Prodaja kmetijskih pridelkov preko zadrug
Vprašanje: Kmetijska zadruga v uašem kraju je kontrahirala s svojimi člaoi določene površine vrfnin in na-vedla v pogodbi, da bo prevzela po tržnih cenah vse pogodbene količine, to je vse količine, ki bodo uabrane na pogodbenih površinah. Pri realižaciji pojfotlbe pa za-druga odklanja, da bi prevzela vse ponu-jene količine z obrazložitvijo, da ne more zasofoviti prodaje. Vprašanje je, ali je obrazložifev zadruge utemeljena in ftli jo  opro.šča   vseli   pogodbenih  obveznosti?
Odgovor: Yseka,kor velja, da se v rodovitnein letu pojavljajo razine težave pri prodaji vrtnin glede na nezadosten transport, preniajhne predelovalne zmog-ljivosti in druge pomanjkljivosti v pro-metu z laliko ]x>kvarljiviini kmetijskimi pridelki sploli. Toda to je treba upošte-vati že pri kontrahirauju pridelovanja ta-kih pridelkov. V konkretiicm primeru sta možai dve alternativi: ali je zadruga tudi sauia kontrahirala dobavo s kaJtšnim tr-govinskini podjetjem, ali pa je kontrahi-rala na svoje lastiio tveganje v pničako-vanju, da ne lx> imela težav pri prodaji. V primeru. da je zadruga sklenila pogoclbo za dobiiro s kakšnim .trgovskitn pc«1jet-jem, $i rnora prizadovati. da lx> dosegla, da bo to podjotjo izpolnilo pogodbo, če ne drugate, |x> sotlni poti. Ce pa je skle-nila pogodbo s svojiini člani, ne da bi si zagotovila prudajo na drugi strani. je dolžna prevzeti <>d svojih članov vse kou-trahirane količine, to je člani so upravi-čeni, da to od zadruge zahtevajo, če ne drugačc prav tako po sodni poti.
Važno je pripomniti. da se gleda na sklepauje pogodb preveč formalno in tako postanejo te pogodbe nepopolni pravni, akti, ki onemogočajo njihovo izvršitev po sodni poti. V večini primerov se sklepajo pogodhe o kontraliiranju na formularjih. ki so določeni za razne vrste kultur in ne vsebujejo potrebne s>pe«fičnosti po posa-
mezmli kuLturah. Zato je ena iznied važ-nih prvin za ureditev tega vprašanja sklepanje popolnih. pogodb, ki ne bodo puščale dvomov v prkueru, ko s€ pojavijo kaJtšne težave glede izpolnitve pogodbe. Na te stvari mora misliti tudi sama za-druga <A> sklepanju pogodbe s trgovin-skim podjetjejn. Navadno skiene zadruga pogodbo s trgoviasikim podjetjea za neko fiksno kol.ičino, s svujrmi 6Iani pa po do-loeenih povr.šinah. Ce je pridelek slabši, potesn ni težav s člani, ni pa iipoLnjena pogodiba s trgovinskim podjetjem. Ko pa je pridelak obilen. zadruga ne ve, kam bi s presežkom. Zato je potrebao, da se zadruga dogovori s trgovinskim podjet-jem v is(i pogodbi za najtnanjš> in naj-večjo količino, ki bo dobavljena, v vsa-kem priineru pa raora zagotoviti tudi kakšuo predelavo pridelkov, kolikor ni mogoče presežkov prodati..
V teh pogodbah predstavljajo cene po-sebiio težavo. Navadno se dogovorita po-godbeni stranki za tržno ceno, ne da bi podrobneje določili, kdo jo in kako jo določi. Mora-li bi določiti tudi posiopek — poseben <xlbor ali mešano komisijo za-druge Ln občiuskega ljudskega odbora — po katerem bi v sezoni vsak dan ali pri vsakt dobavi ugotovljali cene na iaki osnovi, da bi bili zadružnim flanom zago-tovljeni proizvodni stroški, zadrug« pa akumulacTJu, ki bi bila v začetku sezone večja zaradi plačila morebitnih izarub prt koncu sezone, to je, da bi im»gla tudi tedaj zagotoviti proizvajalcem proizvodne stroške. čeprav bi bili ti proizvodni stro-ški višji kakor rene. ki bi jih zadruga dosegla na tržišfu ob koncu sezone.
Potrebno je naglasiti tudi to, da mora pri sklepanju pogodb za pridelovjnje vrt-ninskih kultur. vsaka zadruga ujaštevati tudi svoje možnosti in skieniti pogodbe saino 7.3. tolikšno proizvodnjo. ka:ere pro-dajo lahko kakor koli zaffotovi, « čimer bi ves proces dobil mnogo bolj realni .tok.