jozela iankelj roj. Bobnar, soproga. — Franc Jankelj, ain. — Jože Janketj na italijanskem bojicu. Ignacij Jankelj v ruskem ujetništvu, brata. ZAHVALA. Vaem, ki ao ob nenadomestni izgubi naâe iskrctioljub^ene soproge in mame, gospo Gabrijele Bajuk roj. Modrijan soproge kancllsta c, kr. Železnl£ko>vzdríevalnega odseka v Novem mestu t nami sočuvalvovali, izrekamo svojo globoko Ěuteío "zahvalo. — Prav prisriino sc /.ahvaljujemo g. primariju dr. Josipu StraSeku in M. Usmiljenim sestram za nad vso ljubeznjivo oskrbo V boJ-niSnici med muino boleznijo rajiice; dalje se uihvatjujcmo preí. duhovSĆini, stavbenemu nad-komisuiju g. inž. .\ntonu Kossu ter gg, Ï.elcïniâkim mojstrom, g. poStnemu oskrbniku Alfonzu Ravnikarju, gojonkam trgovskega teiaja v Smihelu, slavnemu meáĚanstvu Ser vsem ceryonim v naSem obupnem stanju, iiog plačaj vsem obilo I V Novem mestu» dne 15, aprila 1918, Globoko žalujoči soprog z otroci. Kupi se že rabljena (tuili pohvarjena) decimalna tehtnica ki nosi do 200 kg. Pojasnila in ponudbe daje upravniátvo Dol. Novic. Iš£em za takoj dobro, skrbno in pošteno, če inogode Že priletno gospodarico k volikenin poseh^tru in Številnim otrokom brez matere. — (.'enjene ponudbe na naslov : Ktidoir MAKAROVlO, Kovome^to. Razvedrilo. Gost: „Tukaj imate Dober zgled. malo napitnino !" — Natakar zakriči na VC3 glas; „Lopo zahvalim, gospoill" — Gost: „Za božjo voljo! Zakaj pa tako upijete za takšno malenkost?" — Natakar: „Zato, da slišijo drugi gostje iu bi posnemali vaš dober zgled!" Ni( čudnega. Kmeta prí))£ije njegov mestni prijatelj v gledališie ter ga vpraša med predstavo: „Oče, ali se nič ne čudite oni plesalki, ki stoji toliko Časa na eni nogi?" — Kmet: „Kaj fiein to občudovati 1 Tako sloje mojo gosi douia cel božji dan!" čas spremirya. Gospa sreča nekdanjega Častilca ter nm očita: „Gospod, saj ste vendai: takrat zatijevalt, da bi ne mogli živeti brez mene!" — Gospod: „Že res, ampak jaz brez vas tudi nisem mogel umreti !" Lenoba. Jelček: „Danes ne vstanem, sem pretrnden!" — Silva: „Kako to, ljubi bratec, saj si vendar celo noČ spal!" — JelĆek: „Spal že, toda aaiqalo se mi je, da sem tri metre drv nacepil!" V Šoli. Katebet: „Zakaj prosimo v očenašu za vsakdanji krah?" — Učenec: „Ker bi splesnil, če bi prosili za cel teden alt mesec!" Obljuba. Žena: „Če jaz prej unirjem kot ti, ali boš M za pogrebom?" — • Povodom moje dvojne štiridesettetnice kakor tej sledečega visokega odlikovanja s srebrnim zaslužnim križcem s krono došlo mije Številno me častečih in laskavih Čestitk od nekdanjih mi sošolcev, sovojakov in tovarišev, prijateljev in znancev celo iz strelskih jarkov ter visoko stoječih mi naklonjenih gospodov predstojnikov in drugih gospodov, da mi Je nemogoče se vsem posamič zahvaliti. Zbog tega izvršim tem potom svojo prijetno dolžnost, da izrečem vsem p. n. voščilceni skupaj ter vsakemu posebej svojo najiskrenejšo zahvalo od srca. VelespoStovanjem adani Makso PelriČ, frkosiavec tu strojevodja. Rudolfovo, dnf 16, aprila 19!8. D^ Ernest Dereoni se je vrnil in zdravi zopet očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. Ljubljtina, FrančišhanshaulJ. BARVA za obleke lister, volno, platno itd. v vseh barvah se pošilja ïe od 10 zavitkov s poštnino in navodilom 17*20 K. „Mehlata" Steirerg. 60/11. Graz. Na veliko popusti Tudi slovensko dopisovanje. Hrastova velilia bana za bopanje Je naprod^ na kolodvoru pri VOGRINCU v Rudolfovem. Solsiie in druge hnjižnice lahko pošljejo* knjige v vezavo v pol Mož: „Zakaj vprašaš, saj vendar veš, da platno, ker jim lahko hitro postrežemo, z velikim veseljem!" molitvenik! se sprejemajo v pri- Loterijske številke. Gradec, 10. aprila 54 .^il 5 10 17 Skrivnost. „Premisli, Ela je moja nevesta! Toda prosim te, ne povej nikomur, da ona ne izve o tem!" Prijazno. Gospa; „Kako sem se Že postarala, odkar se nisva videla!" —; Gospod: „Niti najmanjše, gospodična, vi ste vedno enaki!" Laskavo. Plesalec: „Gospodična Milka, če je človek zares prah, ste vi najlepši prali, kar sem ga že videl !" Sprejemajo prosto prevezavo. Knjigoveznica J. Krajec nasi. v Novem mestu. Kislo vodo in vino razpošilja 9. OSET. p.Eu!ítani, Korolílio.