OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine £ f| 17 A Ic 1 T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), FEBRUARY 1, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 21 CHARLES ABRAMOVICH Po dolgi in mučni bolezni je preminil v Cleveland Clinic bolnišnici Charles Abramovich, star 59 let, stanujoč na 758 E. 93 St. Doma je bil iz sela Kuzel, občina Brod Kupa, kjer zapušča brata Josepha. V Ameriki se je nahajal 42 let in je bil član društva Cleveland št. 126 S.N.P.J in kluba Goranin pri Hrvatskem domu. Tukaj zapušča soprogo Mary, dojena Spollar, pet otrok; Mrs. Veronica Bass (Bastasič), ki je Soproga poznanega godbenika Kenny Bass, Charles ml., Ed-. ^ard, Mrs. Gertrude Dobay in Rudolph, pet vnukov in več sorodnikov. Pogreb se je vršil dales zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Truman proti brickerju KANSAS CITY, 31. januarja "^Tudi bivši predsednik Harry Truman se je oglasil k ustavne-dopolnilu senatorja Bricker-3a, da se omejijo moči in pooblastila predsednika ame^^iške гр ■ ^UdilKfe, kadat s6 la pogaja in sklepa mednarodne dogovore, ki So veljavni tudi ?:a Ameriko. I'ruman je označil predlog pricker j a kot poskus ameriških izolacionistov, da vrnejo Ameriko nazaj izolacionizmu, kar se sme zgoditi. Noben bivši ameriški predsednik ne bi mogel zagovarjati predlog Brickerja—je ^aglasil Truman, zraven pa še Podčrtal, da bi tak predlog, če bi bil sprejet, zvezal roke vsakemu predsedniku, ko vodi ameriško zunanjo politiko. ITALIJA JE ZOPET BREZ VLADE; FANFANI DOBIL NEZAUPNICO , RIM, 31. januarja—Zadnjo soboto je krščanski demo krat, ki je sestavljal vlado Fanfani, dobil v spodnji zbornici nezaupnico. Za njega je glasovalo 260, proti njemu 303—12 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja. Fanfani je moral vrniti predsedniku republike Einaudiu mandat, da bi sestavil vlado, ki bi imela zadostno večino tako v spodnji zbornici, kakor tudi v senatu. Italija tako nadaljuje svojo težko notranjo politično krizo, ki odmeva in bo odmevala tudi v inozemstvu, zlasti v^ Ameriki. Senator Fanfani, ki naj predstavlja levičarsko krilo krščanske demokratske stranke, je dne 18. januarja sprejel mandat za sestavo vlade in jo sestavil ter nato iskal podporo v italijanskem parlamentu. Te ni našel, vsled česar je moral odstopiti. Nastal je politični položaj, ki jasno kaže, da je kriza italijanskega političnega življenja popolna. Izhod iz te krize naj bi bil: V Italiji naj se razpišejo splošne državnozborske volitve. Skrajni levičar ali skrajni des> ničar naj dobi sedaj mandat za sestavo nove vlade. Poskuša naj se znova z italijanskimi krščanskimi demokrati in naj bivši predsednik vlade De Gasperi dobi mandat za sestavo nove vlade. la spremenjena, vsaj pa bi nastala vrzel, ki bi narekovala dale-kosežne spremembe. Advokat Bloch mrtev NEW YORK, 31. januarja— Advokat Emanuel Bloch je bil ^ Ameriki znana osebnost. Bil je Zastopnik Julija in Ethel Rosenberg, ki sta bila meseca junija I953 kot špijona obsojena na ®iiirt in tudi usmrčena. Usmrti-^ev seje izvršila dne 19. junija. Odvetnik Bloch se je o predsedniku Eisenhower ju na pogrebu Rosenbergovih, ki se je vršil dne junija, izrazil, da uganja nad Ameriko vojaško diktaturo. Amerika da nima več svoje zna-tradicionalne pravice, kar se ^ora obžalovati. Odvetnika Blo-^ha so danes našli mrtvega v njegovi kopalnici. Očividno ga je Nadela srčna kap. Italija pred komunizmom? Če naj bi predsednik italijanske republike Einaudi dal mandat za sestavo nove vlade skrajni levici, drugi najmočnejši parlamentarni skupini, potem je naravno, kar potrjuje dosedanja politična praksa komunistov, da se nad Italijo okliče komunistični, režim. Togliatti ne bi skušal Kompromisa š kako drugo stranko. Parlamentarizma v Italiji bi bilo konec. Tak položaj v Italiji bi bistveno vplival na splošno zunanjo politiko za-padne Evrope. Italija namreč prihaja v poštev, ko gre za skupno zapadno evropsko obrambo in ko naj postane s svojimi četami redna članica te zveze. Italija je tudi politična članica Severno atlantske zveze. Komunistična Italija je zoper obe te organizaciji borila dosledno borbo in zahtevala orientacijo do Sovjetske zveze. Če bi komunistična stranka imela v rokah vso oblast, potem bi svoj program v orientaciji do Moskve tudi izvedla. Cel zapadno evropski obramben! sistem in tudi ameriška zunanja politika do zapadne Evrope bi bi- njem računal. Krivda Clare Luce Tekom parlamentarne debate, ko je šlo za zaupnico ali nezaupnico, je nastopil vodja komunistov Palmiro Togliatti, ki je napadel ameriško poslankinjo v Italiji go. Clare Booth Luce, to pa radi njene enostranske orientacije do Italije, katero hoče imeti popolnoma pod oblastjo Združenih držav. Ta njena politika je pozvročila zadnjo tržaško krizo. Poslankinja Luce je po mnenju Togliattia kriva vseh seda njih obupnih razmer v Italiji. Pradsedii^ -vlade Fanfani je hotel stopiti na prste komunistični propagandni in je v tej zvezi obljubal, da bo z ameriško pomočjo podvzel program gradnje stanovanjskih hiš in dvignil delavske mezde. Fanfani je vabil Ameriko, da sprejme italijansko zunanjo politiko, nakar bi Italija z odprtimi rokami sprejemala še nadalje ameriško pompč. Togliatti je glede ameriške pomoči trdil, da od nje italijansko delovno ljudstvo nima ničesar, ker jo izkoriščajo le italijanski bogataši. Komunistična in komunistom prijazna socialno demokratska opozicija je vrgla Fanfani j a. Pri tem je treba tudi omeniti, da so Fanfani ja zapustili tudi tisti, na katere je Fanfani pred glasova- SLIKA AMERIŠKIH DRUŽIN Tito izvoljen Beograd, 31. januarja—Jugoslovanski parlament je soglasno izvolil dosedanjega predsednika Tita za nadalnjega predsednika Jugoslavije. V Angliji je pred kratkim izšla knjiga, ki nosi značilni naslov "Žaloigra v ameriških družinah." Pisatelj bi bil v njej lahko opisal družinsko dramo, ki se je prošlo soboto odigrala v De-troitu in ki je tudi doprinos k temu poglavju. 45-letna Estelle Jamieson, raz-poročena mati dveh odraslih sinov, je bila v ljuba vnem razmerju z enako 45-letnim Johnom Langejem, ki se je nahajal v procesu za razporoko. Oba naj bi se poročila, kakor hitro bi bil Lange dosegel razporoko. John Mattson je bil ravnatelj Odpuščen od vojakov Po dveletni vojaški službi, od katerih je eno leto prebil na Koreje, je bil te dni častno odpuščen Robert Arko, sin pozna-'Пе družine Frank in Frances Arko na Hubbard Rd., Madison, Sedaj živi s svojo ženo in ma« sinkom, katera sta ga željno Pričakovala, pri starših v Madison, O. družbe Atlas Steel Co., kjer je zaslužil $13,000 na leto. Bil je star 53 let in poročen, vodil pa istočasno izven zakonsko Ijubav-no razmerje "na tri strani." Med njimi tudi z Estello Jamieson. Vse tri je obkladal z darili, vse tri je smatral za svoje. Ko je John Lange odkril, da je Mattson njegov tekmec za ljubezen Estelle Jamieson n a -pravil načrt, da odstrani Matt-sona in načrt tudi izpeljal. Prišel je oborožen s pištolo v nje govo pisarno in Mattsona za pisalno mizo s strelom pobil do smrti. potrebno bi bilo— varuštvo nad varuhi! V Ameriki je veliko takih družin, ko starši delajo, doma na domu pa imajo varuhinje otrok. Te varuhinje, kakor izraz sam pomeni, naj bi skrbele, da se otrokom ali otroku kaj zlega ne pripeti v času, ko so starši odsotni. V Des Moines, I a., je bil 14-letni Garry Browning na-j e t kot varuh osemletnemu Bobbyu Hopp. Ko so prišli starši domov, so našli Bobbya mrtvega. Otrok pa ni umrl naravne smrti. Varuh Garry ga je ustrelil, la. Na policiji se je varuh izvijal, češ, da se je nesreča pripetila slučajno, končno pa je le priznal: "Bobby ni hotel zaspati in jaz sem imel na svojem ležišču pripravljen samokres. Ker Bobby ni ubogal in ni hotel zaspati, sem pomeril in sprožil petelina. Otroka sem zadel in je bil na mestu mrtev." * V Ameriki imajo svoje organizacije tudi mladinski zločinci. Teh raznih zvez ali "gang" je tisoč. Spričo te silno razpredene organizacije ni čudno: Da je bilo v Philadelphiji eno noč aretiranih tisoč mladostnih zločincev; da sta dva dečka v Pittsburghu umorila, bolje rečeno do smrti pretepla svojega očeta, ker jima ni hotel dati cigareto; da so policaji v Chicagu imeli pravo bitko z mladostnimi zločinci, v kateri je bil eden ubit, itd. itd. Še nekaj se širi v Ameriki: V Edmontonu, v kanadski provinci Alberti se je na univerzi ustanovila posebna organizacija, ki naj propagira "svobodno ljubezen." Za začetek je dobila precej članov —75 študentov in študentk. Dva nasprotna stališča do Nemčije; rusko V celoti nasprotno zapadnemu SLAVJE POSTALA TRAGEDIJA CAIRO, 31. januarja — Predsednik egiptovske vlade je na propagandi za idejo Egipta kot republike in novo socialno zakonodajo: višje delavske mezde in agrarno reformo. S posebnim vlakom je s svojim spremstvom prispel v industrijsko mesto Kafr E1 Zayat, ki šteje kakih 21,-000 prebivalstva in leži v sredi poti med Cairom in Alexandri-jo. Svoj posebni vlak je dal zapeljati na stranske tračnice. Prebivalstvo mesta Kafr E1 Zayat se je zgrnilo na postaji in vzklikalo predsedniku ' Nagibu, republiki in socialnim reformam. V veliki množici, ki se je zbrala na postaji, ni nihče opazil, da drvi na postajo brzovlak, ki se na tej postaji ne ustavlja. Brzovlak je zavozil v množico in na mestu pobil 28 prisotnih, mnogo pa ranil. Vlakovodja vsled hitrosti vožnje vlaka ni mogel pravočasno ustaviti. Mesto političnega zborovanja je moral predsednik Naguib obrniti vso svojo pozornost posledicam nepričakovane tragedije. Letno zborovanje S.D.D. Včeraj popoldne se je vršilo letno zborovanje lastnikov certifikatov Slov. del. doma na Waterloo Rd. Zborovanje je poteklo mirno, sprejeta so bila poročila društvenih zastopnikov in na dnevnem redu ni bilo nikakršnih razburjenj. Direktorij je poročal, da radi raznih popravil in izboljšav pri Domovih prostorih, se za lansko leto ne bo izplačalo dividend na certifikate. V direktorij bo bili nanovo izvoljeni za dobo dveh let sledeči: John Fakult, 95 glasov; Anna Zele, 89 glasov; Lou Smerdel, 88 glasov; Louis Levstik, 84 glasov in Frank Bittenc, 82 glasov. Zadobo enega leta so bili izvoljeni; Fred Marinko, 82 glasov; Tony Vrh, 80 glasov; John Sorc, 74 glasov; John Zaic, 71 glasov; Joseph Ogrinc, 54 glasov ; za namestnika pa Andy Mele, 50 glasov. Od preje so še v direktoriju: Vinko Coff, Charles Lampe, Joe Godec, Tony Prime in George Marolt. Zborovanju je predsedoval Matt Petrovich, podpredsednika sta bila John Lokar ml. in Walter Lampe, tajnik Vinko Coff in zapisnikar John Steblaj. Klub društev A.J.C. Nocoj ob osmih se vrši seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega, centra na Recher Ave. Vabi se vse društvene za stopnike, da se udeleže v pplnem številu. RAZNE VESTI S SVETA Včerajšnji in predvčerajšnji dan sta bila dneva težkih nesreč. Začelo se je v Kanadi, kjer je v noči od sobote na nedeljo v bližini kraja Three Ricers, Quebec, zadel potniški avtobus v drugi prevozni avtobus in je bilo pri nesreči kakor je bilo to danes zjutraj v ponedeljek ugotovljeno, 14 mrtvih, šest pa težko ranjenih. Med njimi sta tudi oba voznika. V Seoulu na Koreji sta trčila dva potniška vlaka. Posledica— 46 mrtvih in čez 100 ranjenih. V japonskih vodah seje zrušilo ameriško vojaško letalo, ki je imelo na krovu 35 mož posadke. Vojaško poveljstvo javlja, da ni bil vkljub pomoči in iskanju od strani drugih vojaških letal, no-b^n od ponesrečenih rešen. V mestu New Haven je nastala danes zjutraj v enostanovanj-ski hiši, kjer so bili štirje člani ene družine, eksplozija plina, ki je povzročila ogenj. Cela družina s hišo vred je zgorela. Zanimivo je ali prst usode, da so stanovalci sosednje hiše radi eksplozije v prvi hiši, zbežali, pa je v tej drugi hiši nastala eksplozija plina, kateri je sledil ogenj, kije enako hišo upepelil, toda, razumljivo, brez človeških žrtev, ker je bila prazna. Evropo je zajel najnižji mraz, kar ga pomnijo v letošnji zimi. V Jugoslaviji divjajo snežni vi harji in vlada hud mraz. Francija je imela najnižji mraz, kar ga pomnijo. Enako Avstrija in Nemčija. Silen mraz je zajel Veliko Britanijo, odkoder se javlja, da je prišlo ob življenje 22 mlade-ničev, ki so se nahajali na smučanju v Severni škotski. Francozom v Indokini gre slabo. Najnovejše je to, da prestopajo domačini, ki so se dosedaj bojevali skupno s Francozi, na komunistično stran. Komunisti so na celi fronti v ofenzivi. Danes se sestane v Miami Beach, Fla., izvršilni odbor delavske unije A.F.L. Dnevni red je razprava o znanem sklepu, da se uniji A.F.L. in C.LO. ne napadate. Toda veliko je posameznih unij, ki so članice centrale A.F.L., ki tega sklepa ne marajo upoštevati. Danes dopoldne se vrši v Beli hiši konferenca med predsedni kom Eisenhowerjem in republikanskimi prvaki. Gre za to, da se najde kak kompromis o znanem predlogu ohijskega senatorja Brickerja, da se omejijo oblasti predsednika kadar se on pogaja s tujimi državami. Senator Bricker je sicer za kompromis toda od bistvenih zahtev ne odstopi. Občinski svet Clevelanda bo imel na današnji seji rešiti važno vprašanje povišanih plač mestnim uslužbencem. Mestna občina Clevelanda je pripravljena dovoliti na splošno tri odstotke povišanja dosedanjih plač. KAJ PA JE S SKUPNO UPRAVO ATOMSKE ENERGIJE? BERLIN, 1. februarja—Danes je konferenca štirih zunanjih ministrov delala v vzhodnem delu Berlina in sicer v poslopju sovjetskega poslaništva. Po sklenjenem dogovoru bodo zapadni zavezniki morali ta teden prihajati v komunistični del—vzhodni del Berlina. Glede dnevnega reda te konference je sedaj vsaj toliko jasno, o čem se bo govorilo, ker sta bili podani tako od zapadnega bloka, kakor tudi od strani Sovjetske zveze načelni stališči, kako gleda eden, kakor tudi drugi na bodočo Nemčijo. O skupni uporabi surovin, kil so potrebne za produkcijo atomske energije, se je vršil uvodni razgovor med ameriškim državnim tajnikom Dullesom in sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Med njima je bilo tudi dogovorjeno, da se tekom teh konferenc v Berlinu še enkrat sestaneta. To je tudi vse. Ali je upati na kak uspeh? Po poročilih iz Washingtona je sovjetski poslanik v Ameriki Georgij Zarubin svojo vlado tako informiral, da imajo ameriški krogi le neko niegleno idejo, kako naj se uporabi atomska energija tudi v prid zaostalim krajem. Zarubin ni dal kakega konkretnega predloga, ker ga po njegovem mnenju nima tudi Amerika. Tudi po mnenju Dullesa—tudi ta sodba se naslanja na poročila iz Washingtona—ni mnogo verjetno, da bi,ideja sama o skupnji upravi atomske energije imeld kak uspeh. Amerika bo obdržala svoje atomske tajnosti in na njih gradila zase naprej. Predlogi Zapada glede Nemčije V imenu treh zapadnih zaveznikov jih je iznesel britanski zunanji minister Anthony Eden, ki je podal to-le stališče: V celotni Nemčiji naj se izvedejo svobodne državnozborske volitve. Bodoča nemška uprava naj se po vzgledu demokratskih in parlamentarnih držav gradi od spodaj navzgor. Prvo je torej volilstvo. Na podlagi rezultatov teh volitev naj se skliče narodna skupščina, ki bo napravila načrt bodoče nemške ustave in mirovne pogodbe. Iz te skupščine naj izide vsenemška vlada, ki bo začela mirovne razgovore za mirovno pogodbo, če in ko se ta mirovna pogodba podpiše, stopi v veljavo. Vse razlike med Zapadno in Vzhodno Nemčijo naj odpadejo. Kako naj se izvedejo volitve? Kakor v zapadnih državah, je odgovor. To se pravi, da nobena politična stranka ne sme biti privilegirana, nobenemu političnemu gibanju ni staviti zapreke. Kandidatje se postavijo svobodno, politična agitacija je svobodna, nad tiskom, radijem, televizijo in drugimi propagandnimi tem je bil posebni povdarek Združenih držav ta, da se v nobenem slučaju na skupni zapadno Qvropski obrambi kot taki ne bo ničesar spremenilo. Predlogi Sovjetske zveze Sovjetski zunanji minister Mo-lotov je enako iznesel sovjetske predloge glede bodoče Nemčije, ti pa so: Skupna zapadno evropska armada mora izginiti s sveta. Mirovna pogodba, ki je bila sklenjena z vlado Zapadne Nemčije, se mora razveljaviti. V Zapadni Nemčiji je razpustiti vse mili-taristične in fašistične organizacije, iz zapadno nemške vlade same pa se morajo nagnati vsi bivši Hitlerjanci. Sestavi naj se začasna vsenem-šk? vl»da in tp iz predstavnikov Vzhodne in Zapadne Nemčije. Ta točka sovjetskih zahtev je važna. Sovjetska zveza odklanja svobodne nemške volitve in je za to, da se sestavi vlada, ki bo pač vladala še vedno pod zasedbenim nadzorstvom, po sovjetski zamisli pa v sovjetskem duhu. Tekom enega leta potem, ko se sklene s tako vlado mirovna pogodba, se morajo umakniti iz Nemčije vse zasedbene čete. Že sedaj je prepovedati v Zapadni Nemčiji vsako atomsko ali drugo bakteriološko produkcijo, kakor tudi uporabo tega sredstva. (Združene države imajo v Zapadni Nemčiji svoje topništvo, ki reagira z atomsko silo. Tudi to topništvo bi moralo izginiti iz Zapadne Nemčije.) Gre torej za dvoje predlogov, ki so zunanji izraz, kako gleda na svet Sovjetska zveza in kako Zapadni blok; kako hoče organizirati bodočo Nemčijo Zapadni blok in kako Sovjetska zveza. Že na prvi pogled je jasno, da so nasprotstva skoraj nepremostljiva. Katerakoli stranka bi v temeljih kaj popustila, bi se s tem odrekla svojim osnovnim principom politike. Da bi Molotov dal na lahek način iz rok za Sovjetsko zvezo, kakor tudi za njen satelitski blok velevažno Vzhodno Nemčijo, ni pričakovati. Nekaj uspeha pa je enotedenska konferenca le dosegla, kajti prišlo je do razgovorov o vpra- sredstvi naj ne bo kontrole. Vo- katerega je bila skli- litve naj bodo tajne, preskrbeti je, da se preprečijo volilne izrabe. ka sozazkJnje-?od-ć-a gleda nemško ustavo, in nemški Komisija štirih velesil naj pre-volilni zakon, če sta res demokratična. Nova Nemčija bo šla svobodno tja, v kolikor gre za zunanjo-politiko, kakor bo to sama sklenila. Združene države so pripravljene garantirati Sovjetski zvezi skupno s to združeno Nemčijo, da ne bo Sovjetske zveze napadel nihče od članov Severno atlantske zveze in skupne zapadno evropske obrambe. Pri narode.) cana, namreč o Nemčiji in o Avstriji Molotov je namreč skušal združiti evropsko z azijskim vprašanjem, torej vprašanje Kitajske, Indokine in Koreje z vprašanjem Nemčije in Avstrije. Ta zamisel je propadla. Kitajska ostane odprto vprašanje. (Po poročilih iz Washingtona pa so tudi ameriški diplomati na delu, da bi pridobili časopisje in drugo propagandno sredstvo, ki bi začelo vplivati na ameriško javno mnenje, da namreč politični realizem zahteva, da se komunistična Kitajska pri pozna in da jo sprejmejo med Združene STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cle^'eland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________________ 4.00 IZ BENEŠKE SLOVENIJE For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ________________________________________________________$12.00 For Six Months—(Za Šest mesecev) ___________________________________________ 7.00 For Three Montlis—(Za tri mesece) ________________________________________________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ' ALI SI SE REGISTRIRAL? McCarranov vselit veni zakon določa, da se morajo tekom meseca januarja tujci, torej nedržavljani v Ameriki, registrirati, ker sicer bodo kaznovani, morda celo deportirani. V Clevelandu živi precej takih tujcev. Cenijo jih na 35,000-40,000. Ali je ideja sama na sebi a*ii pa, da rabimo drugi izraz, politično družabna pomanjkljivost vredna uvodnega članka? Na prvi pogled se zdi, kakor da se dolžnost registriranja tiče tistih novonaseljenih, ki so prišli v zadnjem času, večinoma političnim potom. Ali pa ni drugih? Presenetljivo visoko število nedržavljanov je v vrstah Slovencev, ki se sicer trkajo na prsa, da so v Ameriki 40, 80 vsaj pa kakih 20 let. Ko pa pride oblast na dan z ostro zapovedjo, da se morajo registrirati kratkomalo vsi nedržavljani, se pojavijo tudi ti—stari Amerikanci. Človek se sprašuje za vzroke in zmaje z glavo. Prednosti državljanstva? Vse, kar je strogo zvezano z državljanstom. Ameriški državljan brez razlike na vero in narodnost je varovan po ameriških oblasteh v ^tujini, če gre izven Amerike. Ameriške tovarne, ne vse, vendar zelo pomembne, predpisujejo pogoj, če naj kdo pri njih dela— državljanstvo. Državno javna služba zahteva brezpogojni pogoj—državljanstvo! Prednosti ^nedržavljanstva? Nobenih! Ali se lahko izognemo kot nedržavljani davčni in vojaški obveznosti? Ne! Ali je nedržavljanstvo številnih starih Amerikancev zvezano s kakim političnim ozadjem? Ali so mislili na spremembo družabnega in državnega reda v novi, oziroma v stari domovini? Ce analiziramo vzroke odkod masovno romanje Slovencev v Ameriko, zastonj iščemo kakega političnega ozadja, kakega velikega pohtičnega cilja. Šlo je za kruh. Menda ne bomo rabili primere nekaj ruskih revolucijo-narjev, ki so ves čas svojega zrelega življenja radi domačih političnih razmer bivali v tujini in iz tujine pripravljali revolucijo v domovini in jo leta 1917 tudi v resnici izvedli. Toda masovnih ruskih izseljencev v Ameriko se to politično gibanje ni tikalo. Menda ne bomo vzeli primer antifašistov s pokojnim italijanskim grofom Sforzo na čelu, ki so se umakniH Mussolini ju in fašizmu in delali propagando zoper njegov režim iz tujine? Italijanskega masovnega naseljevanja v Ameriko se tudi to gibanje ni tikalo. Grof Sforza se je po padcu Mussolini j a in fašizma vrnil v domovino in prevzel resor italijanskega zunanjega ministra v italijanski vladi. Slovenska naravna pot v Ameriko je z življenjem vred z vsemi okolnostmi napravila iz Slovenca takega človeka: Se je privadil, si ustanovil dom, kupil nepremičnino in napravil končni račun sam s seboj—tu ostanem! Priznamo, da je bilo zoper ameriško javno oblast mnogo osebnih pomislekov, osebnih razlogov v stari domovini, osebnih spominov, lepih in slabih na stari kraj. Priznamo, da se tudi v Ameriki javno državno življenje spreminja. Včasih ni bilo kvot, koliko se jih sme naseljevati; danes so kvote predpisane. Včasih ni bilo obveznosti registriranja, danes ta obveznost obstoja. Toda ko se pogovarjamo s temi starimi Amerikanci, še vedno ameriškimi nedržavljani, zakaj se niso odločili za ameriško državljanstvo, nam povedo za vzrok, ki je v življenju Slovencev v Ameriki igral v polpretekli dobi zelo važno, pa tudi usodno vlogo. Debatiralo se je vsevprek o "svetovni politiki," a pri tem se je prepogosto pohabilo na najvažnejše—na ameriško državljanstvo. Posledice? Vsi vemo, da se je tudi v Ameriki začelo z razno socialno zakonodajo, ki je neodpravljiva. Ta socialna zakonodaja pa predvideva razne ugodnosti, če je človek bolan, brez dela, posebno še, če je star, gotove udobnosti pa veže zopet na ameriško državljanstvo. Kako prav ima življensko preskušeni, pa tudi življen-sko realni angleško-ameriški izraz: Prav ali neprav, to je moja domovina! L "če bo Slo tako dalje, ne bo imela Beneška Slovenija čez 50 let nobenega prebivalca več" Beneška Slovenija je kakor znano precej obsežno ozemlje, ki sega od reke Idrijce do gore Quarnan. Njena površina znaša okrog 600 kvadratnih metrov, vendar je naseljena precej redko. Pri vseh ljudskih štetjih v Italiji, niso nikoli izvedli za Beneško Slovenijo štetje posebej, zato se tudi ne more določno povedati, koliko prebivalcev ima Beneška Slovenija skupno. Pa omenimo le tistih deset občin, ki so naseljena izključno po Slovencih. Ob zadnjih podatkih imajo te občine—Sv. Peter Slovenov 121 prebivalcev, Sovodnje 82. Podbonese 78, Dreka 82, Sv. Lenart 70, Srednje 68, Tipana 32, Brdo 38 in Rezija 18. Če te številke primerjamo z onimi po drugih deželah, ki imajo iste gospodarske in zemljepisne značilnosti kakor Beneška Slovenija, vidimo, da je tako redko obljudena le Beneška Slovenija. In vzrok? Tega pač ni težko najti. Krivo je množično izseljevanje Slovencev v zaGnjem času. Pred sto leti je bilo to drugače. Takrat je bilo v teh krajih mnogo več prebivalcev, kajti takrat so se izseljevali v tujino le nekateri posamezniki in še ti primeri so bili samo v nekaterih občinah v zapadnem delu dežele, kjer so življenjski pogoji najbolj težki. Pa tudi tisti redki domačini, ki so se izselili, so bili večinoma krošnjarji. Zlasti so se izseljevali Rezijani, saj so bili ti zani že v 18. stoletju tudi na Dunaju. Za njihovo potovalno trgovino jim je cesarica Terezija izdala poseben cesarski patent, tako imenovano "milostno koncesijo." To takrat nikakor ni bilo pravo izseljevanje. Potujoči krošnjarji so se dostikrat vračali k svojim družinam v Furlanijo ter ostajali^ nekaj časa don^a ali pa Ddhajali v pristaniško mesto Trst, da so obnovili svoje trgovske zaloge. Še danes živijo v Reziji mnogi starejši ljudje, ki se spominjajo kako so njihovi starši nosili na Dunaj limone prodajat. Danes pa je to čisto drugače. Ljudje se izseljujejo v velikih .nnožicah v tujino. Tako se je prebivalstvo v nekaterih občinah za polovico zmanjšalo. Tipanska občina, ki e imela 1. 1906 4700 prebivalcev, jih ima zdaj komaj polovico—to je 2862. V Brdu ;e sedaj 2,288 stalnih prebival-:ev. Samo ta občina ima 620 izseljencev. K tej številki pa ni prištetih 172 družin iz te občine, ci v njej nimajo vec stalnega bivališča. Ce še te pritšejemo k )rvemu številu, dobimo skupaj lad 1300 izseljencev, aii nad po-ovico prebivalstva občine. Prav Lakšna žalostna slika je tudi v Irugih občinah Beneške Slovenije, kjer ni industrije. Zlasti mlajši ljudje odhajajo na tuje in po nekaj letih gredo še družine za njimi, če se bo to tako nadaljevalo, se bo zgodilo, da v Beneški Sloveniji čez 50 let ne bo nobenega drugega prebivalca, kot samo obmejne finančne straže. Nujno bi bilo, da bi država jnkrat že napravila temu konec tem, da bi organizirala industrijo in omogočila ljudem, da П košček vsakdanjega kruha prislužijo doma. Saj je vendar ;o njena dolžnost, kajti tudi Slovenci imajo enako i^ravico do življenja kot ostali državljani republike. Ta pravica je Slovencem zajamčena tudi v ustavi. Vse to pa je doslej le na papirju —stiska pa peha naše ljudi po svetu in jih s silo trga ž zemlje, 'ger je slovenski rod živel nad tisoč let. Dd 52 župnij jih ima samo 12 slovenske diUiovnike Ko je bila 1. 1866 Beneška Slovenija priključena k Italiji, je bilo vseh njenih 52 župnij slovenskih. Božja služba, pridiga in verouk—VSe je bilo izključno v slovenščini. Tudi tit.,m župnl-^. kom po furlanskih župnijah, ki 30 imeli vmes kakšno slovensko vas, so pomagali slovenski kaplani. Tudi videmski nadškof je znal slovensko. Še danes se mnogi stari beneški Slovenci spominjajo nadškofa Casasola, ki je prihajal na obiske ter vedno pridigal in spovedoval v slovenščini. Italijanski nacionalizem je pa kmalu začel z gonjo proti zavednim slovenskim duhovnikom. Že leta 1868 je kraljevi vladni komisar v Sv. Petru opozoril duhovnike, naj ne uporabljajo slovenščine pri izvrševanju svojih cerkvenih obredov. Nekateri so ga ubogali, bilo pa je še več tistih, ki so se temu energično uprli. Ti zadnji so bili za to deležni mnogih žaljivk, ki so jih italijanski časopisi objavili proti njim. Najprej so odpravili slovenščino v 18 cerkvah v Zapadni Beneški Sloveniji in tako se je postopoma nadaljevalo. Končno je ostala slovenščina le še v cerkvah, ki so spadale pod Župnijo Št. Peter in št. Lenart. Ko pa je zagospodaril fašizem, je videmski prefekt po vseh cerkvah prepovedal rabo slovenščine. Zavedne župnike iz Sv. Petra in Sv. Lenarta so odstranili z njihovih mest na ta način, da so jih "povišali." Videmski nadškof monsignor Nogara je seveda popolnoma soglašal z odlokom fašističnega prefekta. Slovenskim duhovnikom, ki so poslali k njemu protestno delegacijo, je izjavil, da bi beneški Slovenci po 50 letih, odkar so pod Italijo, lahko že znali dovolj italijansko. Po razpadu fašizma so beneški Slovenci polno pričakovali, da se v njihove cerkve vrne slovenščina. Pa so se zmotili. Fašistični sistemi so ostali neizpre-nienjeni. V 52 duhovnijah je ostalo le 12 slovenskih duhovnikov in še tem videmska nadškofi ja "svetuje" (za duhovnika nasvet njegovih nadrejenih pomeni prepoved), naj ne pridigajo slovensko. V Beneško Slovenijo prihajajo vedno novi italijanski duhovniki, od katerih so mnogi napeti nacionalisti in sovražniki Slovencev in seveda ne znajo niti besedice slovenski. Nekateri izmed njih so šli v svoji sovražnosti do vsega slovenskega celo tako daleč, da so pozivali domačine naj demonstrirajo proti slovenskih duhovnikom. Takšno je "krščansko" ravnanje današnje katoliške in krščanske Italije proti njehim državljanom slovenskega porekla. Kriza v tržiškl ladjedelnici Zaradi vedno manjših naročil v ladjedelnici v Tržiču, so za prihodnje mesece zelo slabi izgledi za delo. Posledica tega je vedno večja brezposelnost. Posebna delegacija delavcev je odšla v Rim k ministru Tambroniju, ki jih je potolažil," da ne bo prišlo do novih odpustov, ni jim pa mogel zagotoviti novih naročil, ki bi bila pač jiajboljše jamstvo, da 3c prežene kriza. Minister Tam-broni je delavcem tudi priznal, rla Italija ne more vzdržati konkurence ladjedelnic v drugih državah, kjer je gradnja ladij za ,krog 18 odstotkov cenejša. ZNAMENITI AMERIKANCI John Greenleaf Whittier (17. december 1801 — 7. september 1892) je bil znan kot pesnik abo-licijonistov—mož in žena, ki so si že pred civilno vojsko prizadevali odpraviti suženjstvo— bodisi na podlagi naravnih načel ali s političnimi sredstvi. Spisal je mnogo pripovedk in balad ki predočajo povesti, običaje in zgodovino kolonij alne Amerike, posebno Nove Anglije. Rojen je bil v malem mestu v državi Massachusetts, kjer je delal kot deček na kmetiji. Z delom kot čevljar in učitelj je prislužil toliko da je plačal za dva kratka tečaja v šoli rojstnega mesta. Kot mladenič je poslal eno svojih pesem nekemu časopisu, ka teri e pesem res objavil. To je bilo podlaga dolgoletnemu prijateljstvu z urednikom lista William Lloyd Gerrison-om, kateri je postal kasneje voditelj aboli-cijonistov. Whittier sam je tudi postal kmalu urednik in kasneje (1836) tajnik družbe proti suženjstvu. Akoravno je deloval proti suženjstvu, seje bal civilne vojne in bi videl raje, da bi južne države izstopile iz Unije. Po končani civilni vojni—in suženjstvu—si je prizadeval Whittier na vse mogoče načine, da se severne države zopet združijo z južnimi. Tekom življenja je spi sal mnogo pesmi, ki so bile onega časa zelo priljubljene, a se jih čita danes, z izjemo nekaterih, le malo. Clara Barton (25. decembra 1821—12. aprila 1912) je bila žs-na, ki si je mnogo prizadevala, da se je vstanovilo Ameriški Rdeči Križ 1. 1881. Rojena v državi Massachusetts, je bila uči teljica ko je bila stara petnajst let. Učiteljski poklic je opustila ko je bila stara malo preko trideset let. Odšla je v Washington, D. C., in postala uradnica v državni službi. To so bila leta ko so se zbirali oblaki civilne vojne. Ko je izbruhtiLft vojna med državami, se je prijavila Clara NAJSTAREJŠI MEDICINSKI PRIROČNIK Dva ameriška znanstvenika sta prevedla najstarejši medicinski priročnik, star kakih 4000 let. Gre za ilnato tablico, ki so jo-pred 50 leti izkopali pri Nippuru v sedanjem Iraku. Na njej je napisanih več receptov za ma-žo, praške in zdravila, ki so jih ljudje jemah v starih časih večinoma s pivom. V receptih so naštete surovine za zdravila med njimi kuhinjska sol in sal-mijak, dalje mleko, kačja koža in želvovina. Največ pa so v starih časih zdravniki uporab. Ijali zelišč in rastlinskih sokov, Zanimivo je, da v teh receptih niso omenjeni nobeni mistični ali nadnaravni elementi, ki so mnogo pozneje v babilonski me. dicini imeli zelo važno vlogo Raziskovalca sta doživela samo eno veliko razočaranje. Iz bese dila receptov namreč ni razvid no, za katere bolezni so bili pred pisani. riuMi cier stiinds si Sirai);kt as ivl^en he Siuol>s .to /tt//) ii. fcoS" | ,: p ' SOfh ANNIVERSARY - ^ BIG BROTHER MOVEMENT ! V . ■.,•■, .at" ,,.' ■'■ "T-,: . ... KRONIKA NESREČ Družinska vas. Popadljiv sosedov pes je napadal in obgrizel po obrazu in vratu leto dni starega Edija Anfa. Imenje pri Šentjerneju. Pri obiranju češenj je padla in si zlomila levo roko gospodinja Mari ja Luzar. Novo mesto. Gospodinja Draga Golež se je zbodla s kostjo v levo roko, tako, da je morale iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Kočevje. Doma pred hišo je padel in se pobil po obrazu upokojenec Božidar Bastar. Semič. Gospodinja Marija Der-ganc je padla na vrtu in si zlo mila levo roko. Črmošnjice. Petletna hčerka delavca Marija Stare si je med igro zlomila desno nogo. Strelac pri šmarjeti. Devetletnemu Silvotu Dežmanu je drugi otrok vrgel kamen v trebuh in ga poškodval. Barton prostovoljno kot usmi-Ijenka v vojaški bolnici v Wash-ington-u. Tam je sprevidela, na podlagi izkušenj, da je treba nekaj vkreniti za pomoč vojakom na bojnem polju. Končno je do bila dovoljenje podati se na fronto s potrebnimi sredstvi Dve leti so se ona in njeni po magači izpostavljali nevarnostim vojne. Polja niso nikdar zapustili dokler ni bil zadnji ranjenec v oskrbi. Po civilni vojni se je podala v Evropo, kjer je delovala kot prostovoljna usmi Ijenka tekom francosko-pruske vojne 1. 1870. Tam se je pridružila delovanju za Mednorodni Rdeči Križ, katerega je ustanovilo v Genevi 1. 1864 dvanajst evropjskih držav. Odločila se je, da zdrami Združene države, da se pridružijo temu človečanske-mu delovanju, o katerem je Amerika le malo vedela. Devet let je morala prositi, a je končno le vspela. Vstanovilo se je Ameriški Rdeči Križ in leto kasneje so se pridružile Združne države mednarodnemu rdečemu križu. Clara Barton je načelovala Ameriškemu Rdečemu Kiižu od vsta-novitev dokler ni odstopila 1. 1904, stara 83 let. Paul Revere (1. januarja 1735 —10. maja 1818) je bil sin francoskega priseljenca. Najbolj je znan radi njegove "ježe opolnoči 18. aprila 1775." Namen iste je bil opozoriti ljudi v Lexington in Concord, da so se pričele angleške čete pomikati iz Bos-ton-a. Ker so dpmoljubi o tem vedeli, je aPul Revere odredil, da se obesi prižgano luč v cerkveni stolp kot znamenje, da se je pomikanje pričelo. Naslednjega dne seje bojevalo prvo bitko ameriške revolucije. Po tej ježi je postal prenašalec poročil. Kasneje je služil v armadi kot topniški častnik. Poleg domoljuba in vojaka je pa bil tudi umetnik, mehanik, izun\itelj in industrijski prvak. IzdeM je ' " krene plošče in tiskal prve bankovce za revolucij onarno vlado. Ko je bila neodvisnost zagotovljena, je vstanovil livarno za zvonove in topove. L. 1801 si je izposodil pri vladi $10,000, da sezida bakreno livarno. Dolg je kmalu plačal z izdelanim bakrom. Preminul je v starosti 8S let in bil pokopan na starem pokopališču Granary Burying Ground v Boston-u. (Common Council) ŠKRAT KAČA SE JE VRNILA V KLETKO Nekega pomladanskega jutra je nastalo v živalskem vrtu v danskem mestu Randersu veliko razburjenje, čuvaj, ki ima na skrbi kače, je namreč opazil, da je ponoči ušla poldrugi meter dolga kača piton. Iskalo jo je vse osebje živalskega vrta in tudi meščani so jim pomagali. Iskali so jo ves teden, pa je niso našli. Mislili so, da je poginila ali pa da jo je povozilo kako TOzilo. Nedavno pa je v tem živalskem vrtu spet nastalo razburjenje. Čuvaj je debelo gledal, ko je nekega jutra kačo spet zagledal v njeni kletki. Prilezla je bila nazaj skozi isto odprtino, jkozi katero je zlezla. Bila je sita, kar kaže, da so ji poljske .niši dobro teknile. Stara je 60 ;et. Ravnatelj živalskega vrta ■tieni, da je prilezla nazaj, ker jo je zunaj zeblo. Društveni koledar FEBRUARJA i), februarja, soboto—Plesna veselico ob 40-letnici društva France Prešeren št, 17 SDZ v SND, St. Clair Ave. 14. februarja, nedelja—Koncert pevskega zbora Slovan v SND, St, Clair Ave. APRILA I. aprila, nedelja^Spomladan-ski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. II. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. Klanci pa taki! Francelj in Roza sta se peljala na izlet z biciklom za dve osebi, Strmina je bila huda in Francelj, ki je sedel spredaj, je na vrhu ves premočen komaj še izdavil iz sebe: "Grozen klanec! Ce bi bilo še petnajst metrov, ne bi več zdržal!" "Res grozen klanec!" je potrdila Roza za njim, "Ce ne bi bila ves čas zavirala, bi bila šla oba nazaj!" * Obzirni soprog Peljala sta se z avtom, Šofi-rala je ona, on pa je pazljivo ždel poleg nje, spr-emljajoč vsako njeno kretnjo, da bi ne zavo-»zila v jarek. Končno mu je bilo dosti in nežno je poprosil: "Dragica, ali bi me ne pustila nekoliko voziti, da si vsaj malce odpočijem živce!" « — Ja, fantek, kako da tako dobro poznaš imena domačih živali ? — Mamica jih vsak dan našteva očku! Treznostna kampanja Povabili so predavatelja iz mesta. Dvorana je bila dobro zasedena, kar ni vedno. Preda' vatelj je imel goreč in zanoseo govor o alkoholizmu in proti alkoholu. Poslušalci so predavatelja nagradili s ploskanjem, predsednik občine pa se je govorniku lepo ■»ahva)il za' izvajanja-, "Vi p»," зе je obrnil k poslušalcem, "vi pa si zapomnite, kar ste slišali-Dobro vino raste pri nas, ima-Tio tudi slivovko in tropinovec ter končno tudi pivo, zakaj bi -orej 83 uživali ta prokleti alko-lol!" Mala Cvetka je na počitnicah pri svoji stari mami. Na vrtu ,e prvič v svojem življenju zagledala pava. Vsa razburjena priteče v hišo: — Stara mama, teci . hitro in poglej, neka kokoš se je razcvetela ! — Veš, kdaj sem spoznala, da te imam rada? . . . Takrat, ko me je zabolelo, kadar so ti ljud' je rekli bedak! * šola in copate — Janezek, zakaj se pa tako smejiš, ko gledaš ljudi, ki gredo na razstavo? — Smejem se, ker vidim, ka-<0 so učitelji tiho, ko ljudje v Sevljih in blatni hodijo po paf Itetu v razredih, mi smo pa lao' rali obuvati copate! * Želja > — Dragi prijatelj, ti ne boš dočakal starosti. — Toda, dragi doktor, jaz si ničesar bolj ne želim, kakor ostati večno mlad. Lafontaine in dolgočasna družba Sloveči francoski književni? Lafontaine je sedel ne'koč v zelo dolgočasni družbi. Ker bi moral zvečer predavati na Akademiji, jo hotel pod to pretveze oditi. "No, no," je rekla gostiteljica, "če greste no najk'^"-"'«! no^^i. dragi Lafontaine, pridete! 3