178, številka.
Ljubljana, vtorek 6, avgusta.
XI. leto, 1878.
Uhaja v«ak dam, izviđmši » jnrćaljke ut dueve po pratnioih  tor ve Ij h po p o iti prejeman M avatro-ogeraae detele ta celo leto 16 gld., za po! letu H gld., r\ četrt teta 4 gld. — Za Ljabljarao broš pošiljanj* nit dom »a celo leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., ta en meneč 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom bo rp^ana 10 kr. %* oi*>boo, 00 kr. 7« Četrt leta. — Za t nje dofcele toliko več, kolikor ooitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Solata in za dijake velja anisaua cena in sicer   Z« LJubljano «a četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman ta četrt leta 3 ML — Za oznanila tu plaćnje od črtn.i« op--«« petit-vrste 6 kr., če se Tipunilo enkrat tiska, f> kr., če »o dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.     Kokopisi se ne vračajo. -   rtredniltvo le v Ljubljani v Franc Kohnanovoj hifii i*. 3 „giedališka stolba". Opravaiatvo. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne *«či  jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
hena, da nij vredno omenjati je. Mi smo se azbuke v jednej uri naučili; bili smo še mlad dečko, a ruska knjiga je bila takrat še bela vrana na Slovenskem.
Kaj bi tedaj s takim bližanjem, kakor si ga g. dopisnik misli, Rusi dosegli? Nič druzega, nego neizmerne neprilike za Rusijo — neprilike, ki bi tem večje bile, čim bogateje je rusko slovstvo Bila bi to pa tu ii nepopis-Ijiva nehvaležnost do slavjanskih apostolov Cirila in Metoda, ki sta za Slavljano tak pravopis izumila, kakor je slavjanskemu jeziku naj bolj ugoden, ustanovivši takim načinom sluvjanski pismeni jezik v tistih temnih časih, ko zapadni narodi še nijso druzega pismenega jozika poznali, nego latinskega. Toda to še nij vse, kar pri Rusu za obdržanje cirilice, to je graždanske govori.
Azbuka je tak pravopis, kakor za ruski je/, k navlašč i stvarjen, kukor si g* ruščina priličnojšega skoraj misliti ne more. Latinica, z našo gajico vred, nemi dovolj znamen1, da bi vsako rusko besedo v ojej pisal, ako nečeš jeziki kvariti ili za nekatere glase celo kopo črk rabiti, kar gotovo mj želeti. Sicer pa naša gaiica z obilnimi rogovi, koje se na pojedine trke stavljajo, za naglo pisanje nij naj pri-ličnejši pravopis.
Ako se ima Rusom kaj očitati, nij to, da so se drugim narodom premalo bližali, ampak da so se jim — vsaj dozdaj — le preveč; da 80 v to sverho mnogo domačega, kar je bilo dobro, s tujim piškavim blagom zamenili, in to /golj le zaradi navdušenja za tuje običaje. Ko je Peter Veliki začel Rusijo „reformirati", je bil malo zbirčen ; zavrgel je, koli kor je mogel narodno ruskega, ter nadomestil s tujo robo, samo zato, ker je bila — tuja. Tako d. pr. je v oficijulni ruski jezik vpletel mmžestvo tujih, zlasti nemških bestdij, žrtvo
vavši jim najlepše ruske. Gotovo bi bil tudi cirilico odpravil, ako  bi ne bila ruskemu jeziku neobhodno potrebnu, toda prepričal se menda je, da ruščina in azbuka ste si to, kar je duša telesu.
Kaj so Rusi pridobili a tem slepim bližanjem drugim narodom, katero g. dopisniku še vse nij dovoljno? Pridobili so si: prvič zaničevanje Evrope, drugič so s tem zanemarili svoj narodni razvitek. (Jim bolje so druge narode posnemali, tem bolj so bili od teh za barbarje razvikani, kar je tudi čisto naravno, kajti kdor samega sebe ne spoštuje, tudi od druz h nij spoštovan.
Tega „bližanja", hvala Bogu, je zdaj konec: ustavili so se mu, ne — starokopitneži, ampak naj odliČnejAi naprelnjaki — narodnjaki. Mi ne vemo, ako so te okoljnosti g. dopisniku znane, ampak zdi se nam, da on Rusijo in ruski narod le iz nemških knj'g pozna, kakor je to pri zapadnih Slav jania sploh navada ; zdi se nam tudi, da ou ruske razmere le po avstr>jskem kopitu sodi, misleč, da le posne* manje tujstva je napredek, kakor pri nas. V Avstriji, kjer je vsakoršnjo samostalno gibanje otrpnelo, izvirno življenje že zdavnej vsahnu'o, si napredka brez posnemanja tujstva res ne moremo misliti. Drugače je na Ruskem.
'L\<m je pravi napredek še le se začetjem izvirnega razvitja narodnega življenja nastopil; zato pa upor ruskih rodoljubov zoper posne manje tujstva ili „bližauje drugim narodom" v ravno tej razmeri raste, v katerej Rusija naprtduje. Ruski patrijotje predobro poznajo kulturno moč ruskega naroda, in vedoč, da le po svojem potu hodivša, Rusija svoj cilj doseči more, so duševno in materijalno neodvisnost za naj zdatnejši pripomoček za izpolnenje velike njene naloge izoozuali. Ako za tak svet, ka-
Mi Slovenci in naše pismo.
IV.
Od jadranskega morja. [Izv. dop.] V naših zadnjih člankih omenjeni dopis Diki so kaj previdni ljudje: za vse so imeli bkrb: eden misli na to, kdo bodo Boetjani, kdo Aetoljani in kdo Florentinci v novem kraljestvu, drugi zopet v kakem pravopisu se bo pisalo.
Nas osobno to vse jako malo briga, kajti nam latinica ravno tako gladko izpod rok teče, kakor cirilica; kar nas je napotilo o tej stvari par besedij spregovoriti, je to, da dopisnik v štev. 155. „Slov. Nar.", o ruskem jeziku govoreč, azbuko in julijanski koledar v jedno vrsto stavlja, češ, da jedno in drugo je treba odpraviti, ter cirilico z latinico nadomestiti, in sicer zato, da bi se „bolj drugim narodom bližali".
Mi, bogme, ne pouimamo, kaj bi tako bližan je komu koristilo: ako je črka latinska ili ćirilska — razloček v besedi mej Rusi in dru gimi narodi ostane ravno tisti. Francoz, Špan-joltc, Italijan bi ruskih knjig ravm> tako ne razumeli, severnega Nemca in Augličana pa azbuka čisto nič ne zadržuje ruski učiti se, ako se jima potrebno zdi; kar pa se Rusov tiče, tujih jezikov uže tako več znajo, nego jo treba. Grki in Rimljani so tudi različue pravopise imeli, kar pa poslednjih prav nič nij zaviralo, grško nauke prilastiti si. Mi tedaj koristi tacega bližaoja, kakor ga je g. dopisnik Rusom uuBvetoval, ne razumemo. Odreži kravi roge, zato vse euo konju nič bliže ne bo. Tiste pa, ki govore, da se le zato ruski nočejo učiti, ker je azbuka preteška, mi moremo zagotoviti, da bi se tudi tedaj ne učili, ako bi ruske knjige v latinici tiskane bile. Težava, kojo cirilica prizadeva, jo tako maj-
Spomini iz dijaških let.
ii.
Ko sem se bil naveličal Cuvankine discipline, sem BO odpravil nekega dne k pokojnemu abasu celjskemu, Matiji Vodušeku, ter sem ga prosil, da me sprejme v konvikt, ki se je ravno bil ustrojil. Radostno me je sprejel ubaš, rekši, da Bern „bescheiden", ker nemam odlike, ampak samo prvi red, iu mi jo dul vrh tega še četiri lepe jabelke. Imel je namreč Vodušek redko navado, da nij trpel onih dijakov, ki so bih mej prvimi, ampak je iskal bvoje cartle mej dijaki srednje vrste, Češ, da Be veliki talenti radi spridijo.
Življenje v konviktu je bilo, kakor navadno v institutih, imelo je dobro kakor tudi svojo slabo stran; bili smo pod strogim nud-
/orstvom, pa to nam nij prečilo, da ne bi bili vganjali norosti, navadne pri mladeži.
K oddelu nižje gimnazije je bil naš prefekt gospod Miha, človek tanke vesti, ki je sicer, kadar je bil jako gladen, rad prejel košček kruha tudi iz rok jednega ali druzega svojih podložnih, ali za to nij nikdar protežiral jednega pred drugim, ampak je vsakega vestuo zabilježil v svoj „uoti/.buehtt, kdor je kaj zakrivil.
Mene nij prtfekt Miha nikdar zval po pravem imenu, nego nn jo dal ime „Hansi" za privatno porabo, olicijalno pak v svoj „no tizbuch" je zabilježil vsigdar moje pravo ime, čeravno bi meni ljubše b.lo, da je Hausla zapisal.
V Mozartovej čitanki za nižje gimnazije se nahaja berilo pod naslovom: „llans im gliiek", katero pripoveduje, kako je neki llans služil verno svojemu gospodarju, ter pri odhodu do
bil grudo zlata: to zlato je zamenil za konja, konj ga je vrgel v grabo, pa ga je zamenil za kravo, krava ga je brcnila, ko jo je molzel ob cesti, pa jo jo dal za svinjo, svinjo zamenil je za gosko, a gosko za brusni kamen, in ko mu jo slednjič brusni kamen pal v vodo, je bil vesel in je Boga hvalil, da se je tako znebil vsega in je brez skrbi mogel potovati domu k Bvojej materi.
Moje gospodarstvene stvari so menda dulo povoda, da me je tako krstil; no naj mu bo, to mu rad oproščam, saj vem, da sem tudi z njim stal v trgovinskih odnošajih, nego nekaj dražega imam še zdaj na rovašu, čeravno je uže mej tem preteklo 25 let.
Gori omenjeni „notizbuch" namreč je naenkrat našemu prefektu izginil, in nij ga bilo nikjer vtč. Kdo ga je vzel ? to je bilo lvotno vpraSanje za nas vse. Istraživanje se <je  započelo,  ali  nij  vodilo do zaželje-
kor ga jim je g. dopisnik dal, namreč „bli-žanje drugim narodom" dandenes Rusi nič ne dado, se pa še ne sme reči, da se hočejo le starega kopita držati, česar v ostalem tudi mi ne mislimo priporočati. Naše mnenje se v tem sredotoči, da golo „bližanje drugim narodom" ne sme biti povodom za zavrženje tega, kar se ima. Ako ima g. dopisnik druge boljše raz loge za odpravljenje azbuke na Ruskem — O Srbiji nij treba, da govorimo. — mu bomo ravno tako radi suglasili, kakor se radi pridružimo njegovemu mnenju glede julijanskega koledarja.
Protivniki naših nazorov še ne bodo tega lista iz rok položili,  ko bodo z ironičnim nasmehom vprašali: „Ako je kulturna moč ru skega naroda tako velika, zakaj je pa Rusija tako zaostala?" Na to hočemo precej odgovoriti.
Rusija nij ravno tako zaostala, kakor si tisti mislijo, ki jo le po nemških, francoskih in drugih jednakih opisih poznajo. Ako je pri nas zapadnih Slavjanih še malo takih, ki Slav janstvo kot odločilni faktor za bodočnost uvažajo, je pri vzhodnih naroddi to vse drugače: pri njih je uže zdavnej misel proderla, da Slavjanstvu je jako imenitna šola v zgodovini narodov namenjena, Rusija pa da druzega hrepenenja nema, nego na Čelo Slavjanstva po* staviti Be.
Mi nečemo tukaj preiskovati, koliko je zaključek rečenega opravičen; mi s tem, kar smo naveli, le hočemo povedati, kaj se drugod misli. Vsakako pa je ta misel vzrok, da se zapadni narodi Rusije boje, in da jo zajedno neizmerno sovražijo. Zato podpirajo Poljake, kot „mučenike", zato črnijo in natolcujejo Rusijo pri vsakej priliki; zato vsak njen na predek taje ali na smeh stavijo. Uže Napoleon I. je pisiine plačeval, kojih naloga je bila, Rusijo pred Evropo obrekovati in druge narode na vsak način na njo ščuvati. Dandenes so to delo posebno Poljaki in židi v roke vzeli. Osnovala so se v to svrho v glavnih mestih Evrope agentstva, katera so prevzela dolžnost, evropsko časopisje z izmišljenimi, Rusiji v jedneni ali drugem oziru neugodnimi fakti, in ruski narod grdečimi dopisi preskrbi je vati. To je uzrok, da se o Rusiji le kaj slabega sliši in čita, in da so nazori o njej tudi pri zapadnih Slavjanih več ali menj napačni.
S tem pa nij nikakor še rečeno, da Rusija nič nij zaostala. Zaostala je, toda uzroki zaostanku so tuki, da se zato niti grajati niti obžalovati ne sme.
Predoo je tartarski hudournik črez Rusijo udri se, je bilo po ruskih mestih, posebno v Kijevu in Velikem Novgorodu razmeram tadašnjih Časov prilično dosti kulture, — Veliki Novgorod je slovel zaradi tega po celej Evropi, čeravno na ogromnem prostoru nij bilo dovoljno stanovnikov, vsled česar se kultura po okrajinah nij mogla naglo širiti. Dvestoletno gospodarstvo Tartarov nij samo daljnega raz vitka ustavilo, ampak tudi večji del tega, kur je bilo, uničilo. In kar je Tartarom ostalo, so zatrli njih nasledniki Poljaki, ki so pokonča Vali z mečem in ognjem rusko zeml,o, dokler nijso bili premagani.
Toda, ako je Rusija v teh večstoletnih borbah svojo kulturo izgubila, je pridobila v nagrado drugo, neizrečeno dobroto — zjedi-njenje pod jednim vladarjem. Pred Tartari v mnogoštevilne knježevine razdeljena, je bila po odhodu Tartarjev zjedinjeua, kar je neizmerna sreča za njo — in kar morebiti se ima ravno tartarskemu jarmu zahvaliti.
Iz Bosne in Hercegovine.
Še jeden turški upor! Kakor je vstala turška druhal v Sarajevu, podpihana od necega agitatorja Iladži-Loje, prepodila turške oblasti, ker nijso hotele Mohamedan cem orožja v roke dati in jih voditi proti Avstrijcem, ki v deželo prihajajo, tako se je tudi v Mostaru, drugem glavnem mestu Bosne in Hercegovine, vnel ljudski upor; Turki so umorili svojega kaimakama Muftija in necega turškega duhovna ali ulemo za vladarja postavili. Tri bataljoni turških vojakov je prestopilo k turškim upornikom, trije drugi bataljoni so se pa izrekli zoper upor in sklenili z Avstrijci združiti se. Baje, da so uže proti MetkoviČu na potu, da ubegnejo, če jim bo sila, na avstrijska tla.
Iz tega je vidno, da bodo naši vrli vojaki še precej sitnosti in težav imeli, predno se polaste te opustošene in po turškem zlem gospodarstvu strašuo demoralizirane dežele. Dolgo se surova in nedisciplinirana turška druhal ne more braniti našej reduej vojski, ali za vsacega našega moža, ki pade vsled divje trme muhamedanske, je škoda velika.
Vzburjenje v Sarajevu in po druzih mestih Bosne še truje dulje, in bode naša vojska morda bolj težavno delo imela. Porta je, kakor se iz Carigrada v „D. Z u poroča, izvedela o teh vstajah, povedala avstrijskemu poslaniku Zichvmu, da nij odgovorna za te upore. Vendar ona tudi nič ne stori, da bi se zatrli.
nega vspeha, krivec se nikakor nij mogel najti in uže sem mislil, da je preiskovanje zaklju čeno in obstavljeno, kar mi naenkrat pri večerji, ko se je delil bažol z octem in oljem (poslednjega mislim nij bilo mnogo) pa sem bil v nevarnosti, da kakor zadnji po turnusu, nič ne dobim, ter sem zarad tega preveč kričal, reče moj prefekt: „Hansi, Hansi, du sei nur stili, du hast mir mein notizbuch gestohlen."
Mislil Bern, da me je zadel grom; ali kaj sem hotel, dokazati nijsem mogel svoje nedolžnosti, kakor on meni krivnje nebi bil mogel dokazati, a na dvoboj tudi nijsem smel zvati svojega naprednega predpostavljenega, pa tako sem moral ostati brez svoje porcije bažola za ta večer, o „notizbuehu" pa nij bilo več govora.
Mnogo let je mej tem prešlo, mi vsi, katerih imena so kinčala ono strašno prikazen, ki se je zvala „ notizbuch", smo uže vsak na
svojem kruhu, mnogi je menda uže davnej pozabil na to zadevo, ali mene je v oktobru 1. 1876 doletela sreča, da sem se sastal s nekdanjim svojim prefektom v celjskej čitalnici. Tam smo bili široke volje in jaz sem ravno bil izpripovedal neko slavonsko anekdoto, katera je sicer grohoten smeh pri vseh pričujočih prouzročila, ki je pa bila za nežno čuvstvo nekdanjega prefekta menda prekosmata. Zuto je vzdignil naš Miha kazalec desue roke ter mi je zažugal: „Hansi, Hansi!" in to mi je bilo dosta; prikazala se je mojej duši v čarobnem svitu neka škarteka, polastil se me je nek pobožen strah, in čeravno sem uže tačas spadal v osmi uaduevni razred, tedaj v rang majora, mi je vendar tesno postalo, in zdelo se mi je, kakor da morajo slediti besede : „Ich vverde dich in das notizbuch ein-tragen." C—v.
Iz Dalmacije 8*3 poroča, da so naši 2. t. m. prišli v Ljubuško na potu v Mostar.
Več poročil nij. „Gotovo vojaške dispozicije glede nadaljevalnega inarširanja proti sredi Bosne ne dovoljujejo, da bi se več naznanjalo," tolaži uradna „Wien. A." in meni, da je previdnost armade opravičena.
O ruskej vojski
piše „Pol. Corr." 22. julija: Rusi 80 zasedli dems Šumlo. Ko so prispeli na brdo, katero so si hoteli po tolikih izgubah leta 1828 in 1829 osvojiti, zagrmeli so kanoni, da se izrazi veselje, ker je zdaj Šumla, tvrdnjava, v katero Se doslej nij stopila nijedna neprijateljska noga, v ruskej vlasti. Fazly paša, zapo-vednik te tvrdnjave in jeden najbolših turških generalov, zaplakal se je, ko mu je bila uro-čena sultanova zapoved, da izprazni tvrdnjavo. Turška posadka, katera se je po boleznih jako zmanjšala, štela je le 7000 mož. Ako bi se bila tedaj neprijateljstva zopetno pričela, je jasno, da bi so Turki no bi mogli upirati, ker za krepko obrambo potrebuje Šumla 60 000 mož. Ne bi bilo Turkom tudi mogočo to slabo posadko pojakšati, ker Rusi so imeli nevtralno sotesko pr.ivada'ko zasedeno, in so zmirom novih čet tja pošiljali. Sicer je porta prosila kneza Lobanovega, da se jej pusti posadko v t-:*ra mestu povekšati, a nij jej bilo to storiti pripuščeno. Turki smejo se pod de-našnjimi okolnostimi srečnim prištevati, da so smeli soboj vzeti kanone in vojni materijal. Ker se je Šumla mogla obiti pri Pravadiji in skozi kamčičko dolino, je za novejše ratovanje izgubila svojo prejšnjo izredno vrednost.
Drugače je pa z Varno. Turška vojna uprava je do najnovejšega časa vse storila za ugodno obiambo te tvrdnjave, in sami Rusi priznavajo, da bi se bila Varna mog a vzeti le z najtežjimi izgubami. Zato se v ruskem glavnem stanu, in vseh ruskih krogih boje, da bi se Turki naposled ne branili mesta izprazniti. V resnici so za izpraznenje Var ne stavili uvet, da rusko vrhovno zapovedništvo poki.če rusko vojsko 48 ur proč od Carigrada, kar je pa general Todtlebeu odločno odbil. A Rusi sodijo, da radi Varne se Turčija ne bodo hotela Rusiji zameriti.
Politični razgled«
NotrtaiiJ«' «l«»Ž4»le.
V Ljubljani 4. avgusta. Of cijozni „Fremdenblattw piše o Masni t Če nas tudi glede srečnega izida dela naše vojske v Bosni nij strah, vendar moramo pripravljeni biti, da kaj vmes pride, kar bode /0-Uilo do krvavih konsekveuc.
Na MnrtMvsiiem bodo volitve v deželni zbor 9, septembra za kmetske okraje, 11. septembra za mesta in 20. septembra za veliko posestvo
tfv.i-Jsi listi, slaveč prihod kronnega princa Rudolfa v Prago, naglašajo, da je on prvi poklicani na tron Habsburžanov, ki dobro zna češki jezik in čj.ško literaturo in povestnico. Zatorej upajo od njega — razumljenja.
SB i tat v ■ „Obzor" prinaša oklic „narodne" stranke. Več o tem jutri.
BMttfjfgtrsM kandidat l'ulszky je v svojem govoru v konferenci zjedinjene opozicije ostro grajal politiko Andrassyja in Tisze, in rekel, da je okupacija Rosnu tak plau, katerega je neka stranka, ki je bolj mogočna, nego parlament, uže pred leti imela.
VnutBjc clržtave. Iz ft>M liti>: Be javlja telegrafičuo, da je  izmenjava  ratifikacije   berlinske pogodbe 3. avgusta dovršena.   Turški pooblaščenec je
dal iziavo na protokol, da je sultan ratifika-J -cijo dovršil in da pogodbo kot veljavno izpo-znava.
tfifrikft zbornica je, kakor je bilo na prej vedeti, zavrgla llartingtonovo resolucijo, ki Rraj* Beaconsfieldovo politiko, s 338 proti 195 glasi. Poprej je še Northcote izj tvil, da nij nobene druge kake t^ine pogodbe zarad azijske Turčije kakor pogodba 4. jun. s Turčijo, katero podjetje da je teško, a on upa, da se bode vspešno zvršilo se._
Dopisi.
Ie IJiiblfiHM' 1. avg. [Izv. dop.] V Zagrebu izdaje g. prof- Kuhač zbirko več ko 1600 jugoslovanskih narodnih pesnij, katere je sam po celem slovanskem jugu nabral. Kakor marljiva čebelica Re je trudil celih 12 let mej Hrvati, Srbi in Bolgari in mej nami Slovenci, da si prilasti bogati zaklad naših narodnih pesnij. V njegovej zbirki so vsi Jugoslovani zastopani, tudi mi Slovenci, torej je zbirka, rekel bi, vsejugoslovanska in ne samo hrvatska. Zato je dolžnost vsakega Jugoslovana torej tudi nas Slovencev, njeno izdavanje podpirati, bodi si duševno, s tem, da jo dopolnjujemo, bodi si, materijalno s tem, da se na njo naročimo.
Vendar pa, Žalibože, le malo Slovencev to svojo dolžno-t izpolnjuje. Kaj menite, koliko od poldrugega milijona Slovencev je naročenih na omenjeno zbirko? — Strmite nad ogromnim številom 10. reci, desetih naročnikov, ki jih ima g. Kuhačeva zbirka mej nami!
Nihče se ne more izgovarjati s tem, da nij vedel za stvar, kajti omanjena je bila uže dovolj po slovenskih časopisih.
Kje ste slovenski glasbeniki, narodni učitelji in muzikalno izobraženi slovenski duhov mki? Kje ste slovenski dijaki, zlasti učiteljski pripravniki? Za slovansko narodno knjigo se ne zmenite, a ko bi se kake nemške „natio-nal-bibliotekeu tikalo, bi vas morda bolj zanimalo.
Kje ste sploh izobraženi Slovenci in pr vaki našega naroda, katerega zovejo naši so sedje „pjevački narod"? Z laj se narodne skazite, ko je Čas zato. Pač lehko, pa tudi le majhne vrednosti je, biti rodoljub, dokler se ne zahteva drugega kot besede; a kaj drugoga je tedaj, kadar je treba Bvoje mišlenje v d janji pokazati.
Končno naj spregovorim še nekoliko bese d ij o zbirki samej. Oua izhaja v trimesčnih zvezkih, torej v četirih na leto. Vsak zvezek donaša na velikej osmini in v elegantnej obliki okolo 100 napevov. In cena za štiri zvezke je samo 5 gl., kar je, kakor vsak lehko razvidi zelo malo. Naročnina za celo leto, ali pa za vsak zvezek (1 gld. 25 kr.) posebej se pošilja gospodu izdavatelju Fr. Kuhaču v Zagreb, llico št. 705. Dosedaj sta izšla dva zvezka, tretji pak izide koncem septembra.
F. J. F.
Iz oriiinši*«'-;,* okraji 31. jul. [Izv. dopis.] Dopis „iz ljubljanske okolice" v štev. 166 „Sloveuskega Naroda" hvali slovensko učiteljstvo na Štaierskem glede marljivega delovanja na polji slovenskega šolstva. — Narodnemu učiteljstvu na Štajerskem, ter njegovemu delovanjn v prospeh slovenskega šolstva se sicer od neke strani delajo velike zapreke, toda tega se ono ne vstraši, marveč si pogumno napredovati prizadeva. — Resnica je, da take pogumnosti nij pri kranjskih učiteljih zaznamovati, kar mi močno obžaltt jemo. — Razmere za slovensko učiteljstvo in šolstvo so "gotovo na Kranjskem v marsi-
katerem obziru ugodnejši, nego pri nas na Štaierskem, da tedaj ono slabše napreduje, kakor štajersko slovensko učiteljstvo, mora imeti nekakov uzrok. — Kranjski učitelji mi ne bodo za zlo vzeli, če jim naravnost povem, da jim manjka tiste?a potrebnega in pogumnega vodstva, kakor ga imajo štajerski slovenski učitelji. — Zares, če pogledamo nazaj v delovanje slovenskih učiteljev na Štajerskem, pridemo k veselemu izpoznanju, da je ono v krntkej dobi jako napredovalo In mnogo Rtorilo v povzdigo slovenskega šolstva. — Učiteljsko društvo za slovenski Štajer, organ „Slov. Učitelj", slovenske učne knjige, mnogobrojna okrajna učiteljska društva, vse to je sad marljivega delovanja štajerskih slovenskih učiteljev.
Pravega razvoja slovenskega šolstva ilcer v 80 lan jej dobi nij pričakovati, vsaj se je to v mnogih slučajih pokazalo, toda zato nij treba obupati, ker računati moramo z bodočnostjo, katera je gotovo naša. Pravična stvar bode zmagala prej ali slej.
Mr pod !\tlil«»«ii 28. julija. [Izviren dopis.] Mnogo držav ima na svojem Životu veliko marogo, in to tem večjo, kolikor bolj ae njih narodi mej izobražene, inteligentne ter naprednjaške štejejo. Ta zares, za zdanji vek grda prikazen, je cigansko ničvredno pleme, katero je dan za dnevom bolj nevarno, osorno in predrzno, ter je leto za letom večje. Po mestih se tega zla in to nadloge malo ali nič ne občuti, tem več pa po deželi, kolikor so bolj male vasi ali posamezne hiše.
Ubogi naš kmetic se trudi in dela od vida do mraka, po leti v hudej vročini ves v znoji, po zimi pa v mrazu, da koža na njem poca. Poleg vsega truda in trpljenja, plačavati mora težak davek, priklade vrh priklad, a na posled pa včasih nema niti krompirja v oblicah ali pa koščka Ruhih žgancev, da bi glad sebi in svojej družinici utešil. Ako se hoče kdo od naših ljudij ženiti, treba mu vprašati in prositi, tudi mora plačati pri župniji in žu panstvu za jedno in drugo, Bog sigavedi vse kaj. Ko oproši'ava oče svojega sina, kateri je v obče za veliko korist doma, da gospodarstvo vodi, polje obdeluje ali kak drug koristen posel odpravlja, uže zopet je treba prositi, ter dragi denar in čas tratiti. Naposled ko preti državi kaka nevarnost, ali si pa ta hoče kako deželo prisvojiti, zopet je angažirane največ kmetske krvi, ia koliko jih je, kateri bi bili za veliko potrebo in korist doma, a morajo s puško v roki stati pod cesarskim praporom.
Glejte, vsega tega našemu ciganu nij potreba; on živi v pravem pomenu besede svobodno. Ou ne plača ni denarnega ni krvavega davku, polje mu je veduo odprto, dosti-kiat pa ludi žitnice, kleti, da, še celo hlevi; ženi se kadar mu ljubo in drago; ne vpraša in ne plača. Vojakov je prost, ker nij nikjer doma in nikjer vpisan. Pošteni, marljivi „mu-žik" rezervist, poljublja k slovesu svojo ljubo ženo, drage mu otročiče ali milo mu ljubico in zveste svojo prijatelje, s teško mu srce ranečo mislijo: da jih morda nikdar več videl ne bo, kakor tudi ljubo domovine ne. Nič vredni cigau pa živi svojo pot uaprej, brez skrbi in tuge, po cigansko.
Proti  temu ciganstvu  naš vratar nema prave hrambe ;  tepsti ga ne smeš, če ga zasačiš na zločinu, ako nočeš da si sam kaznovan ;  tožiti ali pted pravico ga ne moreš ti rati, kajti Bog zna, kako se zove, pa kje je
doma? — Naposled se ga pa tuii bojiS, da ti koče ali kaj drugega ne zapali, ali pa celo kaj druzega slabega ne učini. Nahajajo se tudi še taki, in teh ne malo, ki mislijo, da jim cigan pri živini Škodovati more, n. pr.: da krava pride ob mleko, se ne obreji, zvrže itd. še dosta druzih bedarij.
Mogoče je pa vendar, da učini cigan zločin brez da bi se bal, da bode kaznovan; njemu je lehko na skritem in tajno marsikaj izvršiti. Dostikrat se morda sumi, da po krivici, na jednega in druzega zaradi kacega dovršenega čina, a kak cigan je kriv.
Nij čuda torej, da je naš kmet čedalje bolj nadlegovan, ter v zadregi pred temi klateži, katerih druhali so vedno bolj nadležne. Dan za dnevom pa tudi nevolja do ciganov narašča, proti katerim bode naposled primorano braniti Re.
Pač Rkrajni čas je, da bi civilizirane državo, ki imajo to zlo nad sobo j, kaj storile, da bi ae ga oprostile. Jaz mislim, da vse skupaj bi vendar morale kak lek proti temu iznajti. Treba je za cigana ostre postave, ter ciergične in stroge izpeljave, drugače je vso zaman.
Iz fiJorleci 4. avg. [Izv. dop.] Pokopali smo za Gorico nenadomestljivega barona Ritterja; pogreb je bil veličasten, štacune so bile zaprte in plin je gorel po onih ulicah koder so je truplo ranjcega peljalo. Njegovi dediči so baje odmenili nič menj nego 64.000 gld. za razne dobrodelne namene v spomin svojega — očeta, oziroma brata.
Pomenljivo je pa bilo za mestjane to, da se je grof Uadecki, general major v pokoji, ter sin slavnega „očeta" Radeckija, kateri je par dni poprej mej druzimi nosil trak pri mrtvaškem vozu Ritterja, ustrelil. — In zopet so ljudje čenčali: „ženska je kriva" „dolžen je bil" i. t. d. In njegov sprevod je bil velikansk; vsa goriška aristokracija je bila zastopana. Tudi pri teh ljudeh, ki imajo „blaues blutu, rožice tedaj ne cveto zmirom.
Dne 20. jul. po noči je goriški „comitato d' azione" obesil laško „trikoloro" na stolpu glavne cerkve goriške. Mej gromom in treskom, ko živ pes ne bi šel na ulico, šli so ti laški rogovileži tam ter na stolp razobesili v spomin obletnico „ko so bili Italijani I. 1870 došli do Verše v Furlaniji, italijansko zastavo. A te uboge reve so v svojej strasti pozabile, da so bili ravno isti dan Italijani od. Avstrijcev pošteno tepeni pri Visu. No, jaz sem si mislil: „Bog daj norcem pamet", a dopisnik „NovicM pa ima popolnem prav, če meni, da bodo v kratkem te izdaj;ce svojega slovenskega naroda (so večinoma renegati, ti naši italijanisimi) ia izdajniki Avstrije — trikoloro našej goriškej policiji na nos o obsili.
Iz Ztisredina 1. avg. [Izv. dopis.] Tukaj se bode tudi praznoval prehod avstrijske vojske v Rosno in delajo se v ta namen vsestranske priprave, no ta svečanost se bode vršila še le tedaj, kadar bode vojska dospela v Serajevo, kar bi se utegnilo zgoditi do četrtka. D<?ž lijo tukaj deues celi dan, in moremo si misliti, koliko imajo naši vojaki pretrpeti v Bosni, kjer ne dobijo niti streho, ampak morajo večinom kampirati na prostem.
Serajevo je glavno mesto Bosne, ki šteje do 00 tisoč prebivalcev, in čeravno nema več kakor 14 zidanih poslopij, ima vendar prostora toliko, da mogo dobiti naši vojaki za silo stanovanje, ter da ne bodo izvrženi vsem nepogodnostini deževnega vremena.
Umrl je Mihael llojzel, umirovljeni uči telj pri sv. Križu poleg Slatine, v visokej sta rcsti; taisti je podučeval tri generacije orne njene /upe, in ima mej svojimi učenci dva doktora medicina, dva duhovnika, jednega tuj nika višjega sodišča, jtdnega finančnega taj oika, jtdnega gimnazijalnega piofesorja in šest učiteljev.
Domače stvari.
— (Pri Ko z le rji) je bila nedeljska ve selica, ki so jo aranžirali veterani na korist rodovinam v vojsko odšlih rezervistov, jako velika. Narodni slovenski pevci so se dobro izkazali in slovanske pesni, katere je mestna godba svirala, bile so navdušeno sprejemane. Lo terijske številke, ki so dobile, bodo se javno po novinah naznanile. Obiskovalcev je bilo nad 2000, postrežba in obskrba bi pa bila lehko boljša. Tretjina došlih nij imela kam sesti, da si je vrt Kozlerjeve pivarne obširen.
— (Ljubljansko močvirje.) V soboto 3. avgusta je imel odbor za obdelovanje ljubljanskega močvirja svojo prvo sejo. Nav zočnih je bilo 15 udov. Sklenilo se je po dol gej debati, da je požigovanje mahu letos v primeri s prejšnjimi leti in po dosehmalnih postavah privoljeno; vendar pa bode močvirski odbor deželnemu zboru prošnjo predložil, naj se §. 31 močvirske postave v tem prenaredi, da se prihodnjič čas za požigovanje ne samo za  čas od 10   avgusta do konca oktobra skrči, ampak do 15. maja podaljša.   Volil se je ožji odbor, kateri bode gradivo za prihodnje seje pripravljati imel. V ta odbor so voljeni gg.: Jan. Borštnik iz Dul; And. Knez, župan na Viči, Fr. Kotnik iz Vrhnike, dr. J. Kozler iz Ljubljane, Martin Peruci iz Lip, dr. J. Foklukar in Fr. Potočnik iz Ljubljane.
— (V al v a zor j a) je izšel te dni 38. zvezčič.
— (Poziv!) P. N. čč. zadevne gg. drugove Najviše zvezde preuljudno prosimo, naj komarijo po dogovoru, da se ustanovi družba sv. Kirila, ako jim je zares mar omika, sicer bi utegnili biti nadkriljeni, in potem? X.
— (Imenovanje.) Minister za nauk je imenoval pravim učiteljem na srednjih šolah: suplenta na realki v Tešnu Andreja Grbo, in kandidata Jan. Liskovnika za celjsko gimnazijo, potem gimnazijskega suplenta v Gorici Anton Lančnerja in kandidata dr. F. G. lian na za gimnazij v Beljaku.
— (Bran dstetter je vo.) Na prošnjo štajerske hranilnice je prišla graščina Brand-8tetterjeve žene Prischinghof do eksekutivne dražbe s tremi hišami v Mariboru vred. Tudi Brandsletterja, tega slavnega prijatelja Kon rada Scidla, graščina Radvanj pri Mariboru pride na boben.
— (V Ljutomeru) napravijo 11. avgu sta v čitalnici slovenski gimnazijci mariborski veselico, h katerej uljudno vabi Odbor. Zače tek je ob H. uri zvečer. Program je sledeči; A. Beseda. 1. „Pozdrav" Iv. Dečko. 2. „Do movina" A. Nedved. 3. „Pri zibeli", čvetero spev V. Mašek. 4. Govor,  govori O. Pučko. 5. „Jadransko morje" A.  Hajdrih.  G. „Moja rožica", čveterospev A. Medved. 7. „Oblačku"
J. Kocijančič. 8.   Govor, govori J. Babnik.
1). „Na straži" %* 10. „Nočni mir", čvetero
spev A. Hajdrih. 11.  „Kdo je muru Dr. B.
Ipavic. B. Ples.
— („Program kralj.volike gimnazije  na  Rieci)  koncem   školske godine
1877 88" obsega na 100 straneh spis pravega učitelja A. Korlevića:   .Petrobj, fizikalna mu i kemična svojstva, nalazište in razširjenje; le z'šte i poraba," kateremu nadaljevanje in ko nec pride tekar v druzega leta šolskem izveatji. Iz  programa  posutinljemo,  da je na zavouu 13 močij,  mej temi je bilo 'i profesorjev, '2 prava učitelja in 5 namestnik učiteljev. Učencev je bilo v vseh omuih razredih skupaj 1'JG, ali 20 več od lanskega leta — zatorej napredek l'o narodnosti so bili na zavodu 4 Slovenci in 2 Čeha, a ostali vsi Hrvatje. Vo napredku do bilo jih je svedočbo   1.  reda z odliko 20, 1. reda 08,   s  popravkom 20,   2. reda 12, 3. reda 25, a neizprušana sta ostala dva. K maturi se je od 7 javnih osmošolcev oglasilo jih G ter 1 pnvatist; jeden javnih jo je dovršil z odliko, drugi vsi za prvi red. — Na Rieci je poleg hrvat&ke gimnazije tudi italijanska, katera je v nižjih 4. razredih reaina-gimnazija, a v petem se cepa na gimnazijo in realko.  Na onej italijanskej g'iuuuziji je bilo letos G maturantov, 4 so maturo napravili, a 2 sta propadla.   V obče su more reči, ila je italijanska gimnazija črezdalje bolj zapuščena, in pokrovitelji Magjari, ki so uavzlic krepečeinu se po Primorji Hrvatstvu namen li z italijansko gimnazijo stavljati zapreke razširjenju slovanske samosvesti, zabilježiti imajo tudi tu svoj popolni Rl'iaskou.
iiazue vesti*
* (Konfiscirani kanoni.) Dne 2. avgusta so na železnici v Pešti nash mej tran-Bito-blagom kanone, poslane od Kruppa kot „mašinski deli** nekej firmi v Pešto. Kanom so bili konfiscirani.
* (Kaka gnjiloba je naNemškeni) o tem glasno priča tudi povest v „Frankfurter Ztg.u, ki poroča, da je v nekem nemškem mestu 19leten izobražen nemšk sin šel k nem škej sod nij i in je svojega lastnega nemškega očeta zatožil, da je oče o nemškem cesarji razžaljivo govorili
I.la&nlcu oi»ri»viiiitvai Gosp. G. F. O. v Sko* fici. l'laćano du l'J. oktobra t. 1. Listu smo vse rudno odposlali. — Gosp. Fr. It. v BL B. Sedaj plačano do 30. junija, t. 1.
Akcij« narodne btnke .... 825 „ — w
\roditne akcijo...... 265 „ — m
ondon......... 115 „ 10 .
>Japol.     ...       ,   .   .   .   . 9 „ 24 „
J. kr. cekini    ....... f> „ 49 „
-•rebro ........ I« O „ »O ,
Oriavne m*rk"    ...... 50 „ 90 ,
I lisa v Ljubljani,
na dobrem kraji, i dvoriščem, vodnjakom, 8 bldVOBOr za 8 do 10 konj in /, globoko kletjo, ao iz proste roko proda pod ugodnimi pogoji. V Mil j« tudi ti os< i I n i «-ti in p«-K ii n; n. katera so Midi za sv. nihal odda. — Nitaionejo pove opravništvo ,(Slovenskega Naroda". (224—5)
• - ■ * • ^EVVir empfehlen= _als Bestes und Preisvviirdigstes
Hasub.il m. .
Die Regenmantel,
WngentIeoken (Plachon), BdlfinLigfn, Zfllsloffc
dor k. k.
,.r.
Fabrlh
von M. J. Elsinger & Sohne l
in Wicn, Neiiban, Zollorgaase 2, m--r^
Lieferanten dei k. nnd k. Kriegamlniaterfums, Sr. M Krieesmarine, vider Humanitiitaanstalten etc. ctc.
Karel S. TIH
trgovstvo s knjigami in paphjtmt pod Trančo «t. 2, laluga vseh puirubnostij za urad o iu kupčijstvo ; zaloga navadui'ga, piauiuHkega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za luurjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapihovalne in opravilne knjigo. Izduljujejo se tudi monograim na pisemski papir, visitnu karte in pi-Beiuske zavitke. (158—63)
Dunajska bona 5. avgusta.
(Iivirno telegrafidno porodilo.) Enotni dri. dulg v butikovcik  .     14 gld. 35 Enotni dri. dolg v srebru    .  •     16    „ JjO
Zlata renta........14 »80
1860 dri. posojilo.....113 .60
kr.
Učiteljska služba
je za podeliti s pričetkom novega šolskega leta na dvorazrednej ljudskoj šoli v Šeut-H upe it u z letno plaćo od 400 gld.
Čas za vlozkto piošenj je do
konta iiMHeca avguita t. 1.
Prošnje naj r se izročajo krajneuau šolskemu svetu v 8t.ut-Jlupertu.
Pri tej službi se bo tudi na učiteljice oziralo.
0. k. okrajni šolski svet v Krškem,
dne 20. julija 1878. (243) Predsednik: Sclittnwettei*.
V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani jo izšlo m •e dobiva: _
VIII. zvezek „Liatki":
Pomladanski valovi.
Homan, spisal 1. Turgenjev,  poslovenil dr. M. Samec. 8« 17 pol. Cena 60 kr.
= —   - -IsSfSPžf srn
» I
a®
o§ i © gag1 g g ■-
.   ar ao W    S -« o
o B
» fi. _ ,
S 5 - -
B
(S HQ
_ "1
©O
a.
»-3 ET —
nT S 5
F BTB'
od
i r&s?g. 5
ž. -• I — I
TJ ?!
S? F -
3^
i 1 W
S- a » a uS, iT'   * f
lzdateij m urednik Josip J urcic.
-.K
IS
l
5 o
cd    I -l
S? T) r1 SI' f-i
I 8&£
o S,"
o S.
40 Q m P
Prvi, |>fii\i. blMKoiioNiii Jnii«s 11«> 11 -.»\ i mIh«1iiI |»re|i»mti imn|» vnr-Nivono litiirkti, iik■■ ji?•-■■<» v «•. kr. uv. «>K". tlršuvikli. (Nllku lauupliilkn Jmies llull.ni.  Nl»4lu»  kina ■■■ iiiolut r.n Otroke -Itkntt 0<UU(01 mil.
I I Ni 4»ll<>» IjVIlJ«  |>UNl«ll Ulljll   iS »T.i
Ui
s« #
Ms m
ga a
.a =
srn k>: 1~
Bolnim v želodci itd.
C. k>». tlvoi'iiej rubriki Hlncliiih prcpnrutov o. kr. »v6la in dvornemu pi-uskrbljevulcu »kuru v^eli evroi>&kiJi vl«-clarjev, gospodu Jtuiczii Koff-u, luntnikii glafpa kriioa ■s krono z*i usluge, vitezu viaocili nemAkili reclov 1UI. itd.
iUtlvnhuri/, It, .iunijii, 1h;m. Vali tffilH-z llntf-ovo ^ilnivilnu plVO i"l »luiilicgu ukattriiata ukro]>ilu ji) jiiko moio iiuitiri- pri lniliv.ni v ^•l«"lui. I. .strti,/,:
_ lJoiinnr3iliworđtiii»so -i;i.
1'rnsiin pošljite mi y.ciju-t Vaši' izvršim' .Jainz lfi>j)-<,rr
i ćuk..iuUo. Oroflca BI oliki.
II,/lir.
bl.nliii y.iliavilu
tirtiil /iiiii:
/.clraviliiu uukiiluiliiu »cm II tlldi pri\rnl, jiunl.|i'lu ifl ■ i u k t ■ 11 k ■ i
endofnft VrettntfffUm  Valu •/mu-z if«//-»ivi
innkii od hIucIii in.h n,, vpljivu na otroke, in k:iknr linli  na   »turo Ijiuli.   /,uto   vaa  urosint.   <l;i mi ikutlic.
Haii,ii .lnvithi-lilliHl.
In/,I,nI,ni;/. Ijivrutiui j»! ViiHU ,lmii? Uoff-OVO /<lnivilii.i čokolada uil sladu, kakor puli tuko Vu* •)„>,, ~ Voff~OV prtnl bonbon od »liuiii. BkoraJ OudoTito dm je oboje Dtojon« aaatarologa i..i-ij.>. o/.ilravilo. Fruiiin Vaa, du mi ao poiljoto.
/;. y.,,llit:-.\,ul;ii;li.
JSisz«.    l/.volito mi ITOJfl •Teme* ll,//}-tif,f/,t koin-mitfiraiii'Ki
■latbnega oka trakta, ki Ja n voj dobri rpljiv bolnim na prtili In pUu&ah doluaal, ™ nokollko puibatt, i: M i,,,//,,m.
I "iliivu bo )iri lokaiju ti, l'i,ct,li r /.jn\,tjnui.
l'i',iI:ij.i 11;i dobivajo colmj«. iJII—1)
5 Iv
S a *
Z Z i
it Hi
- z:-Bol
i'rai, 5>ia\i. si« / oclpvai ijiij.M'i. blatvonoutl Janea HolT'ov prani alndnl
iioiiiion j*- v *iMij4>»-iii i>ii|iir|n. tvr Je iiii \ aoivint......ttatanku poalo*
vaiija i iu nt i < •. 1111.: s ■■.
Lii.itiuiiii iu tisk „JNaroduts ti^Karue".