PoStnlna plačana v gotovini mm Irtggj Leto VIII, it. 257 Ljubljana, sobota 29. oktobra 1927 Cena 3 Din Stane mesečno Din «$•-, za iao* wnitTO Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Lfribljana, Knaflova ulica iter. s/L Telefon it «07a in 1804, ponoči tudi it. 1034. Rokopisi se no wra6»jo. it. 54. — Telefon kt. «036. UMcratni oddal »k: Ljubljana, Preier-nova obča it. 4. — Telefon it a«a Podrainid: Maribor, Aleksandrova it is — Ce^e, Aleksandrova cesta Dnevnik za gospodarsko, prosveto in politiko _______itLM>- lana it 11.841 - Praha čialo t&jSo* Wien.Hr. »5^41. ? Ljubljana, 28. oktobTa. Devetindvajseti oktober je tu. Pred devetimi leti se je ta dan prelomila naša zgodovina na dvoje; na eni strani je ostala avstrijska preteklost, doba narodne zavisnosti in tujerodne nadvlade, na drugi strani jugoslovenska svobodna bodočnost, ki jej štejemo do danes že devet let. Čeboslovaki praznujejo praznik osvo-bojenja danes, dne 28. oktobra. Oni so imeli na zapadu v antantnih državah že svojo revolucijonarno vlado, ki je s kapitulacijskimi pogajanji centralnih držav prihajala naglo do svojega cilja. Ko se je doma zrušil v nič avstro-ogr-ski režim, sta vnanji revolucijonarni aparat in osvobojeni narod doma avtomatično tudi formalno postala eno; nova češkoslovaška republika je obstojala. Mi smo imeli različne koncepcije o podrobnostih bodoče nacijonalne svobode. in niti v časih najhujše preizkušnje jih nismo mogli ali jih nismo znali dovesti v medsebojni sklad. Zato mi, dasiravno smo že izvedli krfsko deklaracijo, nismo imeli zunaj skupne vlade, ki bi reprezentirala celotni narod in njegov teritorij od Triglava do Varda-ra. Zato je bilo treba še dober mesec časa, preden smo dozoreli iz faktičnega osvobojenja dne 29. oktobra do formalnega ujedinjenja s Srbijo in Črno goro dne 1. decembra. Te podrobnosti so danes samo še histerija. Visoki črnožolti funkcijonarji so se pred desetimi leti te cftii vozili na sever iz naših krajev, takrat še bledih Obrazov in trepetajočih gest, zakaj pričakovali so. da se osvobojena raja znese nad njimi za pretekle dni, za prestane šikane in persekucije. Habsbur-govski orli so leteli s svojih vzvišenih mest, kjer so se zdeli pritrjeni trdneje nego stalnice na nebu. Avstrijski generali, nekdaj kot paše v naioddaljenejših vilajetih, so odhajali z jugozapada na severovzhod v nepovrat Kje je že danes vse to. Kakor da je bilo pred sto leti ali še poprej; zdi se nam že. da je Jugoslavija od vekomaj. Tudi primerja se že ne več novo stanje s starim, kakor so delali prva leta stari ljudje in se z bridkostjo v srcu spominjali starih časov, ko so bile žemlie po par za tri krajcarje, a plače je bila polovica za v gostilno. Zdaj je tudi to že za nami; le še skrajni teoretik postavlja primere na taki osnovi. Vživeli smo se v novo stanje. Naša generacija za presojo velike . dobe osvobojenja očividno ne bo mero-dajna. Živela je še v črnožoltem okviru in preživela veliko peripetijo največje vojne, potem pa kaos prve dobe svobode z neznosnimi materijalnimi težavami, ki so ji zameglile pogled. Kdor tehta s te perspektive, seveda ne more točno stehtati. Narodu pa gre za več nego samo za materijelne dobrote, narodu, ki ostane v zgodovini zapisan ne le po tem. koliko je vsem svojim posameznikom pripravil dobro in ugodno na tem svetu, marveč tudi in predvsem po tem, koliko je ustvaril idealnih vrednot človeštvu. Do tega svojega poglavitnega smotra pa se ne povzpne tako hitro, zato je kratka devetletna doba mnogo, mnogo prekratka. Bodoče generacije so šele poklicane, da izvršijo poglavitno delo, mi prispevamo samo slaboten vnanji fundament. človek, ki se zaveda vrednosti svobode, je nikdar ne bo meril po materi-jalnih vrednotah. Zato nas. ki znamo ločiti bistveno od nebistvenega, pravo vrednost od videza, ne moti nerazve-seljiva devetletna izkušnja našega skupnega življenja, marveč čutimo danes prav tako veselje nad popolnim propadom črnožolte dvojne monarhij«, kakor smo ga čutili v onih eksotičnih jesenskih dneh leta 1918. Ako imamo težave in neugodnosti, jih imamo v svoji hiši, po svoji volji, sposobnosti in nesposobnosti. In kakor jih imamo, tako iih bomo tudi popravili s svojo zmožnostjo in bodoči rodovi bodo mogli te dni še bolj samozavestno in bodro gledati na preteklost in v bodočnost. Pred novimi volitvami v Podana in umaknjena demi-sija finančnega ministra Zagonetni dogodki v radikalnem delu vlade Radi konfliktov s svojimi ministrskimi kolegi je finančni minister podal demisijo. — Po telefonskem razgovoru s kraljem m daljši konferenci z g. Vukičevičem je demisijo zopet nmakniL — Zdaj je na vrsti baje minister saobračaja. nančni minister prišel v nasprotstva z ministrom saobračaja zaradi inozem- Beograd, 28. oktobra, p. Iz krogov ministrskega predsednika Vukičeviča se dozna. da namerava predsednik vlade sklicati državni kongres radikalne stranke, na katerem bi se proklamiral za predsednika stranke. Današnji dan je prinesel par nepričakovanih političnih senzacij. Prva senzacija je bila de-misiia finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča. Vest o njegovi ostavki se je hitro razširila v političnih krogih. Iz vladnih vrst se je trdilo, da je doktor Markovič demisijoniral iz zdravstvenih razlogov, vendar pa ni nihče veroval v to. Po eni verziji je doktor Markovič demisijoniral zaradi tega. da bi bil imenovan za guvernerja Narodne banke. To mesto je že delj časa izpraznjeno. Po drugih verzijah je dr. Markovič podal ostavko zaradi tega, ker je prišel v nasprotstva z ostalimi ministri zaradi proračuna. Uprl se je baje zlasti imenovanju državnih podtajnikov, ker bi se s tem proračun zelo obremenil. Obstoji pa še druga verzija, da je fi- skega posojila. Vse te in druge verzije, ki se širijo, se ne morejo kontrolirati. Opoldne je ministrski predsednik Vukičevič odšel na dvor, kjer je na posebni telefonski progi govoril s kraljem, ki se nahaja v Topoli. Malo kasneje je govoril na poziv g. Vukičeviča s Topolo tudi dr. Markovič sam, ki je nato odšel k g. Vukičeviču. Rezultat je bil, da je dr. Markovič umaknil svojo demisijo. Interesantno je. da se je povodom ostavke dr. Markoviča trdilo, da bo finančno ministrstvo prevzel dr. Kuma-nudi, ministrstvo prosvete pa Boža Maksimovič. Proti temu pa so bili odločno demokrati, ki so energično protestirali proti vstopu Bože Maksimoviča v vlado. Kot druga verzija se navaja tudi, da bo odstopil minister saobračaja, general Miloša vi jevič, ki se bo baje umaknil iz političnega življenja in se povrnil na svoje mesto v generalnem štabu. Bruselj, 28. okt. d. Glavni svet belgijske delavske stranke je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. Predsednik Vandervelde je razvil delovni program, ki predvideva šestmesečno voja* ško službo, zakon o zaščitni zakupnikov in obligatorno socijalno zavarovanje. Glavni svet je soglasno odobril program in poro* čilo Vanderveldea in obenem sklenil uve* sti po vsej državi energično propagando za te zahteve, pred vsem pa za šestmesei> no vojaško službo. Vprašanje vojaške reforme stopa neiz« ogibno v središče vladne politike, a je ze, lo neverjetno, da bi se vse tri vladne stranke mogle zediniti na gotovo formulo. Kriza izgleda skoro neizogibna, čeprav ne bo morda še taikoj izbruhnila. Ker pa se pri sedanji parlamentarni konstelaciji stvo= ritev nove vlade zdi skoro nemogoča, pre« ostaja pač kot edina rešitev nove volitve, lri bi se vršile prihodnjo pomlad. Ozad e triurne demis le Finančni minister je baje odklanjal kredite za državne podtaj- nike, katerih imenovanje je g. Vukičevič obljubil klerikalcem in demokratskim ministrom njimi tudi kredite za draga mesta državnih podtajnikov. Na ta način naj bi se kar najbolj znižali izdatki za vrhovno državno Beograd, 27. oktobra rp. Vukičevičeva vlada je danes preživela zopet zelo težak dan, ki bi bil malone prinesel krizo celokupne vlade. Skoraj istočasno, ko je bilo v Narodni skupščini prečitano poročilo Glavne kontrole, ki ie zavrnila vse volilne kredite Vukičevičeve vlade, se ie bliskovito razširila vest, da je podal finančni minister dr. Bogdan Markovič demisijo. Vest ie vplivala kakor bomba. V vladnih vrstah je naravno izzvala silno razburjenje, ker ie vsakdo računal z možnostjo, da pade celokupna vlada G. Vukičeviču se je za enkrat sicer še posrečilo, da je odvrnil nevarnost in pregovoril finančnega ministra, da je svojo ostavko umaknil, vendar pa se ta dogodek komentira v vseh krogih kot dokaz, na kako slabih nogah je vlada. Okrog 11. ure ie dospel finančni minister v ministrsko predsedstvo. Mudil se ie le kratek- čas pri g. Vukičeviču in ie kmalu nato. zopet odšel. Takoj po njegovem odhodu se je razširila vest. da je izročil g. Vukičeviču svojo ostavko. Na merodajnem mestu so to ve-t potrdili in naglašili, da je finančni minister odstopil iz zdravstvenih razlogov. Temu pa seveda nihče ni verjel, ker je bilo jasno, da je ime1 g. dr. Marko-, vič za svoj korak tehtmejše razloge. Kakor se izve, je prišlo med njim in ministrskim predsednikom v zadnjem času do ponovnih konfliktov. Finančni minister le črtal vse številne postavke proračuna, med Pet nov h wkons * h načrtov Minister pravde je predložil Narodni skupščini predlog^ zakonov o sodnikih, državnih oravdnikih, advokatih, menicah in čekih. — Nadaljnji ministrovi načrti, bom v prihodnjih mesecih še več zakonskih predlogov V mojem ministrstvu izdelujejo zpkon o novi ureditvi sodišč v vsej kraljevini, zakon o kazensko-sodnem vstopanju, zakon o civilno-sodnem pošto- * ;u, kazenski zakon, zakon o prestopkih in zakon o izvrš'tvi kazni Kakor vidite, bo imel zakonodajni odbor dovolj materi.iala za stvarno delo. Naivažneiši od vseh zakonov pa bo vsekakor spl^ni državljanski zakonik, ki se že tudi vestno izdeluje«. Na vprašanje novinarjev, koliko bo znašala pripravljalna doba za advokate, ie minister odgovoril da tri leta z nekaterimi izjemami. Ženskam se bo priznala praviia do advokature, vendar pa ne bodo mogle postati sodnice. upravo. V tej dobi splošne štednje pa je prišel ministrski predsednik z zahtevo po novih kreditih za državne podtajnike. Znano je namreč, da je g. Vukičevič obljubil klerikalcem in demokratom več državnih podtajnikov. Imenovanje se je doslej vedno odlagalo, ker je jinančni minister odklanjal potrebne kredite. Ker pa sedaj klerikalci in demokratski ministri zahtevajo izpolnitev df.nih oblub, je začel g. Vukičevič vedno boli pritiskati na finančnega ministra. Finančni minister se ie temu ponovno odločno uprl in izjavil, da bo izvajal konsekven-ce Danes je svojo grožnjo izpolnil in podal g. Vukičeviču pismeno ostavko. G. Vukičevič je takoj na to odšel na dvor in od tam telefonično poročal kralju v Topolo o dogodkih. Pozneje je bil pozvan na dvor tudi dr. Markovič, ki je dolgo govoril s Topolo Z dvora je odšel v vladno predsedstvo, kjer ga ie pričakoval ministrski predsednik. Ta konferenca ;e trajala skorai dve uri in je končala s tem, da ie dr. Markovič umaknil svojo ostavko. Zdi se, da je g. Vukičevič opustil svojo prvotno zahtevo glede imenovanja državnih podtainikov in bo skušal na drug način zadovoljiti svoje zaveznike. Beograd, 28. oktobra P. Danes dopoldne Je minister pravde dr. Subotič predložil skupščini pet zakonskih predlogov in sicer zakone o sodnikih, o advokatih, o državnih pravdnikih, o menicah in o čekih. Prvi trije predlogi so bili predloženi že stari Narodni skupščini, a so bili zopet umaknieni. Minister jih ie zdaj dc'^^ spremenil in vložil na novo. Izjavii je o tem novinarjem: »Sma tram za svo-jo dolžnost, da predložim zakona o sodnikih in advokatih, ker so sodniki in advokati glavni faktorji, ki delijo narodu pravico. V posebno zadovoljstvo mi je, da predlagam ta dva zakona, da se s tem oddolžim sodnikom in tudi advokatom, čijih n?loga je, da bodo glavni sodelavci sodnikov. V zvezi s tem je bilo potrebno, da predložim tudi zakon o državnih pravdnikih. S temi zakoni se bo omogočilo, da se bo v naši državi delila resnična pravica in da bo narod dobil zaupanje v naše sodstvo. Zakon o sodnikih zagotavlja sodnikom stalnost in neodvisnost v izvrševanju njihove službe. Zakon bo stopil v veljavo tudi glede plač 1. aprila 1928. zakon o advokatih pa tri mesece kasneje. Zakon o državnih pravdnikih v Srbiji in črni gori, pa bo stopil v veljavo istočasno z zakonom o novi uredftvi sodišč, ki bo naknadno predložen Narodni skupščini«:. Glede zakona o menicah in čekih je izjavil minister: »Ta zakon je izdelala strokovna komisija v ministrstvu pravde, ki je delala na tem dve leti. Oba zakona sta v tesni zvezi. Izdelana. sta z ozirom na sklepe haaške konference, ki so stremela za tem da postane menično in čekovno pravo mednarodno«. Minister je nato še pristavil: »Predloži! Razprava o obtožnici proti gr. Vukičeviču Beograd, 28. okt p. Jutrišnja seja Na, rodne skupščine bo zelo interesantna, ker se bo na njej razpravljalo o obtožbi Ra» dičeve stranke proti predsedniku, notranje mu ministru Velji Vukičeviču. Seveda bo skupščina odklonila to obtožbo. Iz vladnih krogov se doznava, da bo skupščina jutri odgodc.a za 15 dni. Redno zasedanje oblastnih f vv, skupscin Beograd. 28. okt. p. V smislu S. 53 za« kona o oblastnih in sreskih samoupravah je kralj na predlog notranjega ministra Vukičeviča podpisal ukaz, s katerim se skličejo vse oblasti skupščine na redno za, sedanje dne 5. novembra. Ta ukaz je bil sporočen vsem oblastnim skupščinam. Stanovanjski zakon sprejet tudi v parlamentu Afront Glavne kontrole proti vladi. — Vladna večina je odklonila nujnost predloga o zunanjepolitičnem odboru. — Stanovanjski zakon je bil na popoldanski seji definitivno sprejet nlstrstvu za socijalno politiko je določenih 10 milijonov za posojila državnim uradnikom, ki hočejo zadati stanovanjske hiše. O svojem zakonskem načrtu je govoril le krat ko. Izjavil je, da je zakon le provteoren, a bil je potreben, ker stojimo tik pred zimo. Njegova glavna misel ie bila da prepreči deložacdje v tem neugodnem času. Zavrača očitke hišnih posestnikov, da ie zakon boljše viški. Za ministrom ie govoril St. Radič, kS je označil Gosar jev načrt za mrtvorojeno dete. Samostojni demokrat MIlan KostkS ki je prvič nastopil v skupščini, je izjavil, da ne more glasovati za ta zakon, ker v sedanjo reakcijonarno vlado ne more imeti zaupanja in ker je tudi zakonski predlog sam nezadovoljiv. Načrt pomeni samo proton giTa nje nevzdržnega stanja in sedanja vlada hoče rešitev tega važnega vprašania » naprtiti oni vladi, ki bo 1. maja 1928. Kako Beograd, 28. obtobra r. Današnja seja Narodne skupščine je bila mestoma zelo viharna, vladi sami pa je prinesla hud udarec s poročilom glavne računske kontrole, ki je odklonila vse kredite, ki jih je porabila Vukičevičeva vlada od razpusta Narodne skupščine pa do danes. Zanimiva je l^ila tudi razprava o predlogu g. Svetozara Pri-bičeviča glede osnovanja stalnega skupščinskega odbora za zunanje zadeve. Dasiravno je sam zunanji minister dr. Marinkovič prizna! upravičenost te zahteve, je vladna večina odklonila nujnost. Sejo je »tvoril predsednik ob 9-30. Po prečitanju zapisnika ie M skupščini sporočen sklep ministrskega sveta glede znižanja izvozne carine za volno, polvolneoe in jutine krpe in odpadke ter o znižanju uvozne carine na pluge in posamezne dele plugov. Prečitano je bilo tudi obširno poročilo o pregrupaciji občin. O zadevi bo podrobnejše razpravljal poseben odbor. Med splošno napetostjo je bilo nato pre- I žalostno je naše stanovanjsko vprašanje, se čitaoo poročilo Glavne računske kontrole, ki je s pridržkom odobrila kredite v znesku 16,200.000 Din za dovršitev poslopja za Narodno skupščino, odbila pa kredite za ministra brez portfelja g. Veljo Popoviča, vse kredite za skupščinske volitve dne 11. septembra, kredit za nakup 10 odstotkov delnic albanske emisijske banke, kredit za izplačilo dospelih anuitet državnih dolgov v Angliji in še celo vrsto manjših kreditov. Svoje sklepe utemeljuje Glavna kontrola s tem, da vsi ti krediti niso bili predvideni v budžetu. Poročilo je napravilo v vladnih krogih najmučnejši vtis. Predsednik je nato sporočil, da je minister pravde predložil Narodni skupščini osnutke zakonov o sodnikih, drž. pravdnikih kn odvetnikih ter čekovni ta menični zakon. Razpravo o nujnem predlogu glede zunanjepolitičnega odbora je uvedel g. Pribičevič kot predlagatelj. Naglašal je, da je že skrajni čas, da končno tudi naša Narodna skupščina izvoli tak odbor in si s tem omogoči kontrolo nad zunanjo politiko vlade. Svojčas so se tudi demokrati izjavili za osnovanje takega odbora. Važni dogodki zadnjih tednov za to potrebo še bolj dokazujejo. Jugoslavija je danes menda edina država v Evropi, ki je še brez parlamentarnega zunanjega odbora. Naša vlada celo šefom strank noče refe-rirati o zunanjepolitičnih dogodkih, ki zanimajo vso državo. Zunanji minister dr. Marinkovič je v svojem odgovoru priznal upravičenost zahtev g. Pribičeviča, vendar pa je odklanjal nujnost. češ, da bi tudi tak odbor ne tvoril zdravila za slabo zunanjo politiko. Pri glasovanju je vladna večina nujnost predloga res odkknrla. Nato je skupščina razpravljala o nujnem predlogu HSS glede prehrane pasivnih krajev. Predlog je utemeljil z obširnejšim govorom g. Predavec, podprla pa sta ga tudi poslanca Kokanovič (zemljoradnik) ta dr. Besa-rovič (SDS) Poljedelski minister je pristal na predlog in tudi na nujnost, ki je bila nato soglasno sprejeta. Končno je bila pre-čitana tudi zahteva ženske stranke glede ženske volilne pravice, nakar je skupščina prešla na dnevni red. Prva točka je bila volitev anketnega odbora za preiskavo volilnih nasilstev in zlorab v bihaSkem in banialuškem okrožju. V smislu predhodnega sporazuma so bili izvoljeni v odbor za NRS: dr. Stepo Koba-sica ta dr Branko Kaludjerič, za DZ dr. Behmen. za HSS dr. Šutej ter za SDS ta SZ Čeda Kokanovič. Odbor moTa v roku tTeh mesecev poročati Narodni skupščini o rezultatu preiskave. Nato se je pričela razprava o stanovanjskem zakonu. Poročevalec je preči tal samo osnutek zakona, nakar je bila seja zaključena in se je nadaljevala popoldne. Ponoldanska seja Popoldanska seja se ie pričela ob 16. in je začela razpravo o stanovanjskem zakonu. Debato je otvoril minister za socijalno politiko g. dr. Gosar, ki ie najprej navajal primere iz drugih držav: Dunajska občina je zgradila nad 25 tisoč stanovanj in s tem rešila svojo stanovanjsko krizo. Idealno W bilo, da bi si vsak zgTadil sam svoje stanovanje, da ne bi bil odvisen od hišnih posestnikov. Druga ideja za omiljenje tega vprašanja bi bila, da vsako podjetje gradi za svoje nameščence potrebna stanovanja. V ministrstvu se ie o tem razpravljalo. V mesecu novetrtbru se bo vršila anketa ta-teresiranlh krogov, zlasti zastopnikov velikih podjetij, delodajalcev in delavcev. Na podlagi te ankete bo predložil nato zakon o gfadbi stanovanj. Dr. Gosar je nato dokazoval, da je tudi naša dTŽava podpirala akcijo za gradbo stanovanj. Samo ministrstvo saobračaja je zgradilo v Beogradu 220 stanovanj. V mi- ! včdi iz tega, da stoji na naših progah še ( vedno na tisoče vagonov, v katerih stanu-j jejo ljudje. Kot primer, kako se je dTŽava malo brigala, da omili to vprašanje, navaja, da je minister saobračaja odklonil neki za-drugii v Murski Soboti prošnjo za cenejši prevoz gradbenega materijala. Ta odklonitev ie povzročila, da je zadruga prišla v največjo zadrego, ker je morala plačati več za prevoz, kakor ie veljal materija!. Predlaga, naj se zakonski načrt vrne odboru v svrho dopolnitve v smislu spreminjevalnih predlogov in naj se najkasneje v 48 urah zopet predloži skupščini. Govoril je še zastopnik hrvatske stranke prava dr. Ante Pavelič, kS je izkoristil to priliko da je podal v svojem in v Trumbiče-vem imenu hrvatsko državnopravno izjavo. Socialni demokrat Petejan, je kakor odboru predlagal, naj se stari stanovanjski zakon podaljša do 31. decembra 1930. Nato se je vršilo glasovanje' V načeta je glasovalo za zakon 170 poslancev, proti oa 75. V špecijalni debati sta govorila še dr. Maček in dr. Besarovič, nakar je bil zakon definitivno spreiet s 172 proti 77 glasovom. Ker so se šefi parlamentarnih skupin sporazumeli, naj se izvrši volitev po proporcu za odbor, ki bo obravnaval zakonski predlog za pomoč oškodovanih krajev, je brlov ta odbor izvoljenih 7 radikalov, 4 demokrati. 4 radičevci, 2 samostojna demokrata (Juraj Demefcrovič in dr. Besarovič) 2 klerikalca, 1 musliman in 1 zemljoradnik. S tem ie bil dnevni red izčrpan in seja zaklju čtna. Prihodnja seja jutri ob 9. dopoldne; dnevni red: razprava o obtožbi radičevcev proti g. Velji Vukičeviču. Italijanski klerikalci za fašizem Rim, 28. oktobra, o. Glasilo katoliškega centruma bivših popolarov, ki so prestopili v fašistično stranko, proslavlja danes v uvodniku obletnico fašistične zmage ta revolucije ter naglaša, da je Rim pozvan od Boga, da zavzame na svetu prvo mesto. Katoliški centrom je že od vsega začetka podpiral fašistični režim, ker je prepričan, da bo fašizem uresničil na nacijonalnem pol!u vesoljni nauk rimske cerkve. Končno naglaša glasilo fašističnih klerikalcev, da se morata obe oblasti, cerkvena in posvetna sporazumeti, da bosta to delo čim prej izvršili. Mussolinijeva poslanica črnosrajčmkom Rim, 28. oktobra o. *Foglio d' Ordtai« objavlja Mussolinijevo poslanico na črne srajce povodom proslave pete obletnice .pohoda na Rim. Mussolini pravi, da hoče fašizem proslaviti to obletnico z opozorit-vijo na javna dela, ki jih je fašizem izvršil v zadnjem letu. Ta proslava pa izpopolnjuje mobilizacijo oboroženih fašističnih legij: »svečanega svarilnega znamenja za vsakogar, ki bi koval blazni načrt, da zaustavi pohod fašizma«. Vodja fašistov povdarja, da se peto leto revolucije zaključuje z ogromno aktivo: zmagoslavno obrambo lire, z zakonom o najemninah, z objavo listine dela. Mussolini opozarja končno, da čakajo fašizem še iežke naloge, zato poziva črne srajce vseh starosti ta mladeniče, ki hrepenijo po bolj častnih preizkušnjah, naj vztrajajo popolnoma disciplinirani ta naj pripravljajo duhove za bodoče bitke. Poljska narodna obramba Varšava, 28. oktobra (be). Novi prora« čun predvideva 694 milijonov zlotov za narodno obrambo. Kitajska državljanska vojna Pektng, 28. oktobra (be). Severne kitaj« ske čete 80 po hudih bojih zavzele Čaučau. Hankov, 28. oktobra (be). Semkaj je pri« spelo 200 francoskih kolonij ahiih vojakov, da varujejo francosko koncesijo. Klerikalci v bolniški zavarovalnici Prva seja novoimenovanega ravnateljstva. — V predsedstvu so seveda sami klerikalci. — Protestne izjave neklerikalnih članov novega ravnateljstva. Kritičen položaj v Rumuniji Ministrski predsednik Bratianuo karolistični zaroti. — Zbornična večina za vlado. Za ministrskim predsednikom je vstal voditelj narodne kmečke stranke Maniu in izjavil, da je aretacija Manoilesca bila kršitev zakona, ker je v to pooblaščeno samo redn»t sodišče. Protestiral je tudi prati temu, da se postavi Manailescu pred vojno sodišče, in za-h.eval. da mu sodi civilno sodišče. Kar se tiče krone, je Maniu opozoril, da je princ Karel opetovano izjavil, da na prestol ne reilektira, če bi ga pa narod poklical nazaj, bi se temu klicu odzval. V odgovoru je ministrski predsednik Bra-tianu izjavil, da je bil akt od 4. Januarja popolnoma zakonit in da o tem, da bi princ Karel postal kralj, ne more biti nobenega govora, ker se do polnoletnosti kralja Mihaela pod vladanjem regentskega sveta usta va ne more izpremeniti. Ministrski predsednik je povdaril, da bodo tisti, ki izkušajo doseči izpremembe ustave, smatrani za revolucionarje in da se izpostavljajo najtežji kazni. Potem ko je govoril še notranji minister Ducas in nekaj drugih govornikov, je liberalni poslanec Sassu predlagal resolucijo, v kateri izjavlja zbornična večina, da bo vla do podpirala. Ta resolucija je bila sprejeta proti glasovom opozicije. Bukarešta, 28. oktobra, s. Na včerajnšji seji zbornice je podal ministrski predsednik Bratianu svoje napovedane izjave povodom afere Manoilesca. Izjavil je. da je bila odkrita akcija, naperjena proti nositelju krone, državnemu redu in javnemu miru. Kdor izkuša odstraniti krono, ta je sovražnik države. Sovražnik države pa je tudi tisti, ki hoče strgati krono z glave zakonitega suverena. Načela, ki tvorijo dinastifni temelj ustavne monarhije, ne dovoljujejo, da bi bila krona podvržena menjajoči se volji nekoga. Tisti, ki so z vdanostjo pokojnega velikega kralja podpirali v izpolnjevanju njegove misije, bogate na slavi, bodo tudi po njegovi smrti in z odkrito pijeteto spoštovali to, kar je vodilo kralja pri njegovi od-lcŠitvi o nasledstvu. Nad vsem pa nas navdaja čut dolžnosti, da ohranimo državni red, in pa zavest, da Rumunija nima izvoljenega vladarja in ga noče imeti. Vsak, ki izkuša z ljudskim glasovanjem, strankarskimi kombinacijami ali s kakšnimi drugimi sredstvi zakonito in definitivno postavljeno stanje razdreti, ta podvzema akcijo proti varnosti države, akcijo, ki pa se bo, kakor vsi tu doma kakor v inozemstvu dobro vedo. razbila na avtoriteti zakonov. ' Včeraj se je vršila prva seia od dr. Go-sarja imenovanega novega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovaHie delavcev v Ljubljani. Seje so se udeležili vsi novo-rmenovani člani, med katerimi so kakor znano samo trije ali štirje neklerikalci. Zastopnik socijalistov in g. Fran Kavčič sta podala izjave, v katerih protestirata proti načinu, kako je minister Gosar odstavil staro ki imenoval novo ravnateljstvo, in pioti temu, da niso bile razpisane volitve. Nato se je ravnateljstvo konstituiralo. Za predsednika je bil izvoljen g. Miha Krek, urednik »Slovenca«, za podpredsednika pa g. Anton Rojina, industrijalec in g. Srečko Žumer, stavec Katoliške tiskarne, vsi trije iz Ljubljane in vsi trije seveda pristaši SLS. Poleg njih sta bila v upravni odbor izvoljena še gg. dr. Adolf G o 1 i a, tajnik Zveze industrijcev v. Ljubljani, in g. Josip Ošlag, faktor Ljudske tiskarne v Mariboru; namestnika sta g. Vinko Res man, lesni trgovec v Radovljici in g. Ivan Gajšek tajnik klerikalne strokovne zveze v Ljubljani. V reutni odbor so izvoljeni kot člani gg. Ivan Ogrin, Franc Ravnikar, Andrej Semenič in Ivan Gajšek, kot namestniki pa gg. Jernej Ložar, Miloš Hohnjec, Josip Go-stinčaT in Srečko Žumer. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. Miha Rožanc, ravnatelj Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Izjava g. Kavčiča »Ugotavljam, da je bilo do sedaj poslujoče ravnateljstvo zakonito,- upravičeno poslovati, dokler se ne izvrše redne volitve, in vršiti posle do prve redne glavne skupščine. Razpust ravnateljstva bi bil zakonito utemeljen Ie, ako bi ta samoupravni organ postopal nezakonito ali na način, škodljiv zavarovanju. To se ni zgodilo, kar dokazuje predvsem dejstvo, da je v novo ravnateljstvo ponovno imenovan dosedanji predsednik ravnateljstva g. dr. Golia, ki v svoji osebi reprezentira zakonito ali nezakonito postopanje dosedanjega ravnateljstva. Zaupanje njemu, je pač zaupanje celemu dosedanjemu ravnateljstvu. Ako se je razpust kHub temu izvršil je jasno, da se je izvršil iz izrazitih političnih motivov brez najmanjše stvarne utemeljenosti. Izjavljam, da je pri imenovanju članov ravnateljstva podana zakonita dolžnost, da se imenujejo po zaslišanju interesentov. To zakonito dolžnost je g. minister soc. politike kršil. Zato se v novem ravnateljstvu ne morem smatrati kot zastopnik interesentov iz skupine delodajalcev in moram v pomanj kaniu tega zaupanja vsako odgovornost za delo svečano in obvezno odklanjati. V ravnateljstvu se bom omejil samo na ulrgo opazovalca. Smatram za žaljivo, da sem v ravnateljstvo imenovan brez zaslišanja interesentov varujem naj pa njihove koristi: dalie se izražam solidarnim z razrešenimi člani dosedanjega ravnateljstva, kateremu sem pri- Pustite gospodarstvo pri miru! Beograjski «Trgovinski Glasnik«, ki je politično gotovo mnogo bližje klerikalnim zaveznikom radikalom kakor pa SDS, pri« r.aša pod gornjim naslovom članek, ki iz« raža mnenje treznih srbskih gospodarskih krogov in pomenja najostrejšo obsodbo klerikalne korupcije in klerikalnega naši« lja na Zbornico TOI. Članek je tako ja« sen, da ne potrebuje nikakega komentarja, m se glasi: «Mi smo že neštetokrat pokazali na uni« čujoče delovanje onih strankarjev, katerim na tem svetu ni nič sveto in ki glfedajc vse skozi svoja motna strankarska očala. Pričakovali smo, da se bo pod pritiskom gospodarske javnosti in neodoljivih go« spodarskih činjenic ta praksa postopno opustila. To smo pričakovali tem bolj, ker daje v poslednjem času vsaka naša vlada svečane obljube, da se bo borila proti stran-karstvu v vseh javnih ustanovah. Da« našnja vlada je to načelo poudarjala moč* reje kakor katerakoli vlada prej. Name« sto pa, da gremo naprej k boljšemu, gre« mo nazaj k slabšemu. Obljuba in dana beseda menda ne pomenita mnogo pri na« ših politikih. Primer Zbornice za trgovino, obrt in in« dustrijo v Ljubljani, o katerem smo pred nekaj cfnevi prinesli kratko beležko, nam nudi v tem pogledu zelo žalosten mate« rijal. Ž« več let se nahaja ljubljanska zbor« Tvica v izrednem nelegalnem stanju. Že več let torej slovensko gospodarstvo nima svo« jega velevažnega legalnega zastopstva. V želji, da podvržejo vse svojim «najvišjim» interesom, interesom stTanke, so (klerikal« ci) sklenili, da tudi iz ljubljanske zborni, ce napravijo svoje strankarsko zaledje, iz« za katerega bo mogoče voditi vse mogoče strankarske račune in demagogijo s tem, da bodo ščitili svoje strankarje in jhn da« j ali privilegije ter da bodo preganjali svo« je strankarske protivnike. Mi se ne spuščamo v vprašanje, katera stranka je najprej začela uvajati strankar. stvo v to zbornico. (Storila je to SLS. v katere imenu je lani na znanem dom žil« skem shodu dr. Korošec proglasil tudi zbornico za «poIitikum» in prvi vrgel roka« vico nepolitičnim stanovskim gospodar« skim korporacijam v Sloveniji. Op. ured.) Mi nismo pristaši nobene stranke. Mi smo objektiven gospodarski list, ki vse pojave presoja t izključno gospodarskega staK« $ča. In kot taki smatramo za svojo dolž« nost. da opozorimo merodajne činitelje, predvsem ministra trgovine in industrije padal tudi sam, v tem smislu, da moje ponovno imenovanje ne more značiii zaupnice meni in nezaupnice razrešenim gospodom, ker naše delo je bilo solidarno. Tudi odklanjam, da bi se hotelo s ponovnim imenovanjem moje osebe prikriti, da novo ravnateljstvo ni izrazito enostransko politično. Globoko obžaluje', da se je pri imenovanju novega ravnateljstva omalovaževalo tudi številno moč in moč interesentov po .lokalnih in osebnih intencijah. Način imenovanja novega ravnateljstva in cela njegova sestava onemogočena stvarno delo v korist soc. zavarovanju in globoko obžalujem, da so se v delavsko zavarovanje na tako izrazit način zanesle s trafik a r-sko-politične tendence, obdane z visoko absolutno večino ene stranke. Izjava socijalistov Po nalogu Strokovne komisije in njej priključenih strokovnih organizacij vlagamo 1. proti imenovanju, 2. proti načinu imenovala in 3. proti sestavi novega ravnateljstva in nadzorstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev najostrejši protest. 2t ponovno je Strokovna komisija opozorila, da je pet let začasne uprave pri bolniških blagajnah dovolj in da je že skrajni čas, da se razpišejo volitve in izroče uprave bolniških blagajn izvoljenim zastopnikom. To so njeni delegati v začasnih upravah ponovno povdarili in le zaradi odklonilnega stališča ministrstva za socijalno politiko se volitve niso mogle izvršiti. Ako je prišlo sedaj mesto razpisa volitev do imenovanja novega ravnateljstva in nadzorstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, moremo iz tega sklepati upravičeno, da namerava ministrstvo volitve še dalie zavlačevati, proti čemur najostreje ugovaramo zahtevajoč, da se izroči uprava bolniških blagajn izvoljenim zastopnikom članstva. Novo ravnateljstvo in nadzorstvo ne predstavlja članstva niti v toliko kot prejšnje. ker ministrstvo pri tem imenovanju ni zaprosilo niti za predloge strokovnih organizacij. kar ie bilo dosedaj pri sličnih imenovanjih običajno. Organizacije Strokovne komisi'e je ministrstvo za socijalno politiko briskiralo z načinom sestave novega ravnateljstva in nadzorstva, pri kateri ni upoštevalo moči, ki jo preds+avliajo med delavstvom te organizacije. Kljub tem žalitvam, na katere bodo organizacije Strokovne komisije na primeren način odgovorile, bomo vršili nad delom večine novega ravnateljstva in nadzorstva v interesu zavarovancev ono kontrolo, ki nam bo še omogočena, ker se ne damo izriniti iz zavodov, ki so jih ustvarili predvsem napori organizacij one smeri, ki jo zastopa Strokovna komisija. Med tem bomo delali neumorno na to, da pride z volitvami zopet do besede članstvo samo. ki bo podalo dokaz, da sestava tega ravnateljstva in nadzorstva ne odgovarja volji članstva. r.a njihovo 'dolžnost: da napravi f o konec tem. strankarskim nasilsfvom. Organ SLS «Slovenec* od 20. t. m. tri« umfira, ker je volilni odbor, ki je, kakor _'e podoba, namenoma sestavljen stran, karsko, razveljavil na podlagi gotovih for. mainih malenkosti nasprotniško kandi« datsko listo (trgovsko) za volitve zbornic« nih članov, a je potrdil Irsto pristašev SLS. tako da je ta ostala edina kandidatna lista m jo torej smatrajo za soglasno izvoljeno. Zanimivo je pri tem pripomniti, da se je predsednik volilnega odbora, nezainteresi« ran pravnik, zavaroval proti temu odloku volilnega odbora. Toda to ne ovira stran« karjev. v tem primeru dr. Koroščevih pri« jateljev, da ne bi triumfirali nad »pora« zom» svojih strankarskih protivnikov. Stranka triumfira — gospodarstvo trpi škodo. Razmerje med našimi strankami in narodnim gospodarstvom je znatno po« slabšano. Poslabšali so ga naši strankarji, katerim je stranka vse. a v stranki seveda tudi njihov osebni interes, dočim je vse cstalo samo sredstvo za ustvarjanje teh malenkostnih, pa včasih tudi grdih intere« sov. Žalostnega stanja v ljubljanski zbornici so pa krivi tudi gospodarski krogi sami. Fozahili so, da je gospodarstvo izven strank in nad njimi, ali morda še točneje, cfa je gospodarstvo medstrankarska dome« na vseh strank, vsega naroda. Postavljanje strankarskih list za zbornične volitve pred' sisvlja hud greh proti narodnemu gos do. derstvu. Bistveni pogoj vsakega gospodar« skega napredka je. da gospodarstvo ostane samo gospodarstvo, daleč proč od vseh strankarskih intrig. Od merodajnih činiteljev pričakujemo, da bodo brez ozira na stranke, ki prideio tu v poštev, omogočili, da bo končno tudi ljubljanska zbornica postala polnopravna zastopnica narodnega gospodarstva v Slo« veniji, pa naj to prija vladajoči stranki ali ne.» Gosood zavarovalni svetnik Ali sme minister pri zavodih, podrejenih svojemu resoru, agitirati za poslovno zvezo z zavodi njegove stranke? Minister za socijalno politiko dr. Gosar, seveda SLS, je 5. oktobra 1937 poslal ravnateljstvu Središnjega ureda za osiguranje radnika (SUZOR) v Zagrebu uraden dopis iz svojega kabineta, lastnoročno podpisan: »Kakor sem obveščen, palača SUZORa in zdravilišče Klenovnik še nista zavarovana. Po mojem mnenju bi bilo primerno, če bi se zavarovanje teh objektov z vsetn inventarjem izročilo Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki ie docela domače In vodilno zavarovalno društvo. Za zavarovanje pri navedenem zavodu govori tudi činjenica, da je Slovenija pri objektih, Id naj se zavarujejo, udeležena z razmeroma največjim kapitalom. Prosim Vas, da temu vprašanju posvetite nekaj svoje posebne pozornosti in la poizkusite rešiti v omačenem pravcu. Z odličnim spoštovanjem, minister socijal-ne politike dr, Gosar i. r.< Morda bo g. ami s seboj pridejo na jasno in javno razložijo, kakšne obveznosti so pripravljeni sprejeti in katera sredstva rabijo, da prevzete dolžnosti tudi res izpolnijo. Od vlade se zahteva, da jamstvo, ki ga je dala za zapadno mejo Nemčije, na kateri je Anglija zainteresirana, razširi še na druge meje. Obenem naj bi Velika Britanija napravila korake za na-daljno razoroženje. Anglija mora po svoji zmožnosti v gotovih okoliščinah prisiliti napadalne države k miru, oziroma pomagati premagancem. Če pa se zahteva, da mora dati država vse svoje dohodke, življenje svojih državlja-nov in vse svoje lastne interese v službo korporaciji (t. j. Društvu narodov), ki bi morala poseči v sleherni konflikt, bi to bila obveznost, ki je nobena država ne bi mogla izpolniti. Anglija ie dala Svoj delež z garancijo, prevzeto v Locarnu. Sicer pa se trudi širiti s svojim vplivom duha sprave tudi v drugih deželah.« «Svetu ni prav nič pomagano s pretiranimi besedami, ki vzbujajo n.esmi-selne, neizpolnjive nade in s katerimi se izraža nesmiselna in brezobzirna graja, ki je nismo zaslužili.* Morda je Chamberlain s tem stavkom hotel obsoditi Lloyd Georgeovo gonjo za revizijo versajske pogodbe v prid Nemčiji in naglasiti, da se ne identificira s famozno madžarofilsko akcijo lorda Rothermerea. Najnovejši Chamberlainov govor priča da se angleška zunanja politika ne namerava odmakniti od svoje dosedanje linije. da noče prevzeti nobenega novega jamstva za mir v Evropi in na svetu, da pa tudi noče dajati potuhe elementom, ki sanjajo o uničenju veljavnih mirovnih pogodb in o nasilni izpre-1 membi obstoječih mej. Kulturna in gospodarska konvencija s Češkoslovaško Maribor, 37. oktobra Ob 9-letnici proslave češkoslovaškega osvebojenja in po ravno tako dolgem naporu za zbližanje našt države s Češkoslovaško ie umestno spregovoriti zopet besedo o kulturni in gospodarski konvenciji med obema prijateljskima državama, to tem bolj, ker se je pri nas ravnokar zapet sestal novi parlament. V času od 16. do 18. februarja t. 1. se ie mudila v Pragi močna delegacija naše Narodne skupščine, obstoječa iz reprezen-tantov posameznih skupin in strank. Gostoljubje, ki smo ga nudili par mesecev poprej češkim parlamentarcem na triumfalnem potovanju po Jugoslaviji, so Cehi v podesetorjeni meri vrnili našim ljudem meseca februarja. Niso pa ostali Čehoslovaki zgolj pri manifestacijah in luksurijoznih banketih, ampak so delegacijo tudi takoj pošteno vpregli in jo razdelili v kulturno in gospodarsko komisijo, v katerih so morali naši poslanci skupno s češkimi štiri dni temeljito razpravljati o materijalu, ki ga je predložila ČJliga.v Pragi. Vsi navdušeni tn polni hvale so se vrnili jugoslovenski poslanci nad delom, ki je doseglo tudi soglasno sprejete in podrobno izdelane reso* lucije v največje podrobnosti. Minuli pa so meseci, ne da bi se bil v smislu praških sklepov sploh konstituiral tozadevni odbor v naši Narodni skupščini, ali le malo približali uresničenju lepih in v obeh državah od cele javnosti navdušeno sprejetih praških resolucij. Praga je sicer dregala, urgirala, tudi domače lige so pozivale in rotile, a beograjska mašinerija se ni zganila. Skupščina je bila poprej razpu-ščena m sedaj je že zopet nova, pa ie vprašanje, če se bodo sedanji poslanci sploh čutili legitimirane, da nadaljujejo pri praških sklepih. V Pragi pa je že vse pripravljeno, čakajo samo, kaj poreče Beograd. V glavnih obrisih so izzveneli praški sklepi v naslednjem: Dobri kulturni odno-šaji med dvema narodoma olajšujejo in utrdijo vezi na vseh poljih ljudskega dela in je zato pottebno, da se duševne vezi med češkoslovaško republiko in Kraljevino SHS učvrstijo z vsemi možnimi sredstvi. Zato naj obe vladi dosežeta čim oižje zbližanje na polju osnovnega, srednjega strokovnega in vseučiliškega šolstva, narodne prosvete in javnega knjižničarstva, vede, literature, umetnosti, gledališča, so-cijatae skrbi dijaštva in to s sredstvi takšnih zavodov in korporacij. Za izvedbo teh ciljev naj postavita vladi Češkoslovaške re-piiriike in Kraljevine SHS v državni proračun resortttega ministrstva primerno vsoto, ki naj znaša vsakoletni minimum: za Češkoslovaško republiko minimum 600.000 Kč, za Kraljevino SHS pa odgovarjajočo protivrednost. Razen tega se morata obe vladi pobrigaiti za potrebno administracijo, da se bodo predlogi te resolucije pravilno izvršili. Vladi obeh držav pa naj tudi čim arej izrazita soglasje v izvajanju te resolucije v duhu podrobnih predlogov in želja, izraženih v delu komisije. Ravno tako je podrobno izdelala svoje predloge za zbližanje obeh držav medpar-lamentarna gospodarska komisija. Za utrditev trgovinskih stikov med obema državama je čim prej potrebno skleniti novo trgovinsko pogodbo z detajlno izdelanim tarifnim delom, v katerem bi bile čim najbolj znižane carinske postavke za glavne vrste blaga. Razen tega naj se sklenejo še posebni dogovori glede medsebojnega uvoza ali izvoza važnejših izdelkov. Posebno je to potrebno glede nakupovanja tebaka v Jugoslaviji za Češkoslovaško. Naj se z ozirom na narodno sorodnost prebivalstva obeh držav omogoči tudi čim največja udeleižba kapitala v podjetjih druge države, ki ne sme biti na noben načm ovirana. Ravno tako naj se ne otežuje delavcem uslužbenost v drugi državi. Za razvoj čim najboljših direktnih trgovskih stikov in v svrho izločenja tujih posredovalcev pa se naj organizirajo izvozne družbe in druge institucije, ki bi finančno omogočale medsebojno trgovanje. Za olajšanje trgovine z živino in mes. Izdelki je treba veterinarska konvencija. Potrebni so nadalje direktni železnični tarifi m važen direktni vodni promet po Dunavu Upravne in cirinske formalnosti treba unificirati in čim bolj poenostaviti. Viza naj odpadejo. Ob obletnici našega m češkega osvobo-jenja bj bilo želeti, da novi poslanci ju-goslovenske Narodne skupščine čim prej realizirajo gornje praške resolucije. Dr. Avg. Reisman. Naši Kraji in Velika tragedija življenja in ljubezni dveh mladih I udi Po burnih ljubezenskih avanturah je včeraj Ljubljančan Oskar Kastelic v Zagorju ustrelil svojo zaročenko, sebe pa močno ranil. Ljubljana, 28. oktobra. Danes zgodaj zjutraj se je odigrala v Toplicah poleg Zagorja ob Savi v znamenju ljubezni in ljubosumja grozotna tragedija. Nekako ob 5. zarana so počili v mali stranski sobi gostilne Kovač trije usodni streli, ki jih je oddal na svojo ljubljenko 23 letno kuharico Mirni Kleinovo ter nase 25 letni krojaški pomočnik Oskar Kastelic. stanujoč v Ljubljani na Vodnikovem trgu št. 4. Usodni streli so njo umorili, njega pa težko ranili. Kastelčevo življenje in ljubezen. Kastelic je mlad fant, po naravi fan-tast, vročekrvne narave, ki se je v življenju poskusil že v različnih poklicih. Ko je prišel iz ljudske šole, je stopil v gimnazijo, kjer je spočetka pridno študiral. Kmalu pa je jel pozabljati na učne knjige in je s čedalje večjo naslado prebiral razne pustolovske romane. Postal je skrajno malomaren dijak, na žalost profesorjev in staršev. V iz-pričevalih je nosil domov slabe rede in ob konferencah opomine. Fantu je vsekakor manjkalo trše vzgoje, ki je pri njem izostala, ker je bil oče v vojni . .. Končno je Kastelic po končani tretji šoli popustil študij in se po vrnitvi očeta od vojakov posvetil krojaški obrti. V očetovi delavnici. Mladi fant pa ni vdeval samo šivan-ke. marveč je z žejnimi pogledi in hle-pečimi očmi strmel v svet, v povojni direndaj, v tisto burno prekipevajoče življenje, ki je bilo za marsikoga tako privlačno, a obenem usodno. Takrat že se je nabral nezdravih vtisov, ki so ga zastrupili za vse življenje. Pred kakimi tremi leti je iskal karije-re v poklicu finančnega stražnika. Služil je dalje časa na Jesenicah. Kmalu pa je pričel popivati in krokati, česar posledica je bila odpust iz službe. Nekega dne se je pojavil s svojim kov-čegom zopet v Ljubljani na veliko za-prepaščenje matere in očeta, ki sta jela obupavati nad resnostjo svojega otroka. Oskar je ostal nekaj časa doma, kjer je pomalem šival ter pomagal oče- tu, dokler ni bil potrjen k vojakom. Pri-deljen je bil kraljevi gardi v Beogradu tu pa ga je lepega dne udaril konj in bil je zopet odposlan domov. Moral pa je še vedno k naborom, a je bil ponovno spoznan nesposobnim. Tudi sedaj je sem pa tja pomagal očetu v krojačnici; veliko pa je krokal ter se družil z lah-komišljenimi fanti. Med tem časom se je zagledal v Mimi Kleinovo, ki je bila tedaj uslužbena v Ljubljani v trgovini Vojka na Krekovem trgu. Mimi se je vozila vsak dan v Kranj, kjer ie stanovala pri svojem očetu, upokojenem železničarju ter mačehi. Oskar se je v lepo mladenko smrtno zaljubil in zdelo se je, da mu tudi ona vrača ljubezen. V tem času je Kastelic zopet večkrat uhajal od doma ter se vozil z ljubljenko v Kranj. Kljub temu. da sta se videla sleherni dan, pa sta si pisala tudi pisma in iz Kastelčevih. ki so shranjena doma še sedaj, je razvidno, da sta se pogovarjala tudi veliko o lepih oblekah . . . Nekoč je stopil Oskar^ celo k Miminim starišem ter jel pripo-x vedovati, da bo dekle poročil, ker mu bo oče kmalu prepustil obrt in lokal. Zahteval je od dekleta, da ostane doma, kar se je pozneje tudi zgodilo. Po nekaj tednih se je pri očetu Oskarja v Ljubljani pojavila mačeha njegovega dekleta ter ga povprašala, kaj je na stvari. Mojster je seveda razložil, da o nameravani ženitvi svojega sina ničesar ne ve ter da niti najmanj ne misli izročiti obrti nesolidnemu sinu. Ker se Mimi tudi ni kaj dobro razumela s starši, je takoj po prvem prepiru, ki je nastal zaradi tega pogovora njene mačehe z očetom Oskarja, odšla od doma. Oskar jo je pripeljal tedaj v Ljubljano na stanovanje svojega očeta, ki pa je tudi oba odslovil. Mimi je nato nekaj časa stanovala v Ljubljani pri tujih ljudeh, nakar sta oba pričela iskati službe. Mimi je bila zaposlena nekaj časa v Ljubljani, pa je zopet ostala brez službe, nakar je dobila zopet kje kako me- Fopolnoma novo Sijaj! R 52 najnovejših toalet! Prvič v Ljubljani! Razkošie! L ACE Grandijozna drama ljubez« ni polna razočaranj, preži« anj, prevar, pustolovščin in borbe. v glavni vlogi najelegant« nejša žena Pariza lughette Dullos in Leon Bary 'alača sijajnih zabav z ikolico bajnih vrtov. — ti ograj a rivijere v čaru lju« ->ezni tajinstvenega marki« — V sobi ljubimca. — zlet in preračunana nezgo« Ja. — Strašen vihar v pla« linah. — Noč med ranjen« in mrtveci. — Razgled m samostanski vrt.—Straš« ia avtomobilska nesreča. - Opomin. — Beg od mar« iiza temne preteklosti — Ljubimec najden na vrtu lapaden in razmesarjen od psov. — Mir v palači — Sreča in zadovoljstvo v sa« mostanu. — Balet. — Ru« ske in španske plesalke, Monte Carlo itd PBEMIJERA DANES 015: 4.. pol 6., pol 8. in 9. uri. — Pri vseh predstavah prvovrstni umetniški orkester. Pred prodaja vstopnic od 11. do 12. in od 3. dalje. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. sto in slednjič zopet ostala na cesti. Zadnje tedne je nastopila službo pri trgovcu Miheliču v Toplicah kot kuharica. Oskar se je vozil redno vsako nedeljo k njej v Zagorje, vendar se je zdelo, da se je Mimina ljubav napram njemu znatno ohladila. Rada ga je imela samo tedaj, kadar je prišel z denarjem, oziroma s tem ali onim kosom nove obleke. Oskar je to opazil in jele so se ga lotevati mračne misli. Doma je svojim sestricam opetovano naglasil. kako težko da živi in ob neki priliki je celo vzel v roke nož ter jel kazati, kako se bo usmrtil. V četrtek popoldne je njegov oče, brskajoč po omari, na svoje strašno za-prepaščenje opazil, da mu je iz predala izginila listnica z 10.500 Din gotovine, po večini tujega denarja ... Sin je odšel od doma že v sredo ponoči ter je vzel s seboj tildi nekaj prtljage. V Zagorju je bil tudi preteklo nedeljo ter naslednje dni, kjer je obiskal Mimi. ji prinesel razna darila "ter se vozil z njo v avtomobilu po kamniški okolici, v Kranju ter po Ljubljani. V četrtek sta se zaljubljenca ustavila z avtomobilom tudi v Lukovici v neki gostilni kjer ie bila Mimi izborno razpoložena. Okrog 18. sta se pripeljala v Zagorje do gostilne Miiller, kjer pa nista dobila prenočišča. Odpeljala sta se zatorej dalje v Toplice ter se tam ustavila v gostilni Kovač, ki jim pa tudi ni mogel dati prenočišča, ker je renoviral svoje lokale. Na ponovne prošnje jima je domači sin. prijatelj Oskarja, odstopil malo sobo. v kateri pa se je nahajal samo divan ter dva stola. Notri sta ostala sama vso noč. Kaj se ie tedaj godilo med njima, ostane tajnost. Zjutraj malo po peti uri sta se nenadoma začula dva strela, nakar ie kmalu sledil še tretji. Ko so stanovalci čuli strele, so takoj vdrli v sobo. Tu se jim je nudil grozen prizor. Dekle je ležalo na divanu mrtvo, pogodeno z dvema streloma v srce ter v desno stran senc. On je ležal poleg nje na tleh, trdno jo držeč za roko. krogla mu je prebila desno stran senčne kosti. Na krik ljudi so prihiteli tudi sosedje, ki so o strašnem dogodku poklicali ter obvestili zdravnika doktorja Zamika, ki se je takoj podvizal na lice mesta. Medtem so prihiteli v Kovačevo gostilno tudi zagorski orožniki. Zdravnik je mogel pri Kleinovi konstatirati samo smrt, dočim so na njegovo odredbo nezavestnega Kastelica takoj naložili na voz ter ga odpeljali na postajo, da ga od-premijo z vlakom v ljubljansko bolnico. Na kolodvoru se je Kastelic nenadoma zopet zavedel in, kakor da se ni nič zgodilo, zaprosil za cigareto, ki mu jo je zdravnik radevolje podaril. Ka-stelca so pripeljali v ljubljansko bolnico dopoldne okrog 10. ure, kjer je ponovno padel v nezavest, a se pozneje zopet toliko opomogel, da so ga za-mogli operirati. Na vprašanje policijskih organov, čemu je ustrelil dekleta, in hotel iti v smrt tudi sam, ni hotel dati nobenega odgovora . . . Njegovo stanje je vrlo težko, odstraniti so mu morali oko, vendar upajo zdravniki, da ga ohranijo, ako ne nastanejo komplikacije, pri življenju. V Kovačevo gostilno v Zagorju je došla popoldne sodna komisija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik dr. Troje iz Litije. V sobi so našli med Mimino zapuščino pet pisem, eno naslovljeno na starše v Kranj, druga pa brez naslovov. Ta pisma odpre preiskovalni sodnik šele jutri, ko bo pripeljan ves zapuščinski materijal na sodišče v Litijo. Kaj je bil neposredni vzrok tragediji, doslej še ni znano. Skoro gotovo pa je, da je do strašnega čina pritirala Ka-stelca ljubosumnost na eni strani, na drugi strani pa strah pred vojaško službo. Pri zadnjem naboru je bil namreč Kastelic zopet potrjen k vojakom ter bi se moral prihodnji torek odpeljati z drugimi naborniki v Prištino v Južni Srbiji. Da je bil napram dekletu zadnje čase precej masilen, dokazuje to, da se je v njeni družbi večkrat igrai s samokresom ter ob raznih prilikah tudi streljal v zrak. Policijski organi v Ljubljani so na njegovem stanovanju našli še en revolver, kar vsekakor kaže, da je obupani Kastelic gojil že delj čase temne naklepe. Več o tragediji bo morda pojasnila vsebina danes še zaprtih pisem, ki jih jutri odpre litijski preiskovalni sodnik dr. Troje. Uspešno zasledovanje vlomilca s policijskim psom Metlika, 28. oktobra Kakor smo včeraj poročali, je bil izvršen v Metliki na najprometnejšem kraju mesta drzen vlom v trgovino g. Ivana Malešiča. Po uradnih ugotovitvah so tatovi odnesli blaga v vrednosti 30.000 Din. Vlomi in tatvine zadnjih let so upravi-čevali sum, da se morajo vlomilci ta tatovi nahajati izven Metlike, da pa jim pri načrtih ta izvrševanju naklepov pomagajo domači zavezniki Kljub vestnemu zasledovanju in vsestranskemu raziskavanju pa se do sedaj ni posrečilo izslediti drzne tatinske družbe. Policijski pes na sledu. Po pravkar izvršenem drznem vlomu, ki je razburil vso Metliko, je prizadeti g. Ma-lešič. uvidevši težavni položaj, zaprosil iz Ljubljane detektiva ta policijskega psa. Policijska direkcija je želji ustregla. Z večernim vlakom ie v sredo iz Ljublijane dospel policijski agent ter pripeljal s seboj znanega policijskega psa imenovanega »Pego«. Zasledova rje se je takoj pričelo. V neposredni bližini pokopališča Sv. Roka se nahaja Ganglova pristava. Kakor je orožništvo že tekom dneva ugotovilo, so tatovi po izvršenem vlomu tukaj zavijali in urejali blago. Ko je -Pego« povohal pušče-ne ostanke, papir in vrvice, se je urno zasukal ta ubral pot po sledi na »majer« k hiši posestnika Zigona. kjer stanuje še dolgo osumljena zasebnica Marija L a s i č s svojim sinom Juretom »Pego« ie dovedel detektiva v hišo ter je na Lasičko trikrat zalajal . . . Da se nedvomno ugotovi, ali »Pego« vztraja na svoji sledi, so ga ponovno odvedli na pristavo in »Pego« je trikrat ponovil svoj manever. Pri Lasički so torej varnostni organi 'zvršili hišno preiskavo, vendar pa niso mogli iztakniti prav nič ukradenega blaga Zatorej tudi osumljeno Lasičko niso aretirali, čeprav je obnašanje policijskega psa učvrščavalo domnevo, da so se na »majerju« zbirali sumljivi elementi. Aretacija osumljencev. Naslednje jutro se je poskus s policijskim psom ponovil. »Pego« se zopet ni dal vleči za nos ta ie vztrajal na svoji sledi Osumljeni Lasički je torej bila napovedana aretacija Sfoa Jureta pa ni bilo doma ves dan, pač pa so ga aretirali zvečer. Ker je bilo po zasledovanju policijskega psa očitno, da so udeleženci vtoma blago odpeljali, se je orožništvo podalo na izsle-dovanie proti Netretiču ta Karlovcu. Policijskega psa niso vzeli s seboj in tako ie rezultat izsledovanja za enkrat ostal negativen. Zasliševanje matere in sina. V četrtek so orožniki zaslišali osumljeno Lasičko in sina Jureta. Oba sta sprva trdovratno tajila vsako krivdo Končno so ju ločili in začeli zasliševati posamič. Sin litre se je kmalu udal ter priznal svojo udeležbo pri vlomu. Zatrjuje, da je bil na straži, glede matere pa navaja, da je bila udeležena pri zavijanju ukradenega blaga na Gattiglovi pristavi lure je rudi izdal oba vlomilca, k1' sta . izvršila vlom Ln nato blago odpeljala Njuni imeni za enkrat čuvajo v tajnosti pričakovati pa je, da bosta tudi ona dva kmalu pod ključem. Prebivalstvo Metlike in okolice ie zadovoljno. da se je končno vendarle posrečilo izslediti drzno vlomilsko klapo, ki ima morda na vesti še več drugih ■ grehov iz zadnjih let Raziskovanje strašnega roparskega umora v Stari vasi Krško, 27. oktobra Prva preiskava o groznem roparskem umoru v Stari vasi pri Krškem je dovedla do aretacije osumljenci Stepančiča, ki je sosed pokojne Cecilije Ivačičeve, star 45 let, delavec po poklicu. Zaenkrat seveda ni mogoče navesti bistvenih razlogov, ki upravičujejo sum, da je Stepančič izvršil strašno dejanje gotove pa imajo orožniki Rekordni uspeh včerajšnje ga/a pre« mijere! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. utL »Tajnosti Orijenta" «Trgovina z devojkami» (Madchenhandel) Sodeluje atenska in carigrajska policija. Krasni naravni posnetki iz Budimpešte, Aten, Bospora, Cari« grada, Berlina. Telef. 2730. KINO «DVOR». nekaj dokazov, ker je bil Stepančič včeraj zjutraj že odgnan v zapore okrožnega sodišča v Celju. O razkritju umora so bili prvi obveščeni orožniki v Krškem, ki so se takoj podali na lice mesta ta ugotovili dejanski stan. Obenem pa ie bila alarmirana orož-niška stanica na Senovem pri Rajhenburgu. katere rajon obsega tudi Staro vas pri Vidmu. Preiskavo ie vodil komandir stanice, narednik g. Peter Košar.'Včeraj popoldne ie prišla v Staro vas tudi sodna komisija iz Brežic, ki je ugotovila naslednje podrobnosti: Zločincu so morale biti razmere v Ivači-čevi hiši dobro znane. Vedeti je moral, da 79letna vdova Ivačičeva sama prebiva v hiši ta da premore precej gotovine. Bržčas se je nadejal večjega plena, ker se je v ponedeljek v Vidmu vršil sejem ta je bilo v Ivačičevi gostilni precej gostov. Zatorej ie gotovo tudi bil izkupiček znaten. Gospa Ivačičeva je poleg prav lepega posestva gostilno vodila sama. trgovina pa je že nekaj časa opuščena, a oprema se še nahaja v lokalu Zločinec se je v pozni nočni uri prikradel do hiše, in sicer do zadnjih vrat, ki so bila zaklenjena. S sekiro je dvignil vrata s tečajev in se priplazi! do vrat. ki vodijo v spalnico gospodinje. Tu se je še odločneje poslužil sekire Udaril je po kljuki in ključavnici, da je zapah popustil. Nato Je zločinec izvršil svoje zverinsko dejanje. Zada! je pokojni Ceciliji Ivačičevi tri močne udarce s sekiro po glavi in ko je nesrečna žrtev gotovo že bila mrtva, še ern udarec po obrazu, da ji 'e zbil čeljust in povzročil rane tudi na vratu . . . Svoj plen je ropar pobral izpod zglavni-ce, kjer je pokojnica imela shranjenih okrog 4000 Din v banko/cih. Ni pa pobral hia-nilnih knjižic, ker so jih orožniki našli v neki omarici, a tudi ni iztaknil zlatega tn srebrnega denarja, ki ga je pokojnica čuvala v postelji pod slamnico. V jutru po umoru se je dekletu Francki, ki ie, kakor običaino, prišla po mleko, prvi pridružil osumljeni Stepančič. Ko ga je Francka pozvala, naj vendar gre z njo pogledat v hišo k;e je gospa Ivačičeva, se je obotavljal. Ko pa ie nato Francka odkrila strašni zločin, ie prvi hitel klicat sosede in se ie nato obnašal sumljivo. Detektiv, ki je prišel s policijskim psom iz Ljubljane, ni mogel uspešno vršiti izsledovanja, ker so bili pred njegovim prihodom zatrti vižni sledovi, kar ie pri velikem razburjenju, ki ga je povzročilo razkritje strašnega zločina, razumljivo. Osumljenega Stepančiča so orožniki včeraj popoldne odgnali na stanico na Senovem, kjer ga je zasliševal komandir g. Košar, z današnjim jutranjim vlakom pa so ga eskor-tirali v Celje, kjer bo nadaljno besedo vodil preiskovaln-' sodnik. Pokojna Cecilija Ivačičeva leži doma na mrtvaškem odru. Pogreb se bo vršil jutri, v soboto Od blizu in daleč prihajajo ljudje kropit nesrečno pokojnico, ki je vse-naokrog uživala veliko spoštovanje ter sedaj v svooi čestiti starosti postala žrtev tako strašnega zločina. Kulturni pregled Ljubljanska drama Sobota, 29.: Hlapec Jernej. D. Nedelja, 30.: ob 15. uri popoldne Vrt Eden Izven. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Ljubljanska opera Sobota, 29.: Trubadur. A. Nedelja, 30.: Zaljubljen v tri oranže. Izv. Ponedeljek, 31. Zaprto. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 30. okt.: «Lokalna železnica«. Go« stovanje v sokolskem domu na Viču. Mariborsko gledališče Sobota, 29.: «Traviata*>. A. Kuponi. Nedelja, 30.: ob 20. uri «Čardaška knegi« nja». Kuponi. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Celjsko gledališče Nedelja, 30.: ob 15.30 »Mogočni prstan», ljudska predstava. Sreda. 2. nov. ob 20. uri: Mlinar in nje« gova hči.» Premijera. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo dne 30. t. m. se poje v operi zvečer ob pol 8. Prokofjevo delo: cZaljub-lien v tri oranže>, ki je doseglo pri premije ri in reprizi časten uspeh. Drama igra po- poldne ob 3. zabavni . Tudi ob tej priliki ji je kritika izrekla obilo priznanja Tako je n. pr. pisal v eObzorus znani skla datelj Lujo Šafranek - Kavič: cMlada domača sopranistka Zinka Vilfan - Kune se je že afirmirala pri publiki in kritiki s svojimi močnimi uspehi, ki jih je imela dosihdob v koncertni dvorani. Ponovni uspeh pri ue-deljski matineji bo opozoril merodajne čini-telje našega gledališča na ta izraziti talent, ki po svojih dosedanjih pevsko - kulturnih iu vnanjih kvalitetah obeta zelo mnogo in je že sedaj na dokaj visoki razvojni stopnji.* cJutarnji listi je poročal, da je bila pevka zaradi svojega blestečega glasovnega mate rijala, temperamenta in čuvstvenega podajanja deležna spontanega ogromnega aplavza in je morala na odločno zahtevo številnega občinstva še dodati nekaj točk. Tudi eci alno obutev pri špecijalni izdelovalec! športnih čevljev J. Braier L'ub liana Bren štev. 1. u— Zdravi in bolni naj pijejo brezalkoholne sokove, posebno sok iz jabolk, ki ie tekoče sadie. Kdor take sokove pije, pije samo zdravje. Dobi se vsaka množina v Sokolskem domu, restavracija »Tabor«. 1605 u— Tatvina cvetlic Žena vlakovodie Mar gareta Ravnik, stanujoča na Selu št. 7 je prijavila, da ji je v noči na 27. t. m. neznan ieradovič potrgal z vrta pri Predovičevi hiši več različnih cvetlic, vrednih okrog 100 dinarjev. Iz Cel ja e— Klerikalci v celjski okoliški občini so si vendar v laseh. Kakor smo že poročali, so klerikalci za občinske volitve v celjsko okoliško občino vložili dve kandidatni listi. Lista SLS je namenjena meščanom, Slovenske kmečke zveze pa kmečkemu prebivalstvu. Bili smo prepričani, da so sestavili dve listi bolj zaradi tega, da bi nalovili na nji med manj zavednimi volilci kolikor mogoče mnogo glasov. Kakor pa izvemo sedaj od zanesljive strani, sta bili vloženi dve listi zaradi tega, ker vlada proti nekaterim voditeljem in med klerikalnimi voditelji samimi v celjski okolici velik odpor, oziroma nesoglasje. Ker se med seboj niso mogli sporazumeti, so vložili dve listi. Naravno je. da jim tudi volilci ne morejo izkazati svojega zaupanja, ampak bodo raje oddali svoje kroglice za »Združeno slovensko gospodarsko listo«, na kateri so kandidati vseh naprednih slovenskih strank. V občin-k: svet ne spadajo klerikalni politični prepirljive!, ampak mirni in za gospodarski napredek občine vneti ljudje. e_ Koncert «KoIa» v Celju. V nedeljo 6. novembra ob 15.30 se bo vrši' v veliki dvo rani Celiskega doma koncert velikega pevskega zbora društva »Kolo« iz Zagreba. Predvajal se bo veliki Fr. Širolinov orato-rii »Život i spomen slavnih učitelja sv. bra-če Cirila i Metodija, apostola slavenskih« pod vodstvom g. Srečka Kumerja, ki je isti zbor vodil tudi o priliki mednarodne mnzi-kalne razstave v Frankfurtu. Vstopnice se dobe v predproda.ii pri tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju. e— Celjsko mestno gledališče. Na Vernih duš dan 2. novembra ob 20. uri se bo igrala na celjskem gledališkem odru Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Predstava je izven abonementa. Igro je zrežira! ravnatelj g. Valo Bratina ter igral tudi glavno vlogo mlinarja Črnota. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Regulacija Hudln;e. Glede Hudinje je sklical sreski poglavar celjski že tri ankete. Na zadnji anketi se je definitivno določil kliuč, po katerem bodo prispevali k regulaciji zasebniki in korporacije. Te ankete se je udeležil tudi zastopnik oblastnega odbora g. inž. Fišer. Na podlagi njegovega referata je dovolil oblastni odbor za izvedbo regulacije Hudinje znesek 150.000 Din Celokupni stroški bodo znašali okrog 1 miliion dinarjev. Pričakovati je, da se bodo po odobritvi načrtov po oblastnem hidrotehničnem oddelku takoi razpisala regulacijska dela in da bo Hudinja v najkrajšem času regulirana e— Že zopet tatvina kolesa. Tatvine koles so zadnjih 14 dni v Cel'u tako rekoč n* dnevnem redu. Skorai gotovo jih izvršuje organizirana tatinska tolpa. V četrtek 27. t m. ob 16.30 je nekdo ukradel g. Leopoldu Inkretu iz veže v Razlagovi ulici št. 1 črno pleskano kolo znamke »Ipak« v vrednosti 1500 Din. Iz MaHbora a— Žalosten konec tožbe temešvarske nune. Mariborski katoliški listi so pred meseci z velikim zadoščenjem na dolgo in široko pisali o tožbi temešvarske nune Gott-friede Frank proti novinarju Erženu. Po daršem tiskovnem postopanju radi klevete v članku zaradi katerega se je čutila nuna Gottfieda Frank žaljeno, pa je okrožno sodišče tožbo temešvarske nune zavrnilo in jo obsodilo tudi v plačilo stroškov. Sodni sklep, s katerim so bili stroški Gottfriede Frank naloženi v znesku nad 700 Din ie že davno pravomočen, nuna bi morala stroške že tudi poravnati, toda sedaj ni o Gottfriedi Frank iz Tidisoare ne duha, ne sluha. Njen zastopnik sam ie rekel, da jo bo treba eksek virati. In tako bo torej v bližnjih dneh obiskal temešvarski samostan eksekutor. ■ a— Počasdmo žrtve padlih in umrlih vojakov! Na mariborskem mestnem pokopališču na Pobrež:u spi več tisoč vojakov vseh narodnosti. Ker jim je daleč domovina ter ne bo njihovih svojcev, da bi jim okrasili grobove in prižgali lučke, si je Udruženje vojnih invalidov v Mariboru vzelo nalogo in skrb, da primerno uredi in okrasi zapuščene vojaške grobove. Ureditev s pomočjo vojaštva in delavcev mestne občine lepo napreduje ter bo te dni končano. V spomin padlim žrtvam se bodo tudi prižgale svečke in v znak časti položili venci. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru se tem potom obrača na meščanstvo In prebivalstvo mesta Maribora in okolice z vljudno prošnjo: Tudi vi storite dolžnost in ne klite na praznik Vseh svetih prazni mimo mize, ki bo postavljena pri vhodu na pokopališču! Vsaj z majhnim zneskom prostovoljno prispevajte za kritje ureditve vojaškega pokopališča! a— En dinar za oblekco, en dinar za srajčko, en dinar za čeveljčke revnemu otroku! Prosimo, da ne odrečete tega daru, ko Vas Prosi zanj v obliki prostega znaka: Podporno društvo za revne učence. a_ Uspeh mariborskih Igralcev. Poroči-čila zagrebških listov o gostovanju Mariborčanov v zagrebški opereti z »Ba.iadero« so polna hvale in priznanja. Posebno pov-darjajo kriti vzgojno delo kapelnika AndTO Mitroviča, ki je z mariborskim ansamblom tudi v Zagrebu vodil predstavo »Bajadere«. a— Program koncerta v parku 30. t. m.: 1.) Sousa; Hail tho the Bride, 2.) Linke: overtura iz operete »Lisistrata«, 3.) Ganne: Les Houssardes, 4.) Meyerbeer: fantazija iz opere »Hugenoti«, 5.) Raha: Venec slovenskih pesmi, 6.) Muhvi-č: Slovenac. Srb i Hrvat. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo dne 4. novembra ob IS. v čitalnici »Študijske knjižnice« svoj letni redni občni zbor. a— K samomoru lesnega trgovca Fr. Gasparija. Tvrdka Gaspari, Faninger & Comp v Mariboru nas naproša za objavo naslednjega pojasnila: Tvrdka in tudi njen družabnik g. Karel Gaspari, brat pokojnika, nista bila s pokojnim Fr. Gasparijem v ni-kakih trgovskih ali materijelnih zvezah. a— Novosti v Ljudski knjižnici. Pretekli teden ie dobila »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu zopet nad 50 novih knjig iz vezave, ki so se med tem že vpisale in so čitateljem na razpolago. Zadnji čas se iz-posojevalci zanimajo posebno za spise češkega pisatel'a Haška o »Vojaku Švejku«, ki jih je nabavila knjižnica v češčini in r.em škem prevodu v več izvodih. a— Poneverba na pošti. Včeraj je bil obsojen pri okrožnem sodišču pogodbeni poštar T. G. ker je na neki pošti v mariborski okolici poneveril znesek 3742 Din, katere bi bil moral izplačati nekemu invalidu. Senat ie obsojenemu prisodil 7 mesecev težke ječe. Obtoženec se je zagovarjal, da je bržčas izplača! denar kaki drugi osebi, kar pa mu sodišče ni verjelo. Isti poštar je tudi zgubil večjo vsoto denarja, ko io je nesel iz urada na svoje stanovanje. Prizadetim bo morala povrniti škodo, ki znaša skupno and 10.000 Din, poštna direkcija. Mariborski občinski svet Maribor, 28. oktobra. Za današnjo sejo občinskega sveta je vla dalo med občinstvom veliko zanimanje. Galerija je bila nabito polna. Ljudje so deloma pričakovali, da bo to zadnja seja občinskega sveta pred volitvami in da bo prišlo do kakih zanimive>ših političnih kontraverz Največjo privlačnost pa ie tvorila razprava o dodelitvi stanovanj v novih mestnih hišah. Vendar pa galerija tokrat ni prišla na svoj račun Seja ie potekla povsem mirno, a o dodelitvi stanovanj občinski svet v javni seji ni razpravljal. Zupan je otvoril sejo ob 17.25 in prečital več interpelacij socialističnega kluba ter na nje kratko odgovoril. Med drugim je župan poročal, da bo mestna občina prevzela od državnega erarja staTO dravsko vojašnico in jo preuredila za zasilna stanovanja. Za adaptrt^-ša dela le občinski svet dovolil kredit v znesku 200.000 Din. Za pravni odsek ie poročal dr. Juvan. Občinski svet je zavrnil več pritožb. Ker potrebuje dečje zavetišče prostor kjer je sedal igrišče SK Rapida, za razširjenje svojih prostorov, je občinski svet sklenil, da plača društvu 15.000 Din odškodnine v svrho ureditve novega igrišča pri kadetnici. Na tozadevne prošnje je občinski svet več trgovcem znižal kazen zaradi neplačane to-vornine od 20 kratnega na 5 kratni znesek. Nadalje ie poročal, da prevzame mestna občina od države del tržaške ceste in jo primerno uredi. Za gradbeni odsek je poročal dr. Kac. Trgovcu Zlahtiču je bilo izdano dovoljenje za zgraditev bencinske črpalke na Grajskem trgu. Živahna debata se je razvila glede oddaje mestnih del. Socialisti so zahtevali, da stavi mestna občina pri oddaji svojih del pogoj, da morajo podjetniki zaposliti izključno le domače, mariborske delavce. -Po daljši debati je bil sprejet sklep, da mestna občina podjetnikom to nasvetuje ker jih k temu ne more prisiliti. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da se izvede kanalizacija meljskega predmestja ne glede na generalni kanalizacijski načrt. Do malega incidenta je prišlo, ko ie občinski svetnik Bahun stavil županu vprašanje, kaj je s proračunom. Dr. Leskovar ie odgovoril, da se proračun že sestavlja, da pa to ovirajo šolski odbori, ki še niso predložili svojih zahtev. Med temi je tudi socija-list g. Grčar. V svrho regulacije Vrbanove ulice se podere hiša št. 30. Kavarni Jadran se načeloma dovoli razširjenje terase na Aleksandrovi cesti. Za trgovinski odsek je poročal občinski svetnik g. Weixl. Več prošenj za podelitev koncesij je bilo odklon'enih. Glasbeni Matici je bila dovoljena koncesija za koncertni biro. E. Vodopivcu pa za informacijski biro. Obrtni zadrugi mesarjev je bilo na tozadevno prošnjo izdano dovoljenje, da uvede poleg dosedanjih živinskih se;mov trdi sejem vsak peti torek v mesecu, če-ima mesec pet torkov. Proti sklepu občinskega sveta glede premestitve mesarjev s Koroške ceste na novi del Glavnega trga, so se me'arji pritožili. Zato je občinski svet sklenil, da se premestijo stojnice špe-hariev na vojašniski trg Ker ima klavnica letos že nad 200.000 Din deficita, ie občinski svet sklenil povišanje klavniških pristojbin, in sicer za govejo živino in konje od 25. na 50, za teleta od 6 na 12. za ovce in malo živino pa od 2 na 6 Din po komadu Ob 19.25 'e bila javna seja zaključena, nakar ie sledila še tajna seja. Lepa proslava češkoslovaškega narodnega praznika Ljubljana, 28. oktobra. Povodom češkoslovaškega praznika se je vršila dopoldne na konzulatu slavnostna recepcija. Čestitke je sprejemal g. konzul dr. František Resi. Čestitat š so prišli predstavitelji oblasti, organizacij ter številni privatniki. Gratulantom so bila na razpolago, razna okrepčila, stregle pa so dame v slikoviti češkoslov. narodni noši. Ob 20. uri se je zbrala v dvojrani Fil-harmorrične družbe (kino Matice) izbrana družba prijateljev Češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti. Častno je bila zastopana tukajšnja češka kolonija, j Opazili smo tudi zastopnike oblasti in ; raznih korporacij. ki so bili navzoči j tudi pri dopoldanski recepciji. Slavnost- j no akademijo je otvoril s kratkim na- j govorom konzul g. dr. Resi, nakar je ; češki učitelj g. Votava vzorno dekla- ; miral zanosilo pesem Lukavskega «Po- | zdrav bratrstvi Česko-Jihoslovanske-ga», ki nas poziva k slogi in vzajemnosti. Namesto odsotnega predsednika Jč. lige g. dr. Krameria je g. prof. doktor Ivan Lah v lepo zasnovanem govoru očrtal pomen 28. oktobra za Čeho-slovake in Jugoslovene. Govornik je posebno oovdarjal dve važni nalogi, ki družita Čehoslovake in Jugoslovene k skupnemu delu: obrambo malih narodov pred imperijalizmom velikih narodov in izvrševanje slovanske kulturne misije v Evropi. Nato so sledile glasbene točke, ki so jih izvajali gojenci konzervatorija gospodične B. Novakovičeva, Marta Valjalo in Ljudmila Vedralova ter gospod Karel Rupl. Vsi so bili deležni priznanja in spontanega aplavza; dame so dobile tudi šopke. Na programu so bile same češke skladbe: Suk-Ondri-ček, Smetana, Dvorak in Novak. PO slavnostni akademiji se je razvila v restavraciji «Zvezda» neprisiljena prijateljska zabava. Raskoljnikov (Prihodnji filmski spored ZKD) V soboto in nedeljo, dne 29. in 30. t. m. predvaja ZKD v prostorih kina Matice film »Ra-skoljnikov«, M je posnet po znamenitem romanu velikega ruskega mojstra F. M. Dostojevskega. Roman sam je preveden tudi v slovenščino ter je pod naslovom »Zločin in kazen« poznan vsakemu inteligentu. Kratka vsebina je naslednja: Ruski študent Raskoljnikov, ki je živel v Petrogradu v največji bedi. je napisal razpravo o zločinu. Ustvaril si je tendenco, da je dovoljeno človeku ubiti svojega bližnjega, če je to nujno potrebno. Prežet te bolne ideje ubije Raskoljnikov staro gospodinjo, pri kateri je na stanovanju. V trenotku, ko je brskal po sobi starke, plane v sobo nepričakovano nečakinja gospodinje Liza in Raskoljnikov v strahu, da ga ta ne izda, spravi tudi njo s sveta. Z dvema tako težkima zločinoma na vesti blodi po ■sveta brez miru in pokoja. Nikjer ne najde tolažbe in neprestano ga preganjajo grozne mtike pekoče vesti. Končno spozna mlado deklico Sonjo, se zaljubi v njo, ker nade v njej sorodno dušo; njej zaupa vso svojo bol ter išče pri njej olajšave. Sonja, ki vidi njegovo trpljenje, ga pripravi do tega, da se sam javi pravici in da s pokoro iza svotj težki greh doseže svoj dušni mir. V filmu nastopajo kot igralci člani moskovskega hudožestv enega teatra; imena, kakor Germanova, Pavlov itd. nam jamčijo za umetniško kvaliteto tega filma. ZKD predvaja ta film v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob običajnih urah. Občinstvo naj si vstopnice čim prej preskrbi, ker se spored predvalja le prt treh predstavah. Cene običajne od 2 do 8 "Din za sedež. Misterijozna smrt kmečke žene s tragičnimi posledicami Pretresljiva drama razruvanega rodbinskega življenja. Litija, 28. oktobra iVoeraj popoldne je prejelo tukajšne sodišče opozorilo, da je pod zelo čudnimi okol ščinamd preminula 381efcna žena Frančiška Bnatun iz Goliš v kresniški občini. Župnik ie sicer izvršil tže vse cerkvene obrede, po-kopat pa je sorodniki niso dali in so zahtevali, da nepristranska komisija ugotovi vzroke njene smrti. Pokojna Frančiška je bila po izpovedbi sosedov nekoliko udarna pijači, kar je seveda motilo odnošaje z njenim možem. Tako tudi usodnega dne. Pred odhodom na poljsko delo je sledil kratek prepirček in njen mož je odšel zadnji iz hiše. Proti večeru pa je prišel k teti ma obisk mali Tonček. Našel je teto v čudnem položaju, nepremično ležečo na skrinji. Teta se ni na njegove klice nič odzvala in s strahom je mali dečko uvidel, da v teti Francki ni več življenja. Stekel ie na polje in poklical strica. Tud mož je z grozo opazil, da je njegova žena mrtva. Pokop bi se izvršil nemoteno, da niso, kakor omenjeno, zahtevali njeni sorodniki natančnega ogleda. Dogodek je postal še misteirijozinejši, ko je mož pokoj-nice nenadoma m neznanokam izginil in ga kljub vsem poizvedovanjem do danes še niso našli. Zdravniška tevidna komisija pa je pri obdukciji dognala, da je bil vzrok nenadne smrti pokojne Frančiške otrpnjenje srca, kar se lahko smatra za posledico no-toričnega uživanja alkohola. ZaTadi natančnejše ugotovitve se bo želodčna vsebina kemično preiskala, da se dožene, da-li ni morda Frančiška povžila kaj takega, kar bi bil neposredni povod za njeno naglo smrt. Sicer ni bilo na truplu nikakih ran ali drugih znakov nasilne smrti. Zakaj je prav za prav fziginil Bratun, še ini popolnoma pojasnjeno. O nJem je znano, da so mu vsa vojna leta, ki jih je preživel baš v najsprednejših strelskih jarkih, ruinl-rala živce. Ni izključeno, da Je nanj vplival žalostni dogodek tako, da se je ustrašil suma ta obdolžitve, da je on kriv ženine smrti. Saj je tudi na sestri izginulega Bra-tuna učinkoval dogodek tako razburljivo, da se Je revici nekoliko ontračll um ter Je na progi med Kresnicami in Lazami klečala na tračnicah ter molila telegrafski drog. Zamaknjena je revica preslišala ropot prihajajočega vlaka, ki jo je pograbil in ji odrezal nogo. Skrajno zapletena zadeva vzbuja .po vsej Savski dolini senzacijo tn najživahnejše komentarje. Bestijalen zločin treh fantov v savski soteski Trbovlje, 27. oktobra Na progi med Trbovljami in Hrastnikom se je odigral nečuven zločin. V ozki soteski, skozi katero vodi le železniška -proga Ob strugi Save, ni nikjer hiše, vendar pa se ljudje iz krajev izven soteske poslužujejo male poti ob progi. V tej samotni soteski so trije mladeniči v starosti 20 do 22 let srečali neko kmečko mladenko in jo zlorabili. Kakor obsedeni od zlobe so mladi zločinci nato zahtevali od svoje žrtve, da skoči v valove Save, ki je tam prav deroča in vrtinčasta. Deklica se je seveda obupno branila skoku v pogubo. Zato sta jo pograbila dva napadalca ta Jo res brez sence usmiljenja popadla ta treščila v vodo. Nesrečno dekle je izginilo v valovih. Na nasprotni strani Save se je ob tem času slučajno nahajala neka kmetica, ki je opazovala zločinsko početje. Pohitela je do orožnikov, ki so se takoj podali na lov za zločinci in Jih zares tudi kmalu zajeli teir Jih oddali v sodne zapore v Laškem. O strašnem zločinu, ki razburja prebivalstvo, bomo še poročali, čim se ugotovijo nekatere važne podrobnosti. Dekletovega trupla še niso našli. Iz Litije i_ prosiva češkega in našega narodnega osvobojenja. Prosvetni odbor Sokolskega društva priredi v proslavo našega in če* škega narodnega osvobojenja svečano pro« slavo v nedeljo ob 20. v Sokolskem domu. O zgodovinskih dogodkih ob času razpada Avstrije in o ostalih zgodovinskih trenot« kih spregovori br. prosvetar. Tenor zagreb« ške opere g. Konstantin Ilič«Rožko zapoje nato več jugoslovenskih in slovanskih pe« smi, nakar predava o temi: «Naše pesmi so izraz enotne narodne duše«. Po odmoru slede svetovnoznane operetne in operne arije, narodna igra in končno prosta za« bava. Na patrijotično prireditev opozarja« mo vso narodnozavedno občinstvo. i— Koncert z- naše malčke. Predvčerajš« njim je priredil operni tenorist g. Konstan« tin Ilič«Rožko iz Zagreba zelo zanimiv koncert za malčke osnovne šolo. Po izčrp« nem predavanju o bistvu jugoslovenske narodne pesmi je zapel pesmi iz Slovenije, Medjimurja, Bosne ta Srbije. Navrgel je tudi nekaj čeških pesmi. V nedeljo se isti program na splošno željo ponovi. Iz Kranja r— Proračun cestnega odbora. V dneh cd 30. oktobra do 12. novembra bo razpo« ložen v pisarni mestne občine proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1918. r— Važno za gozdne posestnike. Župan« stvo občine Sv. Jošt prične 2. novembra s popravo gozdnih potov v okolišu Velike in Male Besnice. Vsi zainteresirani gozdni posestniki, ki so dolžni prispevati k po« pravi gozdnih potov, lahko prispevajo z delom ali vožnjo. r— Pričetek sezone plesnih vaj. Kakor kažejo priprave v raznih organizacijah, bo letošnja sezona plesnih šol zelo bogata in pestra. Kot prva otvori v nedeljo ob 20. uri v Narodnem domu svojo plesno šolo demokratska mladinska organizacija «Edi« nost». Svoje plesne vaje pripravljajo še tr« govski nastavljenci, Gledališki oder in Francoski krožek. r— Kino v Narodnem domu predvaja v soboto ob 17.30 in 20.30 ter v nedeljo ob 13.30, 19.30 in 21. uri «Valčkov čar», šest dejanj po istoimenski opereti O. Straussa. r— « Mlinar in njegova hii.» V nedeljo ob 16. in v ponedeljek ob 20. vprizori Gle« dališki oder popularno žaloigro «MIinar ta njegova hči». Na predstavo v nedeljo opo« zarjam o zlasti okoliško prebivalstvo. t—Če se ženske stepe Jo... Predsanoč« njem je nek? delavka počakala na mostu svojo konkurent in jo v ljubezni in jo uda« rila s steklenico po glavi. Napadenka je dobila težje poškodbe in se je morala za« teči k zdravniku. Zadevo raziskujejo orož: " . t— Modistka iz Ljubljane posluje v ne« deljo 30. in v ponedeljek 31. okt. v re« stavraciji Forte. 1615 t— Stanovanjska beda. Bliža se zhna in dan na dan se oglašajo ljudje v občinski pisarni ter prosijo, naj jim občina preskrbi stanovanja. Do sedaj so stanovali ti ljudje v raznih barakah in šupah, sedaj na zimo pa so prisiljeni, da si poiščejo toplejša sta« novanja. Privatnih stanovanj v Trbovljah ni, dasiravno se še precej zida. Sedanji ob« činski zastop ima v svojem prograffiu tudi zidanje stanovanjskih hiš. Nekaj se je v tem oziru že storilo, vendar vse sku« paj še daleč ne ustreza potrebam. Občina mora vstrajati pri svojem programu, ker je to njena socijalna naloga in dolžnost! Ne sme se ustaviti pri največjem davko« plačevaku. ki itak vedno protestira! Mi vsi smo davkoplačevalci ta vsak plačuje po svojih premoženjskih razmerah! Jasno je, da manjši davkoplačevalec veliko težje rosi davčna bremena kot veliki. In vendar manjši davkoplačevalci nikdar ne prote« stirajo! t— Zikovci v Trbovljah. Kakor čujemo, prirede Zikovci svoj koncert tudi v Trbov« Ijah. Program koncerta bomo v kratkem objavili. t— Sestanek rezervnih oficirjev. Redni mesečni sestanek rezervnih oficirjev se bo wšil v sredo 2. novembra v rudniški re« stavraciji ob običajnem času. t— Streljačka družina je priredila pre« teklo sredo pevič strelske vaje. Vsi člani ss obvešajo. da bodo redne strelske vaje vsako sredo ob 19. uri na kegljišču pri Forteju. Predlog o začasni davčni reformi Načrt Hnančnegla ministra je za Slovenijo in za vse prečanske kraje nesprejemljiv, ker prinaša mesto znžanja novo povišanje davkov. Beograd, 27. oktobra, p. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je poslal ministrskemu svetu projekt uredbe o spremembi in dopolnitvah zakona o posrednih in neposrednih davkih. Predlog se glasi: Predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah v zakonu in predpisih e posrednih in neposrednih davkih, i. Davek od osebe, ki se plača v Srbiji in Črni gori od vsake glave po 6 Din in na vsak dinar neposrednega davka po 5 par, se ukine. 2. Celokupna dosedanja doklada v višini 158 in pol % na neposredni davek v Srbiji in Črni gori, se zaokroži na 150 %. 3. Ukine se davek na vrednost na zemljišča v Bosni in Hercegovini s tem, da se bo plačeval za pašnike desetinski pavšal v višini dosedanjega davka in dodatka, t. j. po 6 % od katastralne vrednosti pašnika. 4. Ukine se tecivarina II. razreda v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini. 5. Splošni dohodninski in vojni dodatek v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini se združujeta v skupni redni dodatek, ln sicer: a) za davek na zemljišče, razredni hišni davek, rudarski davek, tecivarlno III. razreda in dodatek na obresti in rente s 100 %; b) za davek družb, ki so dolžne javno polagati račune, z 90 %, in c) za davke na hišno najemnino s 30 %. 6. Razredni hišni davek v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini se bo odmerjal po naslednji skupni lestvici: I. razred: 1 prostor za stanovanje, davek 8 Din; II. razred: 2 prostora 24 Din; III. razred: 3 prostori 40 Din; IV. razred: 4—5 prostorov 80 Din; V. razred: 5—7 prostorov 144 Din; VI. razred: 8—9 prostorov 216 Din; VIL razred: 10—11 prostorov 296 Din; VIII. razred: 12—13 prostorov 884 Din, IX. razred: 14—15 prostorov «0 Din; X. razred: 16 in več prostorov 40 Din za vsak nadalini prostor. Kolibe t Sloveniji in Dalmaciji nehajo biti davčni predmeti. 7. Ukine se odstavek 7. in 8. f 100 zakona o osebnih davkih ▼ Sloveniji in Dalmaciji, ki določata 2 %. oziroma 4 % davek na izplačane dividende preko 10 %, odnosno 15 %. 8. Pooblašča se minister tinanc, da spoji postavke osnovnih davkov in rednih dodatkov, t cilju razbremenitve daven« administracije, r odgovarjajoče skupne postavke. Kot redni dodatki se smatrajo vsi državni dodatki na neposredne davke razen izrednega invalidskega davka in vojnice. Postavke dodatkov samoupravnih teles se bodo toliko reducirale, da dajo isti uspeh na višji baii davka in rednega dodatka, kakor na bazi samega davka. 9. Ukine se progresivni dodatek na dohodnino od 15 % do 12 % v Hrvatski, Slavoniji, Vojvodini, Sloveniji in Dalmaciji, dosedanja progresivna lestvica za dohodnine pa se v teh oblasteh nadomesti s to - le skupno lestvico: Skupni čisti dohodek davek v dinarjih 6.000 do 6.500 180 6.500 „ 7.000 206 7.000 7.500 7.500 „ 8.000 8.000 „ 8.500 8.500 „ 9.000 9.000 „ 9.500 9.500 „ 10X100 10.000 „ 11.000 11.000 „ 12.000 12.000 „ 13.000 13.000 „ 14.000 14.000 „ 15.000 15.000 „ 16.000 16.000 „ 17.000 17.000 „ 19.000 19.000 „ 21.000 21.000 ,, 23.000 23.000 „ 25.000 25.000 „ 27.000 27.000 „ 29.000 £9.000 „ 31.000 31.000 „ 33.000 33.000 „ 36.000 36.000 „ 39.000 39.000 „ 42.000 42.000 „ 45.000 45.000 „ 48.000 48.000 „ 51.000 51.000 „ 55.000 55.000 „ 59.000 59.000 „ 63.000 63.000 „ «7.000 67.000 „ 71.000 71.000 „ 75.000 75.000 „ 80.000 80.000 „ 85.000 85.000 „ 90.000 90.000 „ 95.000 95.000 „ 100.000 270 304 3«) 378 418 460 528 600 678 759 840 928 1.020 1.178 1.344 1.518 1.700 1.890 2.088 2.294 2.508 2.808 8.510 3.864 4.230 4.608 4.998 5.862 5.929 6.489 7.202 7.810 8.400 9.120 10.620 11.400 Nadaljnje stopnje preko 100.000 Din dohodkov se po večni« jo po 5000 Din. a davki po 800 Din. tako da znaša davek ia 200.000 Din dohodkov 27.400 Din: pri dohodkih preko 200.000 Din pa se dvieajo stopnje po 10.000 Din. • davki po 880 Din. V primeru, da se obdavčujejo dohodki do 6000 Din, se gibljejo stopnje na naslednji način: na dohodke: preko 5500 Din do 6000 Din 159.50 Din: 5000 do 5500 Din 140 Din: 4500 — 5000 Din 121.50 Din: 4000 — 4500 Din 104 Din: 3500 — 4000 Din 87.50 Din; *000 - 2500 Din 72 Din; 2500 - 2000 Din 57.50 Din: 2000—1.500 Din 44 Din; 1500 do 1000 Din 31.50 Din; 1000 — 500 Din 20 Din; nadaljnje stopnje se nato zmanjšujejo po 100 Din. a davki po 1.70 Din. 10. Dosedanji invalidski davek in vojno • komorski dodatek se spajajo v invalidski in vojno - komorski dodatek Invalidski in vojno - komorski dodatek se bo v bodoče odmerjal in plačeval skupno po skupni lanskoletni vsoti neposrednih davkov in dodatkov, in sicer bo znašal: ako vsota ni večja kakor Din Din (t 20 18 50 3« 100 72 200 111 300 186 5 v metrib LjuDl Jana [ 704 3a 100 mirno Man boi . . , 7r>7 9 u-o 7/ NW 8 Zagreb . , , , 3. '69 0 7-0 100 mirno Beograd . • . |7h92 12-0 78 mirno Sara levo . . , ! 771-8 5-0 82 ml.no Skoplje . . , . 770-0 9-0 >•6 mirno Dubrovnik , . 7b70 16-0 4 i mimo Split .... ? 7H7-7 150 58 NE 2 Pr.h« 765-1 12-0 — S 2 megla megla 2 0 4 0 0 7 Solnce vzhaja ob 6.32, zahaja ob 16-55, Luna vzhaja ob 9.17, zahaja ob 18.19. Najvišja temperaturi danes v Ljubljani 16.8 C, najnižja 3.6 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, toplo. < Trfašfea vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 10 do 16 stopinj. Morje mirno. o ■SS p Padavine Vrsta ' « mm do J. 01» ŠIŠKA. Sokolsko društvo v Šiški priredi 5 novembra svoj prvi • družabni večer. Vršil se bo v novem salami gostilne ge. Antonije Kefršič. Sodeluje salonski orkester narodne železnščarske godbe »Sloga«. Recitacije, ples in drugo. Vstop prost! Člani in prijatelji »Sokola« v Šiški se vabijo, da se prireditve udeleže RAKA PRI KRŠKEM. Pred kratkim so se vršile občinske volitve ža občino Raka. Vložene so bile tri kandidatne liste: Prva lista; »Gospodarska stranka« (združena SDS in SKS) je dobila 210 glasov in 12 odbornikov; druga: »Neodvisna kmetijska stranka« (sestavljena samo lz treh vasi) je dobila 54 glasov in 3 odbornike; tretja; »Kmetska zveza« (t. j. oficijelno klerikalna) pa je dobila 180 glasov in 10 odbornikov. Raka je zopet pokazala, da . Je napredna. Tukajšnji klerikalci, ki so bili še od 11. septembra pijani svoje zmage, so bili y omotici do nedelje zvečer. Po preštetju kroglic so se šele zavedli, kje da so. BiH so sigurni da to not zopet zmagajo, kar spričuje dejstvo, da je g. župnik kandidiral na 11 mestu, ker ie pa Sedaj propadel, so pa ostali odborniki očividno zelo pobiti, ker ne bodo i mil i prvaka. Klerikalni štab, ojaoen z nekaterimi odpadoiki od papred-ne stranke, je delal račun brez krčmarja. Nič več kot 3—5 odbornikov so nam ob-Ijubovali, dft bo »dobila »Gospodarska stranka«. Delali so na vse načine, da bi bila naša lista razveljavljena, a ker se jim ni posrečilo, so begali nekatere naše kandidate in res so štirje sedli na njihov Iim in preklicali svoje podpise ter nato. delali za klerikalno stranko. Sram jih bodi* 'Vse skupaj ni nič pomagalo, četudi je g. župnik zadnji teden hodil od vasi do vasi in agitiral. Zadnjo nedeljo je imel v cerkvi političen govor, tako da se je vse zgražalo/ Razen, tega je za klejftkalc^ brusil pete. neki naš. odpadnik,-ki se! je še na dan volitev kot novopečen klerikalec bahal, kako da nič ne veruje. Vendar smo mi s presedlanjem tega človeka le pridobili, nasprotniki pa izgubili in je tudi on pripomogel s svojo klerikalno agitacijo, da smo mi še lepše zmagali in da je Raka izbrisala madež od zadnjič ter zopet postala napredna in neodvisna Raka. DOL. LOGATEC. Sokolski oder v Dol. Logatcu se je začel z novo vnemo pripravljati za zimsko sezono. Danes, v soboto ob 20. in v nedeljo ob 17 vprizori otvoritveno predstavo »Mariia Tudor«, dramo v 3. dejanjih. Dobro zasedene vloge po prvovrstnih diletantskih. močeh ter spretna režija jamčijo za dober potek igre. Novo ozadje, ki ga je izdelal specijaluo za to predstavo br. Primic, ter izpopolnjene kulise bodo vsekakor nekaj novega za naše občinstvo. Vabimo prijatelje Sokola, da se te predstave v polnem številu udeleže ter s tem pokažejo, da cenijo delo in trud naših vrlih dilefantov. LJUTOMER. V nedeljo zvečer je zlobna roka zapalila nekdanji hlev za drž. žrebce. last g. Strasserja. Nesreča je hotela, da nova motorna brizgalna ni takoj funkcionirala, za kar pa ne gre zmerjati naše požarne brambe. Takih defektov ni moči popolnoma odpraviti. Zgoreia je popolnoma streha hleva, razen tega mnogo slame in sena. Razno blago, ki ga je imel trgovec g. Škrlec tam shranjenega — zadnja leta je hlev služil kot skladišče — pa je pokvarila voda. Ga. Strasser ln Škrlec sta precej prizadeta, ker zavarovalnina ne krije škode. — Po mestu se širi novica, da se pripravlja za občinske volitve lista »starega Lotmerka«. Na to listo hočejo klerikalci zvabiti vse tiste, ki nočejo očitno ua-njihovo stran, predvsem nekatere Nemce. Nadejamo, se. da bodo Ljutomerčani spregledali klerikalne načrte in ne bodo podpisali in podpirali liste, ki naj pomaga klerikalcem. Brezdvoni-no je že sedal da dobe napredne stranke pretežno večino mandatov , In po tem se je treba ravnati! — Cerkveno-konkurenčni odbor je razposlal plačilne naloge za- stavbo župnijskih hlevov. Pri " tem predpisu pa je ves predpi snepravileo. Opozarjamo vse prizadete, naj se pritožijo! Vsem soradn kom, prijateljem in znancem globoko užaloščeni sporočamo, da je gospod . ! Franc Gaspari trgovec z lesom dne 26 t. m. nenadoma oiem n« PoEreb nepozabnega pokojni kase c vršil danes '24 oktobra y Kailtivcu V Karlovcu, 28. oktobra 192/. Žalujoči ostali. Bron poseboega obvestila JUNIPER tf Trgovci zahtevajte engroa con«. zeleno francosko žganje z brinjevim eks« traktom je najboljše sredstvo proti revma« tizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod« čnim boleznim, itd. Dobi se .v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini. Glavna nioga AGENTURA »JUNIPER« Celje, Gosposka ulica $t. 26 Vitomir Dolinšek Naznanilo. Poleg že 20 letne gostilničarske obrti sem ustanovil v doleniskem dtlu mesta tudi kav a r n o v zato odrejenem lokalu, katerega otvorim v soboto dne 29. oktobra t I. Potrudil se bom p t. goste postreči z. najboljš mi gork mi >n hladnimi okrepčih, ter si prizadeval nuditi. vse po najsoltdnejših cenah. Se priporočam Fran Kavčič, Privoz štev. 4 (Prule). TOVARNIŠKO ni "AUGO priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJ KREGAJ ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje., Zahtevajte cenik OIOIOIOIOIOIOI0IQIOIOIOIOIOIO J? pri trgovcih najboljše uvedenega, iščejo za ljubljansko oblast U velike domače tovarne. ■ Q Ponudbe tfaj vpošljejo samo prvovrstni refloktanti z vetrn letno prakso in prima referencam na naslov: »Aloma Company, 0 anončna reklamna družba Ljubljana, pod šifro »2710c. ■ ■ oioioioiaioioioioioioioioioic Zahvala. Po nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega soproga oziroma predobrega očeta, tasta, gospoda Karola Fliseka izrekamo vsem, k' so z nami v težkih urah sočustvovali najorisrčneišo zahvalo. Posebej se zahval m emo vsem sorodnikom prijateljem, znancem in ostalim, ki so nepozabnega pokojnika v tako obiiem številu spremili k večnemu počitku. Zagorje ob Savi, dne 27. oktobra 1927. Žalujoči rodbini Flisek — Češcut. t Potrtim srcem javljamo sorodnikom in vsem, ki so jo poznali, tužno vest, da je naša ljubljena in dobra hčerka, sestra, vnukinja in nečakinja, gospodična MAKSA BENEDIK danes, dne 28. oktobra, po težkem trpljenju v najlepši živ-ljenski dobi preminula. Pogreb drage in nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 30. oktobra ob 2. uri popoldne ir mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico ohranimo v trajnem spominu. V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1927. Rodbine Benedik in Bajlelj. Opozorilo! Obveščava cenjene od emalce tvrdke P etri 6 Se C o. v Ljubljani da ne bova priznali kupčij, obveznosti in dogovorov, ki j'h sklene gospa Mrmi (Marija) Petričeva za navedeno družbo Amali(a Zorčlč, Terezija Dolar. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniui Vsled preureditve mojega obrata z eletrifinim tokom prodajam sledeče predmete: 1 lokomobila (Heinrich Lanz) HP, 10 Atra., v obratu 4 leta 1 bencinski motor S HP, (Langen & Woif), 1 dynamo*stroJf 220 volt, 19 5 KAV, 85 Amp., i , 220 v.,14-5 HP 12 KW, 54 5 Amp., 1 „ .110 volt, 8 KW, 43-5 Amp z akumulatorsko baterijo Tudor J 5, 2 elektromotorja 4 HP, 2 elektromotorja 47* HP, 3 8 KW, 18 4 Amp, 2 elektromotorja 1'/2 HP, 4-a KW, 6-15 Amp., 1 elektromotor 12 HP, 45 5 Amp. Vsi navedeni stroji so v najboljšem stanju. Točne informacije daje lastnik: JOSIP 0ENKO, tovarnar, Murska Sobota (Prekmurje) mnmnnmnpoanr Pisalne ln šivalne stroje, kolesa, otroške vozičke itd. lahko kupite na obroke ako Se poslužite novega kreditnega sistema 1087 -a ki ga je upelja'a . KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV Prospekti in pogoji interesemom z. z o. z v pisarni na razpolago. V Ljub jani, Seienburgova ul. 7/1- V globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri soprog, oče, brat in svak, gospod Josip Pavlič železniški nradnlk v Ljubljani v petek dne 28 t. m. po kralki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. oktobra ob pol 5. uri pop iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2S oMobra 1927. Žalujoči ostali. I t ilciini pogrebni tar«l. Potrti globoke žalosti sporočamo pretužno vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila našo dobro mamo, staro mamo, sestro, teto, svakinjo m taščo, gospo posestnico in tovarnsrioo dne 28. t. m. po dolgem munepolnem trpljenju, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 9. zjutraj iz hiše žalosti Seničica št. 18 Medvode, na farno pokopališče v Preski. Seni6ica>Ljubljana, dne 28. oktobra 1927. Guetl, Srečko, Rafko, poštni uradnik, sinovi; Marlčka, hči; Anica roj. Marinček, Lojzka ,o Kere, snahi In oatalo aorodstvo C. Phillips Oppenheimt 11 Milijonar brez denarja Bliss je zavrgel dogorelo užigalico in je stopil iz hiše. »Največji čudak je, kar sera jih kdaj poznal,« je odgovoril. »Lahko noč!« Možiček se ni dal odgnati. »Kakšen poklic neki ima?« je vprašal prežeče. Bliss se je obotavljal. »Nu, saj menda ni skrivnost,« je dejal čez čas. »Ljubitelj ptic je.« »Lju--bitelj česa?« ..»Ljubitelj ptic. V svoji sobi ima papigo, več kanarčkov in tri srake in knjigo piše o življenju ptičev.« Mali mož je nezaupno ošinil spremljevalca z očmi. »Gotovo ima veliko posetov, kaj?« »Da, ker kupuje istorije o pticah. Ljudje mu prinašajo zgodbice, in če jih lahko porabi za svojo knjigo, jih plača.« Rdečelični obraz je vzdrgetal od zadržanega smeha. »Ne grajam vas. Da sem na vašem mestu, bi ravnal enako, samo da ne bi bil tako spreten, kakor ste vi. Nu, prijatelj mladi, ali bi se branili novčanice za deset funtov? In požirek pijače bi se nama tudi prilegel!« jc dodal videč, da sta prispela do gostilne. »Prav,« je rekel Bliss in je odrinil vrata. »Toda plačnik sem jaz. Vi ste se že dovolj s smotko oškodovali« »Nocoj sem jaz gostitelj,« je vztrajal oni. »Naročim si whisky s sodo — kaj pa vi? Sediva k tejle mizi« »Meni tudi whisky s sodo. A zdaj mi pojasnite, kako ste mislili tisto zastran desetih funtov!« Mali se je nagnil preko mize. »Moje ime je Johnson.« »Moje — Bliiss. Drago mi je, da vas spoznam.« »Prihraniva si uvod in govoriva o poslu! Uslužben sem v zasebni detektivski pisarni. Podatke o delovanju Mr. Gockerilla plačujemo v gotovem denarju.« Bliss je naglo odrinil kozarec. »Whisky s sodo vas stane šest penijev, srnotka pa najbrže tri. Po tem takem ste vrgli devet penijev v vodo. Lahko noč!« Bliss je stopa na ulico in je krenil domov. Možička ni videl več, toda misel nanj mu ni dala spati. Drugo jutro je šel h Cockerillu. »Imate ii trenutek časa, gospod?« Ptičeslovec je strahoma dvignil glavo. Najprej se je ozrl po ptičih. »Ali se je Tommyju kaj zgodilo? Snoči je bil videti nekam potrt.« »Ptiči so visi zdravi in dobre volje. Tommy sedi zunaj na mojem stolu.« »Kaj je tedaj?« »Nekdo me je snoči ustavil; povabil me je na whisky in mi je dal smotko. Izkazalo se je, da je zasebni detektiv. Hotel je zvedeti, s čim se ukvarjate.« Cockerill je dobrohotno pokimal, toda bister opazovalec ne bi bil mogel prezreti čudnega izraza, ki mu je preletel obličje. »Kaj ste mu povedali?« je vprašal tiho. »Pripovedoval sem mu o ptičih. Mislil je, da ga hočem speljati za nos. Nato mi je ponudil deset funtov.« »In vi?« »Voščil sem mu lahko noč in sem šel domov.« Cockerill je sedel več minut, ne da bi se ganil. Pred njim so ležali kupi praznega in potipkanega papirja ter več zvezkov enciklopedije o ptičih. »Hvala vam, Bliss.« je rekel naposled. »Vidim, da ste NasvaJLo, m, vsa- dopisa., Lčoiorjt, tnalih, oglasov, jv poslati, na, OgLasnuod, cLalak ■ZJITO,', J[jubyanxh. PrvJcnuTva+.Ja2. it. z^gi m 2 ffs l M^nnsfi V J t, prtstojbisLa. jt, uparla, ti obanasn. t tuuočtlom,. st, • ovn oglasi, a* prvobaM? čekovni, račun, polhu. (ra. tul/iu* CfuhlfOAa.st H.&43.. JLah, oglasi, ki, sluHjo u posredovalne in, soajal, | ImmJam,, dopisovanja, uo oglasu Irgourki&a, ali na, tiasruutA, občuisloa,. vsaka, bas&da, pas~. - Naj ■ mklanuuuga. zsuLcaja, -. vsaka bastdasdtn, r-. - Naj' manjši, zrL&sak Vin, 5—. Pristojbina, za, fifrv Vinj-. 1 nanj/i zntstk Vin, w-~ Pristojbina, ta, iifro Vu, J--, služabnik, kakršnega potrebujem. Zvišam vam plačo za pet šilingov na teden. Idite zdaj, rad bi dovršil to poglavje.« A kmalu so Gockerilla spet motili Visok mož prijetne vnanjosti je prihitel po stopnicah, skakaje kar preko dveh namah. Bliss se je vzdignil s svojega stola. »Verner — Harry Verner,« se je predstavil tujec. »Rad bi govoril z gospodom Cockerillom.« Bliss je javil prišlečevo ime. Cockerill je vstal, držeč konce prstov še na tipkah pisalnega stroja. »Gospoda Vernerja ne sprejmem,« je odločil. »Rad bi videl, ali me sprejme ali ne!« je srdito vzkliknil mladi mož. Pahnil je Blissa s poti in je planil v sobo. Cockerill ga je z blago nejevoljo pogledal skozi svoje zlate naočnike. »Bliss,« je dejal, «slišali ste moje povelje. Spravite tega človeka iz sobe!« Bliss je storil, kar je mogel, toda naletel je na nepravega. Trenutek po svojem drznem poizkusu se je začudeno pobiral iz kota za vrati. Baš ko je hotel hrabro obnoviti naskok, mu je Cockerill mahnil z roko, naj odneha. Vrnil se je na svoje običajno mesto in mladi mož je z molčečim gnevom sedel zraven njega. »Le pustite ga, Bliss,« je zagodrnjal ptičeslovec. »Če je že tukaj, hočem tudi slišati, kaj mi pove. Stopite venkaj in počakajte.« Bliss se je umaknil; skoro četrt ure je minilo, preden se je nedobrodošli gost spet pojavil. Z očmi strmečimi v praznoto je odšel mimo Blissa kakor človek, ki hodi v snu. Niti ni bilo več sledu o pravkaršnjem ogorčenju, niti ni bil podoben pripovedovalcu zgodb o ptičih. V sobi je spet peketal Cockerillov pisalni stroj. Blissa je zdajci obšlo, kakor da se plete okoli njega in njegovega gospodarja mreža zloveščih skrivnosti. »A denar je vendarle dober,« je zamrmral sam pri sebi, »in tretji teden bo kmalu pri kraju.« Vsako soboto in nedeljo domače mesene in krvave klobase ter prvovrstno Portugalko in gtajerska vina toči gostilna . 33941 Krojaškega vajenca i 7. Ljubljane ali bližnje okolice sprejmem takoj. — Naslov pove oglas, oddelek « Jutra*. Učenca s primerno šolsko izobrazbo. močnega, dobrega ra-eunarja takoj sprejmem. — Naslov pri podružnici Jutra v Celju. Železniški uradnik umirovljen, išče službo knjigovodje ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2. Ž.». 33971 Prešivalka čevljarske stroke, z večletno prakso, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena šteparica«. Trg. pomočnik modne, galanterij, in konfekcijske stroke, z znanjem slovenskega, srbohrvatske-ga in nemškega jezika žeU premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 33751 Učenka ki se je učila leta v trgovini, poštena in pridna, išče nadaljevanje s 15. novembrom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 33917 Mesar, vajenca v starosti do 15 let. sprejme Jože Podlosar. mesar, Trbovlje. 33849 INOZEMSKE tvornice sprejntjo dobro twc tei eg-i ii 3 okrajnega zastopnika Pon' tihe c ef ifocami na RAD O info ma-cionl bio ->o'ir,tca, po štaiis i (r- lit ac br 48. Zastopnika prvovrstnega in agilnega, trgovsko naobraženega, za dobro idoč modni predmet sprejme za mesto Ljubljana iu okolico domače podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro »Dober zaslužek«. 33636 Čevljarski mojster prevzame v delo zgornje dele. ai blago. Ponudbe pod .Pošteno delo* na oglasni oddelek pod »Miren 101«. 33952 Sobico s celodnevno hrano iščem ia takoj. Dopise pod šifro »Snažno« na oglasni oddelek »Jutra«. 33945 2 gospodični sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33929 Preprosto sobo čisto, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33911 Opremljeno sobo lepo in z električno lučjo oddam s 1. novembrom 2 gospodičnama ali gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33973 Sobo opremljeno, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33967 Sobo za 1, ozir. 2 gospoda, s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Taioj 1». 2 gospodični sprejme v vso oskrbo Andlovic, Domobranska c. St. 23. 33926 Gospoda sprejmem na stanovanje in dobro srbsko hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33872 □ LJ □ čez zimo, če kupite najtrpežnejšo obutev, ki zdrži do- O p kazano delj časa kakor vsaka druga tovar. obutev. § | TO SO SLOVITI »D0K0« - ČEVLJI, katere naj □ □ vsakdo, ki je primoran štediti, kupuje. p R Dobijo se samo v trgovini »DOKOc, IV. CARMAN, tj P Ljubljana. Prešernova ulica 9, dvorišče. □ ^ n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnrn-innnnnni Čisto sobo lepo, s parketi in elektriko, z lepim, posebnim vhodom, v visokem pritličju oddam s 1. novembrom distingvi-ranemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku »Jutra: 33999 Solnčno sobo lepo, s separiranim vhodom, električno razsvetljavo in po dogovoru s hrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33944 ■i i: u Gospode ali gdč. sprejmem na najboljšo hrano po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33632 S 50—120.000 Din pristopim k podjetju z obrestmi ali sodelovanjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vknjižba na prvo mesto«. 33830 m Kateri satrejši, dobro situirani gospod bi bil pripravljen podpirati mlado damo pri iz-šolanju. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra: pod »Podpora«. Bogata gospodična mlada, želi znanja z boljšim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Crnolaska 22». 33913 Veletrgovec in posestnik iz ugledne podeželske rodbine, značajen in neoporečne preteklosti, želi poročiti damo pod 30 let, istih lastnosti. Francoske. event. italijanske konverzacije zmožne imajo prednost. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesela bodočnost«. 33787 Priženitev se nudi ajjilnemu trgovcu s premoženjem, ne pod 30 let staremu, k trgovini s posestvom na deželi. Točne pdatke o osebi s sliko naj se pošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Svoj dom«. 33979 Družabnlcp s 300.000 Din iščeaiemosto-jen samski trgove - dobro vpeljano manufal. .rno trgovino v centru )]^esta. — Pogoj: samka do 28 let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »ienitev 28». Dober klavir pooeni prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 33991 ŠivcUi Sulcev kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na: E. Vajda, Cako-vee. 33762 Jazbečarja krasnega, čistokrvnega, S mesecev starega (Zwerg-dackel) proda Franzl, Privoz št. 10. 33950 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnri Svetovnoznane original prave LUTZOVE peči iz BLUDENZA in emajltablice z napisom ima v zaloffi samo: Inž. MATE GUZELJ, Ljubljana-Šiška, Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58. aoannniii laaanocoonnnanDnnoaDon lepe moderne jedilnice, se bo vršila dne 3 novembra ob 2. uri na Karlovski cesti 20 (pritličje). Ogled vsak dan od I. do 2. istotam »♦♦♦♦♦»♦♦♦♦MM«««...................... Staro trgovino dobro vpeljano na deželi, lik cerkve dam radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji v najem, Ponudbe pod »Promet letno 80J.000 Din* na oglasni oddelek »Jutra" AVTO RENAULT najnovejši 6cilinderski model »Monasix« 18/27 HP.. 4sedežen, torpedo, hitrost preko 90 km, poraba bencina 9 litrov na 100 km. Najpripravnejši voz za naše ceste! V luksuzni izdelavi Oin 66.000. Limosina Luxe Din 69.000. Priporočljive in najboli vpeljane ostale tipe: 12/18 2sedežni osebni. 12/18 4sedežni osebni. 12/18 2sedežni pol tovorni za 400—500 ke. 22/36 4—5sedežni torpedo m 22/36 2sedežni poltovornd za 600—800 kz. TOVORNI za 1200—1400 ks: in za 2000 kz. AVTOBUSI vseh vrst MOTORNE BRIZG ALNE ZA GASILSKA DRUŠTVA STUDEBAKER »ERSKINE" 6ciHnderski, 4—6sedežni, najelesantnejšf soortni voz. Pnevmatika nFirestone" »Micbelln" Zahtevajte ponudbe pri tvrdki A. lampret, Ljubljana, Onnafska cesta 22 Telefon 2247. Urejuje Davorin Ravljco. Izdaja za Konzorcij •Jutra* Adoli Ribnika*, Za Narodno tiskamo dd, kot tiakanurja Fran Joeritak. Za iasentni del je odgovora Alojzij Novak. V* v LjubW,