URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.
20. april 1964
Št. 12
VSEBINA
Skupščina občine Mozirje
110.	Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1964. Skupščina občine Vldem-Krško
Skupščina občine Žalec
114.	Družbeni plan občine Žalec za leto 1964.
115.	Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1964.
116.	Odlok o ustanovitvi sklada za kmetijstvo.
111.	Odlok o ustanovitvi sklada za zadeve invalidov in borcev NOV občine Videm-Krško.
112.	Odlok o ustanovitvi sklada za kulturno-prosvetno dejavnost občine Videm-Krško.
113.	Odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Velenje Skupščina občine Videm-Krško
REGISTER SAMOSTOJNIH ZAVODOV
1,10.
Skupščina občine Mozirje je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji občinskega zboia in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1964 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1964.
1.	člen
Proračun občine Mozirje za leto 1964 zajema:
—	dohodke	351,956.000 din
—	10 % posebne proračunske
rezerve	21,673.000 din
—	izdatke	330,283 000 din
2.	člen
Od vseh dohodkov, k: pripadajo občini, razen dotacije Skupščine okraja Celje, se izloči v korist občinskega sklada za šolstvo 26,6 %.
3.	člen
Od vseh dohodkov, ki pripadajo občini, razen dotacije Skupščine okraja Celje, se izloči v korist sklada za šolstvo II. stopnje 3,5 %.
4.	člen
Od skupnih dohodkov (1. člen), ki pripadajo občini, se izloči 38 % za stroške in potrebe državnega organa občine Mozirje pred odbitkom 10 % posebne rezerve.
5.	člen
Za kritje skupnih potreb državnega organa se izloči od sredstev določenih po 4. členu tega odloka 4,7 %.
6.	člen
Za kritje stroškov rednega poslovanja se izloči od sredstev določenih po 4. členu tega odloka 95,3 %.
7.	člen
Skupščina občine Mozirje pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da razporeja do 95 % sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in za izredne in nepredvidene izdatke proti naknadnemu poročanju skupščini.
8.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 101-11/64-3.
Mozirje, dne 13. marca 1964.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
ing. Branko Korber 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1964 (po delih)
Del	DOHODKI	Znesek din	Del	IZDATKI	Znesek din
1	Skupni dohodki	197,064.000
2	Dohodki, ki se po posebnih predpisih delijo med delijo med politično-skupnostni družbeno-politiičnimi skupnostmi	130.000
4	Posebni dohodki	114,860.000
5	Dohodki, ki so po zveznih predpisih dohodki občine	1,300.000
6	Dohodki organov in zavodov	11,600.000
7	Prenesena sredstva	19,757.000
8	Dotacija iz proračuna okraja	7,245.000
	Skupaj dohodki občine	391,956.000
	Od vseh dohodkov, ki pripadajo občini, se izloči 26,6 % skladu za	
	šolstvo I. stopnje	91,693.000	
1	Prosveta in kultura	7,750.000
2	Socialna zaščita	27,434.000
3	Zdravstvena zaščita	6,203.000
5	Državna uprava	7,180.000
7	Negospodarske investicije	4,700.000
8	Investicije v gospodarstvu	1,850.000
9	Dotacije	
	— samostojnim zavodom	1,982.000
	— skladom	23,900.000
	—- družbenim organizacijam	17,500.000
	— za skupino financiranje	10,540.000
Del	DOHODKI	Znesek din	Del	IZDATKI	Znesek din
Od vseh dohodkov, ki pripadajo občini se izloči 3,5 % skladu za šolstvo II. stopnje	12,200.000 Od skupnih dohodkov (1. del) se izloči 38 % za potrebe in stroške organa državne uprave 75,500.000 Skupaj se izloči	— 179,393.000	10 11	Obveznosti po posojilih in garancije Obveznosti po proračunu in proračunska rezerva —	obveznosti po proračunu —	nepredvidene oziroma premalo predvidene potrebe	26,945.000 3.500.000 2.406.000
	172,563.000			
— 10 % posebne proračunske rezerve	— 21,673.000			
Za kritje izdatkov po proračunu	150,890.000		Skupaj izdatki	150,890.000
111.
Po 106. in 107. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64), je Skupščina občine Videm-Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
5.	marca 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za zadeve invalidov in borcev NOV občine Videm-Krško.
1.	člen
Ustanovi se sklad za zadeve invalidov in borcev NOV občine Videm-Krško (v nadaljnjem besedilu »sklad«),
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za svoje obveznosti odgovarja sklad s svojimi sred-
Sklad ima pravila.
Pravila predpiše občinska skupščina. S pravili sklada se podrobneje predpišejo in določijo namen sklada, način oblikovanja in trošenja sredstev sklada, določbe o razmerjih ustanovitelja do sklada, določbe o finančnem načrtu in zaključnem računu sklada ter druge določbe, ki imajo pomen za pravni položaj in poslovanje sklada.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Člane upravnega odbora imenuje na predlog občinskega združenja borcev občinska skupščina na skupni seji obeh zborov iz vrst odbornikov in občanov — borcev narodnoosvobodilne vojne. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti.
5.	člen
Sredstva sklada so namenjena za dajanje stalnih priznavalnin, enkratnih priznavalnin borcem NOV, zdravljenje v klimatskih in naravnih zdraviliščih ter plačevanje prispevkov za zdravstveno zaščito ter šolanje otrok borcev.
6.	člen
Dohodki sklada so:
1.	udeležba ma proračunskih dohodkih, ki se določi z vsakoletnim družbenim planom;
2.	prispevki gospodarskih in drugih organizacij;
3.	drugi nepredvideni dohodki, darila in volila. 7
7.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme za vsako koledarsko leto upravni odbor sklada.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
Upravni odbor lahko med letom spremeni razporeditev sredstev sklada in njegove dohodke poveča ali zmanjša.
8.	člen
Sklad ima rezervo.
Rezerva sklada znaša 200.000 din.
Rezerva mora doseči določeno skupno višino najkasneje v petih letih.
Vsako leto se vloži v rezervo ena petina skupno določene rezerve.
9.	člen
Administrativne zadeve sklada opravlja oddelek za družbene službe občine Videm-Krško.
Finančne zadeve sklada opravlja upravni organ za proračun občine Videm-Krško.
10.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je načelnik oddelka za družbene službe občine Videm-Krško.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 402-15/64
Videm-Krško, dne 5. marca 1964
Predsednik Skupščine občine Videm-Krško ing. Franc Dragan 1. r.
112.
Po 106. in 107. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) je Skupščina občine Videm-Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za kulturno prosvetno dejavnost občine Videm-Krško.
1.	člen
Ustanovi se sklad za kulturno-prosvetno dejavnost občine Videm-Krško i(v nadaljnjem besedilu: »sklad«) z namenom financiranja in pospeševanja kulturno-prosvet-ne dejavnosti.
2.	člen
113.
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj.
3.	člen
Sredstva sklada so: •
1.	del proračunskih dohodkov, ki jih z vsakoletnim proračunom nameni skladu občinska skupščina;
2.	prispevki delovnih organizacij in posameznikov;
3.	sredstva, pridobljena s prodajo kulturno-prosvet-nih objektov;
4.	posojila, ki jih za sklad najame upravni odbor sklada;
5.	druga sredstva, ki jih v sklad nameni občinska skupščina;
6.	drugi dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.).
4.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za pospeševanje kul-turno-prosvetne dejavnosti v občini kot dotacije za gradnjo in popravila kulturno-prosvetnih domov in za stroške v zvezi z upravljanjem sklada.
5.	člen
Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov.
Dohodki in izdatki sklada se določijo za vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada. Upravni odbor sestavi ob koncu leta zaključni račun in poročilo o izvršitvi finančnega načrta ter oboje predloži Svetu za prosveto in kulturo pri občinski skupščini v potrditev.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora sklada imenuje občinska skupščina iz vrst javnih delavcev, ki delajo na področju kulturno-prosvetne dejavnosti.
7.	člen
Sklad ima pravila.
S pravili se natančneje določijo razmerja ustanovitelja do sklada. Pravila predpiše občinska skupščina. Pravila sklada dopolnjuje in spreminja upravni odbor sklada, dopolnitve in spremembe pa mora potrditi ustanovitelj.
8.	člen
Administrativne zadeve sklada opravlja oddelek za družbene službe — referat za šolstvo, finančne zadeve pa oddelek za finance.
9.	člen
Sklad ima rezervo v višini 100.000 din. Ta znesek mora sklad doseči postopoma v petih letih.
10.	člen
Odredbodajalec za finančni načrt je predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.
11.	člen
Sredstva sklada se stekajo na poseben račun pri Narodni banki — podružnici v Vidmu-Krškem.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 402-14/64
Videm-Krško, dne 5. marca 1964
Predsednik Skupščine občine Videm-Krško ing. Franc Dragan 1. r.
Na podlagi določil tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 in Uradni list SFRJ, št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63 in 7/64) in 26. člena statuta občine Videm-Krško je Skupščina občine Videm-Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku.
1. člen
V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 4/60, 9/61, 2/62, 4/62 in 20/62) se v poglavju »B« Storitve doda za tarifno postavko št. 2 nova tarifna postavka št. 3, ki se glasi:
Tar. št. 3
Od 1 m3 žaganega lesa se plačuje: od iglavcev od hrasta
od cera, gabra in kostanja od ostalih listavcev
2.600 din 1.800 din 400 din 1.300 din
Občinski upravni organ, ki je pristojen za finance, lahko oprosti plačila občinskega prometnega davka po tej tar. št. tiste zavezance, ki podarijo rezan les za javne namene ali ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarnih nesreč.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 421-4/64
Videm-Krško, dne 5. marca 1964
Predsednik Skupščine občine Videm-Krško ing. Franc Dragan 1. r.
114.
Skupščina občine Žalec je po 17. členu zakona o izvedbi Ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10-91(63) in 26. členu statuta občine Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1964 sprejela
DRUŽBENI PLAN
občine Žalec za leto 1964
I.	DEL
OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1963
Po razdobju močnega gospodarskega vzpona v letu 1957 do 1962 in na osnovi ocene ter zbranih podatkov za polletno in tričetrtletno realizacijo v letu 1963 računamo, da bo v letu 1963 dosežena naslednja realizacija družbenega proizvoda in narodnega dohodka:
1962
v cenah 1963 v tisočih din
1963
Indeks 63 :62
Družbeni bruto
proizvod	15,469.986	18,718.835	121,0
Narodni dohodek	7,914.825	10,197.971	128,8
Po panogah predvidevamo naslednji porast družbenega bruto produkta celotnega gospodarstva:
Celotno gospodarstvo
—	industrija
—	kmetijstvo
—	gradbeništvo
—	promet
-— trgovina
—	gostinstvo
—	obrt
—	druge dejavnosti
•— znanstvena dejavnost
15,469.986	18,718.835	121,0
7,019.874	9,015.468	128,4
5,952.816	6,422.827	107,9
334.262	497.328	118,8
39.700	56.000	141,1
374.313	429.978	148,8
163.169	216.123	132,4
1,481.903	1,870.442	126,2
11.575	84.297	728,0
83.437	114.000	137,1
Predvidevamo, da bo po panogah porast narodnega dohodka celotnega gospodarstva naslednji:
1962
v cenah 1963 v tisočih din
1963
Indeks 63 : 62
Celotno gospodarstvo	7,914.825	10,197.971	128,8
— industrija	3,010.832	4,248.161	141,0
— kmetijstvo	3,553.113	4,114.359	115,7
— gradbeništvo	160.646	234.928	146,2
— promet	32.626	36.973	156,4
— trgovina	319.894	358.954	112,2
— gostinstvo	97.777	127.728	130,6
— obrt	691.487	954.455	135,1
— ostala dejavnost	4.270	66.413	1572,6
— znanstvena dejavnost	53.080	76.000	143,1
Industrijska proizvodnja je sicer v prvih mesecih leta 1963 nekoliko zaostajala, vendar pa je kasneje dosegla zelo visoko dinamiko rasti. Na povečano dinamiko so predvsem vplivale povečane kapacitete, uvedba tretje izmene ponekod, povečana osebna potrošnja in to v zvezi z zvišanjem osebnih dohodkov. Najmočnejši dvig proizvodnje beležimo pri podjetju Tovarna nogavic Polzela, Keramična industrija Liboje, Tekstilna tovarna Prebold in Juteks Žalec.
Preskrba z osnovnim reprodukcijskim materialom je bila zadovoljiva skozi vse leto.
Plan kmetijske proizvodnje v preteklem letu ni bil v celoti dosežen zaradi neugodnih vremenskih razmer. Zmanjšanje števila govedi in prašičev je znašalo okrog 8 %. Zmanjšanje površin hmelja v zasebnem sektorju pa je z novimi nasadi nadomestil družbeni sektor.
Proizvodnji mleka se je posvečalo še vedno premalo pozornosti, proizvodnost molznih krav pa je še vedno nizka.
Potrošnja umetnih gnojil se je povečala, kar bo imelo ugoden vpliv pri rasti v naslednjem letu.
Sečnja lesa, ki je v prvih mesecih leta 1963 nekoliko zaostajala, je bila jeseni istega leta v celoti realizirana.
Uspešnejši razvoj gradbene dejavnosti je zavirala slaba in nekompletna tehnična dokumentacija, še neurejeni urbanistični načrti, neenakomerna časovna izraba obstoječih kapacitet, dvig cen in s tem povečana konkurenca pri prevzemanju del. V primerjavi s preteklimi leti so investitorji pogodbe v glavnem pravočasno sklepali.
Obseg opravljenih prometnih storitev je v letu 1963 presegel predvidevanja, saj je porastel za preko 41 %.
Na skupni promet trgovine je vplivala založenost, ki se je v letu 1963 močno izboljšala, zaloge pa so se koli-
činsko povečale. V prejšnjih letih močno naraščajoča tendenca dviganja cen je bila v letu 1963 z določitvijo marž zaustavljena.
V	gostinstvu se je v letu 1963 povečal promet za okoli 68 %, v glavnem zaradi povečanih kapacitet družbenega sektorja in povečanega iztržka za hrano. Kljub povečanemu prometu se finančni položaj podjetij ni bistveno izboljšal. Zaostajanje pri turizmu v preteklih letih je bilo v letu 1963 v celoti nadoknadeno.
Neskladnosti v razvoju obrti se še vedno kažejo v zaostajanju storitvene zmogljivosti. Povečanje obrtne dejavnosti pri družbenem sektorju je bilo doseženo z boljšo izrabo razpoložljivih kapacitet, deloma pa zaradi upadanja zasebnega sektorja.
Na povečanje izvoza je najbolj vplival daleč prekoračen izvoz tekstilnih proizvodov in hmelja.
Uporabljena investicijska sredstva so bila v primerjavi s preteklimi leti zaradi dokončanja večine rekonstrukcij pri industriji nekoliko manjša, z izjemo pri kmetijstvu. Osebna potrošnja se je zaradi dviga osebnih dohodkov v letu 1963 povečala, vendar pa jo ni vedno spremljalo ustrezno povečanje proizvodnje in produktivnosti dela.
Stanovanjska graditev se je v preteklem letu ustalila. Dograjenih je bilo 114 stanovanj, vidni uspehi pa so bili doseženi pri nadaljnji skrajševani dobi gradnje.
V	šolstvu je družbeno upravljanje pripeljalo do tesnejšega povezovanja šol s komuno.
V	zdravstvu je bil v letu 1963 dosežen ugoden razvoj na področju kurative, v socialnem varstvu pa se je organizacijsko močno utrdila strokovna socialna služba.
S področja urbanistične dejavnosti so bili v letu 1963 dokončani zazidalni načrti za Šempeter, »center« Polzela in naselja Parižlje, Struge in Ložnice.
Geodetske meritve v svrho izdelave urbanističnega načrta pa so bile dokončane za naselje Prebold.
Z namenom pravične obdavčitve in točne evidence o površinah raznih kultur je bila v preteklem letu zaključena kompleksna revizija kultur v 6 katastrskih občinah, preklasifikacija zemljišč pa v 2 katastrskih občinah.
V letu 1963 je bilo v družbenem sektorju vloženih v osnovna sredstva 2,614 milij. din sredstev, viri sredstev pa so bili naslednji:
v tisočih din * I.
—	splošni investicijski sklad	543.371
—	republiški investicijski sklad	234.192
—	okrajni investicijski sklad	211.632
—	občinski investicijski sklad	105.830
—	sredstva denarnih zavodov	244.705
—	republiški stanovanjski sklad	45.000
—	občinski stanovanjski sklad	74.000
—	posebni družbeni skladi	165.092
—	republiške investicije iz proračuna	168.000
—	razni skladi ustanov	70.000
-— poslovni sklad gospodarskih	organizacij	521.053
—	amortizacijski sklad gospod,	organizacij	170.324
—	sklad skupne porabe gospod,	organizacij	60.990
II. DEL
PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1964
I.	poglavje
RAZVOJNI CILJI IN NALOGE
Ugodna gospodarska dinamika v letu 1963 se bo nadaljevala tudi letos na vseh področjih gospodarske dejavnosti, zlasti pa v panogah industrije in kmetijstva. Še naprej se bo hitro povečevala količinska proizvodnja ob vzporednem naraščanju produktivnosti dela, ter nadaljnji intenzivni usmeritvi na mednarodno tržišče.
Da pa bo tako gospodarsko gibanje res možno doseči, kažejo tendence stimulativne]šega delovanja gospodarskega sistema, hitrejšega in uspešnejšega prilagajanja
gospodarstva novim pogojem gospodarjenja. Zlasti pa bo pospešen razvoj proizvodnje odvisen od skladnih odnosov med rastjo produktivnosti dela in rastjo dejanskih osebnih dohodkov.
K takemu razvoju proizvodnje bodo zlasti prispevala za skoraj 38 % povečana lastna sredstva gospodarskih organizacij.
Dosežene uspehe v letu 1963 na področju družbenih služb bomo v tekočem letu nadaljevali zlasti na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva.
Občinska skupščina bo podpirala takšen razvoj z ustrezno politiko porabe sredstev svojih skladov in preko svojih strokovnih služb skozi vse leto spremljala realizacijo postavljenih ciljev gospodarskega razvoja komune, zlasti pa skrbela, da se zagotovi visoka rast proizvodnje in izvoza.
1.	Razvoj celotne proizvodnje
Ena trajnih nalog politike v naši komuni ho še nadalje krepitev družbeno ekonomskih odnosov v smeri neposrednega uveljavljanja socialističnega značaja in nadaljnjega usklajevanja, s temeljnimi osnovami naše družbeno ekonomske ureditve.
Sedanje in povečane proizvodne zmogljivosti ter povečani izvoz omogočajo, da se bo v letu 1964 skupni obseg proizvodnje in storitev povečal za 13,8 %.
Na takšno povečanje proizvodnje bosta najbolj vplivala industrija s 16,1 % in kmetijstvo družbenega sektorja z 15,0 %.
Prav tako bo tudi narodni dohodek celotnega gospodarstva v letu 1964 porastel za 14,6 %, zopet pa tu prednjačita panogi industrija z 17,2 % in kmetijstvo družbenega sektorja z 20,4 %.
Investicijska sredstva, ki bodo v letu 1964 močno povečana, se bodo usmerila zlasti v modernizacijo tehnoloških procesov in za zamenjavo zastarelih in dotrajanih strojev in naprav. Objekti in stroji ter delovne naprave bodo imele prednost, predvsem pa tiste, ki se bodo že v tekočem letu vključile v proizvodnjo. Zlasti velja to za novo delovno organizacijo Kmetijski kombinat, Žalec.
Čedalje obsežnejše in zahtevnejše naloge, ki jih terja razvoj gradbeništva, bodo še naprej zahtevale uvedbo sodobnih načinov gradnje, predvsem pa smotrno izkoriščanje mehanizacije. Za uspešnejšo stanovanjsko graditev se bodo v tem letu pospešeno nadalje pripravljali urbanistični načrti, zlasti za tista območja, ki so predvidena za hitrejši gospodarski razvoj.
Trgovina bo še nadalje izboljševala založenost svojih prodajaln in vlagala lastna razpoložljiva sredstva za modernizacijo že obstoječih obratov. 2 3
2.	Zaposlenost in produktivnost
Predvidoma se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo za 378 oseb ali za 5,9 %.
Ob upoštevanju ustavnega določila o uvedbi skrajšanega delovnega tedna bo potrebno pomembno povečati produktivnost dela.
Produktivnost merjena z narodnim dohodkom na zaposlenega se bo v letu 1964 povečala za 11,4 °/o. To povečanje pa bo mogoče doseči z boljšo, organizacijo dela, z racionalno izrabo delovnega časa, z boljšo tehnično opremljenostjo, z izboljšanjem strukture zaposlenih, z razvijanjem stimulativnejših oblik nagrajevanja ipd.
V letu 1964 bodo še prav posebno potrebne skrbne analize v zvezi s pripravami za prehod na skrajšani delovni čas.
3.	Gospodarski odnosi z inozemstvom
Za gospodarski razvoj v letu 1964 bo posebno pomembno nadaljevanje povečanja izvoza. Najvažnejšo postavko pri izvozu bo še vedno predstavljal hmelj, ki je udeležen v celotni vrednosti izvoza z 97 %. Predvideno povečanje vrednosti izvoza v USA $ in v dinarski vrednosti bo v tem letu znašalo okoli 19,6 %, ter v vrednosti na domačem trgu za 20,4 %.
4.	Osebna potrošnja in družbeni standard
S predvidenim povečanjem proizvodnje in produktivnosti dela se bodo leta 1964 nominalni osebni dohodki predvidoma povečali za 14,6 %. Glede na zvišanje življenjskih stroškov v preteklem letu je za zagotovitev rasti realnih osebnih dohodkov posvetiti vso skrb izboljšanju preskrbe tržišča in njegove stabilizacije.
K politiki krepitve rasti realne osebne potrošnje bo s svojimi ukrepi bistveno prispevala komuna in z izvajanjem davčne politike skrbela, predvsem za skladnost med splošnimi potrebami in dvigom življenjske ravni občanov.
Dejavnosti družbenega standarda in družbenih služb se bodo še nadalje poglabljale z družbenim upravljanjem in se skladno razvijale s celotnim gospodarskim razvojem komune. Pri tem se bo podpiral predvsem razvoj stanovanjskega gospodarstva, šolstva in zdravstva.
Krepitvi krajevnih skupnosti bo v bodoče posvečena še večja skrb. Krajevne skupnosti morajo hitreje razvijati servise za upravljanje storitev občanov in službe socialne pomoči ter druge službe, ki bodo razbremenjevale družine in gospodinjstva.
II. poglavje
PROIZVODNJA
Na temelju obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter materialnih in družbenih pogojev doseženih v preteklem letu, predvidevamo naslednje gibanje proizvodnje:
—	v tisočih dinarjev
—	po tekočih cenah
Ocena	Plan	Indeksi
1963	1964	63 : 62 64 : 63
Družbeni bruto proizvod — skup. gospod.	18,718.835	21,315.812	121,0	113,8
Narodni dohodek — skup. gospod.	10,197.971	11,688.056	128,8	114,6
Družbeni bruto proizvod — družb, gospod.	15,314.351	17,878.989	123,2	1,16,7
Narodni dohodek — družb, gospod.	8,156.329	9,626.149	124,7	118,0
Po posameznih gospodarskih panogah bo glede na pričakovani razvoj gospodarstva po tem predlogu družbenega plana, družbeni bruto produkt skupnega gospodarstva tale:
—	v tisočih dinarjev
—	po tekočih cenah
Panoga	Ocena	Plan	Indeks	Indeks
	1963	1964	64 : 63	63 : 62
Industrija	9,015.468	10,473.051	1.16,1	128,4
Kmetijstvo	6,422.827	6,964.100	108,4	107,9
•— druž. sektor	3,390.429	3,901.379	115,0	103,9
— zaseb. sektor	3,032.398	3,062.721	100,0	112,6
Gradbeništvo	497.328	547.150	110,0	148,8
Promet	68.372	70.000	102,3	139,7
— družbeni sektor	56.000		70.000	125,0	141,1
— zasebni sektor	12.372	—	—	133,9
Trgovina	429.978	468.964	109,0	148,8
Gostinstvo	216123	235.711	109,0	132,4
— družbeni sektor	105.560		120.726	114,4	168,8
— zasebni sektor	110.563	114.985	103,9	109,7
Obrt	1,870.442	2,373.167	126,8	126,2
— družbeni sektor 1,621.291		2,114.050	130,3	131,2
— zasebni sektor	249.151	259.117	103,9	100,9
Ostala dejavnost	84.297	84.669	100,4	728,0
Znanstvena dejavnost 114.000		99.000	86,8	137,1
Skupaj :	18,718.835 21,315.812		113,8	121,0
Po posameznih gospodarskih panogah bo glede na pričakovani razvoj gospodarstva po tem predlogu družbenega plana narodni dohodek celotnega gospodarstva tale:
— v tisočih dinarjev po tekočih cenah
Panoga	Ocena 1963	Plan 1964	Indeks 64 : 63	Indeks 63 :62
Industrija	4,248461	4,976.995	1,17,2	141,0
Kmetij stvo	4,114.359	4,599.107	111,7	115,7
—- druž. sektor	2,281.717	2,748.139	120,4	96,5
— zaseb. sektor	1,832.642	1,850.968	100,9	154,0
Gradbeništvo	234.928	271.450	115,5	146,2
Promet	36.973	38.000	102,7	156,4
— druž. sektor	30.800	38.000	123,4	162,0
— zasebni sektor	6.-183	—	—	133,6
Trgovina	358.954	390.838	108,8	112,2
Gostinstvo	127.728	136.445	106,8	430,6
— družbeni sektor 79.965		86.772	108,5	147,4
— zasebni sektor	47.763	49.673	103,9	109,7
Obrt	934.455	1,145.057	122,5	135,1
— družbeni sektor 779.391		983.791	126,2	14,1,5
— zasebni sektor	155.064	161.266	103,9	109,9
Ostale dejavnosti	66.413	66.164	99,6	1572,6
Znanstvena dejavnost 76.000		64.000	84,2	143,1
Skupaj :	10,197.971	1,1,688.056	114,6	128,8
V skladu s takim razvojem bo povečan narodni dohodek na enega prebivalca za 13,9 % od 327.362 din v letu 1963 na 372.813 din v letu 1964.
III.	poglavje
INVESTICIJE
Struktura vlaganj po virih sredstev v osnovna sredstva bo tale:
1963	1964
— zvezna sredstva	20,7	26,9
— republiška sredstva	17,1	10,3
— okrajna sredstva	8,0	18,2
— občinska sredstva	6,8	6,1
— bančna sredstva	9,8	1,9
—• sredstva gospodarskih organizacij 28,7		24,4
— ostala sredstva	2,6	—
— posebni družbeni skladi	6,3	12,2
Skupaj	100 %	100 %
Investicije v osnovna sredstva po panogah bodo naslednje:
	1963	struktura	1964	struktura
— industrija	877.594	33,5	955.844	31,1
— kmetijstvo	1,312.901	50,3	1,639.550	53,1
—- gradbeništvo	13.300	0,5	16.000	0,5
— promet	13.049	0,5	14.935	0,5
— trgovina	45.300	1,7	12.500	0,4
— gostinstvo	18.885	0,7	35.900	1,2
— obrt	294.860	11,3	315.655	10,2
— komunala	38,309	1,5	57,496	1,8
— ostalo	—	—	35.000	1,2
Skladno z nalogami perspektivnega razvoja komune Žalec pričakujemo, da bo na podlagi razpoložljivih in predvidenih sredstev znašal obseg gospodarskih investicij:
Ocena 1963 Plan 1964
Indeks
povečanja
—	v osnovna sredstva	2,614.198	3,082.880	1,17,9
—	v obratna sredstva	420.000	460.180	109,5
—	ali skupaj gospod.	3,034.198	3,543.060	116,7
negospodarske investicije 781.418	796.648	101,9
3,015.316	4,339.708	113,7
Porast investicij v primerjavi s porastom družbenega bruto produkta v socialističnem sektorju bo naslednji:
1964 : 1963	1963 : 1962
% %
— družbeni bruto proizvod	16,7	23,2
— investicije v osnovna sred.	17,9	30,1
skupaj gospodarske investicije	16,7	40,1
Po virih sredstev bodo vlaganja v osnovna		sredstva
naslednja:		
	1963	1964
— zvezna sredstva	543.371	830.000
— republiška sredstva	447.192	320.040
— okrajna sredstva	211.632	561.810
— občinska sredstva	179.830	188.600
—- bančna sredstva	244.705	56.000
— sred. gospod, organizacij	752.367	750.125
— ostala sredstva	70.000	—
— posebni družbeni skladi	165.092	376.305
Sredstva skupaj	2,614.198	3,082.880
Skupaj	2,614.198 100 %	3,082.880 100 %
V okviru negospodarskih investicij bodo naslednja gibanja:
fd
	1963	1964	5 £ g V)
— stanovanjska dejavnost	274,500.000	224,000.000	46,2
— komunalna dejavnost	67,000.000	77,719.000	16,3
— šolstvo	40,000.000	42,000.000	8,6
— zdravstvo in soc. varstvo 30,0,00.000		76,000.000	15,6
— telesna vzgoja	15,000.000	2,500.000	0,5
— državna uprava	30,000.000	62,286.000	12,8
Skupaj — stanovanj, dejavnost	456,500.000	484,505.000 100	
gospodarskih org.	324,618.000	312,143.000	—
Skupaj	781,118.000	796,648.000	—
Obveznosti anuitet v so naslednje:	družbene investicijske sklade 1963	1964		
— splošni investicijski sklad	411.340	523.258
— republiški investicijski sklad	61.214	193.810
— okrajni družbeni invest. sklad	54.186	71.111
— občinski družbeni invest. sklad	64.297	39.095
— republiški stanovanjski sklad	—	3.786
— občinski stanovanjski sklad	8.311	28.706
— ostali skladi	36.189	68.189
Skupaj	635.537	927.955
IV. poglavje
PLAN PORASTA PRODUKTIVNOSTI ZA INDUSTRIJO NA PODLAGI FIZIČNEGA OBSEGA ZA LETO 1964
ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
Nadaljnji gospodarski razvoj ter vzporedno naraščanje družbenega standarda, prav tako pa tudi vključevanje v mednarodno delitev dela, zahteva hitro naraščanje produktivnosti. Ob upoštevanju spodbudnejših načinov nagrajevanja po delu in izpolnitve sistema delitve dohodka ter števila zaposlenih bi se lahko produktivnost dela v letu 1964 povečala za okoli 11,4 %.
Na podlagi takega porasta produktivnosti dela ter predvidenega porasta proizvodnje, da bi se povečalo število oseb zaposlenih v gospodarstvu za okoli 6 % ali 379 delavcev.
Gibanje delovne sile in porast produktivnosti po posameznih gospodarskih panogah ter porast produktivnosti v industriji na osnovi fizičnega obsega bo v letu 1964 naslednje:
Zaradi pomanjkanja moške in pa visokostrokovne delovne sile je voditi pravilno politiko zaposlovanja. Organizirati je tesnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami, občino in zavodom za zaposlovanje delavcev.
Delovne organizacije morajo posvetiti večjo pozornost strokovnemu izobraževanju kadrov, kar bo omogočilo hitrejše odpravljanje nesorazmerja med sedanjo strukturo kadra in dejanskimi zahtevami.
PLAN DELOVNE SILE ZA LETO 1964
Panoga	1962	1963	1964	Indeksi 64:63	63:62	
Industrija	3.372	3.718	3.880	104,3	110,5
Kmetijstvo	1.169	1.183	1.258	106,3	101,1
Gradbeništvo	296	298	300	100,6	100,6
Promet	17	21	24	114,2	123,5
Trgovina	253	253	256	101,1	100,0
Gostinstvo	55	65	82	126,1	118,1
Obrt	684	783	894	114,1	114,4
Komunala	3	90	95	105,5	3.000,0
Skupaj:	5.849	6.410	6.789	105,9	109,5
PLAN PORASTA PRODUKTIVNOSTI ZA LETO 1964
Narodni dohodek Zaposlenost t ^ v ■ ....—indeKsi
Panoge	Po vnovč.Po vnovč. realiz.	realiz.				inueKsi produktivnosti	
	64:63	63:62	64:63	63:62	64:63	63:62
Industrija	117,2	141,0	104,3	110,2	112,3	125,8
Kmetijstvo	120,4	96,5	105,9	109,5	113,6	88,1
Gradbeništvo 115,5		146,2	100,6	100,6	114,8	145,3
Promet	123,4	162,0	114,2	123,5	108,0	131,1
Trgovina	108,8	112,2	101,1	100,0	107,6	112,2
Gostinstvo	106,5	147,4	126,1	118,1	86,0	124,8
Obrt	126,2	141,5	114,1	114,4	110,6	123,6
Komunala	99,6	1.572,6	105,5	3.000,0	94,4	52,4
Skupaj	118,0	124,7	105,9	109,5	111,4	113,8
Podjetja
o-.5,
£ P.S
o
«1
S S2
J5
O ro N S
2 c
ti O
P-. O, <£>
^ cy
iss
1-1 O Tj* Pl P<CO
»Montana« Žalec	115,1	105,2	100,6	144,4	104,5
»Keramična« Liboje	106,5	112,5	102,5	103,9	109,7
»Garant« Polzela	250,3	210,1	106,8	234,3	196,7
»Juteks« Žalec	109,2	115,5	107,3	101,7	107,6
TT Prebold	103,4	103,5	101,5	101,8	101,9
»Tovarna nogavic« Polzela	124,2	120,8	109,8	113,1	110,0
Skupaj :	123,3	120,6	104,3	118,2	115,6
V. poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Osebna potrošnja
V	skladu s predvidenim razvojem proizvodnje in produktivnosti dela ter na podlagi povečanega narodnega dohodka predvidevamo, da se bo v letu 1964 povečal realni obseg osebne potrošnje za okoli 11 %.
V	okviru predvidenega povečanja skupne osebne potrošnje prebivalstva bo v letu 1964 mogoče povečati sklad osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja za 22,3 %. Pri tem predvidevanju smo upoštevali porast zaposlenih za 5,9 %, porast produktivnosti v gospodarskih organizacijah za 11,4 °/o ter porast povprečnih osebnih dohodkov za nadaljnjih 5 %.
Osebna potrošnja kmečkega prebivalstva se bo razvijala v skladu z razvojem kmetijstva v naši občini.
Povprečni osebni dohodki zaposlenih v negospodarstvu naj bi porastli približno v enakem razmerju kot v gospodarstvu.
Pogoj za razvoj proizvodnje po smernicah tega družbenega plana pa mora biti tudi skladna rast osebnih dohodkov in produktivnosti dela.
Za dosego takšnega razvoja osebne potrošnje pa bo potrebno upoštevati naslednja načela:
—	skrbeti za čim doslednejšo uporabo načela delitve osebnega dohodka po delu tako v gospodarstvu kot v javnih službah;
—	pri delitvi čistega dohodka upoštevati doseženo produktivnost dela m poslovni uspeh, kakor tudi pogoje v katerih je bil čisti dohodek dosežen;
—	pri presojanju uspehov gospodarjenja so delovne organizacije dolžne uporabljati enotne kazalce poslovnega uspeha, kot ga določa sporazum, sklenjen med Zveznim sekretariatom za delo, Centralnim odborom Zveze sindikatov in Zvezno gospodarsko zbornico;
—	v pravilniku o delitvi osebnega dohodka je korigirati merila interne delitve.
Šolstvo
Za boljše in uspešnejše reševanje problematike v šolstvu, je v letu 1964 polagati več pažnje delovanju družbenih in samoupravnih organov v šolah in v ta namen organizirati preko Delavske univerze in v povezavi z družbeno političnimi organizacijami seminarje, za nove šolske odbore in za samoupravne organe v šolstvu.
Preko centralnih šolskih odborov pri razvitih osemletkah, svetov staršev pri oddelčnih šolah in samoupravnih organov v šolstvu ter s pomočjo občinske skupščine, sklada za šolstvo in zavoda za prosvetno pedagoško službo je zagotoviti v tem letu predvsem rešitev naslednjih nalog, ki jih materialno podpre družbeni sklad za šolstvo in delovne ter druge organizacije v komuni:
■— šolski kolektivi naj postanejo dejanski upravljalci V ŠolStVU;
—	samoupravni organi v šolstvu naj uvedejo tako delitev dohodka in osebnega dohodka, ki bo stimulirala boljše vzgojne metode in učne uspehe, kakor tudi delo pri svobodnih aktivnostih v šolah;
—	v sodelovanju s šolskimi kolektivi je izpopolniti merila za delitev sredstev iz sklada za šolstvo na šole ob upoštevanju, da se zagotovijo sredstva za osnovno dejavnost šol in da se istočasno da možnost stimuliranja kolektivom, ki dosegajo boljše učne in vzgojne rezultate;
—	osebni dohodki prosvetnih delavcev se primerno vskladijo večanju splošnega družbenega standarda v komuni;
—	sredstva družbenega sklada za šolstvo in drugi dohodki šol ter najeti krediti omogočajo v letu 1964 povečana sredstva za materialne izdatke šol, za adaptacijo šole v Galiciji in za dokončanje adaptacije šole v Preboldu;
—	sklad za šolstvo najame tudi v letu 1964 kredit za nadaljnjo gradnjo stanovanj za prosvetni kader, in sicer za štiri družinska stanovanja za Griže, za štiri družinska stanovanja za Vransko, za eno družinsko stanovanje za Petrovče in za eno družinsko stanovanje za varstveno-vzgojno ustanovo Žalec. Izvršeno bo tudi popravilo stanovanjske stavbe v Taboru — last SLP, katero upravlja osnovna šola Tabor;
—	v skladu s povečanjem števila otrok in oddelkov še postopno poveča tudi število prosvetnega kadra, in sicer tako, da se zniža število prosvetnega kadra s srednjo izobrazbo in poveča število z višjo in visoko izobrazbo, kar bo omogočeno s štipendiranjem in z izrednim študijem. Sklad za šolstvo bo tak način pridobivanja kadra z višjo in visoko izobrazbo materialno podprl;
—	šolski zavodi skrbe še nadalje — v povezavi z
zdravstveno službo — za popolnejšo zdravstveno varstvo otrok;	|
—	družbeni organi pri šolskih zavodih poskrbe v povezavi s krajevnimi činitelji in vodstvi šol ter ob materialni podpori sklada za šolstvo za delovanje šolskih oziroma mlečnih kuhinj pri vseh šolah;
—	pristojni organi Občinske skupščine, zavoda za socialno delo in zavod za prosvetno pedagoško službo poskrbe za začetek delovanja oddelkov posebne šole pri nekaterih šolah;
—	vse šole proučijo v tem letu možnost varstva šolskih otrok in po možnosti začno z izvajanjem varstva po pouku;
—	sofinanciranje srednjih in strokovnih šol se bo vršilo preko sklada za šolstvo pri Okrajni skupščini.
Prosveta
Vzgoja in izobraževanje odraslih se vrši predvsem preko institucije za izobraževanje, usposabljanje in vzgojo odraslih tj. Delavske univerze, ki je za te naloge odgovorna kot strokovni zavod, poleg ostalih družbenih in strokovnih činiteljev v komuni. Sklad za šolstvo bo še nadalje dajal sredstva za izobraževanje in vzgojo v šolah za življenje, v šolah za starše in za predavanja po naročilih družbeno političnih organizacij.
Z novim letom 1964 začne delovati v Žalcu občinska matična knjižnica, ki bo vršila posle registracije in matično službo za vse 'knjižnice v občini ter v povezavi s študijsko in univerzitetno knjižnico usposabljala knjižničarski kader. Poleg lastnih dohodkov, ki so majhni, se bo knjižničarstvo financiralo iz občinskega proračuna in iz krajevnih virov.
V tem letu nadaljuje posebna komisija z zbiranjem gradiva za izdajo drugega izvoda Savinjskega zbornika, ki bo izšel leta 1965, posebna komisija pa pripravlja material za ustanovitev Hmeljarskega muzeja v Žalcu.
K uspešnejšemu delu Svobod in prosvetnih društev in sploh k razvijanju udejstvovanja na kulturnem področju bo pripomoglo organizirano delo občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev, s predstavniki sindikatov, preko katerih naj bi se vloga sindikatov pri izobraževanju in vzgoji aktivizirala.
Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev bo v tem letu:
—	povezoval posamezna društva in organiziral več srečanj, gostovanj in družabnih prireditev;
—	vključeval v razne oblike kulturno prosvetne dejavnosti čim več mladine, zlasti v klube in knjižnice in jo pritegoval k organiziranju zabavnih, dramskih in glasbenih prireditev;
—	vključeval v razne oblike kulturno prosvetne dejavnosti, zlasti v klube in knjižnice, čim več mladine in jo pritegoval k organiziranju dramskih, glasbenih in zabavnih prireditev;
—	vključil v prosvetna društva — ansamble, ki še niso njegovi člani;
—	prirejal dramske revije;
—	usmerjal klub v Žalcu v vsebinsko usmerjevalni klub in usmerjal življenje v klubih;
—	organiziral filmske matineje s predavanji in razgovori in
—	poživel delo lutkarjev.
Komisija za film bo skrbela za poživitev programskih svetov, ustanavljala bo filmske krožke, filmska gledališča in skrbela za filmsko vzgojo.
Kulturno prosvetna dejavnost se bo financirala iz dohodkov dejavnosti občinskega sveta, krajevnih virov in iz sredstev proračuna.
V okviru medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo se v tem letu nadaljuje z urejanjem rimskih izkopanin v Šempetru s sofinanciranjem iz občinskega proračuna, iz okrajnih in republiških sredstev.
Telesna vzgoja
Telesna vzgoja, ki se odvija v okviru občinske zveze za telesno kulturo, bo po predvidevanjih povečala svojo dejavnost predvsem v naslednjih panogah: smučanje, plavanje, orodna telovadba, splošna vadba, namizni tenis, atletika, odbojka, rokomet, košarka in nogomet.
Število ekip — sekcij in tudi število aktivnega članstva bo porastlo, predviden pa je tudi velik porast ženskega aktivnega naraščaja.
Občinska zveza predvideva v letu 1964 in v naslednjih letih porast strokovno amaterskih delavcev.
Pri športnem parku v Žalcu bo v tem letu urejen atletski stadion in travnato nogometno igrišče, garderobe s sanitarijami, stanovanje za hišnika, kegljišče in zemeljska dela za vzhodno tribuno; v Preboldu načrti za stadion, na Vranskem pa se bo nadaljevala ureditev bazena.
Največ skrbi in tudi materialnih sredstev se bo v letu 1964 posvetilo šolskim športnim društvom, ker je telesna vzgoja najmlajše generacije lahko najbolj sistematična in ker se bo z okrepitvijo šolskih športnih društev najprej dvignila raven telesne kulture v občini.
Občinska zveza tabornikov bo v vrste tabornikov pritegnila več delavske in kmečke mladine. Uredila bo tabor v Malih Braslovčah, s pomočjo taborniške mladine, centralno taborenje pa nudila 400 svojim članom na Hvaru in ob Kolpi. Zveza bo prirejala gozdno šolo za usposabljanje vodnikov za delo v enotah ter dopolnjevala šotorski fond in taborno opremo.
Šahovski klubi bodo še nadalje razvijali šahovsko dejavnost na območju občine, posebna skrb pa bo posvečena delovanju šahovskih enot na naših šolah, kjer si bo mladina v še večjem obsegu izpopolnjevala in utrjevala znanje v tej športni panogi.
Na Vranskem bo v letu 1964 ustanovljen šahovski klub.
Dejavnost telesne vzgoje se bo financirala iz sklada za telesno vzgojo in iz krajevnih virov.
Zdravstvo
Z nadaljevanjem gradnje novega zdravstvenega doma v Žalcu kot osrednje zdravstvene ustanove, bodo v zdravstvu v občini dani pogoji za kvalitetnejše zdravstvene storitve in za razširjeno preventivno zdravstveno
varstvo. V tem letu se bo preselilo v novo zgradbo vsaj del zdravniških ambulant. Z res kvalitetnim in načrtnim delom v zdravstvu lahko računamo šele z dokončno dograditvijo zdravstvenega doma v letu 1965.
Naloge zdravstvenega centra se bodo v letu 1964 reševale po medobčinskem zdravstvenem centru, ki bo deloval v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju, s sofinanciranjem vseh občin.
Higienska postaja Zdravstvenega doma Žalec, bo v tem letu nadaljevala delo na higiensko epidemiološkem področju, predvsem pa bo polagala skrb na vodooskrbne objekte, na iskanje izvorov okužb pri nalezljivih boleznih, organizirala zdravstveno prosveto ter opravljala dezinfekcijsko službo.
Zdravstvena služba bo v pogledu zdravstvenega varstva izvajala nadzor nad zdravjem otrok, opravljala sistematske zdravstvene preglede šolskih otrok in otrok v varstveno vzgojnih ustanovah, delovala v tesni povezavi z vodstvi šol in varstveno vzgojnih ustanov, organizirala pogovore s starši in z vzgojnim kadrom o zdravstvenem stanju otrok ter o preventivnih ukrepih za preprečevanje obolenj, nadaljevala z akcijo fluorizacije zobovja, izvajala razne preventivne akcije (sistematski pregledi, cepljenja itd.) v delovnih organizacijah ter vršila nadzor nad zdravstvenim stanjem delavcev. Zaradi odstranjevanja vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti bo zdravstveni dom tesno sodeloval z delovnimi organizacijami, sindikati, z delovno in sanitarno inšpekcijo.
Spričo dotoka novega zobozdravniškega kadra bodo letos delovale vse zobne ambulante v občini s posebno skrbjo za zobno nego šolske mladine in z organizacijo šolske zobne ambulante pri Osnovni šoli v Žalcu.
Družbeni in samoupravni organi v zdravstvu delujejo v okviru svojih nalog in pristojnosti v tesni povezavi z zavodom za socialno zavarovanje in njegovimi organi upravljanja, preko zborov zavarovancev in zborov volivcev pa seznanjajo prebivalstvo s svojim delom.
Zdravstvena služba mora posvečati posebno skrb stalnemu analiziranju koriščenja zdravstvenih uslug in s tem v zvezi trošenju skladov zdravstvenega zavarovanja.
Socialno varstvo
Z naglim razvojem industrije in s pospešeno socializacijo vasi, se v občini naglo menja struktura prebivalstva, kar terja povečano skrb za varstvo otrok, družine, odraslih in ostarelih ljudi.
V ta namen se ustanovi Zavod za socialno delo, kot strokovni zavod, ki bo predvsem opravljal naslednje naloge s področja socialnega varstva:
—	analiziral splošne socialne probleme;
—	razvijal socialno preventivno službo;
—	reševal individualne primere s področja socialnega, skrbniškega in borčevskega varstva;
—	sodeloval pri ustanavljanju in razvijanju varstveno vzgojnih ustanov;
—	organiziral službo prostovoljnih socialnih delavcev;
—	pospeševal in pomagal organizirati nego bolnikov in ostarelih oseb na domu ter ostale socialne službe v krajevnih skupnostih.
S področja socialnega varstva bodo v tem letu izdelane predvsem analize, ki zajemajo najpomembnejše probleme v občini:
—	analiza ,o potrebah po varstvu in negi ostarelih ljudi;
—	analiza o socialnem in zdravstvenem stanju borcev ter o potrebah stanovanj za borce;
—	analiza o mladoletnem prestopništvu;
—	analiza o rejništvu;
—	analiza o varstvu otrok;
—	analiza otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Analiziranje otroškega varstva zahteva prvenstveno ureditev varstva otrok na kmetijskih posestvih Kmetijskega kombinata Žalec, in sicer na obratih Petrovče — Arja vas in Šempeter — Založe. Na obratu v Vrbju in Prebold — Latkova vas pa v okviru varstvenih ustanov v Žalcu in Preboldu.
Sedanje kapacitete vzgojno varstvenih ustanov je povečati in organizirati po potrebi tudi celodnevno varstvo.
Socialna služba bo sodelovala pri analiziranju in organiziranju reševanja socialnih vprašanj z zdravstveno službo, s krajevnimi skupnostmi, z delovnimi organizacijami, šolami, varstveno vzgojnimi ustanovami, z družbenimi organizacijami in zavodom za zaposlovanje.
Financiranje socialnih potreb se bo vršilo preko sklada za socialno varstvo in sklada za preživninsko varstvo kmetov in ob materialni in drugi pomoči delovnih in drugih organizacij.
Z razpoložljivimi finančnimi sredstvi se bo v tem letu reševalo naslednje konkretne naloge:
—	začne se z novo gradnjo centralne varstveno vzgojne ustanove v Žalcu;
—	sredstva za redne socialne podpore, za rejnine in za priznavalnine se povečajo;
—	na zdravljenje v naravna zdravilišča bo mogoče poslati več borcev, ki so takega zdravljenja potrebni;
—	omogočeno bo letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok in borcev;
preko Zavoda za rehabilitacijo invalidov se bo pospešeno reševala habilitacija in rehabilitacija invalidov.
VI. poglavje
GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM
Delovni kolektivi in organi upravljanja morajo pripomoči, da se bodo gospodarske organizacije kar najhitreje prilagodile dopolnitvam v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu in tako izvajale ukrepe, ki bodo prispevali k čimbolj racionalnem izvozu.
Rentabilen bo še nadalje ostal izvoz hmelja, ki se bo povečal za 17,7% in izvoz nekovin, ki se bo prav razmahnil šele v letu 1964.
Izvoz tekstilnih izdelkov se bo povečal za 12 %, izvoz keramike pa za 8 %. S pripojitvijo »Garanta« Polzela k LIK Celje se bo ta obrat usmeril predvsem v izvoz ter računamo, da bo le-ta v letu 1964 narasel za 329 %•
Industrijska podjetja skupaj naj bi torej povečala izvoz za 27,4 %, z upoštevanjem izvoza hmelja pa bo celotni izvoz v občini v letu 1964 povečan za 19,6 %.
Direktni uvoz se bo povečal za 25,1 %, indirektni pa za 6,5 %, tako da se bo skupni uvoz povečal za 19,6 %, torej za enak odstotek kot izvoz.
Pri izvozu bo v občini Žalec v povprečju dosežena dinarska vrednost dolarja v višini 820 din za 1 S s tem, da se pri hmelju doseže 750 din, pri industrijskih izdelkih pa 1.083 din za 1 $ v dinarski vrednosti v povprečju.
	Naziv proizv.	Ocena realiz. v letu 1963	Plan 1964	Indeks 64:63
»Montana« Žalec	bentonit	5.125	75.000	1463,0
Keramična ind. Liboje	keramika	39.405	42.600	108,1
»Garant« Polzela	lesni izdelki	34.650	148.500	428,6
TT Prebold	bombažne tkanine	985.500	974.550	98,9
TT »Juteks« Žalec	jutine tkanine	174.405	243.110	139,4
	Naziv proizv.	Ocena realiz. v letu 1963 Plan 1964	Indeks 64:63
Tovarna nog. Polzela	nogavice	201.690	312.975	159,6
SKUPAJ INDUSTRIJA		1,440.775 1,805.735	127,4
KK Zalec-(Hmezad)	hmelj	4,003.500 4,711.500	117,7
VES IZVOZ SKUPAJ		5,444.275 6,517.235	119,6
	III. DEL VII. poglavje INDUSTRIJA		
Pričakujemo, da se bo v letu 1964 fizičen obseg industrijske proizvodnje v primerjavi s preteklim letom povečal za 20,6 %.
Po posameznih industrijskih strokah predvidevamo tole gibanje fizičnega obsega proizvodnje:
c .	,	Indeks pond. Indeks po cenah
vrednosti iz leta 1959
	64:63	63:62	64:63
»Montana« Žalec	115,1	101,0	105,2
»Keramična« Liboje	106,5	114,8	112,5
»Garant« Polzela	250,3	210,7	210,1
»Juteks« Žalec Tekstilna tovarna	109,2	147,2	115,5
Prebold	103,4	90,8	103,5
Tovarna nog. Polzela	124,2	155,0	120,8
Skupaj :	123,3	108,7	120,6
Z ozirom na uspehe, dosežene v preteklem letu, se bo družbeni bruto produkt industrije v letu 1964 povečal za 16,1 %, narodni dohodek pa za 17,2 %.
Najmočnejši skok bodo dosegle Keramična industrija Liboje, Tovarna nogavic Polzela in »Juteks« Žalec.'
Po posameznih gospodarskih organizacijah predvidevamo naslednje:
Pri »Montani« Žalec se bo eksploatacija premoga še vedno nadaljevala v smislu postopne likvidacije. V panogi nemetalov bo v tem letu potrebno posvetiti mnogo več pažnje raziskavam, in sicer ne samo na območju naše komune, ampak tudi v ostalem celjskem ambientu. Obseg eksploatacije premoga se bo zaradi pomanjkanja delovne sile v letu 1964 ponovno znižal, medtem ko je računati na porast pri proizvodnji nekovin. Obrat za pridobivanje tufa v Zaloški gorici bo v letu 1964 še ostal v rekonstrukciji, ta dela pa bodo predvidoma zaključena proti koncu 1964. leta. Sredstva so zagotovljena iz lastnih pa tudi bančnih virov.
V Keramični industriji v Libojah predvidevamo porast fizičnega obsega gospodinjske keramike, upoštevajoč preusmeritev proizvodnje na trdnejšo črepinjo. Izdelki nove proizvodnje bodo močnejši, tanjši in tudi lažji. Proizvodnja fasadnih ploščic ima sicer bodočnost, vendar ob-
seg proizvodnje v letu 1964 ne bo kril potreb. Podjetje-predvideva, da bo v letu 1964 pričelo s poizkusno proizvodnjo grafitnih loncev in. da bo s tem dobilo naše jugoslovansko livarstvo dosedaj uvoženi in nepogrešljivi artikel.
Pohištvena industrija »Garant« Polzela se pripoji k Lesno industrijskemu kombinatu »Savinja« Celje, kar daje garancijo za izboljšanje mehanizacije v obratu Šempeter, kakor tudi v obratu Polzela po končani izgraditvi hale. Podjetje bo iz lastnih sredstev v letu 1964 vložilo v nove rekonstrukcije preko 50 milijonov, iz bančnih sredstev Jugobanke pa preko 40 milijonov dinarjev.
Pri Tekstilni tovarni Prebold se bo po izvršeni rekonstrukciji v letih 1962—1963 v letu 1964 količinski porast proizvodnje ustalil. Predvidevajo v tem letu sistematično usvajanje proizvodnje kvalitetnejših in predvsem sintetičnih tkanin. V planu za leto 1964 gospodarska organizacija ne predvideva nobene nove investicijske dejavnosti, saj bodo ustvarjena sredstva komaj zadostovala odplačilu anuitet.
Pri Tekstilni tovarni »Juteks« Žalec predvidevamo, da se bo v letu 1964 dvignila proizvodnja jutine preje, jutinih tkanin in konfekcije. To povečanje proizvodnje sloni predvsem na izboljšanju organizacije dela, boljšem izkoriščanju kapacitet v vseh obratih, posebno v predilnici. Pri podjetju je izvoz artiklov pogojen z uvozom reprodukcijskega materiala. Podjetje predvideva, da bo zaradi nabave novih tkalskih strojev in boljšega izkoriščanja kapacitet moralo povečati število zaposlenih delavcev za okoli 30 oseb.
Pri Tovarni nogavic Polzela bazira plan za leto 1964 na pravočasni dobavi uvoženega materiala. Podjetje predvideva v letu 1964 težave pri najemanju kreditov za obratna sredstva, kajti prenizko postavljeni normativi in sezonski značaj distribucije ter prekomerne zaloge surovin in materiala, dalje zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov pogojijo kreditno nelikvidnost.
Pri planirani celotni delitvi dohodka bo verjetno prišlo do odstopanja ravno zaradi nepravočasne izdobave strojnih kapacitet. Po programu mišljene investicije, se v glavnem nanašajo na zamenjavo zastarelega strojnega parka, ki še vedno proizvaja blago po nižji ceni, kakor je lastna polna cena.
VIII. poglavje
KMETIJSTVO
Na podlagi gibanja kmetijske proizvodnje v zadnjih letih ter ob upoštevanju povprečnih vremenskih razmer pričakujemo, da se bo proizvodnja v letu 1964 v tej panogi dvignila v družbenem sektorju po vrednosti za 15,0 odstotka, narodni dohodek pa bo porastel prav tako v družbenem sektorju za 20 %. Upoštevajoč zasebni sektor pa bo družbeni bruto proizvod obeh sektorjev v kmetijstvu porastel za 8,4 %, narodni dohodek pa za 11,7 %.
Zmanjšanje površin hmelja v zasebnem sektorju bo nadomestil družbeni sektor s tem, da bo na novo zasadil 192 ha hmelja na večjih kompleksih z betonsko oporo. S tem bo omogočeno uvajanje nove tehnologije, ki bo ublažila največje delovne konice pri obdelavi in spravilu hmelja. V letu 1964 bo imel družbeni sektor že 50ha hmeljišč, v kooperaciji pa bo v ključenih 1040 ha.
Proizvodnja žita v družbenem sektorju bo zajemala manjši obseg za 235 ha, medtem ko bo v organizirani proizvodnji preko kooperacije in agrominimuma zajeto 1575 ha vseh žit. Ob jesenski setvi je bilo posejano 150 ton priznanih semen, kar daje garancijo, da bodo pogoji za večji pridelek izpolnjeni.
Ze v tem letu bodo industrijske in jedilne sorte krompirja v razmerju potreb. Pri proizvodnji krompirja predvidevamo med najvažnejšimi agrotehničnimi ukrepi zamenjavo 220 ton priznanega semena.
V	organizirani proizvodnji bodo zagotovljeni vgčji pridelki krme z večjim gnojenjem, ki ga predpisuje agro-minimum. V družbenem sektorju bo krma zagotovljena na površini 1100 ha travnikov in 320 ha njiv.
V	letu 1964 se bo družbeni sektor povečal za 636 ha obdelovalne zemlje, s čimer bo Kmetijski kombinat Žalec pridobil nove osnove za razširjeno reprodukcijo družbenega sektorja.
Regulacijska in melioracijska dela bo kombinat nadaljeval tako, da bo melioracijska dela ob Ložnici dokončal, ob Bolski in Trnavci pa nadaljeval z regulacijo struge. Hidro in agro-melioracije pa bodo izvedene na površini 30 ha. Namakalni sistem Vrbje bo na površini 65 ha.
Mehanizacija — po združitvi Kmetijskega kombinata in Kmetijske zadruge bo Kmetijski kombinat imel na-
slednje število strojev:
traktorjev do 25 KS	120	kom.
traktorjev do 35 KS	128.	kom.
traktorjev do 65 KS	12	kom.
goseničarjev od 50—90 KS	21	kom.
'žičnih kombajnov	21	kom.
silo kombajnov	2	kom.
obiralnih strojev za hmelj	1	kom.
Navedeno število traktorjev bo v letu 1964 zadostovalo potrebam lastne proizvodnje in proizvodnje v kooperaciji. Struktura strojnih storitev se bo menjala v korist kmetijskih del, kar bo povzročilo večjo produktivnost — zmanjšala pa se bo zlasti potreba po sezonski delovni sili v hmeljarski proizvodnji. Za potrebe proizvodnje v letu 1964 bo Kmetijski kombinat nabavil še naslednje stroje:
10 obiralnih strojev za hmelj;
6 pobiralnih stiskalnic za seno in 2 samohodna silokombajna.
Razen sodobnejše mehanizirane obdelave in uporabe priznanih semen bo uporabljeno v družbenem in zasebnem sektorju 8.000 ton vseh vrst umetnih gnojil, ali 600 kilogramov na ha obdelovalne zemlje v zasebnem sektorju in 1.250 na ha v družbenem sektorju ter 125 ton vseh vrst kemičnih sredstev za varstvo rastlin.
Specializacija, rajonizacija in kooperacija v proizvodnji:
Kot v prejšnjih letih bo Kmetijski kombinat tudi v letu 1964 nadaljeval z rajonizacijo in specializacijo v vseh panogah proizvodnje. V osrednjem predelu doline, ki je najbolj primeren za proizvodnjo hmelja bo nadaljeval z izgradnjo betonskih žičnic. V obrobnih predelih pa bo razširjal proizvodnjo krme za potrebe živinoreje, ki je pretežno locirana na to območje. Tudi izgradnja živinorejskih objektov se bo v letu 1964 nadaljevala na tem območju, razen na območju Mirosan, ki je predviden izključno za sadjarstvo.
Za dosego čim večje in rentabilne proizvodnje bo Kmetijski kombinat tudi v letu 1964 nadaljeval s specializacijo svojih proizvodnih obratov. V dolinskem predelu bodo formirani čisti hmeljarski obrati (Petrovče, Šempeter, Prebold), v obrobnem predelu doline pa živinorejski obrati tako, da bo na obratih, ki so bliže mestu Celju, razvita proizvodnja mleka (Zalog, Vrbje, Podlog), na oddaljenejših obratih pa vzreja plemenskih telic, telet iz nakupa (Žovnek) in pitanje govedi (Vransko, Trnava).
Proizvodnje prašičev (v lastni proizvodnji) Kmetijski kombinat v letu 1964 ne bo imel.
S specializacijo v kooperaciji v živinorejski proizvodnji bo Kmetijski kombinat v letu 1964 pričel po enakih načelih kot v lastni proizvodnji. Ob zbiralnih prograh za mleko bo težil k reji krav molznic. V predelih, ki so bolj odmaknjeni, pa bo težil k specializirani kooperaciji reje pitancev, vzreje telet ali reje mesnatih prašičev. Iz proizvodnje v kooperaciji bo dal na trg 1000 prašičev.
Drug ukrep, ki bo omogočil večjo proizvodnjo v živinoreji bo nadaljevanje uvajanja sivorjave pasme s pre-tapljanjem in z zamenjavo za pasemsko -— plemensko živino pri zasebnih kmetih. Uvajanje sivorjave pasme je najbolj primerno, ker je to mesno-mlečni tip goveda primeren za visoko proizvodnjo mleka in pitanje na meso.
Problem pasme bo potrebno reševati tudi v prašičereji. Pri intenzivni reji za trg se bo nadaljevalo z uvajanjem švedske pasme. Pri reji za domače potrebe pa se bo še nadalje vzdrževalo in čistilo nemško požlahtnjeno pasmo.
Naloga kmetijskega kombinata v letu 1964 bo, da bo skrbel za ustrezen plemenski material obeh spolov. Kooperacijo v živinoreji bo potrebno razširiti zlasti v obratni in višinski predel občine.
V rastlinski proizvodnji bo kooperacija zajela enak obseg kot v preteklem letu. Sedanje kratkoročno sodelovanje bo prešlo v trajno gospodarsko sodelovanje na osnovi čistega delovnega odnosa in družbene lastnine proizvajalnih sredstev.
Pridelek sadja bo po izpadu v zadnjih 2 letih z uporabo rednih agrotehničnih ukrepov v zasebnem sektorju dober, v intenzivnih nasadih družbenega sektorja pa standarden.
Kljub zmanjšanju osnovnega s-taleža govedi pričakujemo povečanje proizvodnje mesa in mleka. Za to povečanje nam daje garancijo specializacija reje tako v družbenem, kakor tudi v zasebnem sektorju. V družbenem sektorju bosta v letu 1964 dokončno zgrajeni dve mlečni farmi, v dograjevanju pa bo tudi pitališče mladih govedi. Proizvodnja mleka v zasebnem sektorju bo kljub zmanjšanju števila krav enaka kot v letu 1963, v družbenem sektorju pa bo povečano število krav in letna molznost od 2.700 na 2.850 litrov mleka po kravi.
Živinozdravstvena služba bo v letu 1964 izvedla vse ukrepe za zatiranje živalskih kužnih bolezni: tuberkulozo, kužno presušitev vimena, rdečico, kugo itd. Za zatiranje metuljavosti bodo razen zdravljenja izvedeni tudi preventivni ukrepi. Kot v družbenem sektorju v letu 1963 se bo tudi v zasebnem sektorju živinozdravstvena služba približala neposredni proizvodnji.
Osemenjevalna služba bo zajela z umetnim osemenjevanjem okrog 80 odstotkov vseh plemenic, tako da bo v letu 1964 osemenjenih predvidoma 4.100 govedi.
Ribiška družina Šempeter bo v Savinjo in njene pritoke vložila v letu 1964 130.000 zaroda, mladic postrvi in drugih rib v skupni vrednosti 1,250.000 din.
Investicijska vlaganja Kmetijskega kombinata Žalec bodo v letu 1964 v naslednjem obsegu v tisočih din
Nakup zemljišč, žičnice
Mlečna farma Zalog, Podlog, Šempeter
Sadjarski obrat Mirosan
Hmeljniki
Hidromelioracije, namakalne naprave in ostala oprema
rezerva (za podražitve, za režijo izgradnje priprave za ekstrakcijo
ter za družbeni standard (20 stanovanj v Žalcu in 9 na Polzeli
173.500 din 132.457 din 34.880 din 991.786 din
335.918 din 1,668.541 din 117.000 din (305.000)
91.500 din
Skupna kmetijska proizvodnja bo v tonah naslednja:
n	Plan 1964	, , ,
Realizacija 19(53 Indeks
Hmelj	1.833	2.327	126
Žita	5.174	5.693	110
Krompir	7.944	8.872	111
Meso	2.371	2.650	111
Mleko	lil.500	12.000	104
Povečanje in specializiranje kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju nam bo v letu 1964 povečalo tržno proizvodnjo v tonah takole:
Realizacija plari lg64 Indeks
Hmelj	1.833	2.327	126
Žita	662	850	128
Krompir	1.481	1.550	104
Sadje	289	480	166
Meso	1.953	2.285	118
Mleko	4.025	4.595	114
Znanstveno delo na področju kmetijstva bo opravljal Institut za hmeljarstvo v Žalcu. Izmed pomembnejših nalog inštituta za hmeljarstvo bodo zlasti: žlahtenje savinjskega goldinga s križanjem, vzgajanjem poliploidnih sort in selekcijo; proučevanje tujih sort in različnega na-načina hitrega razmnoževanja hmelja; preizkušanje novih strojev za temeljno obdelavo hmeljišč — za odkopavanje različnih sistemov vzgo9f.- rdgovc umlhwyrgdo vanje in rez hmelja; raziskovanje različnih sistemov vzgoje hmelja in različnih načinov preskrbe hmeljišč z organsko maso; gnojilni poizkusi z namenom, da se ugotovi hmeljne rastline po vodi v različnih obdobjih za za uspešno namakanje; priznavanje sadilnega materiala; ocenjevanje pridelka; poizkusi z različnimi sortami pivovarniškega ječmena; preizkušanje raznih herbicidov; proučevanje možnosti zmanjšanja sistemične okužbe s peronosporo; ugotavljanje vpliva ekoloških pogojev za razvoj rdečega pajka; proučevanje stimulativnega delovanja nekaterih fungicidov na razvoj hmeljne rastline,-preizkušnje novih zaščitnih sredstev v hmeljiščih, sadovnjakih in na polju; vodenje poročevalske in prognostične službe za varstvo rastlin za območje okraja; kemijske analize hmelja, hmeljskih koncentratov, zemlje, gnojil, krme in drugega materiala; proučevanje in uvajanje tehnologije pridobivanja hmeljnega koncentrata, hitrejšega odvolgnjenja hmelja, procesa žveplanja v komorah itd.; proučevanje obstojnosti strukture tal hmeljišč v različnih talnih tipih in pogojih; ugotavljanje založenosti tal v hmeljiščih s hranilnimi snovmi; dajanje nasvetov za gnojenje; proučevanje različnih načinov obdelave krčevin; pedološko kartiranje Savinjske doline, proučevanje novih tehnoloških postopkov v hmeljarstvu in organizacije dela na velikih obratih; proučevanja stroškov za proizvodnjo hmelja in storilnosti dela pri delih v hmeljiščih.
Specializacija in tehnizacija kmetijstva terja vedno večjo skrb tudi za vzgojo kadra zlasti s srednjo in visoko šolsko izobrazbo. Predvidevamo, da bo v tem letu na novo pristopilo v proizvodnjo 18 tehnikov, iz višjih in visokih šol pa 20 inženirjev.
IX. poglavje
GOZDARSTVO
Gospodarjenje z gozdovi v letu 1964 temelji v okviru dolgoročnih gozdnogospodarskih načrtov gozdne enote Vransko, Marija Reka in Žalec. Elaborat za GE Žalec je sicer še v izdelavi, vendar je bilo že mogoče uporabiti potrebne podatke in smernice. Družbeni plan temelji na osnutku sedemletnega plana, dalje ma zmogljivosti nabave sadilnega materiala za obnovo in melioracije gozdov ter v okviru razpoložljivih finančnih in tehničnih sredstev v letu 1964.
Obstoječi gozdovi s površino 15.922 ha pripadajo naslednjim sektorjem lastništva:
Gozdovi v zasebni lastnini 13.549 ha;
Družbeni gozdovi v upravljanju gozdnega gospodarstva Celje 2.017 ha;
Družbeni gozdovi dani v izkoriščanje kmetijskemu kombinatu Žalec 356 ha.
Gozdni fond, sečnja, gozdna proizvodnja in blagovna gozdna proizvodnja je naslednja:
Sektor lastništva
	Zasebni	SLP I	SLP II	Skupaj
Gozdni fond Lesna zaloga				
bruto m3	2,202.200	353.700	56.900	2,612.800
Prirastek bruto m3	41.700	12.444	1.864	56.006
Etat bruto m3	36.600	4.700	929	42.229
Zaloga na 1 ha m3	162	1.175	150	164
Prirastek na 1 ha	3,90	6,17	5,24	3,53
Sečnja V bruto m3				
V osnovnih gozdovih	38.600	8.981	1.020	48.601
iglavci	19.500	5.114	550	25.164
listavci	19.100	3.867	470	23.437
Krčenje	—	2.810	—	2.810
iglavci	—	2.040	—	2.040
listavci	—	770	—	770
Sečnja iizven gozda	3.700	—-	—	3.700
iglavci	700	—	—	700
listavci	3.000	—	—	3.000
Skupaj sečnja:	42.300	8.981	1.020	52.301
iglavci	20.200	5.114	550	25.864
listavci	22.100	3.867	470	26.437
Gozdna proizvodnja				
neto v m3	36.800	7.810	890	45.500
iglavci	17.400	4.370	480	22.250
listavci Blagovna gozdna	19.400	3.440	4,10	23.250
proizvodnja v				
neto m3	27.000	7.090	200	34.290
iglavci	15.500	4.340	150	19.990
listavci	11.500	2.750	50	14.300
Plan sečnje v osnovnih družbenih gozdovih je enak realizaciji v letu 1963. V zasebnih gozdovih pa je pri sečnji iglavcev nižji za 1.800 m3 bruto, listavcev pa se bo sekalo napram letu 1963 za 1.300 m3 več, ker je potrebno povečati proizvodnjo iglavcev, ki dajejo v danih pogojih večji donos.
Navedena višina sečnje je sicer občutno povečana v razmerju do etata, vendar pa ne presega razmerja do prirastka. V zasebnih gozdovih znaša etat 88 °/o prirastka. Raven sečnje še ustreza strukturi in proizvodni zmogljivosti gozdov, pri čemer je potrebno upoštevati dejstvo, da se mora proizvodnja gozdnih sortimentov približati potrebam osnovnih potrošnikov lesa.
Fizični obseg gojenja gozdov se napram letu 1963 poveča za 20 %, kar je odvisno od proizvodnje sadilnega materiala, razpoložljivega v letu 1963. Fizični obseg se nanaša na pogozdovanje gozdne površine v izmeri 13,1 hektara, izpolnitve gozdnih kultur 2,6 ha, priprave tal za
pogozdovanje 25,0ha, obžetev 119,5 ha, čiščenje 142,4 ha melioracije degradiranih gozdov 13 ha in melioracije gr-mišč 15 ha.
Za gojenje gozdov bo skupno uporabljeno 26 milijonov 152.000 din, od tega za:
a)	družbene gozdove	7,770.000
b)	za zasebne gozdove	20,382.000
Za investicije bodo porabljena naslednja sredstva:
1.	Dovršitev gozdne ceste Ojstrica — Predsedle
2.	Dovršitev rekonstrukcije gozdne ceste Loke—Konšča
3.	Gozdna cesta Presedle — M. Dolina zemeljska dela
4.	Gradnja ceste »Zabukovca—Mrzlica« (novogradnja 1,5 km, ca. 3,0 km zemeljska dela)
5.	Projekti za bodoče gradnje
6.	Rekonstrukcija ceste »Prapreče—Kale«
7.	Obveznost za leto 1963 za cesto Gora Oljka
8,400.000
600.000
3.000.	000
12,700.000
1.000.	000 1,000.000
1,000.000
X. poglavje
GRADBENIŠTVO
Nadaljnji razvoj proizvodnje in povečanje sredstev stanovanjskih skladov dopuščajo oceno, da se bo obseg celotnih gradbenih del v letu 1964 povečal za 10 odstotkov, narodni dohodek pa za 15,5 odstotkov.
Pri programiranju del za leto 1964 se je upoštevalo predvsem to, da je potrebno dvigniti akumulativnost na podlagi povečanja mehanoopremljenosti, izboljšanje organizacije dela in uporabe sodobnih metod graditve.
Gradnja objektov se bo vršila na podlagi urbanističnih objektov. Sam način gradnje je sicer tradicionalen, toda uvedle se bodo izboljšave in tipski elementi.
Poleg družbene stanovanjske izgradnje bodo sodelovali tudi zasebniki in sicer na urejenih urbanističnih kompleksih v Žalcu, v Preboldu in Šempetru ter nekaterih predelih Polzele.
Na osnovi razpoložljivih sredstev stanovanjskega sklada, povečane soudeležbe občanov in gospodarskih organizacij bo v letu 1964 skupno dokončanih 99 stanovanj družbenega sektorja im 20 stanovanj zasebnega sektorja, v skupni površini 4.954 m2.
Predvidevamo, da se bo v tem letu postopoma vskla-dila stanarina z gibanjem osebnih dohodkov.
Program stanovanjske izgradnje za leto 1964 je naslednji:
Skupaj:	27,700.000
Razmerje med biološkimi in tehničnimi investicijami, je 31:49, ki je za obstoječe stanje reprodukcije gozdov še potrebno.
Investicije v gozdne komunikacije, ki učinkujejo kot faktor intenzivnejšega gospodarjenja in zmanjšanja stroškov proizvodnje, so nujne, ker so gozdovi neodprti in je zato obnova v teh nemogoča. Visok odstotek sečnje etata zahteva spremembo oblike gospodarjenja. Investicije za gojenje gozdov (biološke) bodo v zadovoljivi meri krepile gozdni fond, predvsem v predelih, kjer je potencialna proizvodna sposobnost gozdnih rastišč najboljša.
Gozdno gospodarske organizacije morajo v letu 1964 izboljšati strokovnost njihovega kadra, kar zahteva nova oblika gospodarjenja z gozdovi, ki jih predvideva gozdno gospodarski načrt in povečanje sečnje z minimalno akumulacijo prebivalstva. Dosedanja nizka tehnična opremljenost zahteva materialno tehnično bazo, predvsem v eksploataciji gozdov (traktorji, vitli in tudi mehanična sredstva za sečnjo in izdelavo gozdnih sortimentov).
V ta namen bo Gozdni obrat Šempeter investiral v osnovna sredstva 9,600.000 din za nabavo treh komadov traktorjev;
2.000.	000 din za nabavo 10 komadov motornih žag;
8.000.	000 din za upravno-stanovanjske zgradbe v Žalcu in
1,720.000 din za investicijsko vzdrževanje.
Podružbljenje gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih.
Intenzivno gospodarjenje z gozdovi zahteva vskla-diti proizvodno zmogljivost z vedno večjimi zahtevami lesnega tržišča. Zato je potrebno spremeniti dosedanji načrt gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Ti gozdovi morajo služiti širšim družbenim interesom, to pa narekuje enotno načrtno gospodarjenje z gozdovi. Poleg navedenega je pa nujno spremeniti proizvodne odnose s kmečko gozdno posestjo v tem smislu, da se kmečko delovno silo, predvsem v višinskih predelih vključi v gozdarsko proizvodnjo.
	Lastno fin. iz stan. sklada	Posojila stan. sklada	Štev. stanov.
ŽALEC			
1. četvorček soseska DOM I	20.000		4
2. četvorček DOM I	20.000		4
3. devetorček DOM I	40.000		9
4. devetorček DOM I	40.000		9
5. samski dom (Gradnja)		6.000	15 sam.
6. stanovanje TVD Partizan		3.000	1
7. stanovanje sodišče		2.000	1
	120.000	11.000	28 st.
	d		
	Lastno iz stan. sklada	Posojila stan. sklada	Štev. stanov.
PREBOLD			
1. devetorček	42.000		9
2. devetorček	42.000		9
	84.000		18
VRANSKO			
1. četvorček	18.000		4
2. stanovanje pri bazenu		2.000	1
	18.000	2.000	5
e
e
O d (d
,3 .5 «
s a ^ td-g
1.	Privatni gradit, nove
zazid. soseske	20.000
3.	dokončanje	10.000
4.	popravila hiš SLP	10.000
5.	komunalna dejavnost	10.000
6.	dokončanje objektov
iz leta 1963 in neizkoriščena posojila 138.754	—
7.	rezerva	953 * 1 2 3 4 5 6
Skupaj:	361.707	63.000
Z ozirom na to, da je bil že sprejet odlok o urejevanju mestnih zemljišč, se bodo zemljišča prodajala zasebnikom na osnovi licitacije. Pred gradnjo se bodo ta zemljišča tudi uredila. Predvidevamo, da se bo kreditiralo iz stanovanjskega sklada okoli 40 graditeljev zasebnega sektorja in to na novih urbanističnih področjih v vrstnih hišah, dvojčkih in delno enojčkih.
Osnovna naloga na področju stanovanjske izgradnje v letu 1964 ostane še vedno izpopolnjevanje tipizacije posameznih vgrajenih elementov, izboljšanju kvalitete ter utrjevanju sistema za prodajo, ki ga je že uveljavil Stanovanjski sklad Žalec. Pri stanovanjski izgradnji bodo imeli pomembno vlogo Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec, Obrtnik center »Zarja« Žalec, Cestno komunalno podjetje Žalec, »Obrtnik« Prebold in »Usluge« Polzela.
V	letu 1964 bodo dokončani urbanistični načrti za:
1.	Program za urbanistično urejeno naselje Prebold.
2.	Ureditveni načrt za center Prebold.
3.	Ureditveni načrt Vransko.
4.	Priprave za regionalni plan Savinjske doline teritorija regie komune Žalec.
5.	Ureditveni načrt za center Žalca.
6.	Ureditveni načrt za industrijsko-obratni del Žalca.
V	letu 1964 se bo poostrila kontrola adaptacij kmečkih stavb in posameznih kulturnih spomenikov. Prav tako se bo nudila graditeljem strokovna pomoč, posvetila pa se bo posebna pozornost v pogledu adaptacij starega dela Žalca.
V	letu 1964 bo izvršena dodatna nacionalizacija gradbenih okolišev v širšem obsegu za področje Žalca, Šempetra, Prebolda, Polzele, Vranskega in Pariželj.
XI.	poglavje
PROMET
Vrednost prometnih storitev se bo v letu 1964 predvidoma povečala za 25 % upoštevajoč poslovno sodelovanje zasebnega sektorja z gospodarsko organizacijo »Avtoprevoz« Šempeter.
»Avtoprevoz« Šempeter predvideva, da bo v letu 1964 končal z gradnjo garaž in upravnih prostorov. Za investicije v osnovna sredstva bo podjetje uporabilo preko 20 milijonov dinarjev.
Zaradi vedno večjih potreb motornega cestnega prometa bo potrebno v letu 1964 še izboljšati razmere v servisni in remontno mehanični službi zlasti v »Agroservi-su« v Šempetru; v Žalcu in na Vranskem pa odpreti v okviru obrtnega centra v Žalcu in invalidskih delavnic na Vranskem nove obrate za čiščenje, vzdrževanje in opravljanje manjših popravil motornih vozil.
Predvidevamo dokončno ureditev pri graditvi mostu čez Savinjo v Grižah.
V letu 1964 se bodo nadaljevala dela pri ureditvi krajevnih telefonskih omrežij za avtomatizacijo PTT prometa Savinjske in Šaleške doline. Začelo se bo tudi z izgradnjo novega poštnega poslopja v Žalcu.
Zaradi močnega turističnega in tranzitnega prometa bodo pričeli graditi bencinsko črpalko na Vranskem.
XII.	poglavje
TRGOVINA
Na podlagi predvidene ravni proizvodnje in potrošnje je pričakovati leta 1964 nadaljnje povečanje družbenega bruto produkta v trgovini za 9 %.
Posebno pozornost bo v trgovini posvetiti predvsem:
— V čim večji meri uvesti specializirano prodajo blaga, med drugim tudi semena in umetnih gnojil na drobno;
—	doseči čimboljšo prodajo blaga lastne proizvodnje;
—	pri trgovini s tehničnim materialom dopolniti izbiro blaga zlasti z rezervnimi deli in gumami za vse vrste vozil ter povečati izbiro motornih dvokoles, raznih gospodinjskih pripomočkov in tudi foto-materiala;
—	odpreti točilnico čez cesto predvidoma v Žalcu;
—	primerno urediti tržnice v Žalcu in s tem omogočiti Kmetijskemu kombinatu Žalec prodajo lastnih pridelkov;
—	posvetiti mnogo večjo pozornost ureditvi .izložbenih oken;
•— delovni čas trgovine prilagoditi frekvenci prodaje ob upoštevanje 42-urne tedenske zaposlitve;
—	vključevati v to panogo strokovne kadre z višjo in visoko šolsko izobrazbo.
Zaradi ureditve cestnega odcepa proti Ložnici bodo odstranjeni sedanji poslovni prostori trgovine »Železni-nar« Celje. Nove prostore si bo ta trgovina uredila z sedanjih poslovnih prostorov trgovine s pohištvom v isti zgradbi. Tudi prodajalna obutve »Peko« in papirnica »Mladinska knjiga« se bosta premestili v preurejene, sedaj poslovne prostore Lekarne, kajti ta prenese svoj sedež v novozgrajeni zdravstveni dom.
XIII.	poglavje
' TURIZEM IN GOSTINSTVO
Tako kot v ostalih panogah velja tudi za turizem in gostinstvo, da zahtevajo spremembe v gospodarskem sistemu bistveno drugačen odnos do potrošnika. V odnosu do domačega potrošnika v tem pogledu v preteklem letu ni bilo skoraj nikakršnega napredka, kar je pa popraviti v letu 1964.
Promet storitev se bo v letu 1964 v družbenem sektorju dvignil za 14,4 %, v zasebnem pa za 3,9 %, ali skupno v vsej panogi za 9 odstotkov.
V tem letu predvidevamo tudi povečanje števila nočitev domačih in inozemskih gostov.
Da bo možno doseči planirana predvidevanja na področju turizma in gostinstva je zlasti potrebno:
— obstoječa gostinska podjetja ekonomsko utrditi za nadaljnji razvoj;
—	posvetiti kadrom čim več pozornosti in začeti s štipendiranjem in izobraževanjem že zaposlenih delavcev;
—	s sredstvi, ki bodo v letu 1964 na razpolago primerno urediti poslovne prostore in posvetiti večjo skrb zunanjemu izgledu in urediti kjer se le da parkirne prostore;
— Dosledno voditi evidenco o prometu tujega turizma zaradi priliva deviznih sredstev za turistične investicije.
Po tem programu predvidevamo, da bo Gostinsko podjetje »Hmeljar« Žalec poskrbelo za dopolnilno ureditev kopalnega bazena v Preboldu in wekend naselja. Preuredilo bo poslovne prostore na Pirešici in uredilo upravne prostore v Žalcu.
Gostinsko podjetje v Braslovčah bo dokončalo ureditev okolice pri jezeru ter istotam začelo graditi restavracijo ter ustanovilo še dve poslovni enoti in sicer Gostišče v Letušu ter prevzelo turistično postojanko na Gori Oljki.
Na Vranskem bodo v hotelu »Slovan« preuredili gostinske prostore in parkirni prostor, pri kopališču na Vranskem pa pričeli z začetnimi deli izgradnje manjše sodobne restavracije. Prostore gradu »Podgrad« pa bodo usposobili za nočitve.
Pri Šempeterskih izkopaninah bo urejena manjša okrepčevalnica z nujno potrebnimi sanitarijami. Večji del sredstev v ta namen bodo prispevale turistične organizacije.
Pomembno vlogo v gostinstvu bodo tudi v letu 1964 odigrali zasebni nosilci gostinskih obratov zlasti v krajih, kjer družbeni sektor nima zadostnih kapacitet. Napore zasebnih gostincev v povečanju turističnega prometa in vlaganju potrebnih investicij za izboljšanje poslovnih prostorov in opreme bo potrebno ustrezno stimulirati.
V sodelovanju s turističnimi, kulturno-prosvetnimi, telovadnimi, lovskimi in drugimi organizacijami bo izvedena drsalna revija in druge prireditve na jezeru v Braslovčah, tradicionalni »Karneval« v Žalcu, Piknik na Gori Oljki, »Hmeljarski likof« in uprizoritev napada Turkov na Vranskem.
XIV.	poglavje
OBRT
Povečanje, zlasti pa sprememba strukture potrošnje zahteva tudi hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti. To bo mogoče doseči s pospešenim razvojem servisnih delavnic in ustreznim razvojem obrti kot panoge. Predvidevamo, da bo povečanje storitev obrti v letu 1964 porastla za 30,3 odstotov.
Vsi obrtni centri v komuni bodo morali svojo dejavnost vsklajevati s potrebami prebivalstva. Razne manjše servisne delavnice pa bodo ustanavljale tudi krajevne skupnosti.
Z izvedbo integracije v preteklih letih smo dosegli v tej panogi lepe uspehe, vendar pa jih moramo še izboljšati v naslednjem:
—	s pospešenim investicijskim vlaganjem v usluž-nostno obrt zadostiti povpraševanju potrošnika;
—	doseči med posameznimi organizacijami sodelovanje v zadevi izkoriščanja kapacitet in prenašanja delovnih izkušenj;
—	z investicijskimi naložbami zagotoviti sodobno opremljenost v obrti in
—	urediti vprašanje odnosa družbe do zasebnega obrtnika, tako glede njegovega obdavčevanja, obveznosti ter pokojninskega zavarovanja.
Obrtni center »Zarja« predvideva, da bo svojo mizarsko dejavnost razširil z zasedbo novih prostorov na Ložnici. Odprl bo servisno mehanično delavnico, na novo odprl frizerski lokal, oboje v Žalcu.
Obrtni center »Usluge« Polzela bo pričel z novo gradnjo poslovnih in upravnih prostorov. Na novo bo organiziral še pleskarsko-inštalatersko in krojaško usluž-nostno dejavnost.
Na Vranskem bo kolektiv »Invalidskih delavnic« z delno adaptacijo usnjarne in drugih poslovnih prostorov pridobil ustrezne prostore za ključavničarsko, kleparsko in mizarsko dejavnost. Razširili bodo tudi proizvodnjo usnjene konfekcije.
»Obrtnik« v Preboldu bo nadaljeval z ureditvijo poslovnih prostorov za kovinske delavnice. Pri opekarni pa bodo razširili asortiment proizvodnje.
Kovinsko podjetje Žalec je zaradi stavitve v pogon nove livarne prešel v polletno preizkusno proizvodnjo. Podjetje bo močno povečalo proizvodnjo litine barvastih kovin.
»Agroservis« v Šempetru bo v letu 1964 zaključil gradnjo poslovnih prostorov in pričel s proizvodnjo novih tehničnih proizvodov kot traktorske prikolice in bočne rotivatorje — frezerje za sadjarstvo. Prav tako predvidevajo povečanje uslug remontnih delavnic, predvsem za motorje za traktorje, dalje kvalitetnejšo izboljšavo servisnih pregledov ter ostala popravila kmetijskih strojev in prevoznih sredstev.
»Cevomontaža« Žalec bo razširila svoje poslovanje na montažo centralnih kurjav in izvršila predpriprave za gradnjo in montažo plinovodov.
Cestno komunalno podjetje Žalec bo v letu 1964 bolje skrbelo za vzdrževanje vodovodnega omrežja na območju občine in nadaljevalo z izgradnjo vodovoda na Taboru ter izvršilo predpriprave za gradnjo vodovoda v Libojah. Prav tako bo podjetje zadovoljivo skrbelo za stanje mostov in opremo cest z znaki.
Pomembno vlogo v zadovoljevanju po obrtnih proizvodih in uslugah bo v letu 1964 poleg družbene obrti odigralo tudi zasebno obrtništvo. Zasebna obrtna dejavnost, katere naloga je tudi dopolnjevati hitro rast proizvodnje družbenega sektorja, bo delno stimulirana s pavšalom davčnih obveznosti neglede na obseg prometa in upoštevanju investicijskih vlaganj za tehnično opremo in orodje.
XV.	poglavje
OSTALA DEJAVNOST
Predvidevamo, da se bo v tej panogi družbeni bruto produkt povečal za okoli 0,4 %,
Po planu geodetsko-katastrskih in tehničnih del bo v letu 1964 izvršena kompleksna revizija kultur v k. o. Ojstriška vas, Prekopa m Letuš. Preklasifikacija zemljišč pa se bo predvidoma izvršila v k. o. Sv. Peter in na Polzeli. Na področju gradbenega okoliša Žalec se bo izvršila reanbulacija po izvršeni novi tehnični izmeri. Kot izredno nalogo pa predvidevamo nov izračun katastrskega dohodka na podlagi lestvic, ki so že v izdelavi. Obnova katastrskega operata s strojnoelektronsko obdelavo je predvidena za 20 k. o.
Po programu komunalnih del za leto 1964 predvidevamo naslednja dela:
—	gradnja nove transformatorske postaje na Polzeli — gradbeni del;
—	elektrifikacija Studence — Vrhe,-
—	elektrifikacija Grajska vas II;
—	elektrifikacija Marija Reka;
—	elektrifikacija Polzela — Podvin;
—	javna razsvetljava v Preboldu
—	prestavitev omrežja Laikova vas, zaradi prestavitve ceste Laikova vas—Prebold;
—	električna oprema transformatorske postaje Polzela—Center;
—	mrliška vežica v Žalcu;
—	nadaljevanje gradnje vodovoda v Taboru —- gradnja odcepa Ojstriška vas—Kaplja vas;
—	odkup hiš.
XVI.	poglavje
SKLADI
Občinski investicijski sklad
Prispevek iz dohodka, ki ga vplačujejo gospodarske organizacije v družbeni investicijski sklad, se po odbitku dela republiki deli 40 % okraju in 60 % občini.
Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se bodo natekla v letu 1964, se bodo smela uporabiti v tem letu samo za kredite gospodarskim organizacijam za naložbe v trajna obratna sredstva.
v tisočih din
Sredstva občinskega investicijskega
sklada, ki so se natekla v letu 1963 v višini	83,400
so sproščena in se smejo uporabiti
—	v višini 65 % za osnovna sredstva
—	v višini 35 % za obratna sredstva
Ker pa je pri črpanju sredstev v letu 1964 nastala prekoračitev črpanja za osnovna sredstva in del neizkoriščenih sredstev za obratna sredstva, so za leto 1964 razpoložljiva naslednja sredstva;
— 65 % za osnovna sredstva (od 83,400)	54,212
manj preveč izkoriščeno v letu 1963	1,809
razpoložljivo za osnovna sredstva	52,403
— 35 % za obratna sredstva	29,191
in neizkoriščeno za OBS v letu 1963	11,017
razpoložljivo za obratna sredstva	40,208
Stanovanjski sklad
Dohodki stanovanjskega sklada za leto 1964:
v tisočih din
—	izvirni dohodki	187,000
—	lastna udeležba delovnih organizacij
za nakup stanovanj	189,200
—	sproščena sredstva z	odplačilom	anuitet	40,000
416,200
—	izdatki, ki bremene dohodke sklada	10,800
405,400
—	prenesena sredstva iz	preteklega leta	19,307
— obveznosti sklada za leto 1963 (po ZR)
424,707
(neizkoriščena posojila in lastno fi-
nanciranje po planu)	t	138,754
—	posojila	za leto 1964	63,000
—	predvideno lastno financiranje za leto
1964	222,000
423,754
—	rezerva	953
Pri dodeljevanju kreditev za individualne gradnje naj upravni odbor stanovanjskega sklada upošteva načelo, da se ti krediti nanašajo le na gradnje, ki so vskla-jene z urbanističnimi načrti posameznega kraja.
Gozdni sklad
v tisočih din
Sredstva gozdnega sklada v letu	1964
bodo dosežena v višini	70,453
ter razporejena:	
— za gradnjo gozdnih cest	23,300
— prenos v medobčinski	
gozdni sklad	17,226
— obnove, melioracije, varstvo	
in urejanje gozdov	16,182
— gozdne komunikacije	4,000
— uprava sklada	2,500
-— operativna rezerva	7,245
Cestni sklad	
v tisočih din
Za vzdrževanje cest IV. reda bodo v letu 1964 na razpolago sredstva občinskega cestnega sklada v višini	36,050
Od tega dotacija iz prorač.	22,600
lastni dohodki sklada	13,450
Sredstva bodo uporabljena za vzdrževanje cest IV. reda, za popravilo mostov in ža osebne izdatke cestarske službe.
Da bi bilo vzdrževanje vest boljše, pa je vsekakor še potrebna pomoč gospodarskih organizacij, ki koristijo ceste IV. reda z mehaniziranimi vozili (traktorji, buldožerji), katere lahko v smislu člena 25 aZkona o cestnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 27/61) prispevajo primeren del sredstev za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest
IV.	reda iz sredstev svojih poslovnih skladov.
Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij
v tisočih din
Razpoložljiva sredstva sklada bodo znašala skupno	49,000
kar bo uporabljeno po sklepih pristojnega upravnega odbora za intervencije v gospodarstvu — to je v obliki kreditov in delno za sanacije.
Sklad za šolstvo
		v tisočih din	
Predvideni lastni dohodki sklada			81,416
Udeležba na proračunu			200,000
Vsi dohodki za leto 1964 se delijo: — za osnovne šole	214,780		281,416
— za ostale prosvetne ustanove	21,459		
—	za investicije šolstva: neporavnane obvez. 1963 adaptacija šole Galicija —	odplačila kreditov	10,984 5,500	16,484 18,500	
— operativna rezerva		10,193	281,416
Sklad za socialno varstvo
Za večjo samostojnost družbenega upravljanja je bil ustanovljen sklad za socialno varstvo Sredstva sklada obstojajo iz
— udeležbe na dohodkih proračuna	66,550
— ostali dohodki	231
Skupna sredstva	66,781
ki bodo uporabljena za socialno dejavnost	53,281
za zdravstveno zaščito	13,500
Sklad za kmetijstvo
V skladu za kmetijstvo združujemo v letu 1964:
Predv. doh. 1964 v tisočih din
namenska sredstva za napredek živinoreje	12,425
namenska sredstva za kmetijstvo	7,445
namenska sredstva od prodaje zemljišč SLP	2,200
Skupaj dohodki	22,070
Sredstva sklada bodo uporabljena: za napredek živinoreje	12,425
namenska sredstva za kmetijstvo se prenesejo v sklad za preživninsko varstvo kmetov	5,000
za ostale namene	2,445
sredstva od prodaje zemljišč SLP se bodo uporabljala samo za nakup drugih zemljišč	2,200
Sklad za požarno varnost
V Sredstva sklada za požarno varnost:	tisočih din
prenesena sredstva iz leta 1963	600
4 % prispevek DOZ-a	2,000
Skupaj dohodki	2,600
ki bodo v letu 1964 porabljeni: za odplačilo anuitet za gasilski avtomobil	600
za dotacije prostovoljnim gasilskim društvom	2,000
Sklad za napredek komunalne dejavnosti	
V	tisočih din
Sredstva sklada za napredek komunalne dejavnosti	11,795
so v celoti prenesena sredstva iz leta 1963 upoštevajoč sproščeno 10 % rezervo sklada iz preteklega leta	
Ta sredstva so namenjena: — za mrliško vežico Žalec	4,000
— za jezero Braslovče	1,000
— za bazen Vransko	1,000
— za razne načrte	4,000
— za ostale namene s katerimi se pospešuje komunalna dejavnost	1,795
Sklad za fizkulturno dejavnost	
Sklad za fizkulturno dejavnost bo v letu 1964 razpolagal z naslednjimi sredstvi: v tisočih din	
— prenesena sredstva iz leta 1963	778
— dotacija iz proračuna	3,725
— dotacija gospodarskih organizacij	2,223
Skupaj za razdelitev	6,726
Sredstva sklada bodo uporabljena:
—	za izgradnjo bazena in stadiona
v Preboldu	3,000
—	dotacija Občinski zvezi za telesno kulturo Žalec	2,426
—	dotacija Občinski zvezi tabornikov
Žalec	500
—	dotacija Občinskemu strelskemu odboru Žalec	700
—	dotacija Šahovskemu društvu Žalec	100
Zdravstveni investicijski sklad
v tisočih din
V letu 1964 bo sklad razpolagal s sredstvi	17,916
kar predstavlja:
—	prenesena sredstva iz leta 1963	286
—	prispevek iz dohodka zdravstvenih	ustanov	240
—	50 % del amortizacije zdravstvenih	ustanov	2,600
—	dotacija proračuna	14,790
Sredstva sklada se bodo koristila:
—	za odplačilo anuitet od kredita najetega za gradnjo zdravstvenega doma
Žalec v letu 1963	7,700
—	za izgradnjo ZD Žalec	10,000
—	za ostale izdatke	216
'JEST'
Sklad za zadeve invalidov in borcev NOV
v tisočih din
Dohodek sklada za zadeve invalidov in
borcev NOV je dotacija proračuna	6,250
ter dotacije gospodarskih organizacij	750
Skupaj sredstva v letu 1964	7,000
Ta sredstva bodo uporabljena za stalne priznavalnine borcem, inštruktaže otrok ZB in ŽFT, kot pomoč za šolanje otrok ZB in ŽFT, za enkratne priznavalnine, za zdravljenje borcev NOV, prekvalifikacije borcev NOV ter za letovanje borcev in otrok ZB.
Sklad za preživninsko varstvo kmetov
v tisočih din
Dohodki sklada	
— kupnine in odplačila za zemljišča	
prenesena v družbeno lastnino	18,000
— prenos sredstev iz kmetijskega sklada	5,000
Skupaj dohodki	23,000
Izdatki sklada	
— preživninsko varstvo kmetov	8,000
— prenos v naslednje leto	15,000
Občinska skupščina Žalec priporoča delovnim organizacijam, samoupravnim organom ter drugim organizacijam, da pripomorejo k uresničitvi smernic in ciljev gospodarskega razvoja in razvoja družbenega standarda ter osebne potrošnje, ki jih nakazuje ta družbeni plan.
Delovne organizacije naj se s svojimi delovnimi programi vključijo v prizadevanja za izpolnitev nalog, ki jih predvideva ta plan. V svojih planih naj bi predvsem dale poudarka proizvodnim, organizacijskim, ekonom-
skim in tržnim pogojem, ki naj bi zagotovili visoko rast proizvodnje, vključitev v mednarodno menjavo, zagotovili večjo produktivnost dela, racionalnejše poslovanje in skladno povečanje realnih osebnih dohodkov.
Ta družbeni plan se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja za leto 1964.
St. 30-5/63-3
Žalec, dne 18. februarja 1964.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Tone Delak 1. r.
115.
Skupščina občine Žalec je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Žalec za leto 1964
—	v sklad za socialno varstvo občine Žalec 9,24
—	za državno upravo (skupne potrebe državnih organov, organ državne
uprave in občinsko sodišče)	22,34
3.	člen
Sredstva za državno upravo:
22,34 % od vseh dohodkov se delijo:
za skupne potrebe državnih organov se izloči znesek
din
160,865.000
4,300.000
ostanek sredstev se deli:
88,14 % občinski upravi
11,86 % Občinskemu sodišču Žalec
156,565.000
138,000.000
18,565.000
4.	člen
Občinski organi, ki se financirajo po načelu dohodka, razporejajo sredstva, ki so jim dodeljena s tem odlokom za redno poslovanje, samostojno s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejmeta sporazumno starešina organa in svet delovne skupnosti.
1.	člen
Proračun občine Žalec za leto 1964 obsega:
din
dohodke v znesku	720,000.000
izdatke v znesku	676,856.000
posebno proračunsko rezervo	43,144.000
2.	člen
Od vseh dohodkov, ki pripadajo občini, se izloči brez odbitka 10 % posebne rezerve:
%
—	v sklad za šolstvo občine Žalec	27,8
—	v medobčinski sklad za šolstvo
II. stopnje	7,14
5.	člen
Občinska skupščina pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da razporeja sredstva proračunske rezerve v višini 95 %.
6.	člen
Ta odlok velja od 4. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-6/64-6
Žalec, dne 18. februarja 1964
Predsednik Skupščine občine Žalec
Tone Delak 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŽALEC ZA LETO 1964 PO DELIH
Del	Dohodki
I.	Skupni izvirni dohodki
II.	Izvirni dohodki po posebnih predpisih
IV. Posebni viri dohodkov
V.	Izvirni dohodki, ki so po zveznih predpisih določeni kot dohodek občine
VI.	Dohodki organov in zavodov ter ostali dohodki
VIL Prenesena sredstva
Skupaj vsi dohodki občine
Skupaj din	Del	Izdatki	Skupaj din
387,000.000	5.	Državna uprava	21,625.000
130.000 268,300.000	7.	Negospodarske investicije	17,080.000
	8. 9.	Intervencija v gospodarstvu Dotacije:	3,500.000
		— samostojnim zavodom	15,700.000
2,000.000		— skladom	56,365.000
25,157.365 37,412.635		— družbenim organizacijam	32,275.000
		— za skupno financiranje	9,684.500
720,000.000
Od vseh dohodkov se izloči v korist:
27,8 % skladu za šolstvo 200,000.000
7,14 % medobčinskemu
skladu za šol. II. stop. 51,357.000
St. 12	— 20. april 1964	URADNI	VESTNIK	Stran 19
Del	Dohodki	Skupaj din	Del	Izdatki	Skupaj din
	9,24 % skladu za socialno varstvo	66,550.000		10.	Obveznosti po kreditih in garancije 11.	Proračunska rezerva	30,000.000
	22,34 % za državno upravo (skupne potrebe državnih organov, organi občinske uprave in občinsko sodišče) 160,865.000	478,772.000	■	— obveznosti iz preteklega leta — redna proračunska rezerva	6,000.000 5,854.500
	ostanejo dohodki občinskega proračuna	241,228.000		
	manj posebna proračunska rezerva	43,144.000		
	ostane za kritje proračunskih izdatkov	198,084.000	Skupaj izdatki	198,084.000
116.
Po 106. in 107. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59,	23-388/61,	52-767/61,	28-358/62,	53-716/62,
13-185/63 in 7-100/64) je Skupščina občine Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za kmetijstvo
1.	člen
Ustanovi se sklad za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: »sklad«).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo v skladu s smernicami programa razvoja kmetijstva v občini, zlasti pa:
—	za pospeševanje družbene kmetijske proizvodnje,
—	za nakup zemljišč,
—	za pospeševanje organizirane živinorejske proizvodnje,
—	za družbeni standard kmetijskih delavcev,
—	za komunalne naprave v kmetijstvu.
Sredstva sklada se dajejo v obliki kreditov ali dotacij.
Natančnejša uporaba sredstev sklada se določi s pravilnikom, ki ga predpiše upravni odbor sklada.
4.	člen
Dohodki sklada so:
—	del občinske doklade od kmetijstva, ki pripada v celoti proračunu občine in kateri se določi vsako leto z odlokom o proračunu občine;
—	zakupnina od zemljišč, ki jih daje v zakup občinska skupščina;
—	sredstva od prodanih zemljišč, ki so v družbeni lastnini, pa niso bila pridobljena z nacionalizacijo;
—	pavšalna skočnina;
—	prispevki gospodarskih organizacij;
—	dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki;
—	obresti od naloženih sredstev sklada.
5.	člen
Sklad lahko najame tudi posojila.
6.	člen
Sklad ima svoj finančni načrt dohodkov in izdatkov in posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov.
Sklad ima rezervo. Rezerva znaša 1,000.000 din in se doseže tako, da se vsako leto vloži 5 % sredstev sklada, dokler ne bo dosežen celotni znesek rezerve.
7.	člen
Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri podružnici Narodne banke v Žalcu.
8.	člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sestavljajo predsednik in 6 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed kmetijskih in veterinarskih strokovnjakov in delavcev ter predstavnikov občinske skupščine in družbeno političnih delavcev.
Mandatna doba upravnega odbora traja 2 leti.
9.	člen
Način upravljanja sklada in poslovanja upravnega odbora se določi s pravili. Pravila predpiše občinska skupščina.
Pravila sklada spreminja in dopolnjuje občinska skupščina na predlog upravnega odbora sklada.
10.	člen
Administrativne zadeve sklada opravlja oddelek za analitične in organizacijske zadeve, računovodsko-teh-nične posle pa oddelek za finance.
11.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada za kmetijstvo in odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje na območju občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 42-395/61) prenehata veljati. Sredstva ukinjenih skladov se prenesejo na novo ustanovljeni sklad za kmetijstvo.
12.	člen
Odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 02-1/64-4
Žalec, dne 31. marca 1964.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Tone Delak 1. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Velenje
Skupščina občine Velenje je po 30. členu statuta občine Velenje na skupni seji obeh zborov dne 20. marca 1964 sprejela na-
Dolžnosti člana komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine se razreši Brvar Damjan, dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL Velenje, ker je prevzel novo dolžnost in se za novega člana komisije na predlog občinskega odbora SZDL izvoli Pristovšek Franc, diplomirani pravnik, novi predsednik občinskega odbora SZDL Velenje.
Skupščina občine Videm-Krško *
Skupščina občine Videm-Krško je po 30. členu statuta občine Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 5. marca 1964 sprejela naslednje
SKLEPE
I
V	komisijo za sečna dovoljenja in izdajanja sečnih nalogov se imenujejo: Radej Jože, odbornik občinske skupščine — kot predsednik komisije; ing. Herzog Dušan, šef obrata GG Krško; Vodopivec Milan, šef obrata GG Kostanjevica; Colarič Andrej, revirni vodja obrata GG Kostanjevica in Langer Peter, referent za gozdarstvo v občinski upravi.
II
V	komisijo za dajanje predlogov za odlikovanja se imenujejo: ing. Dragan Franc, predsednik občinske skupščine — kot predsednik komisije; Kovačič Vera, uslužbenka občinske skupščine — kot
tajnik komisije; Ravbar Milan, sekretar občinskega komiteja ZKS Videm-Krško; Komočar Edi, predsednik ObSS Videm-Krško; Voglar Branko, direktor Splošnega obrtnega podjetja Videm-Krško; Drobnič Stane, upravnik podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Videm-Krško in Štajner Marjan, delavec v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Videm-Krško.
III
V komisijo za pregled gozdno-gospodarskih načrtov v občini Videm-Krško se imenujejo: ing. Rihtar Janez, skupščina okraja Celje — kot predsednik komisije; ing. Knez Anton, skupščina okraja Celje; ing. Krasnov Boris, GG Celje; Cimerman Martin, ObS Videm-Krško in Langer Peter, referent za gozdarstvo v občinski upravi.
IV
Glogovšek Danica, medicinska sestra v Zdravstvenem domu Senovo se razreši dolžnosti člana Sveta za socialno varstvo in varstvo družine zaradi odselitve iz območja občine Videm-Krško.
V
\
Za novega člana Sveta za socialno varstvo in varstvo družine se izvoli Kordelc Pavla, medicinska sestra v Zdravstvenem domu Senovo.
VI
V Svet medobčinskega upravnega zavoda za cene se imenuje Grabnar Stane, uslužbenec ObS Videm-Krško.
VII
Za člana upravnega odbora sklada za financiranje šolstva II. stopnje se nmenuje prof. Murnik Ciril, direktor Tehniške srednje šole v Krškem.
REGISTER SAMOSTOJNIH ZAVODOV
SPREMEMBA
1. Besedilo: Obratna ambulanta Mehanične tkalnice »Metka« Celje
Spremeni se dosedanji naziv »Obratna ambulanta Mehanične tkalnice Metka Celje« v novi naziv »Obratna ambulanta Metka Celje.
Ustanovitelj ambulante je delavski svet tovarne »Metka« Celje.
št. 022-20/64-4
Celje, dne 6. aprila 1964
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki “»o din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.