ISSN 0350-5561
9 , (UJJU ^uu.-.
za konectedna
Delno do pretežno oblačno bo, ponekod možne manjše padavine.
let
številka 11
četrtek, 13. marca 2008
1,30 EVR
I RADIO
VELENJE
Prometna ohromljenost
Že nekaj let je osrednja tema razvojnega načrtovanja na Šaleško-savinjskem in Koroškem boljša cestna infrastruktura. Žal se zaenkrat ni zgodilo nič, zgostil se je le promet in prometne zagate so še veliko večje. Tudi priprave na načrtovano gradnjo tako imenovane tretje razvojne osi ne potekajo tako kot je bilo predvideno, zato zahtevajo župani njihovo pospešitev, zahtevajo pa tudi posodobitev obstoječih cest, saj so razmere tako neznosne, da ni mogoče čakati na izgradnjo nove ceste.	| mz
Včeraj je bila
opozorilna stavka
Stavka je ohromila poslovanje nekaterih trgovin in ustavila stroje v precejšnjem delu slovenskega gospodarstva. Na Savinjsko-šaleškem območju so stavkali v TEŠ-u predvsem zaradi razjasnitve svojega socialno ekonomskega položaja in izravnavo pravic znotraj Holdinga. Stavkali so tudi zaposleni v poslovalnicah Merka-toija, v grupi Eura, Veplasu, Elkroju, Komunalnem podjetju Velenje. V večini podjetij so stavkali po eno uro, največ do štiri, ponekod pa so stavko solidarnostno podprli.	■
Policistov primanjkuje
Milena Krstič - Planinc
Rudar ni začel prvoligaško
Foto: vos
Šaleški dolini grozi prenizka cena elektrike
15
000
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma!
080 19 20
©
asistenca doma
Najbrž drži, da tudi obilnejša kadrovska zasedba (večpolicistov) na Policijski postaji Velenje ne bi mogla preprečiti umora, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah na parkirišču ob Šaleški cesti, dejstvo pa je, da je policistov v Velenju premalo! Na to že leta in leta opozarjajo številni, nenazadnje o tem govorijo policisti sami. A bolj kot vsi govorijo, manj jih je. Zagato so pred leti skušali v lokalni skupnosti »rešiti« sami. Bili so pripravljeni iz mestnega proračuna poravnati plačo kakšnemu policistu, a se to - jasno - ni izšlo. Stvar bi bilo treba rešiti sistemsko, na ravni ministrstva za notranje zadeve. Zato so se tokrat na to ministrstvo in na pristojnega ministra s pismom obrnili (še) mladi. »Ne želimo si povečane represije, želimo si več aktivnosti za zagotavljanje varnosti v obliki preventive,« so mu napisali in mu v pismu pojasnili tudi, kolikokrat so na to pred njimi že opozarjali drugi občani in občanke. In ko si mladi želijo več policije, postane stvar (še bolj) resna. Za starejše mladi kdaj pa kdaj pravijo, da pretiravajo. Tokrat jih podpirajo ... Konec koncev to, da je zadrega s policisti na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zajetna, kaže tudi želja Šoštanjčanov, ki bi radi imeli v kraju policijski oddelek, če že do policijske postaje ne pridejo. Pisarna, ki jo imajo zdaj, ne zadošča. Prostore imajo. Bo minister ustregel (vsaj) njim? Pa ne tako, da jih bo nekaj iz Velenja preprosto premestil v Šoštanj.
Se pa seveda ob brutalnem umoru, ki se je zgodil, pojavlja še eno vprašanje. Zakaj to parkirišče ni osvetljeno? Zakaj ne premore nobene kamere? O tem pa bo treba razmisliti kje drugje. In ko se bo razmišljalo o tem parkirišču, se bo mogoče pomislilo še na kakšno? Takšnih neosvetljenih je v mestu še nekaj.
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
^Hjs
13. marca 2008
h«t
lokalne novice
Odbor za razvoj
Na zadnji seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice v Nazarjah so se udeleženci med drugim dogovorili o ustanovitvi odbora za razvoj regije Saša. Na seji predsedstva zbornice prejšnji teden pa so se člani dogovorili za sestavo omenjenega odbora. V njem bo poleg članov upravnega odbora zbornice še vseh 10 županov Savinjsko-šaleške regije, poslanci tega območja in državni svetnik.
Člani odbora za razvoj regije Saša naj bi se sešli na prvi seji čez 14 dni, osrednja točka dnevnega reda pa naj bi bil predlog trase 3. razvojne osi. Konec tega meseca naj bi namreč na to temo obiskala regijo Saša minister za okolje in prostor Janez Podobnik in mini-ster za promet Radovan Žerjav.
■ tp
Kemoterapija tudi v Celju
Na novinarski konferenci prejšnji mesec je strokovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Frančiška Škrabl Močnik med drugim dejala, da si prizadevajo za pridobitev programa zdravljenja onkoloških bolnikov. Te bolnike so sicer že oskrbovali, a jim tega programa ministrstvo za zdravje ni priznalo. V minulih dneh pa je slednje obvestilo bolnišnico, da ji je program zdravljenja onkoloških bolnikov na področju internistike odobrilo.
Tako naj bi do konca pomladi začel delovati samostojni oddelek za onkologijo. Za zdaj so na njem predvideli štiri postelje in šest postelj za dnevno bolnišnično zdravljenje. »Bolniki bodo pri nas deležni kemoterapije in podpornega zdravljenja, na obsevanja pa bodo še vedno morali v Ljubljano ali Maribor. Menimo, da bo zdravljenje, ki ga bodo deležni v naši bolnišnici, zanje veliko olajšanje, saj se jim ne bo potrebno voziti na kemoterapije drugam,« je še dejala Frančiška Škrabl Močnik.
■ tp
Pospešiti gradnjo ceste
Župani občin ob načrtovani tretji razvojni osi zahtevajo hitrejše priprave na izgradnjo, zahtevajo pa tudi posodobitev obstoječih cest
Mira Zakošek
Flora, Poroka in čebele
Na uvodni sejemski prireditvi v Celju se bo predstavilo 224 domačih in tujih razstavljal-cev ter 51 s področja čebelarstva - Bogat spremljajoči program - Na posvetu o vzrokih za izginjanje čebel
Tatjana Podgoršek
Jutri (v petek) bo na celjskem sejmišču odprla vrata prva letošnja sejemska prireditev. Že po tradiciji bosta to sejma Flora in Poroka, čez vikend pa se jima bodo pridružili še čebelarji, ki bodo pripravili 31. državni posvet in mednarodno prodajno razstavo. Sejma, na katerih pričakujejo blizu 20 tisoč obiskovalcev, bosta v halah L in K, na mednarodni prodajni razstavi čebelarjev pa pričakujejo blizu 3000 ljudi, so med drugim povedali predstavniki organizatorjev - družbe Celjski sejem in čebelarskega dogajanja Čebelarska zveza Slovenije - na novinarski konferenci prejšnji teden. Sejemska prireditev bo odprta do nedelje, 16. marca.
Na sejmu vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture Flora ter sejmu Poroka se bo predstavilo neposredno in preko zastopnikov 224 razstavljalcev iz 16 držav ali 10 odstotkov več, kot jih je bilo na obeh lanskih sejmih. Skupaj z 51 razstavljalci s področja čebelarstva jih bo 275. Sejem bodo dopolnjevale tudi številne spremljevalne prireditve - modne revije, predavanja, tekmovanja, razstave.
Dogajanje na sejmu Flora bodo popestrila tri tekmovanja. 48 mladih bodočih vrtnarjev in cvetličarjev iz petih slovenskih srednjih strokovnih šol in štirih šol iz Hrvaške se bo pomerilo na mednarodnem tekmovanju, dan pred sejmom bo potekalo 2. državno tekmovanje mladih cvetličarjev, na sejmu pa tretje leto zapored še tekmovanje Sestavimo si vrt.
Na 7. sejmu Poroka bodo med drugim pripravili tri modne revije in v živo prikazali grajsko poroko. Ena od novosti bo tudi ponudba za pripravo poročnega slavja na ladji.
Čebelarji pa bodo na dvodnevnem strokovnem posvetu obravnavali najaktualnejše teme s področja čebelarstva. Njegova glavna tema bo izginjanje čebeljih družin. Pri tem bo svoje izkušnje in rešitve predstavil strokovnjak dr. Peter Neumman iz Švice. Po besedah Vlada Avguština iz Čebelarske zveze Slovenije je v zadnjem letu v Sloveniji izginilo približno 50 tisoč čebeljih družin. Glavni razlog za to pripisujejo zajedav-cu varoza, ki prenaša viruse, in velikim vremenskih spremembam v zadnjih letih. Bolj kot sama škoda zaradi izginjanja družin pa so, po Avguš-tinovih besedah, pomembne posledice na rastlinstvu. »Vedeti moramo, da kar od 60 do 80 odstotkov vsega sadja oprašijo čebele.« Koliko čebel je preživelo letošnjo zimo, bodo čebelarji ugotovili na jožefovo, 19. marca. Tedaj namreč čebele pridejo iz svojih panjev.
Župani območij, po katerih naj bi na našem koncu potekala tretja razvojna os, niso zadovoljni s pripravami na predvideno gradnjo, saj te tečejo prepočasi. Do konca februarja jim je bilo obljubljeno, da bodo dobili gradivo za nadaljnjo obravnavo, a tega še vedno ni. Sami pa so morali jeseni zelo na hitro sklicati občinske svete in organizirati javno razpravo o trasi bodoče avtoceste. Prav zato so se zbrali in zahtevali hitrejše ukrepanje. Velenjski župan Srečko Meh je poudaril, da zahtevajo terminski plan in nosilce aktivnosti, zato da bodo vedeli, kaj se bo v prihodnje dogajalo, da bodo lahko prilagodili prostorsko načrtovanje. »Rekli smo, da je trasa primerna, seveda pa potrebujemo odgovore na vse posredovane pripombe, da bomo znova lahko organizirali javne razprave,« pravi Srečko Meh in dodaja, da so tudi poudarili, da so vse tri ceste, ki vodijo do Velenja, v obupnem stanju, enako velja tudi za cesto proti Slovenj Gradcu. Že malo večja nesreča na njej celotno Koroško povsem odreže od sveta. Nikakor ne bodo dovolili in ne bodo pristajali, da bi posamezne razprave in nasprotovanja na posameznih manjših odsekih preprečevale potek nadaljnjih aktivnosti. »Ta cesta je razvojna cesta, potrebujemo jo tukajšnji prebival-
ci, potrebuje jo gospodarstvo, brez nje bi vse stagniralo. Na to temo sem se v zadnjem času pogovarjal s predstavniki vseh večjih kolektivov. Vzporedno s to rešitvijo je treba odpraviti še številne druge prometne črne točke na Partizanski cesti, urediti krožišče v Pesju, posodobiti Foitovo, Celjsko in
alternative odločitvam, sprejetim na občinskih svetih. »Ko se bomo večinsko odločili za traso, jo mora biti država tudi sposobna izpeljati,« je odločen velenjski župan Srečko Meh. Župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je prav tako izrazil nezadovoljstvo nad prepočasnim reševanjem te prob-
na pa so obstala ali pa celo sta-gnirala.« Nujnost izgradnje tretje razvojne osi poudarjajo tudi na Koroškem. Župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar poudarja, da so dali, ko so se zbrali in odločno zahtevali hitrejše ukrepanje, načrtovalcem nov impulz. Zahtevali so, da jim stroka še v tem mesecu predstavi vsa videnja in vse poglede, tudi morebitne druge variante, z argumenti pa naj javnost prepričajo, da so njihovi koridorji pravi. »Poleg tega je za nas izjemno pomembno tudi, da nas ministrstvo za okolje in prostor natančno seznani z rokom izdelave državnega lokacijskega načrta, da se bomo lahko tudi sami vključili v
Srečko Meh
Šaleško cesto,« dodaja Meh, ki pravi tudi, da civilne iniciative, ki so se množično pojavile na celotnem območju, na prvi pogled delujejo razdiralno, a jih župani nikakor ne ocenjujejo tako. Imajo jih za partnerje, z njimi se želijo pogovarjati, saj so prepričani, da je stičnih točk veliko. Civilne iniciative pomenijo po njihovem mnenju prednost v dogovarjanju z državo, nikakor pa ne smejo biti
Alojz Podgoršek
lematike, zato bodo izvrševali pritisk na vse odgovorne, da najdejo čim hitrejše rešitve. Tudi v tej občini si želijo sodobne ceste, čeprav so mnenja krajanov zaradi bližine avtoceste deljena. »Sam mislim, da moramo na cesto gledati kot na razvojno priložnost. V bližini imamo veliko primerov dobrih praks, ko so nekatera središča zaradi bližine avtoceste hitro napredovala, druga bolj oddalje-
Matjaž Zanoškar
priprave,« pravi Zanoškar in poudarja še pomen sklepa, da je treba posodobiti tudi sedanje ceste, ki so v takšnem stanju, da brez posodobitve nikakor ne morejo čakati izgradnje tretje razvojne osi. To je bil prvi tovrstni sestanek, župani pa so se dogovorili, da se bodo odslej redno sestajali. Še v tem mesecu se bodo dobili v Braslovčah.
Hitreje s hitro cesto in pokrajinami
V Posavju, spodnjem Podravju in na Koroškem: smo za pokrajine, če je le tudi naša zraven - O hitro cesti eni globalno, drugi močno lokalno - Nekaterim zelo ljubo, da je na čelu DDC Ljubo.
Ko so nekateri že misli, da je projekt ustanavljanja pokrajin, eden najpomembnejših projektov sedanje vladajoče garniture padel v vodo in potonil, zgleda, da še vedno plava. Zadnji čas z raznih koncev države slišimo, da mu mečejo rešilni obroč. Podpirajo pobudo tistih, ki menijo, da je treba zakonodajo le malo popraviti, pa bo godna za sprejetje. Le dovolj poslancev je treba pritegniti ob breg k reševanju. Tako so tako pobudo, ki je izražena tudi v peticiji za hitrejši in pravičnejši razvoj, podprli na Ravnah, pa župani v spodnjem Podravju in v Posavju. S poudarkom, da mora biti pokrajin res 14. Da se ne bi zavzemali za pokrajine, potem pa bi sami izpadli. Na to so še posebno opozorili tudi v Posavju, kamor naj bi se zagotovo pridružila tudi občina Radeče, ki je bila doslej v Savinjski (statistični) regiji (morda pa vendarle tudi Bistrica ob Sotli). Župan Matjaž Han, ki je hkrati esdejevski poslanec državnega zbora, naj bi celo podprl zakonodajo, če bi bila ustrezno dodelana. Nasploh z raznih koncev države prihajajo podpore peticiji. Neomajni pa so nekateri v opoziciji; tako je opozicija tudi obstruirala razpravo o zakonu o financiranju pokrajin. Vseeno bo šel dalje v tretje branje. Še ne tako množično sicer kot so nekateri pričakovali, pa so se vendarle počasi spet začele razprave o trasi bodoče hitre ceste tretje razvojne osi. Ker še ni vseh odgovorov oziroma pojasnil ustreznih državnih služb na pripombe krajanov in občin, se prava razprava seveda še ni razvnela, jo pa lahko pričakujemo. Načelno sicer velja, da tako cesto potrebujemo (čeprav bi se eni zadovoljili tudi z obnovo obstoječe ceste Velenje - Arja vas), o hudič je seveda v podrobnostih. Tam ko trasa trči ob hiše in bi gradnja ceste porušila mir. Nič posebnega ni to, kar se dogaja na našem območju, domala povsod, kjer so doslej gradili podobne ceste, je bilo tako. Potrebnega bo še veliko pogovarjanja, dogovarjanja in pregovarjanja. A ni se še zgodilo, da
bi bila kaka trasa po godu vsem. Ko smo že pri cestah: tudi obstoječe državne ceste so marsikje potrebne temeljite obnove. In taki, ki verjamejo, da lahko »njihovi« ljudje na položajih vendarle kaj storijo za svoje okolje, veliko pričakujejo od imenovanja polzelskega župana Ljube Žnidarja za direktorja DDC Svetovanje inženiring. Nekateri pač hitro, ko slišijo, da je kdo prišel na kak pomemben stolček, takoj pomislijo, da bo kaj kanilo. Pa ima kako stvarno povezavo ali ne. A v tem primeru, četudi bi lahko, kaj velikega ne bi uspel narediti, saj bo kot začasni direktor na tej funkciji le en mesec. Potem bo spet predsedoval nadzornemu svetu. In županoval, seveda. In še tretja stvar, ki je povezana s cestami: vinjete. Na novo naj bi namreč uredili plačevanje cestnine. Po mnenju mnogih je to aktualno tudi za naše območje, saj bo po mnenju nekaterih treba plačevati tudi vožnjo po novi hitri cesti, ki je sicer zdaj še v zraku. In ko o tej novi cesti bolj ko ne šele razmišljamo, se končno bliža koncu obnova znamenitega Sofijinega dvorca v Rimskih Toplicah. Tako bo to nekdaj znano zdravilišče, ki je po odhodu JLA dolgo let klavrno propadalo, znova vsaj delno zaživelo. V celoti in v vsem svojem novem sijaju pa šele, ko bodo obnovili še druge objekte in zgradili nekatere nove. Tako na kratki razdalji, v Laškem in Rimskih Toplicah, nastajata kar dva termalna centra, mnogi pravijo, da tudi kar tekmujeta, kdo bo prej odprl kak nov pomemben objekt in kdo bo imel višjega: ne po metrih, ampak po standardu, ki ga bo ponudil. Upajmo, da se bodo uresničile napovedi z berlinskega turističnega sejma, ki nam napoveduje dober obisk gostov iz tujine. Za debelino denarnih večina domačih gostov postajajo naša zdravilišča že skorajda predraga.
■ k
i,, i |, • | NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in UtmihlJ RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Zaradi zapletov v elektroenergetiki kmalu izredna seja sveta
Na Holding Slovenskih elektrarn bodo naslovili javni poziv z vprašanji, povezanimi s perečimi vprašanji v TEŠ in Premogovniku Velenje -Prihodnost Šaleške doline bi lahko bila ob zapletih pri gradnji bloka VI. zelo črna
Velenje - Kljub temu da je bilo na dnevnem redu torkove seje sveta MO Velenje 28 točk, je bila seja končana v dobrih treh urah in pol. Svetniki in svetnice so sprejeli vse predlagane točke, po razpravi so umaknili le točko o financiranju turističnih društev in projektov. Do naslednje seje bodo namreč še enkrat proučili vsebino odloka, ki bo podlaga za javne razpise za delitev sredstev, saj bi se po sedanjem besedilu odloka lahko na razpis prijavila le društva, ki so včlanjena v Turistično zvezo Velenje. Ob koncu seje je župan Srečko Meh mestni svet seznanil, da bodo v najkrajšem možnem času v skladu s poslovnikom sklicali izredno sejo sveta, na kateri bodo govorili o vizi-ji razvoja energetike v Šaleški dolini. To je že na začetku seje med pobudami in vprašanji predlagal dr. Franc Žerdin (SD), podprl pa ga je tudi dr. Evgen Dervarič, oba nekdanja direktorja Premogovnika Velenje, ki opozarjata, da se razmere med Holdin-gom Slovenskih elektrarn in hčerinskimi podjetji v Šaleški dolini močno zaostrujejo, kar lahko ogrozi tudi prihodnost Šaleške doline. Zato je dr. Evgen Dervarič (LDS) predlagal, da mestni svet naslovi javni poziv odgovornim na HSE, v katerem zahteva pojasnila na vsa vprašanja, ki se ob zadnjih dogodkih pojav-ljajo v Šaleški dolini v energetiki.
Dr. Franc Žerdin je poudaril, da so na mestnem svetu o viziji razvoja elektrogospodarstva govorili že pred časom, še vedno pa niso dobili odgovorov na vsa vprašanja, ki so jih takrat zastavili tudi direktorjem HSE in vladi. Mestni svet je takrat soglasno podprl gradnjo bloka VI v TEŠ. Zaradi dogodkov v zadnjih dneh, ki polnijo tudi medije, pa je zadeva sedaj zelo vroča. Žerdin je prepričan, da so odnosi med HSE in povezanimi družbami močno skrhani, HSE pa po njegovem ne opravlja več funkcije, zaradi katere je bil tudi ustanovljen. V teh dneh se, kot je znano, močno zapleta pri sprejemanju poslovnega načrta v TEŠ, kjer naj bi poslovali z izgubo, medtem ko HSE kopiči dobičke. »Obstajajo tudi signali, da želi vlada TEŠ prodati oziroma dokapitalizirati. Pri tem pa poza-bljajo, kako velik davek, tako na področju ekologije kot izgube prostora, ki so ga prekrila jezera, je ta dolina že dala zaradi pridobivanja elektrike,« je poudaril Žerdin. Ob tem je poudaril, da obstaja bojazen, kaj bo z gradnjo bloka 6. Če do gradnje ne bo prišlo, lahko ima to za Šaleško dolino katastrofalne posledice. »Zato ima Šaleška dolina pravico zahtevati odgovore odgovornih, tudi od slovenske vlade,« je še dodal Žerdin.
Dr. Evgen Dervarič se je pridružil temu mnenju, kar je dodatno utemeljil z argu-
menti. »Slovenija energetsko ni bogata dežela. Eden nosilnih virov je prav premog iz Velenja, ki je glavni energetski vir pri pridobivanju elektrike v TEŠ. Naj spomnim na leto 2003, ko je zaradi suše in razmer na svetovnem trgu elektrike TEŠ proizvajal kar polovico potrebne elektrike za Slovenijo,« je dejal. In dodal, da je gradnja bloka VI nujnost, saj bo proizvajal več elektrike ob bistveno namnjših emisijah škodljivih snovi v okolje. »Če bo do izgradnje prišlo, bo Premogovnik deloval do leta 2040, sicer pa bo moral prenehati z izkopavanjem že 15 let prej,« je še dodal dr. Dervarič. Zaradi teh argumentov je tudi predlagal, da mestni svet in župan ukrepajo.
K besedi se je prijavil Franc Sever (SDS), ki je zatrdil, da gradnja bloka VI v TEŠ ni pod vprašajem. Rekel je, da vse teče po načrtih. Ko pa je začel razlagati, zakaj ni podprl poslovnega načrta TEŠ (je namreč član nadzornega odbora podjetja) in kakšne zasluge ima, da ni bil sprejet tisti, ki bi prinašal izgubo, ga je iz klopi prekinil Bojan Kontič (SD), ki je menil, da Sever-jeve razlage ne sodijo pod točko pobude in vprašanja. Sever zato o tem ni več želel govoriti, pa čeprav ga župan Srečko Meh, ki je sejo vodil, ni prekinjal. Da je zadeva zelo vroča, pa pove podatek, da so svetniki LDS prepričani, da je roko za pobude in vprašanja še pred Žerdinom dvignil dr.
Dervarič, ki je besedo dobil šele kot drugi, in da je Bojan Kontič že v torek zjutraj, v času seje, na to temo za sredo sklicala novinarsko konferenco. Vse to lahko povežemo tudi z dejstvom, da se bližajo volitve. A dejstvo je, da so pobudo za sklic izredne seje s podpisom podprli vsi svetniki in svetnice in da bo do nje prišlo.
»Končno!«
Ena glavnih točk na torkovi seji sveta je bila zagotovo ustanovitev novega javnega zavoda v kulturi, o katerem se govori in piše že nekaj časa. Festival Velenje je dobil zeleno luč svetnikov in svetnic, ki so ustanovitev v večini pospremili z odobravanjem. Po prvi obravnavi je namreč župan točko pred novim letom umaknil z dnevnega reda, sedaj pa je odlok sprejet. Dimitrij Amon (SD) je to kratko komentiral le s: »Končno!« V LDS pa sta imela ob zadovoljstvu ob ustanovitvi Festivala Velenje pomisleke Drago Martinšek in dr. Evgen Dervarič. Menita namreč, da bi morali natančneje določiti, koliko sredstev za delovanje bo zavod ustvaril sam, na trgu ali preko javnih razpisov in koliko mu bo za delovanje dal mestni proračun. Drago Mar-tinšek je omenjal tudi možnost javno-zaseb-nega partnerstva in bil proti temu, da direktorja novega zavoda imenujejo po sistemu
»osebnega povabila kandidatu«. Po vpisu zavoda v register bo v. d. direktorice Barbara Pokorny, doslej višja svetovalka na MO Velenje, ki lahko to funkcijo opravlja pol leta, v tem času pa morajo objaviti javni razpis in izbrati direktorja. Delitveno bilanco z javnim zavodom Knjižnica Velenje bodo opravili na dan 30. 4. 2008. Knjižnica Velenje bo po novem res le knjižnica, Festival Velenje pa bo prevzel enoto Prireditve in upravljanje kulturnega doma in dvorano v Novi. Pod okrilje zavoda Festival Velenje gre tudi Pikin festival in prav vse prireditve, ki se dogajajo v mestu. Tudi tiste, ki so jih doslej pripravljali in koordinirali na TlC-u, kjer bodo poslej bolj servis za informacije obiskovalcem mesta.
Kadrovske zadeve
Mestni svetniki so na torkovi seji sveta razrešili direktorja Mladinskega centra Velenje, saj je Aleš Ojsteršek sporazumno prekinil pogodbo o delu, razpis za mesto direktorja pa je že v teku. Imenovali so članice sveta javnega zavoda Knjižnice Velenje. V njem so po novem Jana Kavtičnik, Dragica Povh, Alenka Red-njak in Metka Jevšenak. V nadzorni odbor MO Velenje pa so imenovali Cvetko Juhart.
Prostovoljstva ni mogoče nadomestiti ...
Ljudje zaupajo v sistem, ki se je doslej že tolikokrat izkazal za uspešnega - Zlati znak Civilne zaščite velenjskemu županu Srečku Mehu - Lani ukrepali v blizu 1400 nesrečah
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 6. marca - V novi športni dvorani pri osnovni šoli v Mozirju sta Štab Civilne zaščite za zahodno Štajersko, celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje ter Občina Mozirje pripravili proslavo v počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite (CZ).
Na njej je mozirski župan Ivan Suhoveršnik med drugim dejal, da ima CZ posebno vlogo pri skrbi za varno življenje in življenje v miru.
Po mnenju slavnostnega govornika Darka Buta, namestnika poveljnika CZ za zahodno Štajersko, so nepredvidljive posledice makrokli-matskh razmer čedalje hujše. V zadnjih letih so zato na Upravi RS za zaščito in reševanje temeljito prenovili celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. »Menim, da smo kljub spremembam uspeli v celotnem sistemu ohraniti izjemen pomen prostovoljstva v različnih reševalnih službah. Po mnenju nekaterih je to slabo, saj trdijo, da danes velja le tisto, kar je poklicno. Sam mislim drugače. Prosto-voljstva pri gasilcih, gorskih reševalcih, jamarjih, potapljačih, kinologih, Rdečem križu, Karitas in drugih reševalnih službah ni mogoče nadomestiti s poklicnimi reševalci in aktivisti. Prav prostovoljci ste najbolj množični in prizadevni pri številnih nesrečah.« Varnost ljudi je, po Butovih besedah, ena najpomembnejših vrednot in pravic. Po svoji vsebini je univerzalna. Vsakdo si jo želi zagotoviti. Lani je bilo potrebno ukrepanje, v katerega je
bil vključen sistem zaščite in reševanja v blizu 1400 primerih. Največkrat v požarih, sledijo jim nesreče v cestnem prometu ter ekološke nesreče. "Takrat, ko smo sami udeleženi
ki jih prostovoljno ali poklicno vlagajo v varnost vseh, za to, da je naš vsakdan čimbolj varen in miren.
Ob koncu prireditve, ki so jo popestrili pevci mladinskega zbora mozir-
Zlati znak. CZ je v imenu Srečka Meha, župana Mestne občine Velenje, prevzela Alenka Rednjak - vodja urada župana.
v nesreči, pričakujemo pomoč. Vemo, da jo bomo dobili, saj zaupamo v sistem, ki se je do sedaj že tolikokrat dokazal kot uspešen. Ta v vseh časih in povsod po svetu temelji na ljudeh, ki ne morejo neprizadeto mimo sočlovekovega trpljenja. Ko se ljudje srečajo s človeško stisko, se v njih spontano prebudi sočutje in nato pripravljenost ter volja pomagati." Tipičen primer za to je bilo lanskoletno neurje v občini Braslovče in okoliških občinah ter še posebej septembrske poplave. But se je vsem zahvalil za napore,
ske osnovne šole in orkester Slovenske vojske s koncertom, so podelili najzaslužnejšim posameznikom in prostovoljnim gasilskim društvom priznanja CZ. Iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline so jih prejeli: bronasti znak: Darja Es, Stane Weiss (Mozirje), Zdenko Hriber-šek, Peter Podgoršek (Šmartno ob Paki), Boštjan Cigale (Nazarje), Vinko Jeraj (Rečica ob Savinji); srebrni znak: Jože Drobež (Velenje), Alojz Poljanšek (Ljubno), PGD Lokovica, PGD Radmirje; zlati znak: Srečko Meh (Velenje). ■
Prejeli so priznanja za svoj prispevek k temu, da je naš vsak dan čimbolj varen in miren.
Mladi Velenjcani spet v akciji
Po mestu bodo kmalu delili brezplačen časopis Evropski uličar, ki ga bodo ustvarjali mladi Velenjčani - Zanimale jih bodo predvsem socialne teme
Velenje, 27. februar 2008 - Mladi Velenjčani, združeni v Mladinsko pobudo, pripravljajo inovativen projekt, s katerim želijo prispevati k razvoju svoje skupnosti.
»Cilji projekta so predvsem krepitev evropskega državljanstva in s tem spodbujanje življenja mladih v skupnem demokratičnem prostoru Evrope. Želimo povezati različne kulture in s tem širiti tako medkulturni kot medverski dialog. To želimo početi tako, da bomo tudi kritični do današnje družbe in socialnega statusa različnih ljudi. Projekt že teče, saj se redno dobivamo na sobotnih sestankih, kjer kujemo vroče ideje, da bodo dovolj dobre za ljudi, ki bodo želeli prebrati časopis, ki ga bomo ustvarili.
Da ga bomo lažje spravili med ljudi, bomo tako v Velenju kot regiji SAŠA postavili tako imenovane EU točke. Ko jih bomo odprli, predvidoma v aprilu, ko naj bi izšla prva številka časopisa, bomo pripravili tudi glasbeni dogodek.«
EU točke bodo postavljene v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Mozirju, in to na najbolj frekvenčnih lokacijah. Delovni naslov projekta je Evropski uličar, verjetno pa bodo ime spremenili, saj se porajajo nove ideje. Projekt bo trajal vse do konca avgusta, v tem času pa naj bi pripravili vsaj dva časopisa. V ekipi, ki sodeluje v projektu, so mladi od 15. do 30. leta starosti, kar mu daje tudi generacijsko raznolikost. Melita Kovač
pravi, da ima dober občutek. V marcu bodo pripravili še kreativno delavnico za oblikovanje produkcijskih EU točk, oblikovanje plakata za oglaševanje informacijske točke v SAŠA regiji, novinarsko delavnico in fotografsko delavnico. Aprila pa, kot že rečeno, bodo Uličarja pospremili med ljudi z več dogodki, tudi produkcijskim TV spotom. Maja bodo pripravili še okroglo mizo na temo »Ali imamo vsi državljani evropske unije enake možnosti«. V okviru projekta bo oblikovana tudi spletna stran: http://www.eupobuda.org, na kateri bodo predstavljene vse projektne aktivnosti in vsi dogodki, ki bodo potekali v okviru mladinske pobude.	■ bš
Premogovnik kot družbeno odgovorno podjetje

Se bo morala bolnišnica usmeriti zelo poslovno?
Ves čas se ve, da naj bi v Sloveniji imela vsaka bolnišnica kakšen negovalni oddelek, pravijo v Bolnišnici Topolšica - Izguba ne bi bila izguba, če bi zdravstvena zavarovalnica že valorizirala materialne stroške
Tatjana Podgoršek
Na zadnjem obisku v Šaleški dolini je ministrica za zdravje Zofija Mazej Kuko-vič menila, da imajo v dolgoročnem načrtu v Bolnišnici Topolšica navedenih preveč stvari, kaj naj bi delali, zanje pa najbrž nimajo realnih kadrovskih možnosti. Bi pa morda znotraj stavb, ki so prazne, našli prostor za negovalno bolnišnico, saj so potrebe v Sloveniji zanjo zelo velike. Ali v bolnišnici razmišljajo o tem ali snujejo razvoj v drugi smeri? Kako daleč so z idejami glede javno-zasebne-ga partnerstva v objektih Smrečina in vila Breda? Je bolnišnica med slovenskimi bolnišnicami, ki so lansko leto sklenile z izgubo? Na ta in še nekatera druga vprašanja smo iskali odgovore pri direktorju bolnišnice Damjanu Justine-ku, specialistu interne medicine. Nanje je takole odgovoril: Besede ministrice je moč razumeti tako, da bi zelo hitro dobili soglasje za negovalno bolnišnico. Razmišljate o tem ali še vedno menite tako, kot ste dejali ob
prevzemu dolžnosti direktorja, da se o negovalni bolnišnici ne boste pogovarjali?
»Točnih informacij v zvezi s tem od ministrice za zdaj nimamo. Se pa že ves čas ve, da se tako kot v tujini tudi v Sloveniji predvideva, da bi zaradi velikih potreb vsaka bolnišnica imela kakšen negovalni oddelek. Ti oddelki ne pomenijo, kar razumejo mnogi, da so to domovi za varstvo odraslih ali za ostarele in uboge, ki nimajo možnosti bivanja kje drugje, ampak gre za pravi negovalni oddelek, na katerih se izvaja pospešena rehabilitacija po srčnih, pljučnih boleznih, če se bo dalo, tudi po kirurških intervencijah, po kapeh. Torej gre za povsem drugo področje medicine. Ne vem, če je znano: v Evropi je izšla manjša bela knjižica fizioterapevtov in fiziatrov, v kateri je dokaj točno opredeljeno področje fizikalne terapije za vse bolezni. Naša bolnišnica bi se lahko vključila na vsaj dveh področjih: srčnih in pljučnih boleznih, morda pa še kje drugje. Za zdaj predvidevamo, da bi pri obnovi prostorov (teh trenutno še ni) morda imeli na voljo 20, 30 negovalnih postelj z visoko podporo fizikalne terapije.«
Priznavajo vam visoko strokovnost pri zdravljenja srčnožilnih, pljučnih bolezni. Sliši se, da bi radi razvili center za zdravljenje sladkornih bolnikov. Kje vidite izziv za vašo bolnišnico? »Vsa omenjena področja smo predstavili lani, vsa držijo. Še vedno se trudimo, da bi do najvišje stopnje razvili pul-mologijo, tudi v povezavi s sosednjima bolnišnicama in fakulteto v Mariboru. Še vedno nameravamo razvijati oskrbo
pljučnih bolnikov, s tem da gre pri nas bolj za prvi in zadnji del. To pomeni zgodnjo diagnostiko in dobro rehabilitacijo. Interventnih posegov pri nas nismo nikoli predvideli. O Centru za sladkorne bolnike smo se že dogovorili s prejšnjim direktorjem zdravstvene zavarovalnice. Namenjen naj bi bil predvsem
Direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek, specialist interne medicine: »Specializacija dejavnosti je izvedljiva tam, kjer je veliko ljudi.«
sladkornim bolnikom z inzulinsko terapijo in terapijo z inzulinsko črpalko. V tem trenutku tega ne izvajamo iz dveh razlogov: ker moramo obnoviti pogovore z zavarovalnico in ker za zdaj nimamo na voljo dovolj kadra. Naj pojasnim: ta dejavnost namreč ne sodi povsem v
dejavnost bolnišnice, ampak gre za povezavo z vzhodnim delom Slovenije, kasneje pa morda s celotno Slovenijo.« V že nekaj let praznih prostorih ste predvideli dejavnosti v sodelovanju z javno-zasebnim partnerstvom. Ste že bliže vašim ciljem?
»Javno-zasebno partnerstvo zdaj podpirajo vsi, tudi ministrstvo za zdravje. V vili Breda naj bi 20 odstotkov dejavnosti izvajali za potrebe bolnišnice na področju pulmologije, preostalo storitve za potrebe zdravstva in varstva okolja za trg. V objektu Smrečina smo predvideli polikliniko in del rehabilitacije. Pri omenjenih stavbah, ki čakajo na obnovo, bi ločili javni interes od zasebnega. Z našim programom in osebjem bi poskrbeli, da prebivalstvo ne bi bilo v ničemer prikraj-šano. Lastnik (država oziroma ministrstvo) pa bi se postopoma umikal, mi pa bi z zasebnim kapitalom pridobili denar, novo osebje. S tem bi dvignili raven zdravljenja in zagotovili boljše okolje za zdravljenje, česar sedaj ne moremo nuditi bolnikom.« Še vedno snujete razvoj bolnišnice kot regijske zdravstvene ustanove? »Še vedno, vendar se moramo o tem dogovoriti z ministrico in njeno ekipo. Bolnišnica ima poslovno gledano dve možnosti: optimalna je razvoj regijske bolnišnice in vključitev v zdravstveno mrežo. Prebivalcem naše regije tako ne bi bilo potrebno hoditi na vsak pregled in preiskavo v oddaljeno bolnišnico. To ne pomeni, da bi vse zdravstvene potrebe regije razvili v bolnišnici, ampak da nekatere stvari razvijamo sami, pri specialističnih storitvah, ki niso v naši pristojnosti, pa bi nam pomagalo osebje in
zmogljivosti sosednjih bolnišnic. Če pa regijska bolnišnica ne pride v poštev, če bo zamr-la ideja o pokrajini Saša in s tem usmeritve, ki jih je prvotno dala vlada in ne ministrstvo za zdravje, potem se bo morala bolnišnica usmeriti zelo poslovno. Z drugimi besedami: glede na trenutne možnosti obdržati sedanji program, dvigniti zadeve na višjo raven, za vse ostale pa poiskati tržne niše. Samo tako bi lahko zagotovili primanjkljaj sredstev za še višjo kakovost oskrbe naših bolnikov.« Torej bi se morala bolnišnica usmeriti bolj profitno.
»Tako je in večji delež storitev usmeriti v medicino dela, v varstvo okolja, raziskave in podobno. To so že tržno usmerjene storitve. In te pridejo v poštev, če bi ministrstvo vztrajalo pri specializaciji bolnišnice. Zelo ozka usmerjenost je možna v večjih mestih, kjer je dovolj velika popu-lacija. Na bolj odročnem terenu pa moramo gledati širše, da bomo lahko zagotovili 100-odstotno izkoriščenost naših zmogljivosti oziroma možnosti.«
Rezultati poslovanja za preteklo leto so znani. Ste med bolnišnicami, ki so poslovale z izgubo?
»Odločili smo se, da bomo rezultate prikazali na ta način, ob tem pa pojasnili, da izguba v višini nekaj več kot 200 tisoč evrov ne bi bila izguba, če bi zavarovalnica že valorizirala materialne stroške in če bi se odločila za spremenjen sistem plačevanja. Naše storitve v skupini primerljivih primerov namreč še vedno niso plačane po teži.«
Potrebovali bomo strokovnjake za ravnanje z okoljem
Pomagajo številnim klubom in društvom, čeprav je sredstva vedno težje zagotavljati
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 6. marca - V Premogovniku Velenje se zavedajo odgovornosti do zaposlenih, okolja in lokalne skupnosti. Podpirajo delovanje in razvoj dejavnosti v podjetju in njegovem okolju, ki niso neposredno povezane z njihovo osnovno dejavnostjo. S sponzoriranjem in doniranjem pomagajo številnim klubom in društvom, čeprav je ta sredstva vedno težje zagotavljati. Tako pomagajo ljubiteljskim navdušencem, da uveljavijo svoje interese in sposobnosti na različnih področjih delovanja. Skoraj trideset je takih, ki jih sponzorirajo. Vlog pa veliko. Prihajajo tudi od posameznikov, a te, kot so rekli, preusmerijo v klube, društva, združenja.
Tokrat so se odločili, da predstavnike tistih, ki jih sponzorirajo oziroma jim namenjajo donatorska sredstva, povabijo na srečanje. Kot je malo v šali, bolj pa zares omenil direktor Poslovnega sistema Premogovnik Velenje dr. Milan Medved, so jih povabili zato, da za spremembo enkrat oni poslušajo njih. Običajno je obratno, saj zastopniki klubov in društev pridejo na pogovore s prošnjami in pričakovanji (denarja se pač nikjer ne otepajo, prej se otepajo težav z njim).
V številkah so jim predstavili podjetje, načrte in pričakovanja, konkurenčne prednosti velenjskega lignita (konec leta bo v osnovni dejavnosti zaposlenih 1.500 delavcev, v povezanih družbah 1.400; rentabil-
no poslovanje bi omogočala cena 2,25 evra za gJ energije; zalog lignita je za več kot 100.000 milijonov ton, TEŠ pa edini termoenergetski objekt v Sloveniji, ki ima zagotovljen energent za naslednjih 40 let; povezane družbe HTZ, RGP, PV Invest in Gost so s svojimi programi vedno bolj prodorne; letošnji cilj je ustvariti 173 milijonov evrov prihodkov, v naslednjih petih letih še za 30 odstotkov več ...).
Pri skrbi za uspešno poslovanje pa Premogovnik Velenje ostaja družbeno odgovorno podjetje do lokalnega okolja. To se
odraža na več področjih, med drugim tudi v izobraževanju. Znano je, da so v začetku letošnjega leta podelili tri štipendije študentom študijskih smeri, ki niso ne vezane, ne pogojene z zaposlitvijo pri njih. Zdaj so študentom ekonomske fakultete navrgli nov izziv v obliki razmišljanja, kaj bi bilo pri njih (še) smiselno delati, mora-
lo pa bi biti povezano z obnovljivimi viri energije in racionalno rabo energije. Najboljše, najbolj prodorne ideje bodo tudi nagradili.
"Za družbeno odgovornost obstaja več definicij. V današnjem času je postala zelo aktualna, saj si brez nje ne znamo predstavljati uspešnega in učinkovitega delovanja podjetij na dolgi rok. Družbena odgovornost pomeni nenehno zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skup-
nosti in družbe na sploh. Temu v Premogovniku Velenje odgovorno sledimo,« je med drugim povedal dr. Milan Medved.
Večer v prijetnem okolju Velenjskega gradu se je začel s pesmijo, venčkom narodnih pesmi, ki so jih prispevala Podkrajska dekleta, in zaključil s sproščenim klepetom.	■
V Šolskem centru Velenje bodo v poklicni in tehnični rudarski šoli s šolskim letom 2008/09 poučevali tudi program okolje-varstveni tehnik. Pridobitev tega programa pravzaprav ne preseneča, saj je Šaleška dolina na okoljskem področju doživela praktično največji napredek med slovenskimi industrijskimi pokrajinami.
Če temu dodamo še aktualne zahteve energetskega in podnebnega paketa, ki ga je januarja predstavila komisija Evropske unije, ter zavedanje, da so podnebne spremembe dejstvo, lahko šolanje za poklice na področju okoljevarstva brez pretiravanja označimo za perspektivno.
Ob uspešni ekološki sanaciji Šaleške doline se je v Velenju razvilo in skoncentrira-lo tudi ustrezno okoljsko znanje. Strokovnjaki s tega področja delajo v vseh večjih podjetjih v dolini in v manjših, specializiranih firmah. Najbolj prepoznavno podjetje na področju varstva okolja je inštitut ERICo, d.o.o., ki je razvil tako raziskovalno in tehnološko kot laboratorijsko in izobraževalno dejavnost in svoje znanje uspešno trži v Sloveniji ter izven njenih meja.
Profesorji v Šolskem centru Velenje so usposobljeni za podajanje tega programa,
ustrezna pa je tudi oprema. Za še višjo raven programa bodo poskrbeli strokovnjaki iz podjetij v dolini, ki se bodo v njegovo realizacijo tvorno vključili. Vsaj pet velikih podjetij iz doline je zelo aktivnih pri ravnanju z okoljem, to so Gorenje, Premogovnik Velenje, TE Šoštanj, Esotech in ERI-Co, zakonodaja in višja raven okoljske zavesti pa po tej poti vodita tudi vsa druga.
Kadri s področja okoljevarstva bodo že v Šaleški dolini in SAŠA regiji imeli na voljo delovna mesta, na primer v industrijskih in komunalnih podjetjih pa tudi v lokalnih skupnostih za področje okolja in prostora.
Program okoljevarstveni tehnik omogoča mladim tudi nadaljevanje šolanja, in to tudi v Velenju, saj bo v šolskem letu 2008/09 prve študente sprejela Visoka šola za varstvo okolja. Študijski program šole je oblikovan po smernicah bolonjske deklaracije in je nastal v tesnem sodelovanju s strokovnjaki iz šaleških podjetij, tako da je oblikovan v skladu z realnimi potrebami gospodarstva.
Tistim, ki bodo zaključili program okolje-varstveni tehnik in opravili enega od matu-ritetnih izpitov, pa so odprta vrata na večino univerzitetnih programov naravoslovnih fakultet.	■ Diana Janežič
GOSPODARSTVO
Šaleški dolini grozi prenizka cena elektrike
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) vztraja pri sprejetem poslovnem načrtu, ki jim zagotavlja stabilen poslovni izid in dolgoročen razvoj -Še vedno so pripravljeni večji del električne energije prepustiti trgovanju Holdingu, manjši del pa želijo ponuditi trgu po tržnih cenah -V HSE jim tudi to ne dovolijo in zahtevajo preklic sprejetih pogodb
Mira Zakošek
Že nekaj tednov je v središču gospodarskega zanimanja sprejemanje poslovnega načrta šoštanjske termoelektrarne. Pred približno mesecem dni so namreč v javnosti prišle zelo odločne zahteve tamkajšnjega sindikata, ki se je ostro uprl »načrtovani izgubi« v višini 2,3 milijona evrov, ki jo je za TEŠ predvidel Holding. Predsednik sindikata Branko Sevčnikar je ob tem poudaril, da so doslej dosledno izpolnjevali obveznosti do Holdinga in širše skupnosti in zadovoljili vse potrebe po električni energiji, a so bile takrat na trgu razmere precej drugačne. »Zdaj je čas, da bi lahko tudi TEŠ posloval z maksimalnim možnim izkupičkom« pravi Sevčnikar. Delavci so zagrozili s stavko, ki so jo včeraj tudi uresničili. Z njo so zahtevali razjasnitev svojega socialnoekonomskega položaja in izravnavo pravic znotraj HSE, saj ugotavljajo, da so plače in bonitete v hčerinskih podjetjih zelo različne.
Predlogu HSE se je postavilo po robu tudi vodstvo termoelektrarne, zelo odločen pa je bil tudi član nadzornega sveta Franc Sever, ki je od vodstva zahteval takšen poslovni načrt, ki bi TEŠ zagotovil dobiček in razvoj. Prav zato se je vodstvo odločilo za pripravo poslovnega načrta, v katerem je predvidelo, da bo TEŠ prodala približno 30 odstotkov elektrike na trgu, preostanek pa Holdingu. To bi jim prineslo letos okoli 32 milijonov evrov dobička. Takšen načrt je nadzorni svet TEŠ tudi potrdil. Potem pa so se začela usklajevanja, najprej prijazna, potem pa vse bolj glasna in grozeča. TEŠ bi bil moral do ponedeljka preklicati pogodbe o prodaji elektrike na trgu, a tega ni storil in tudi ne namerava, nam je v torek zvečer povedal direktor dr. Uroš Rotnik, ki je odgovoril tudi na nekaj naših vprašanj. Za včeraj pa je sklical tudi novinarsko konferenco (ta je bila po zaključku naše redakcije).
V tem okolju se vse bolj glasno postavlja
vprašanje, ali lahko nesoglasja znotraj
Holdinga Slovenske elektrarne in Ter-
moelektrarne Šoštanj ogrozijo načrtovano gradnjo šestega bloka, kije za razvoj Šaleške doline izjemno pomembna ?
»Vsekakor bi bila ta gradnja ogrožena, če ne bi zagotovili pozitivnega poslovanja in dogovorili cene električne energije vsaj v višini 54,1 evra za MWh, ki smo jo navedli tudi v prošnji za pridobitev kredita evropske investicijske banke in ga tudi dobili. Prav zato smo tudi sprejeli drugačen poslovni načrt, kot nam ga je ponujal HSE in zato tudi skušamo vzpostaviti znotraj termoelektrarne učinkovito delovanje energetskega trga, ki ga pravzaprav s svojo energetsko politiko podpirata tako Vlada Republike Slovenije kot Evropska komisija. Vsekakor se vodstvo TEŠ zaveda odgovornosti, ki jo je sprejelo, in storili bomo vse, da bo šesti blok zgrajen do leta 2014.« Bi lahko izguba ogrozila črpanje odobrenega kredita Evropske investicijske banke za izgradnjo šestega bloka in ali je res, da je bil eden največjih očitkov ob odobritvi kredita, da se ne »obnašate« tržno, ker imate le enega kupca, in še to državo?
»Vsekakor bi izguba lahko ogrozila črpanje kredita, še posebej, ker bi elektriko prodali po nižji ceni, kot smo jo navedli v vlogi. Banka pa je res imela največ pripomb na to, da imamo le enega kupca.« Kakšen poslovni načrt naj bi sprejeli na predlog »matere« Holdinga Slovenske elektrarne in kakšnega ste dejansko?
»Vso elektriko naj bi prodali Holdingu, in to po ceni 50 evrov za MWh, s tem bi ustvarili za okoli 200 milijonov evrov prihodkov in 2,1 milijona evrov izgube v letošnjem letu. V prošnji za kredit evropski investicijski banki smo zapisali, da bomo elektriko prodajali po 54,1 evra, to bi pomenilo 220 milijonov evrov prihod-
kov. Nadzorni svet je zahteval od vodstva tržno gospodarjenje. Zato smo pripravili predlog, ki ga je nadzorni svet potrdil, z njim pa nameravamo 30 odstotkov elektrike prodati na trgu in sicer po povprečni ceni 60 evrov za MWh. To bi nam pri-
Dr. Uroš Rotnik
neslo 255 milijonov evrov prihodkov in 32 milijonov evrov dobička. To je stabilen razvojni načrt, ki nam omogoča dolgoročni razvoj podjetja in nemoteno izgradnjo šestega bloka.« Zakaj pravzaprav prihaja do tolikšnih razkorakov in zakaj bi morali vso energijo prodati po znatno nižji ceni HSE? »K temu nas zavezuje dolgoročna pogodba, ki pa jo je po našem prepričanju, glede na velike tržne spremembe, vsekakor potrebno spremeniti.« HSE se je ob podpisu prej omenjenih pogodb zavezal, da bo zagotavljal slovenskim gospodinjstvom, pa tudi industriji poceni elektriko. Medtem je Slovenija odprodala svojo industrijo jekla ruskim lastnikom, ki pa jim je, kot slišimo, še
vedno zagotovljena cenena elektrika. Tako odteka velik del dobička, ki bi ga sicer ustvaril Holding, v njihove roke.
»Najbrž. Mi smo se vsekakor v čim večji meri želeli držati dogovora in tudi izpolniti obljubo, da bomo zagotavljali slovenskim gospodinjstvom in domači industriji čim bolj poceni elektriko, zato smo jo še vedno pripravljeni prodati HSE kar 70 odstotkov po skoraj polovico nižji ceni, kot je ta čas na trgu. Zavedamo se, da so bile proizvodne enote po vsej Sloveniji zgrajene z davkoplačevalskim denarjem in je naša moralna obveznost, da jim ponudimo primerne cene. A sebi moramo prav tako zagotovi normalne pogoje gospodarjenja in možnosti za razvoj.«
Napetost med vodstvom TEŠ in Holdingom seje zadnje dni vse bolj stopnjevala in prišla do vrelišča. Med drugim so od vas zahtevali preklic sklenjenih pogodb za prodajo 30 odstotkov proizvedene elektrike na trgu. Tega niste storili.
»Pa tudi ne nameravamo, čeprav so nas onemogočili do te mere, da so nam pravzaprav odvzeli možnost trgovanja z energijo. Te pogodbe pomenijo razvoj za TEŠ, zagotavljajo izgradnjo šestega bloka. Naj ob tem tudi poudarim, da so naši bodoči kupci pripravljeni tudi na projektno financiranje te investicije.« V HSE so menda na vas zelo jezni in kot 100-odstotni lastniki lahko zahtevajo vaš odstop?
»Trenutno imam bolj pomembne naloge in o tem ne razmišljam.«
Še pred letom ali dvema smo ugotavljali, kako posrečena oblika organiziranja je HSE, ki je odlično posloval in tudi ustvarjal velike dobičke, zdaj pa je slika očitno povsem drugačna. Dobičkonosni podatki padajo, lani so se več kot prepolovili, letos pa naj bi dosegli le desetino dobička leta 2002?
»Žal so podatki res takšni, vsekakor pa
so rezultat slabe politike, vodenja in organizacijskih sprememb v zadnjem obdobju.«
Vaši delavci so nezadovoljni, saj pravijo, da so znotraj Holdinga plače in bonitete zelo različne, zelo različni pa so menda tudi pogoji gospodarjenja. Še posebej naj bi »šlo dobro« podjetju Dravske elektrarne, ki ga vodi Damjan Koletnik, kije tudi direktor HSE. Menda so lani porabili samo za reprezentanco kar 680 tisoč evrov, pri vas recimo le 132, čeprav ste veliko večji?
»Tudi to je žal res, na to že nekaj časa opozarjamo.« Sliši se, da naj bi direktor HSE dr. Jože Zagožen poskrbel za gradnjo šestega bloka z dokapitalizacijo oziroma prodajo TEŠ?
»O tem pač odločajo lastniki, sam pa mislim, da bi bilo za Slovenijo in dolino veliko bolje, če bi bile bodoče lastnice tukajšnje občine in občani.« Pravzaprav je čudno, da je proizvodnja elektrike, ki ima v Šaleški dolini že več kot 50-letni tradicijo, tako mačehovsko obravnavana?
»Tega se zavedamo in to hočemo spremeniti. Zavedamo se tudi, da premalo vračamo okolici. Težko je prepričati ljudi, da živijo v sožitju z elektrarno in premogovnikom, saj se iz dneva v dan spreminjajo rodovitne površine v jezera. Žal tudi v poslovnem načrtu za leto 2008 ni bilo možno na osnovi izhodišč HSE oblikovati nobenih stroškovnih postavk za te namene. Prav zato je nujno, da vztrajamo pri sprejetem poslovnem načrtu, ki nam omogoča uspešno dolgoročno poslovanje in pravično finančno pomoč lokalni skupnosti pri odpravi nastalih sprememb v okolju.«
Vtem okolju so se mnogi že odzvali, velenjski svet bo pripravil prihodnji teden izredno zasedanje na to temo, vlado bodo opozorili na njeno obljubo... Kaj pravite na to?
»V slogi je moč, vesel sem teh podpor in prepričan sem, da bomo skupaj zagotovili energetiki in rudarstvu lepo prihodnost vsaj do leta 2040.«
ijospodanka
zbornica Slovenije jr.- "1
hujihJt ftffrAnlr
............L-

£
(■ t
>
i '
f
t
C
m u

<
Franju Bobincu nagrada za izjemne gospodarske dosežke
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila sedmim gospodarstvenikom nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke - Pri ocenjevanju dosežkov pomembna tudi hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske družbe, obetavna vizija in jasna dolgoročna strategija, lasten razvoj in inovacije
Ljubljana, 6. marec - Gospodarska zbornica Slovenije je že 40-ič svečano podelila nagrado GZS za gospodarske in podjetniške dosežke, ki je najstarejše in najprestiž-nejše tovrstno priznanje v Sloveniji. Nagrade za leto 2007 so podelili sedmim gospodarstvenikom, ki prihajajo iz štirih regij in šestih panog, med večjimi podjetji tudi mag. Franju Bobincu, predsedniku uprave Gorenja.
Pri nagradi GZS za izjemne
gospodarske in podjetniške dosežke gre za pomembno povezavo osebnosti - vodilnega človeka in družbe, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva. Pri ocenjevanju dosežkov se poleg splošnih razvojnih rezultatov gospodarske družbe, rezultatov poslovanja ter internacionalizacije podjetja upoštevajo še številna druga merila, kot so hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske družbe, obetavna vizija in jasna dolgoročna strategija,
lasten razvoj in inovacije.
Ugledno nagrado je Franju Bobincu izročil Ivan Atelšek, ki je bil leta 1969 sam njen prvi prejemnik. Bobinac je med drugim dejal: »Hvala, ker ste zaznali, da poskušamo v tej panogi, ki je zrela, ki je globalizirana, ki je težka, plavati proti toku in da poskušamo ravno na področju odličnosti, dizajna in inovativnosti biti eni najboljših v panogi. Lahko si mislite, da ni lahko voditi 11.000 ljudi sam in niti
slučajno si tega ne domišljam, zato to nagrado z veseljem delim predvsem s svojo vodilno ekipo. Mnogi od njih so danes tu. Dragi sodelavci, rad delam z vami, mnogo je
še ciljev, ki jih bomo skupaj dosegli, veliko sem se od vas naučil in se še učim in del te nagrade podarjam tudi vam.«
Franjo Bobinac je bil nagrade zelo vesel, poudaril pa je, da jo bo z veseljem delil s celotno vodilno ekipo in vsemi enajst tisoč zaposlenimi.
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!

Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 5. marec:
Južnoosetijski parlament je mednarodno skupnost pozval k priznanju neodvisnosti, saj, kot trdijo, imajo za to vse potrebne pogoje in lastnosti suverene države. Kot pravijo, jih je k pozivu po še dejavnejših prizadevanjih za svoje pravice, vzpodbudil kosovski pre-cedens.
Evropska komisija je Hrvaško pozvala, naj dosledno spoštuje sporazum o neuveljavitvi ERC-ja za članice Evropske unije in naj ne uporablja nobenega vidika te cone za države članice, dokler se ne doseže skupnega dogovora v
mo, ki Nasi omogoča komunikacijo med vesoljskim plovilom in Zemljo. Dewesoft je z Naso začel sodelovati pred osmimi leti, leta 2006 pa so v
Olli Rehn je opozoril Hrvaško.
duhu EU-ja. Ob tem je evropski komisar za širitev Olli Rehn še poudaril, da je nujno poiskati takšno rešitev, da bi se izognili zapletom pri vstopanju Hrvaške v EU.
Državni zbor je sprejel sklep o neodvisnosti Kosova in tako priznal to državo ob tem pa je srbsko zunanje ministrstvo slovenski vladi že poslalo protestno noto zaradi priznanja Kosova, srbski zunanji minister Vuk Jeremič pa je ukazal tudi takojšnji odpoklic veleposlanika v Sloveniji.
Četrtek, 6. marec:
Razstava Primož Trubar (1508-1586), s katero je Narodni muzej počastil 500. obletnico rojstva vodilnega slovenskega protestantskega pisca ter začetnika slovenskega knjižnega jezika in književnosti, je odprtje doživela v novih prostorih muzeja na Metelkovi. Še posebej slovesnega dogodka, saj je na ogled postavljen tudi edini ohranjeni izvod Trubarjeve knjige Cerkovna ordninga, ki ga sicer hrani Vatikanska knjižnica, so se, poleg množice obiskovalcev, udeležili tudi nekateri slovenski politiki, med njimi predsednik države Danilo Türk, minister za kulturo Vasko Simoniti, škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, direktor Narodnega muzeja Peter Kos in avtorji razstave. Duh Trubarjevega časa pa je za nekaj trenutkov tudi resnično zaživel z nastopom ansambla za staro glasbo Alta Capella Carniola.
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila že 40. nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, tokrat je nagrajencev sedem. Nagrade za leto 2007 so tako prejeli predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, predsednik uprave TCG Unitech Anton Papež, lastnik in direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek, glavni direktor Rika Janez Škrabec, direktorica Nierosa Metal Savinka Urbašek, direktor in ustanovitelj podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič in generalni direktor podjetja Danfoss Trata Aleksander Zalaznik.
Svetovni prvak Mitja Petkovšek, ki je lani doživel le en poraz, je na tekmi svetovnega pokala v Dohi na bradlji osvojil drugo mesto z oceno 16,150. Ker je bila konkurenca hujša kot po navadi, je bil Petkovšek nad rezultatom navdušen, saj je zelo vzpodbudno začel olimpijsko sezono.
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je v sodelovanju z Mirovnim inštitutom, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij in Amnesty international Slovenije organizirala protestni shod, s katerim želi opozoriti, da se problematika izbrisanih še ni razrešila, niti 16 let po izbrisu ljudi iz registra stalnega prebivalstva.
Minister za promet Radovan Žerjav je napovedal uvedbo vinjet za osebna vozila. Za tovorna vozila ostaja cestni-njenje po starem sistemu do uvedbe satelitskega cestninjenja. Natančen načrt o uvedbi vinjet bo pripravljen do seje vlade čez 14 dni, uvedene pa naj bi bile čim prej, po optimističnih napovedih pa celo do poletja. Satelitsko cest-ninjenje za tovornjake naj bi sicer zaživelo do avgusta 2009, za preostale uporabnike pa do konca leta 2010.
12 strokovnjakov iz trboveljskega Dewesofta je razvilo programsko opre-
Slovensko znanje v pomoč Nasi.
sodelovanju z avstrijskimi proizvajalci merilnih instrumentov Dewetron dobili naročilo za izdelavo programske opreme. Opremo, ki so jo razvijali dve leti, so nato v Nasinem vesoljskem centru na Floridi dobro preverili, da so se prepričali, da je projekt, vreden milijon dolarjev, primeren in zanesljiv.
Petek, 7. marec:
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar ter župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič sta po seji gradbenega odbora za gradnjo nove stavbe NUK-a podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu parcele številka 305 na Rimski cesti 1 z občine na državo za potrebe gradnje novih prostorov knjižnice. Tako naj bi bila prva stopnja NUK-a Jožeta Plečnika končana leta 2011.
Srečna vrnitev vojakov z misije.
Na mariborsko letališče se je iz Afganistana po skoraj 7 mesecih vrnilo 52 pripadnikov 20. motoriziranega bataljona Slovenske vojske. 8. kontingent s povečano zasedbo, ki je svoje delo uspešno opravil, je že pred dnevi nadomestil nov, v Afganistanu pa je ostalo še 10 pripadnikov Slovenske vojske, ki se bodo tudi kmalu vrnili. Vojake pred rednimi nalogami v enoti zdaj čaka 14-dnevni regeneracijski počitek, na novo misijo pa se bodo podali naslednje leto.
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za vlado opravil Episcenter, ima s 26 % največ podpore SDS, tesno pa mu s 25 % sledi SD. Na tretjem mestu je z 8 odstotki Zares, kateremu sledijo LDS s 7, SNS s 5, DeSUS s 4, NSi s 3, SLS z 2 in Lipa z 1 odstotkom podpore. Gre za deleže tistih, ki bi šli na volitve, če bi bile te to nedeljo. Udeležba bi bila 56-odstotna. Anketiranci so delu vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 do 5 dali povprečno oceno 2,8.
Sobota, 8. marec:
Marija Šestak je Sloveniji priskaka-la četrto odličje na dvoranskih svetovnih prvenstvih. Šestakova je v trosko-ku osvojila bron. 28-letna atletinja je v prvi seriji pristala pri 14,60, nato pa v drugo dosežek izboljšala za osem cm.
Praznovali smo dan žena.
V tretjem poskusu je Šestakova prestopila. Četrtič je Marija skočila 14,65, v prezadnjem in zadnjem poskusu pa je še dvakrat prestopila.
Srbski premier Vojislav Koštunica je odstopil s položaja, kot razlog pa je navedel razkol v koaliciji, ki je onemogočal delo vlade. Ker srbska vlada nima več enotne politike do vprašanja Kosova in Metohije, je Koštunica kot datum
predčasnih volitev predlagal 11. maj, ko bodo potekale tudi pokrajinske in lokalne volitve.
Iz Francoske Gvajane je v orbito uspešno poletelo do zdaj največje in najbolj izpopolnjeno evropsko vesoljsko plovilo. Transportno plovilo Jules Verne z 20 tonami je na svojo prvo misijo proti mednarodni vesoljski postaji ponesla raketa Arianne, ki prej še ni letela s tako težkim tovorom. Plovilo je izdelal evropski proizvajalec EADS, namenjeno pa je predvsem dostavi goriva, hrane, oblek in kisika za posadko vesoljske postaje, kamor bo prepeljalo tudi rezervne dele za vesoljski laboratorij Columbus.
Mednarodni dan žena, ki je star že skoraj sto let, še vedno opozarja na boj za zagotovitev enakih pravic za več kot polovico svetovnega prebivalstva. Ideja o nujnosti tega dne se je rodila v začetku 20. stoletja v socialističnih smereh, njen namen pa je bil poziv k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o splavu. Idejo so začele razvijati ameriške socialistke, ki so leta 1908 organizirale prve večje demonstracije za svoje pravice. Na shodu v New Yorku je takrat več kot 15.000 delavk zahtevalo krajši delavnik, boljše plače in volilno pravico. ZDA so tudi prva država, v kateri so ženske dejansko praznovale svoj dan -to se je zgodilo 28. februarja leta 1909, povod zanj pa je bila deklaracija socialistične stranke ZDA.
Nedelja, 9. marec:
V pariški dražbeni hiši Christie's bodo na prodaj ponudili okostje dinozavra triceratopsa, starega več kot 65 milijonov let. Triceratops, ki je dolg sedem metrov in pol, prihaja iz ameriške zvezne države Severna Dakota, njegov dosedanji lastnik pa je bil neki zasebni zbiratelj. Kdor bo hotel posta-
Na dražbi okostje dinozavra staro 65 milijonov let.
ti nov lastnik dvotonskega fosila, bo moral zanj odšteti najmanj 500.000 evrov. Kot kupci pridejo v poštev muzeji in druge ustanove ter bogati zasebniki, ki so navdušeni nad fosili.
Kosovski premier Hasim Thaci je na administrativnem mejnem prehodu s Srbijo Merdare odkril tablo z napisom Republika Kosovo. Na tabli, ki jo je s ponosom odkril kosovski premier, se bohoti napis "Dobrodošli v Republiki Kosovo". Besedilo na mejni tabli je napisano v angleškem, albanskem in srbskem jeziku.
Anže Kopitar se je z golom in podajo prebil med 20 najboljših hokejistov Lige NHL. Njegov Los Angeles je z 2:5 izgubil proti Montrealu. Kopitar je bil v drugi tretjini podajalec pri zadetku Roba Blaka, po katerem so Kralji znižali na 3:1. Svojo 68. točko sezone (29 golov, 39 podaj), s katero je na sveži statistiki po učinkovitosti na 19. mestu, je dosegel v 47. minuti, ko je zadel za znižanje na 4:2.
Ponedeljek, 10. marec:
Vatikan je, da bi zajel nove grožnje človeštvu v času globalizacije, popravil spisek sedmih smrtnih grehov. Sedem novih grehov je: uničevanje in onesnaževanje okolja, prekomerno bogatenje, ki povzroča bedo in siroma-
zapisi, genetične spremembe ter uporaba in preprodaja drog. Grešniki, ki so podlegli skušnjavi in so katerega od teh grehov zagrešili, se bodo znašli v peklu.
V letu 2007 je Slovenija dosegla 6,1-odstotno gospodarsko rast, kar je največ po letu 1991. BDP v tekočih cenah je v letu 2007 znašal 10,6 odstotka več kot v letu 2006 in je znašal 33.542 milijonov evrov, kar je 16.616 evrov na prebivalca. Gospodarska rast je bila v zadnjem četrtletju lanskega leta 4,7-odstotna in se je glede na prva tri četrtletja občutno zmanjšala in vrnila na raven pred letom 2006.
Italijanski premier v odstopu Romano Prodi je sporočil, da se namerava po aprilskih volitvah umakniti iz politike. Prodijeva levičarska vlada se je konec januarja znašla v hudi krizi, ki je privedla tudi do predčasnih volitev
Hrvaški premier Ivo Sanader je prvič javno potrdil, da je za HDZ, največjo vladno stranko, članstvo v EU-ju pomembnejše od uveljavitve ERC-ja, ob tem je dejal, da je potrebno pogledati, kaj je večji nacionalni interes in to je v tem trenuntku EU.
Torek, 11. marec:
Župani 7 občin Zgornje Gorenjske so podprli idejo bohinjskega župana, da Zg. Gorenjska in Slovenija kandidirata za zimske olimpijske igre leta 2018. Bohinjski župan Franc Kramar je prepričan, da je Gorenjska oziroma Slovenija idealno prizorišče za olimpi-jado. Biatlon na Pokljuki, skoki v Planici, smučanje v Kranjski Gori, teki na Krvavcu, medtem ko bi Ljubljana lahko gostila tekme v hokeju na ledu. Kramar je za olimpijsko vas predlagal Bled, nekateri drugi župani pa menijo, da bi bila primernejša Ljubljana.
Prodaja državnega, 49,13-odstotne-ga deleža Telekoma Slovenije bo za zdaj počakala, je sklenila pristojna komisija. Na seji je komisija za prodajo deleža države ugotovila, da se razmere od preteka prvega razpisa niso bistveno spremenile, da bi ponovljen postopek lahko imel boljše možnosti za uspeh.
Od 11. marca 2008 je v državah EU-ja prepovedana prodaja nevarnih vžigalnikov, ki jih lahko otroci prehitro prižgejo. Prepovedani so vžigalniki, ki nimajo nameščenih posebnih kovin-
žabjor
perspektiva
Vatikan v boj proti grehom s spremembami.
štvo, pedofilija, splav, znanstveni poskusi na ljudeh, manipuliranje z genskimi
Umik nevarnih vžigalnikov.
skih varoval, in takšni, ki so za otroke še posebno privlačni (so posebnih oblik). V nesrečah, ki jih povzročijo otroci pri igri z vžigalniki, se namreč letno poškoduje od 1.500 do 1.900 otrok, umre pa jih med 34 in 40.
Predsednik Evropskega parlamenta je ob dnevu spomina na žrtve terorizma in ob 4. obletnici napadov v Madridu pozval k skupni borbi proti terorizmu. Potteringov nagovor prihaja na četrto obletnico terorističnih napadov na železnico v Madridu 11. marca 2004, v katerih je bilo ubitih 191 ljudi, več kot 1.800 pa ranjenih. Prav v spomin na ta dogodek je Evropski parlament leta 2005 ta dan razglasil za evropski dan spomina na žrtve terorizma. Ob tem pa predsednik EP-ja ni pozabil omeniti tudi žrtve napadov v Londonu leta 2005 in napadov Ete prejšnji teden, ki je v baskovskem mestu Arraste dva dni pred parlamentarnimi volitvami ubila nekdanjega mestnega svetnika.
Ljubljanski svetniki so sprejeli osnutek prostorskega načrta, ki omogoča gradnjo dveh 72-metrskih stolpnic na Bavarskem dvoru, čemur je opozicija nasprotovala. Stolpnici vzhodno in zahodno ob Slovenski cesti, imenovani Severna vrata, bosta gradili podjetji S1 in Immorent, kletni nadstop-ji novih stavb pa bosta namenjeni parkiranju in tehničnim prostorom. Prtličje bo namenjeno javnemu programu, ki pa se lahko razširi tudi na nadstropja, ki jih bo v novih stolpnicah po 22. Večina prostorov v stop-lnicah bo namenjenih pisarnam, okoli 30 odstotkov prostorov paje mogoče urediti kot poslovne apartmaje.
Bedaki v
vsakdanjem
življenju
Katja Ošljak
Medtem ko (tudi) v Velenju ugašajo mlada življenja, v Ljubljani na varni razdalji prebiram knjige. Knjigo pravzaprav. Drugačno in posebno, a hkrati čisto povprečno, ki mi da misliti, koliko bedakov me spremlja v življenju. Ne samo da jih naključno srečujem in spoznavam, ampak sem od nekdaj v njihovi družbi bodisi v šoli, službi, drugi službi, na smučišču in tečajih ... Celo pri gledanju televizije mi dostikrat ne dajo miru, ko se mi bebasto režijo z zaslona!
To so tisti tipi, ki nastopajo v obeh spolih in vseh oblikah ter nas vedno pričakajo tam, kjer bi jih najmanj potrebovali. Običajno delijo modre svete in zelo radi oporekajo vsaki izrečeni trditvi. Za vsako ceno si namreč želijo pokazati svojo modrost in veličino, pri čemer dostikrat zelo nerodno prizadenejo, ponižajo ali zasmehujejo druge ljudi. No Asshole Rule je eden redkih priročnikov, ki sem jih v obdobju svoje pismenosti prinesla domov in je zagotovo edini med vsemi prelistanimi priročniki, ki ga nameravam v celoti prebrati. Robert I. Sutton v njem zelo sočno, a hkrati strokovno, utemeljuje in izračunava škodo, ki jo soljudem in organizacijam povzročajo bedaki. Branje se mi je danes ustavilo šele nekje na sredini knjige, a kar slutim, da bo avtor, sicer renomiran ameriški akademik in publicist, zaključil z argumenti, zakaj so bedaki v podjetjih škodljivi in kako se jim je treba izogniti oziroma s katerimi metodami jih je možno obvladati. Preden sem se spopadla z uvodnimi besedami Suttonovega predgovora, sem sama pri sebi že marsikoga označila za bedaka, kretena, degena ali idiota. Vendar svojih ugotovitev velikokrat raje nisem vokalizirala, saj me je ob "bedaških napadih" običajno spremljal vsaj bežen občutek krivde - v smislu "sem že kaj takega rekla, storila, da si to zaslužim." Konec koncev se dobro zavedam, da imam tudi sama precej masla na glavi in sem s svojim vedenjem že marsikomu zagrenila kakšno uro življenja.
Potem ko sem prebrala nekaj prvih poglavij, je moj ego narasel: "Seveda, tudi deklarirani bedaki tlačijo zemljo skupaj z menoj!" Dejstvo je namreč, da praktično vsakdo vsaj enkrat ali dvakrat v življenju izpade bedak - zaradi česar nastane "le" pekoča rana na duši njegove tarče. A žal so med bedaki tudi kroniki, bedaki-povrat-niki, ki redno napadajo nič hudega sluteče v svoji okolici. Ljudje, ki so pogosto tarče takih napadov, zaradi povzročenih čustvenih pretresov zbolijo telesno in duševno. A dokler je interpretacija povzročene škode tako "nedolžna", se onemogočanja bedakov praktično nihče ne loti, posebej če so ti uspešni sodelavci ali redki primerki svojega strokovnega profila na trgu delovne sile. Uprava podjetij v njih prepoznava dragoceno delovno silo, kar po eni strani tudi so, sploh kadar so nadpovprečno poslovno uspešni. Ne zaveda pa se stroška, ki ga take destruktivne osebe povzročajo kljub vsemu pridelanemu zaslužku. Sutton se analize zares loteva na tem mestu, saj za slavne ameriške bedake okvirno preračunava, koliko je njihovo vedenje doslej stalo podjetja. Tisti najslavnejši pasji direktor prodaje, ki se bralcu še posebej vtisne v spomin, je v letu 2006 svoje podjetje stal najmanj 160.000 USD; toliko sporov, tožb, bolniških odsotnosti, menjav asistentov in potreb po strokovni medi-aciji je zanetil. In kakor hitro je strokovnjak za boj proti bedakom Sutton upravi predstavil to številko, so največjemu bedaku v podjetju pričeli prirezovati peruti - odpustili ga vseeno (še) niso. Morda ga to čaka v prihodnosti, v primeru da se bo zaradi sprejetih ukrepov zoper njega obnašal kot še večji bedak.
Tako kot v ZDA tudi slovensko zemljo tlačijo preštevilni in škodljivi socialni posebneži. Zagotovo se kateri najde v velikih podjetjih, kot je npr. Gorenje. Vprašanje pa je, ali se njegovi nadrejeni zavedajo, koliko jih stane odpravljanje posledic ravnanja bedaka. Da o bolečini, ki jo bedaki povzročajo svojim sodelavcem in njihovim družinam, sploh ne govorim. Sutton takemu trpečemu kolektivu svetuje, da v bodoče svoj problem šefu predstavi v jeziku, ki ga poslovnež najbolje razume: v denarju.
Hm, morda bo delovalo in si boste na koncu zadovoljno čestitali: "En bedak manj!!"
OBJAVA
Pozdravljeni!
Sem Tadej Kolenc, finančni svetovalec v Finančni točki Velenje. S sodelavci skrbno spremljamo novice s finančnega področja in smo vam z nasveti vedno na voljo! Za vas smo pripravili brezplačno predavanje o novostih na trgu - hotel Paka, 20.3. ob 18h. Vabljeni!mm
ro 25
O O O
1X1
o
m
CD
o
03
>in >
_o
CD
O
ca k
>o o
Q
V KD Finančni točki lahko:
•	pristopite k različnim vzajemnim skladom
•	sklenete naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina, Fondpolico Dirigent in druga življenjska zavarovanja
In še! Vsi, ki boste ob obisku Finančne točke Velenje s seboj prinesli ta oglas, boste prejeli darilo. tu
0801208
H BREZPLAČNI KLIC
www.financna-tocka.si
NOVO! Odprto vsak dan!
KD Finančna točka, Šaleška cesta 18, Velenje
tel.: 03 898 50 20 Delovni čas:
pon-pet: 9.00 - 12.30 in 13.00 - 17.00
KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
^Hjs
Na kratko
Nadškofijski park
Svetnike Občine Gornji Grad je ob sprejemanju proračuna za letošnje in prihodnje leto nemalo presenetil podatek, da plačujejo nadškofiji Ljubljana za najem nekdanjega obrambnega stolpa, v katerem so urejene muzejske zbirke in galerija, več kot štiri tisoč evrov. Bolj kot vsota je svetnike šokiral podatek, da precej obsežen park pred katedralo, ki je prav tako v lasti nadškofije, na stroške občine ureja gornjegrajska komunala. Cerkvena inštitucija se v Gornjem Gradu obnaša kot v času zemljiške gospoščine, župana Stanka Ogradija pa očitno ni toliko v hlačah, da bi nadškofiji izstavljal račune za opravljeno delo ali pa pustil, da središče starodavnega trga preraste trava. Lastnina je namreč sveta stvar, in če ne gre po načelu roka roko umije, naj pač vsak skrbi za svoje. In ker zna nadškofijsko gospodarstvo vzorno skrbeti za vrnjene meninske gozdove, ne gre dvomiti, da se spoznajo na ekonomsko politiko vsaj toliko kot varuhi obubožanega gornjegrajskega proračuna, ki so v sila neugodnem položaju. Če želijo imeti lep kraj, morajo zanj skrbeti.
V službi narave
Savinjsko gozdarsko društvo je bilo v preteklem letu osredotočeno predvsem na težave neurejenega motoriziranega prometa v Smre-kovškem pogorju. Sodelovanje pri naravovarstvenih aktivnostih so po besedah predsednika Lojzeta Gluka razširili tudi na nekatere ostale predele na območju nazarske območne enote Zavoda za gozdove. Konec preteklega leta je društvo aktivno sodelovalo pri organizaciji in izvedbi javnega posveta, na katerem so opozorili na večstranski pomen Menine planine ter doseganje čim bolj usklajeno rabo tega prostora med različnimi uporabniki. Na predlog društva so nazarski gozdarji obravnavali zbrane predloge diplomskih in raziskovalnih tem, ki jih bodo posredovali na oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Gozdarski inštitut. Na ta način želijo doseči aktivno sodelovanje med stroko v izobraževalnih in raziskovalnih inštitucijah, študenti in zaposlenimi na terenu.
Višje cene vrtca
Od prvega marca velja v občini Gornji Grad višja cena vrtca za prvo starostno obdobje. Svetniki so potrdili ekonomsko ceno, ki za polni program znaša 395,94 evrov, kar za starše otrok pomeni za enajst odstotkov višji znesek na mesečni položnici. Cilj predlaganega ukrepa je zaščititi starše pred skokovito podražitvijo vrtcev in poiskati najbolj ugodno rešitev tudi za občinski proračun ter hkratno upoštevanje vseh predpisov in zagotavljati nemoteno finančno poslovanje šole, katere ustanoviteljica je Občina Gornji Grad.
Zares misli zares
Vodstvo levosredinske stranke Zares je zadolžilo sekretarja Savinj-sko-šaleškega pokrajinskega odbora Vojka Zupanca, da v občinah Zgornje Savinjske doline ustanovi občinske odbore stranke. Tako je opredeljeno v statutu stranke, vendar je na sestanku iniciativnega odbora prevladalo stališče, da je v času do parlamentarnih volitev smiselno delovati enotno na ravni celotne doline. V Zares se zavedajo, da lahko politika posredno precej vpliva na standard prebivalstva, zato se bodo zavzemali za reformo delovne in socialne zakonodaje ter ustvarjali pogoje za spodobno perspektivo mladih. Seveda pod pogojem, da bo Zares po volitvah vladna stranka, za kar po mnenju Zupanca obstaja realna možnost.
Adaptacija doma se nadaljuje
Planinsko društvo Gornji Grad bo v začetku julija s pohodom in proslavo obeležilo 110-letnico postavitve prve gornjegrajske koče na Menini planini. Tudi sicer bo društvo letos glavnino aktivnosti in financ namenilo adaptaciji planinskega doma. V preteklem letu so bile obnovljene strehe na štirih pomožnih objektih, letos nameravajo urediti skupna ležišča, v prihodnjem letu pa želijo celovito obnoviti gostinsko sobo. V preteklem letu je društvo od ministrstva za šolstvo in šport pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu za področje športa. Predsednik društva Klemen Petek izpostavlja dobro sodelovanje z Občino Gornji Grad, ki jim kljub neugodni finančni situaciji pomaga predvsem pri delu z mladimi. Za obnovo doma jim bo občina letos zagotovila 12 tisoč evrov, 6 tisoč bo prispevala fundacija za šport, ostala sredstva, pravi Petek, bo društvo zagotovilo samo.
Upor v Zadečki dolini
Krajevni odbori Zveze borcev za tradicije NOB Zadrečke doline bodo jutri ob 17. uri v domu kulture v Bočni predstavili obsežno knjižno delo Zadrečka dolina v uporu 1941-1945. V knjigi je ideološko neobremenjeno predstavljeno dogajanje med drugo svetovno vojno v odmaknjeni dolini, ki je žrtvovala 294 ljudi. Z avtorjem Bertom Savodnikom se bo pogovarjal višji kustus v celjskem muzeju novejše zgodovine dr. Tone Kregar.
■ Edi Mavric - Savinjčan
Zastavljene naloge so uresničene
V zgornjesavinjskem območnem odboru DeSUS se z vso resnostjo pripravljajo na jesenske parlamentarne volitve - Doslej evidentiran kandidat je Milan Maranšek
Po raziskavah javnega mnenja podpora stranki raste, kar gre pripisati predvsem uspešnim javnim nastopom predsednika Karla Erjavca. Trend rasti beležijo tudi v območnem odboru Zgornje Savinjske doline, je na četrtkovi letni konferenci poudaril predsednik območnega odbora Peter Habjan, zadovoljen, da jim je v preteklem letu uspelo uresničiti zastavljene cilje. Še naprej pa ostaja temeljna naloga pridobivanje novih članov in simpatizerjev stranke.
DeSUS se je preko občinskih svetnikov v Mozirju, Nazarjah in Ljubnem aktivno vključeval v reševanje aktualne lokalne problematike, zlasti na področjih, ki so za upokojensko populacijo še posebej občutljiva. »Ne smemo dovoliti, da se o težavah upokojencev razpravlja brez nas,« je bil jasen Habjan in tako posredno pozval upokojence, da na jesenskih državnoz-borskih volitvah glasujejo za kandidata upokojenske stranke. V Zgornji Savinjski dolini je doslej na kandidaturo pristal občinski svetnik
iz Ljubnega Milan Maranšek, vendar evidentiranje še ni zaključeno, saj v DeSUS želijo, tako Habjan, da jih volilcem ponudijo čim boljši
Po besedah predsednika zgornjesavinjskega odbora DeSUS Petra Habjana bo stranka še naprej nasprotovala novi pokojninski reformi in privatizaciji zdravstva
izbor kandidatov.
Območni odbor je v preteklem letu zastavljene cilje v glavnem realiziral, predvsem je po
Habjanovem mnenju potrebno izpostaviti dobro sodelovanje z društvi upokojencev in borčevsko organizacijo. Ob tem izpostavlja dosledno politično držo stranke na državni ravni in uresničevanje obljub, kar menda za Novo Slovenijo in Slovensko demokratsko stranko ne drži. Kot primer je Habjan navedel štiri leta staro obljubo desno-sredinskih koalicijskih strank, po kateri naj bi upokojencem izplačali 2,5 pokojnine, kar se do danes še ni zgodilo. Sicer pa tako v vrhu stranke kot območnem odboru vztrajajo, da del državnega premoženja pripada pokojninski blagajni, še naprej se bodo zavzemali za usklajevanje pokojnin z neto plačami in državno sofinanciranje izgradnje domov za ostarele.
Med gosti skupščine je bil tudi strankin poslanec v državnem zboru Ivan Jelen, ki je prisotne seznanil z delom poslanske skupine v parlamentu in vladni koaliciji. Po njegovem si DeSUS ves čas prizadeva biti državotvoren element, kar ni vedno enostavno, še posebej pri vztrajanju o že uveljavljenih pravicah upokojencev in nižjega sloja prebivalcev. Zato se bo zgodila za upokojence neljuba reforma pokojninskega sistema, če DeSUS na jesenskih volitvah ne bo dosegel parlamentarnega praga.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Iz občine Šmartno ob Paki
Razmišljajo o prizidku k vrtcu
Prejšnji teden so končali dela pri zamenjavi kritne na enoti vrtca Maja. Dela so veljala približno 52 tisoč evrov. V teh dneh pa naj bi uredili še nadstreške, da bi se lahko otroci igrali na zraku tudi ob manj prijaznem vremenu. Ta dela bodo stala še blizu dodatnih 3000 evrov.
Čeprav so svetniki na eni od prejšnjih sej menili, da bi glede na prostorske težave pristopili k izgradnjo novega vrtca na drugi lokaciji, nam je župan Alojz Podgoršek povedal, da o tem ne razmišljajo.
»Razmišljamo o prizidku k obstoječemu vrtcu za dva oddelka oziroma za 30 otrok. O tem bomo govorili, ko bo končan projekt za izgradnjo prizidka. To naj bi bilo konec tega meseca,« je povedal Podgoršek.
Devet vlog za
sofinanciranje
športa
Na razpis občine za sofinanciranje športa za leto 2008 je prispelo 9 vlog, kar je ena več kot lani. Najkasneje do 20. marca jih bodo obravnavali člani občinskega odbo-
ra za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, predlog razdelitve pa nato še šmarški svetniki.
V letošnjem občinskem proračunu je za sofinanciranje športa predvidenih 126 tisoč 500 evrov.
Za lepšo podobo
Očitno bodo občani dočakali lepšo podobo središča. Po širitvi ceste med blokoma in delni ureditvi pročelja tamkajšnje zdravstvene postaje ter lekarne je sedaj na vrsti še pročelje stanovanjskega objekta Šmartno ob Paki 80.
Stroške posodobitve bodo pokri-
li iz rezervnega sklada stanovalcev in sredstev drugih uporabnikov tega objekta, nekaj pa naj bi primaknila tudi občina.
Po informacijah občinske uprave naj bi v kratkem odstranili še transformator ter ob spomeniku žrtev NOB uredili park.
Skladišča v Podgori za zdaj še ostajajo
Skladišča Zavoda RS za blagovne rezerve v Podgori so v tamkajšnjem okolju prisotna že od leta 1981. Informacij o delovanju teh objektov, ki so posebnega državnega pomena, je bilo v preteklosti zelo malo. Kar je seveda tudi nekako razumljivo.
Kljub temu smo izvedeli, da so skladišča namenjena za shranjevanje rezerve živil za potrebe RS. V silosih skladiščijo približno 8 odstotkov pšenice za slovenske potrebe, v talnih skladiščih pa nekaj osnovnih živil. V samem sistemu oblikovanja državnih rezerv so izvedli že kar nekaj reorganizacij, nekatere lokacije so tudi že ali jih še bodo opustili. Ta v Podgori za zdaj še ni na seznamu »odpisanih«.
■ Tp
V vrtcu ne bo več zamakalo.


Odpadke bodo kurili od konca avgusta dalje
RAD/0 VÉLÉNJÉ
Celje - Podjetje Energetika Celje je prejšnji teden pridobilo odločbo, na osnovi katere bo podpisalo koncesijo o izvajanju dejavnosti sežiganja odpadkov iz občin savinjske regije za dobo 15 let.
Vodja projekta Janez Peterman je povedal, da bodo termično obdelovali mehansko in biološko predelane komunalne odpadke in blato iz čistilnih naprav. Skupaj naj bi jih bilo blizu 25 tisoč ton na leto, od tega približno 20 ton odpadkov, ostalih po ločenem zbiranju.
Med njimi ne bo nevarnih odpadkov. »Smo na varni strani, kajti naše filtrirne naprave za čiščenje dimnih plinov so kakovostne. Sicer pa bodo lahko tisti, ki ji bo to zanimalo, spremljali monitoring preko interneta. » Po načrtih naj bi začeli kuriti mehansko in biološko predelane komunalne odpadke iz savinjske regije v začetku kurilne sezone, torej konec letošnjega avgusta ali v začetku septembra.
■ tp
Opravičilo
V zadnji številki Našega časa smo poročali o skupščini Čebelarske zveze Saša in nepravilno zapisali ime. Pravilno bi moralo biti: Podelili so priznanja Antona Janše. Za napako se opravičujemo.
■ Uredništvo
NASI KRAJI IN LJUDJE
C
JO
JU
o o
o
M O
M O
o
<3
>U
>«2
»C? <
O
M
O
M
O
ZAP. ŠT	KRAJEVNA SKUPNOST PLEŠIVEC - GRAŠKA GORA	datum postavitve	datum odvoza
PLESIVEC-G.GORA	vas - kapelica	17. 3. 2008	18. 3. 2008
PLEŠIVEC-G.GORA	pri Tonetu - Velunja	17. 3. 2008	18. 3. 2008
PLEŠIVEC-G.GORA	pri Klančniku-Plešivec	17. 3. 2008	18. 3. 2008
PLEŠIVEC-G.GORA	Črna gora	17. 3. 2008	18. 3. 2008
PLEŠIVEC-G.GORA	Graška gora-igrišče	17. 3. 2008	18. 3. 2008
ŠKALE	stara šola pod pokopališčem	18. 3. 2008	19. 3. 2008
ŠKALE	pri Lipniku	18. 3. 2008	19. 3. 2008
ŠKALE	križišče pod šolo	18. 3. 2008	19. 3. 2008
ŠKALE	Hrastovec križišče pri Lenartu	18. 3. 2008	19. 3. 2008
ŠKALE	Podlubela Lazišče	18. 3. 2008	19. 3. 2008
PLEŠIVEC-G.GORA	Sopota -Pušnik	19. 3. 2008	20. 3. 2008
PLEŠIVEC-G.GORA	pri Končniku	19. 3. 2008	20. 3. 2008
CIRKOVCE	OS Cirkovce	19. 3. 2008	20. 3. 2008
CIRKOVCE	na začetku naselja Cirkovce	19. 3. 2008	20. 3. 2008
CIRKOVCE	odcep za Jurko	19. 3. 2008	20. 3. 2008
CIRKOVCE	na križišču pri križu (trgovina)	20. 3. 2008	21. 3. 2008
ŠKALE	cesta na Turn pri Ahtiku	20. 3. 2008	21. 3. 2008
ŠKALE	Miklavžina	20. 3. 2008	21. 3. 2008
ŠKALE	pri transformatorju	20. 3. 2008	21. 3. 2008
ŠKALE	Podlubela pri Spehu	20. 3. 2008	21. 3. 2008
ŠKALE	Uranjek - križišče pod Hrastovcem	21. 3. 2008	24. 3. 2008
PAKA	Paški Kozjak 56-Klinc drago	21. 3. 2008	24. 3. 2008
PAKA	Trebeliško - Javornik	21. 3. 2008	24. 3. 2008
PAKA	P. Kozjak (Jurk) - Pečko	21. 3. 2008	24. 3. 2008
PAKA	P. Kozjak - Blažič	21. 3. 2008	24. 3. 2008
STARO VELENJE	Zarova cesta (parkirišče VTV)	24. 3. 2008	25. 3. 2008
STARO VELENJE	Ljubljanska cesta (igrišče za gradom)	24. 3. 2008	25. 3. 2008
STARO VELENJE	Partizanska cesta (TPP Straža)	24. 3. 2008	25. 3. 2008
ZGORNJA CRNOVA	odcep proti Zidanskemu in Strahovniku	24. 3. 2008	27. 3. 2008
PIREŠICA	pri Drevu - na križišču proti Krajšku	24. 3. 2008	27. 3. 2008
VINSKA GORA	parkirišče pod cerkvijo	24. 3. 2008	27. 3. 2008
PAKA	Zg. Paka - Mežnar	25. 3. 2008	26. 3. 2008
PAKA	Loke-Avberšek (P. Kozjak 19) - Pri gostilniCencelj	25. 3. 2008	26. 3. 2008
PAKA	Krajnc, Lopatnik pri Velenju 30, ob cesti	25. 3. 2008	26. 3. 2008
PAKA	P. Kozjak - Ažman	25. 3. 2008	26. 3. 2008
PAKA	Loke - križišče Nacek	25. 3. 2008	26. 3. 2008
PAKA	Sp. Paka - most Trebeliško	26. 3. 2008	27. 3. 2008
STARO VELENJE	Cesta talcev 18	26. 3. 2008	27. 3. 2008
STARO VELENJE	Cesta talcev 34	26. 3. 2008	27. 3. 2008
STARO VELENJE	Ljubljanska cesta (pri Verdevu)	26. 3. 2008	27. 3. 2008
STARO VELENJE	Ljubljanska cesta pri Glavnik	26. 3. 2008	27. 3. 2008
BEVCE	pri Velipovi kapeli v Zg. Bevčah	27. 3. 2008	28. 3. 2008
BEVCE	Gasilski dom	27. 3. 2008	28. 3. 2008
BEVČE	križišče zgornje Bevče	27. 3. 2008	28. 3. 2008
BEVČE	Ovčar - zgornje Bevče	27. 3. 2008	28. 3. 2008
BEVČE	Squash/Viher	27. 3. 2008	28. 3. 2008
ZGORNJA ČRNOVA	pri mizarstvu Zibret	28. 3. 2008	31. 3. 2008
JANŠKOVO SELO	na obračališču	28. 3. 2008	31. 3. 2008
VINSKA GORA	Ograjenšek - Prelska	28. 3. 2008	31. 3. 2008
PODKRAJ	Podkraj	28. 3. 2008	31. 3. 2008
PODKRAJ	Dom krajanov	28. 3. 2008	31. 3. 2008
KONOVO	Trubarjeva cesta 8 (Mraz)	31. 3. 2008	2. 4. 2008
KONOVO	Malgajeva 3 (Pečnik)	31. 3. 2008	2. 4. 2008
KONOVO	Igrišče "Skalca" Konovo	31. 3. 2008	2. 4. 2008
STARA VAS	Stanetova 58	31. 3. 2008	1. 4. 2008
STARA VAS	Koroška cesta 40	31. 3. 2008	1. 4. 2008
LIPJE	spodnje Lipje	1. 4. 2008	3. 4. 2008
VINSKA GORA	pri starem domu	1. 4. 2008	3. 4. 2008
LOPATNIK	Križišče Zajc - Gonžar	1. 4. 2008	3. 4. 2008
ŠALEK	pri Cafu (za dijaškim domom)	1. 4. 2008	2. 4. 2008
ŠALEK	na javni poti Trbul	1. 4. 2008	2. 4. 2008
PODKRAJ	Podkraj pri igrišču	2. 4. 2008	3. 4. 2008
KONOVO	Senbric (pri Zajcu)	2. 4. 2008	4. 4. 2008
KONOVO	Skalska cesta (pri Skazu)	2. 4. 2008	4. 4. 2008
KONOVO	Dušana Kvedra 24 (Povh)	2. 4.2008	4. 4. 2008
ŠENTILJ	Laze - pri Stvarniku	2. 4. 2008	3. 4. 2008
ŠENTILJ	Arnače - sušilnica	3. 4. 2008	4. 4. 2008
ŠENTILJ	križišče Sentilj - Polzela	3. 4. 2008	4. 4. 2008
ŠENTILJ	Laze - Jevšnik	3. 4. 2008	4. 4. 2008
ŠENTILJ	Ložnica - sušilnica	3. 4. 2008	4. 4. 2008
ŠENTILJ	Arnače - transformator	3. 4. 2008	4. 4. 2008
ZGORNJA ČRNOVA	Obirc na križišču	4. 4. 2008	7. 4. 2008
LIPJE	pri Speglu -nad kapelico	4. 4. 2008	7. 4. 2008
PRELSKA	pri kapeli	4. 4. 2008	7. 4. 2008
KONOVO	Mravljakov vrh	4. 4. 2008	7. 4. 2008
KONOVO	Selo trgovina	4. 4. 2008	7. 4. 2008
KONOVO	Dom krajanov Konovo	7. 4. 2008	8. 4. 2008
ŠENTILJ	Silova - transformator	7. 4. 2008	8. 4. 2008
ŠENTILJ	pri Bunderlu - desno	7. 4. 2008	8. 4. 2008
ŠENTILJ	Pri Dolinšku	7. 4. 2008	8. 4. 2008
ŠENTILJ	Silova - pri Jakobu	7. 4. 2008	8. 4. 2008
KAVČE	Pri transformatorju	7. 4. 2008	8. 4. 2008
KAVČE	Dom krajanov	8. 4. 2008	9. 4. 2008
KAVČE	pri Kuzmanu	8. 4. 2008	9. 4. 2008
PESJE	Janka Ulriha (pri telovadnici)	8. 4. 2008	9. 4. 2008
PESJE	Podgorje - Vovk	8. 4. 2008	9. 4. 2008
PESJE	Speglova 28, 30	8. 4. 2008	9. 4. 2008
ZGORNJA ČRNOVA	pri Ramšaku (Krošl) - Jenku	8. 4. 2008	11. 4. 2008
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
V univerzitetna mesta z ŠŠK busom
Šaleški študentski klub je s preteklim tednom začel novo akcijo, ki jo lahko koristimo vsi študentje iz Ljubljane in Maribora. V
prav udeležilo kar 32 dijakov, ki so najprej poslušali teorijo, potem pa so možgane kravžlali s težkimi matematičnimi problemi. Francoski jezik pa bo poučevala študentka Maruša Dreu. Delovna pa je bila tudi sobota, predvsem za vse svetnike in predsednike študentskih klubov 03 regije. V Šmartnem ob Paki je potekal delovni sestanek vseh enajstih klubov iz regije 03, ki ga je organiziral Janko Urbanc, predstavnik ŠKIS-a iz Šaleškega štu-dentskemga kluba.
Ta vikend bo zanimiv predvsem za ljubitelje biljarda. V petek, 15.
vite se še vedno lahko na uradnih urah ali pri Janku (041 496 120). Z brzinsko hitrostjo pa se bliža 2. Ej lejga žur. Karte so že v predprodaji, in sicer 5 evrov za člane, 10 evrov za tiste, ki bodo odšli iz Maribora, in 8 evrov za vse na dan koncerta. Šank Rock in Alya nas bosta v sredo 19. marca ogrevala v Bachus centru v Ljubljani. In povabilo še na izredno letno skupščino, na kateri bomo debatirali in sprejemali ustanovne akte in statut za nov zavod ŠŠK. Skupščina bo v soboto, 22. marca, ob 18. uri v mul-timedijskem centru Kunigunda.
univerzitetna mesta nas bo po novem vsako nedeljo odpeljal ŠŠK bus. To nedeljo je odpihal v obe smeri ob 18. uri, v prihodnje pa bo vozil ob 20 uri. Za člane je karta 4 evre z veljavno ŠŠK izkaznico (dobite jo v času uradnih ur, vendar ne pozabite na sliko), brez izkaznice pa 5,5 evra. V tem študijskem letu pa je več pozornosti posvečenih tudi dijakom Šolskega centra Velenje. V petek se je začel izvajati projekt Študentje dijakom, in sicer nu-denje inštrukcij iz matematike in francoščine, ki se jih lahko udeležijo vsi dijaki ŠCV. Na maturo iz matematike jih bosta vsak petek zvečer od 17. do 19. ure pripravljala Uroš Kuzman in Peter Lendero. V petek se je pri-
3., ob 16. uri se bo pri Kasest-niku odvijal 2. biljard turnir. Tudi tokrat boste lahko s plačano vstopnico jedli in pili, kolikor vam bo želodec dopuščal. Prija-
Predlog statuta bo predhodno objavljen na spletni strani www.ssk-klub.si, kjer si ga boste lahko prebrali in preučili. Lep pozdrav do prihodnjič.
Izredna skupščina ŠŠK-ja
Velenje - V soboto, 22. marca, ob 18. uri, se bo v Multimedij-skem centru Kunigunda začela izredna skupščina Šaleškega študentskega kluba. Sklicujejo jo zato, ker želijo spremeniti statut ŠŠK-ja, saj naj bi na isti izredni skupščini ustanovili Zavod Šaleški študentski klub. Tako so se odločili zato, da bodo lahko v novih prostorih, kjer obnova že pospešeno poteka, opravljali tudi dejavnosti, ki jih doslej kot društvo niso mogli. Kot zavod se bodo lažje prijavljali tudi na razpise za pridobitev sredstev tako države kot Evropske unije. Na izredno skupščino pa so seveda vabljeni prav vsi člani ŠŠK-ja, ki jih je več kot 600. Člani in članice ŠŠK-ja bodo gradivo za izredno skupščino prejeli tudi po elektronski pošti.	■
Relaxova avtošola po vsej Sloveniji
Dvajsetim avtošolam se bodo v kratkem pridružile še štiri - Njihovi kandidati dosegajo zelo dobre izpitne rezultate
Preteklo leto je bilo za avtošolo Relax posebej pomembno, še zlasti pa so ponosni na dobre rezultate pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil in pri usposabljanju cestnoprometnih predpisov. Na območju Slovenije deluje 20 enot Relaxovih avtošol, vodi pa jih Bego Okanovič, ki je bil sedem let vodja avtošole v Velenju in Mozirju, pozneje, ko se je njihovo število močno povečalo, pa je postal direktor šol po vsej Sloveniji. Sedanjim se bodo v kratkem pridružile še štiri. V avtošo-lah imajo zaposlenih 70 učiteljev vožnje, poučujejo pa jo na več kot 70 avtomobilih različnih znamk in na več kot 30 motorjih in kamionih.
»Avto šola Relax je ena redkih, ki je v Sloveniji pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Naša uspešnost pri teoretičnem in praktičnem delu izpitov je med najvišjimi, usposabljanje bodočih voznikov je intenzivno in zelo dobro. Na osnovi anonimnih anket spremljamo zadovoljstvo strank, sproti odpravljamo morebitne pomanjkljivosti in dvigujemo kvaliteto svojih storitev. Po končanem 40-urnem usposabljanju iz teoretičnega dela nudimo brezplačno dodatno učenje cestnoprometnih predpisov,
po opravljenem izpitu pa lahko naš strokovnjak spremlja novega voznika na samostojni vožnji z njegovim avtomobilom,« pravi Okanovič, ki oddaja, da lahko v njihovi avtošoli kandidati sami izbirajo učitelja vožnje, jih pa lahko tudi kasneje zamenjajo. Kandidatom
Relaxove avtošole vodi Velenjčan Bego Okanovič.
je vedno na voljo telefonska številka (041 227 133), na katero lahko sporočijo svoje pohvale in pripombe. »Veseli smo vseh mnenj, saj se zavedamo, da bomo uspešni že, če bomo znali prisluhniti
kandidatom in upoštevati njihove pripombe.«
Relax ponuja tudi zelo dobre plačilne pogoje. Omogočajo namreč kreditno odplačevanje (Relaxov kredit, ki ga odobrijo brez stroškov odobritve in zavarovanja) in plačila preko kreditnih kartic.
Nenehno se v avtošoli dogaja tudi kaj novega. Tako so v letošnjem letu uvedli izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo v sodelovanju s Formulo iz Maribora. Novost je tudi trening varne vožnje v ekstremnih razmerah, izobraževanje in usposabljanje za učitelje vožnje in učitelje cestnoprometnih predpisov. Kupili so nov tovornjak in prikolico za usposabljanje kandidatov višjih kategorij, organizirajo pa še izpite za traktor oziroma tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki.
Po zakonu omogočajo izpite tudi mladostnikom, ki se lahko začnejo usposabljati že s 16 letom in pol in lahko potem vozijo do 18. leta s spremljevalcem. Na Relaxovi avtošoli to zakonsko novost pozdravljajo, saj pravijo, da se je pokazala vožnja s s premljevalcem za zelo dobro, ker lahko ti (ponavadi starši) tako pomembno pomagajo pri vzgoji otrok v cestnem prometu.
^Hjs
Knjiga o prezrtih uspesnih Slovenkah
Večina uspešnih Slovenk 19. in 20. stoletja je bila samskih - V knjigi Pozabljena polovica predstavljenih 129 portretov
Velenje - V torek zvečer sta Knjigarna Kulturnica in Knjižnica Velenje v preddverju velenjske knjižnice pripravili predstavitev skoraj 2 kilograma težke knjige z naslovom Poza-bljena polovica. V knjigi je predstavljenih kar 129 portretov Slovenk, ki so na različnih področjih delovanja zaznamovale 19. in 20. stoletje na Slovenskem. V knjigi ni veliko splošno znanih imen, vse zgodbe pa so izjemno zanimive. In takšna je bila tudi predstavitev, ki jo je vodila Milena Ževart.
Knjiga Pozabljena polovica je zanimiva tako z raziskovalnega kot zgodovinskega in antropološkega vidika, za povrh pa se še zelo dobro bere. O projektu, ki je plod sedemletnega raziskovalnega dela uredniškega odbora (sestavljalo ga je 6 žensk, publi-cistk in znanstvenic), so spregovorile dr. Neda Pagon, glavna urednica založbe Studia humanitatis, publi-
cistka in prevajalka Alenka Puhar, ki je sama prispevala 6 od 129 portretov zanimivih Slovenk, sicer pa je priznana publicistka in članica uredniškega odbora, ter Tanja Tuma, direktorica založbe Tuma, ki je knjigo izdala v sozaložništvu. Prav zanimivo je, kako so izbirali portretiran-ke, torej ženske, ki so vredne poseb-
težko krmariti.
V Pozabljeni polovici so predstavljene biografije žensk, ki so v zgodovini pomembno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji. Gre za obuditev in vzpostavitev ženskega spomina, vpogled v življenje žensk, ki so v razmerah in času, v katerem so živele,
ra način vstopanja žensk v javno in politično življenje v Sloveniji, borbo za emancipacijo žensk v javnem življenju, na primer za volilno pravico, podiranje tabujev mater samohranilk, kar je bil včasih greh, zaradi katerega so ženske izgubljale službo. Zanimivo pa je, da je bila večina portretirank samskih - ali se nikoli niso poročile, se zgodaj ločile ali ovdovele. Bile so torej borke tudi zato, ker so se morale same preživeti, saj gre portrete zelo močnih
Portreti zanimivih Slovenk so nastajali kar 7 let. Knjigo in njeno nastajanje so predstavile
dr. Neda Pagon, Alenka Puhar in Tanja Tuma.
ne pozornosti. Začele so v začetku 19. stoletja, ker dlje v zgodovino niso mogle seči, saj je bilo raziskovanje zaradi pomanjkanja podatkov prezapleteno. Končale pa so s portretom rojenih v letu 1920 - po besedah Alenke Puhar zato, ker je med še živimi ljudmi in njihovimi svojci zelo
kljub in navkljub nenaklonjenosti do javnega delovanja žensk, ki takrat niso bile cenjene, presegle okvire osebnega in zasebnega življenja in delovanja ter posegle v javno življenje na mnogih področjih. Zbornik skozi osebne zgodbe, ki jih je ustvarilo kar 63 avtoric, tudi dokumenti-
žensk - od športnic do znanstvenic, umetnic in literatinj. Zgodbe nam torej skozi osebne usode veliko povedo o splošnem položaju žensk in duhu časa v Sloveniji v obravnavanem zgodovinskem obdobju.
■ Bš
Les umetniku vrača ves trud
V Muzeju Velenje so odprli razstavo kiparskih del, ki so v petih letih nastala na kiparskih delavnicah v Šmartnem ob Paki - Poimenovali so jo preprosto »Les«
Velenje, 7. marca -V petek zvečer so v atriju Velenjskega gradu pripravili otvoritev kiparske razstave, ki so jo preprosto poimenovali »Les«. Dela, razstavljena na njej - razstava je postavljena v dveh manjših prostorih v pritličju gradu - so nastala v zadnjih petih letih v Šmartnem ob Paki, kjer Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje, skupaj z republiškim skladom pripravlja kiparske delavnice, v katerih ljubiteljski kiparji iz vse Slovenije vedno delajo v lesu. Odprtje razstave je bilo kljub mrazu prijetno, udeležba kiparjev in njihovih prijateljev, pa tudi ljubiteljev umetnosti, pa prav neverjetna. Da je bil dogodek tudi glasbeno povezan
z lesom, sta poskrbela oče in sin Davor in Gregor Plamberger, tolka-lista, ki sta prvo skladbo izvedla prav z lesenimi paličicami, iz lesa pa so tudi palice za bobne. Množico v atriju sta navdušila.
Lapajne, ki delavnice vodi vsa ta leta in jo bo zadnji vikend v maju vodila tudi letos, idejo, da imajo tudi ljubiteljski kiparji možnost dodatnega izobraževanja, močno podpira in dodaja: »Potreba po lastnem
ture tudi vrhunske ne bi bilo, pohvalila pa je tudi ambient in gostitelje v Šmartnem ob Paki. Pozdravil nas je tudi mag. Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je obenem poudaril, da je ljubiteljska kultura v Šaleški dolini zelo »močna«, razvejana in dosega odlične rezultate. Razstavo je uradno odprl velenjski župan Sre-
V mrzlem večeru se je v atriju Velenjskega gradu na otvoritvi kiparske razstave, ki je nastajala kar 5 let, zbralo veliko avtorjev in ljubiteljev umetnosti. Razstavljavcem so tudi čestitali
in jim podarili cvet.
Vse do 21. marca bodo na Velenjskem gradu na ogled skulpture in kipi iz lesa, ki so jih ustvarili udeleženci iz vseh koncev Slovenije. Razstavlja kar 21 avtorjev; nekateri se predstavljajo z enim, drugi z dvema kipoma ali skulpturama iz lesa. Akademska kiparka Dragica Čadež
izobraževanju, ki se kaže tudi v ljubiteljskem ustvarjanju, potrjuje, da je les lahko navdih za kreativno delo, oblika delavnice pa omogoča družaben način odkrivanja njegove skrivnosti in izmenjave pogledov na umetnost.« Na otvoritvi je tudi poudarila, da brez ljubiteljske kul-
čko Meh, ki je ob tem prav tako poudaril, da je podpora kulturi zelo pomembna in potrebna, omenil pa je tudi, da se bo do leta 2012, ko bomo del evropske kulturne prestolnice, na tem področju dogajalo še več ...
■ bš
Akademska kiparka Dragica Čadež Lapajne nam je po otvoritvi razstave »Les« povedala: »Delo v lesu zahteva posebne pogoje. Zahteva širino, zračnost, dostop materiala, ki ga pripelje kamion. Okoli kozolca imamo veliko prostora, morate pa vedeti, da delamo tudi z motorno žago, zato je ta ambient res krasen. Kiparstvo, sploh v lesu, je garanje in užitek hkrati. Premaguješ material, forme, ob garanju pa dobivaš moč, zadovoljstvo in ustvarjalno energijo. Les je moj material, v njem delam že 40 let. Kot mentorica sem verjetno uspešna tudi zato, ker poznam vse faze in načine obdelovanja lesa, tudi pri svetovanju lahko izberem ustrezen način. O delih, ki so nastala na delavnicah v Šmartnem ob Paki, pravi, da jih je v kratkem času nastalo nekajizjemnih. Pokazati moraš voljo in ljubezen, dela so iskrena. Žal pa je vse manj umetnikov, ki se ukvarjajo z lesom, sama ne poznam avtorjev, ki bi bili navdušeni za les. Na pohodu so novi mediji in interes je obrnjen tja. Mislim pa, da se bo to obrnilo in se bodo ljudje spet pričeli vračati k primarnim materialom, lesu, kamnu ...«. ■
Prisrčna prireditev ob dnevu žena
Šmartno ob Paki, 8. marca - Kar nekaj let je minilo od takrat, ko so v Šmartnem ob Paki pripravili prireditev v počastitev dneva žena, 8. marca. Minulih nekaj let je namreč prireditev v počastitev materinskega dne pripravilo Kulturno društvo Gorenje.
Tokrat so oder šmarškega kulturnega doma napolnili malčki iz tamkajšnjega vrtca. Njihov nastop pod vodstvom vzgojiteljic posameznih skupin je bil prisrčen. S petjem in plesom so ogreli dlani obiskovalec v polni dvorani. Prav tako so vsaki obiskovalki podarili cvetlico iz papirja. Za »ta pravi štimung« pa sta poleg najmlajših poskrbela še mlada domača ansambla Grajski muzikanti in Navdih.
Prireditev sta pripravila občina in šmarško kulturno društvo.
■ Tp
JPET
KOLONA
Dimitrovgrad
Ana Kladnik
Zgodovinopisje ni statičen, temveč živahen proces, v katerem zgodovinarji z različnim orodji in metodami na podlagi zgodovinskih virov preučujejo in nato interpretirajo preteklost posameznikovega življenja in človeških skupnosti. Z razvojem zgodovinopisja se zgodovinska veda vedno hitreje cepi na nove pod-zvrsti, ki na različne načine dopolnjujejo in interpretirajo zgodovino. Tako poznamo politično, socialno in kulturno zgodovino, nadalje zgodovino vsakdanjega življenja, ustno in intelektualno zgodovino t. i. oral in intellectual history, žensko zgodovino ali gender studies, eksperimentalno zgodovino, če naštejem le nekaj primerov iz pisane palete.
Čisto sveži so še vtisi s pravkar končane konference v bolgarskem Plovdivu, kjer so se predvsem evropski in ameriški zgodovinarji spraševali o smiselnosti in pomembnosti transnacio-nalne zgodovine in zgodovine tehnologije. Raziskovanje kompleksne mreže zgodovinskih zgodb ni več mogoče zgolj na osnovi proučevanja nacionalne zgodovine. Vedno bolj je prisotna zavest o heterogenosti zgodovinskih izkušenj in procesov. Konkretno se na podlagi razvoja urbanizacije ukvarjam z vprašanji in problemi Jugoslavije petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja in njene vpetosti ter povezanosti z razvojem v svetu. Kljub povojni blokovski delitvi sveta raziskovalci odpirajo nova poglavja, ki kažejo na predušnost železne zavese. Zgodovina tehnologije nam ponudi primere, predstavljene na konferenci: npr. razvoj računalniških mrež, zgodovina softwara, izraba vodne energije v toku Donava-Odra-Laba, nadalje kakšno vlogo so igrali pri povezovanju zahoda in vhoda mednarodni vozniki kamionov ali pridelava ter izvoz bolgarskega jogurta. Sama sem izpostavila povezanost med prostorom in ideologijo, kako lahko ideji »socialističnega mesta« sledimo vzporedno z razvojem modernističnega mesta, in - preden sem podrobneje predstavila zgodbo mladega Velenja - sem še opozorila na razlike in podobnosti v razvoju mest v povojnem zahodu, vzhodu in v Sloveniji.
A naj zaključim današnjo kolumno z aktivnostmi zunaj rednega programa konference. Dve uri prijetne vožnje po glavni železniški trasi Beograd-Sofija-Istanbulpo ravnici ob reki Marici, s kuliso zasneženih vršacev Stare Planine na eni in Rodopov na drugi strani, so konec štiridesetih let prejšnjega stoletja bolgarski mladinci postavili temeljni kamen novega mesta, poimenovanega po vodji bolgarskih komunistov Georgi-ju Dimitrovu. Praktični razlog za postavitev novega mesta je ležal v takratnem vzpodbujanju težke industrije in ustvarjanju novih industrijskih centrov. Sprehod po mestu s 45.000 prebivalci sem doživela kot pravo malo učno uro moderne zgodovine arhitekture in urbanizma. Mesto se bohoti z zelenjem, predvsem s palmami, z jasno ločitvijo med mestom in industrijsko cono, ki jo izdaja le dim iz visokih dimnikov, ki se vije nekje za nizkim gričevjem. Na glavni mestni aleji, ki se konča v osrednjem parku, lahko sledimo značilnostim vsakega povojnega arhitekturnega desetletja: od monumentalne arhitekture sovjetskega tipa iz petdesetih let pa vse do živobarvnih sodobnih nakupovalnih centrov.
Najmlajši so navdušili.
107,8 MHz
^DDjSKD IDO C/äsOpasGÜI
Glasbene novičke
V pričakovanju Larsa
Že več kot sedem let Igor Kukovec združuje, kot pravi, užitek s koristnim. Toliko časa namreč prijateljuje z radijskim mikrofonom v studiu Radia Velenje. »Glasba in stik s poslušalci - to je pravo zame. Sam pripravljam glasbeno oddajo Rock šok. Na sporedu je ob sobotah ob 18. uri. Vabim tiste, ki jim je všeč ta zvrst glasbe, k poslušanju in sodelovanju.«
Igor zatrjuje, da se obvezno za vsako oddajo temeljito pripravi. Vsaj štiri ure porabi vsakokrat za iskanje podatkov, znamenitosti, s katerimi seznanja poslušalce in jim tako širi obzorje ter jih spravlja v dobro voljo.
Njegova sta dva popoldneva - ponedeljkov in sobotni. Včasih je dežural še ob petkih, a mu sedaj delo v Galeriji Velenje, kjer se je zaposlil pred kratkim, tega ne dopušča. Če bi me vprašali, kateri medij mi bolj ustreza - radio ali TV - bi se težko opredelil. Vsak ima svo- A je prednosti in slabosti. Malo za šalo, malo za res - v radijski studio lahko sedem neobrit in poleti v kratkih hlačah, če pa se pojavim na televizijskih zaslonih, pa sem bolj
prepoznaven.«
V tem trenutku Igor o tem ne razmišlja tako poglobljeno. Z mislimi je povsem drugje - pri prvorojencu. Že danes ga pošteno zaposluje, čeprav naj bi na svet privekal 2. aprila. S Silvo vesta, da bo fantek. Izbrala sta mu tudi že ime - Lars bo. »Življenje se mi bo najbrž kar pošteno obrnilo na glavo. Ampak se veselim, » je še dejal Igor in odhi-tel v studio, kjer ga je čakala napoved za oddajo Aktualno.
■ Tp
Moderatorstvo je Igorju užitek, hkrati pa tudi delo.

Štirje kandidati za Čašo nesmrtnosti
V petek, 21. marca, v domu kulture Akademija Poetična Slovenija 2008 - Nominiranci za čašo nesmrtnosti so Milan Dekleva, Meta Kušar, Feri Lainšček in Tomaž Šalamun - Glasovanje tokrat tudi na spletu
Velenje - Ob svetovnem dnevu poezije in hkrati na prvi pomladni dan, torej v petek, 21. marca, se bo ob 19. uri v domu kulture pričela že tretja akademija Poetična Slovenija. V letos vzpostavljenem pomladnem festivalu liričnih umetnosti Lirikonfest jo organizirata Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija. Na njej bodo izbrali slovenskega pesnika ali pesnico, ki v zadnjem desetletju pomembno zaznamuje sodobno slovensko poezijo. Nagrajenec bo tudi dobitnik vseslovenske nagrade Čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov. Dosedanja nagrajenca sta pesnika Andrej Medved (2006) in Milan Vincetič (2007).
Od leta 2006 vsakoletna prireditev Akademija Poetična Slovenija je namenjena popularizaciji sodobne slovenske pesniške ustvarjalnosti. V Velenju jo organizatorji vključujemo v izobraževalni program književnosti za srednješolce, saj prav dijaki pomembno vplivajo pri izbiri nagrajenca. Posebnost izbora je prav v tem, da nagrajenca izmed nominirancev, ki jih izbere strokovno-umetniška žirija, izbirajo mladi iz najmanj dveh slovenskih mest. Letos bo to dvesto petdeset velenjskih, soboških in celjskih srednješolcev) in drugi obiskovalci prireditve v velenjskem kulturnem domu. Komu bo podeljena tretja pesniška čaša nesmrtnosti, bo letos poleg presoje žirije in
večinskih glasov obiskovalcev prireditve odvisno tudi od inter-netnega glasovanja in prejetih glasovnic po pošti. Pesmi nomi-nirancev so objavljene na spletni strani www.lirikonfest.eu, kjer lahko anonimno kliknete svoj glas enemu od njih.
Na natečaj prijavljenih 107 avtorjev
Nominirance je izbrala stro-kovno-umetniška žirija s predstavniki organizatorja akademije in revije za poezijo Lirikon 21 v sestavi dr. Sonja Hudej, mag. Zoran Pevec in predsednik žirije Ivo Stropnik. Za izbor nomi-nirancev je bilo letos ključno, da so njihove pesmi (100 verzov) umetniško izstopale v najvišji kategoriji izbora, dodatno merilo pa je bilo, koga med njimi so s svojimi predstavitvenimi prevodi izbrali letošnji kandidati za Pretnarjevo nagrado.
Nominiranci in dobitnik čaše nesmrtnosti bodo letos povabljeni k nagradnemu ustvarjalnemu bivanju v Lirikonovi književ-niški rezidenci, ki so ju lani odprli v solčavskem krajinskem parku Logarska dolina in velenjski vili Herberstein. Nagrajenec prejme nagradno umetniško skulpturo akademskega kiparja Jureta Smoleta, izdelano po motivu »Mladega favna« akademskega kiparja Ivana Napot-nika. V imenu organizatorja,
mesta Velenje in pokroviteljev jo bo letošnjemu nagrajencu podelil Bojan Kontič, velenjski poslanec državnega zbora RS in mecen Lirikonfesta.
Pesmi nominirancev bodo javno predstavljene z branji avtorjev Milana Dekleve, Mete Kušar, Ferija Lainščka in Tomaža Šalamuna v umetniškem programu Akademije Poetična Slovenija '08. Umetniški program akademije bodo pripravili Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje, pesnik Milan Vincetič, dramski igralec Janez Škof, igralka Tina Oman, impro muzaget: Fedrino gledališče (muze), Elvis Berljak (Apolon), Boštjan Oder (Orfej), Nina Tratnik (saksofon), Simon Penšek (kitara), Branka Jovanovič (kos-tumografija) ... Pozdravni nagovor bo pripravil pisatelj Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Prireditev bo pospremila tudi pomladanska izdaja revije Liri-kon 21. V njej so predstavljena dela izbranih enaindvajset avtorjev, ki v zadnjem desetletju ustvarjajo umetniško kvalitetno in prepoznavno sodobno poezijo v slovenskem jeziku. Na javni razpis se je letos odzvalo 107 avtorjev. V domoznanskem pokrajinskem pregledu sodobnih pesniških ustvarjalcev so iz savinjskega in šaleškega območja z novimi pesmimi predstavljeni Tanja Petelinek, Rado Palir, Marjan Kukovec in Rok Komel.	■ bš
ii ¿i
Četrtič poročena Lisa Marie bo spet mama
Lisa Marie Presley, 40-letna hči kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja in tui sama pevka, pričakuje naraščaj. Z glasbenim producentom, 46-letnim Michaelom Lockwoo-dom, sta se spoznala leta 2005, ko je kot kitarist, pisec glasbe in besedil in producent sodeloval pri nastajanju njenega albuma Now What. Poročila sta se januarja 2006, otrok pa naj bi par razveselil letošnjo jesen. Pevka Lisa Marie ima iz prvega zakona že dva otroka,
18-letno hčer in 15-letnega sina. Po tem zakonu, ki se je z ločitvijo končal leta 1994, se je Elvisova hči poročila še s pevcem Michaelom Jacksonom, s katerim je bila poročena skoraj dve leti, tri mesece in pol pa je trajal njen zakon z igralcem Nicolasom Cageom.
Tomaževih šestdeset
Veteran slovenske glasbene scene, kantavtor Tomaž Domicelj, je svoj 60. rojstni dan v ponedeljek praznoval z glasbenim maratonom. V noči s ponedeljka, 10. marca, na torek, 11. marca, torej na dan jubileja, je v Studiu 14 Radia Slovenija v neposrednem radijskem pre-
¿Mb
... na kratko...
ZORAN PREDIN
Zoran Predin je prejel nagrado mednarodnega festivala Across the Border za leto 2007. Predin si je nagrado prislužil kot kantavtor izjemnih sposobnosti in s poudarjenim smislom za iskanje novih in tudi čezmejnih glasbenih izletov.
ADI SMOLAR
3. aprila bo izšel njegov novi album z naslovom Brez dlake na jeziku. Izid albuma, ki ga je Adi posnel ob pomoči skupine Mestni postopači in Boruta Činča, že napoveduje prvi singl Zlata ribica.
MIRNA REYNOLDS
Končno se je zgodilo, kar je Mirna že nekaj časa obljubljala. Delovati je začela čisto nova spletna stran, na kateri najdete vse in še več o priljubljeni pevki. Sveža, prenovljena, ažurna, zanimiva ... www.mirnareynolds.si
VIKTORJI
15. marca bodo spet podeljevali viktorje. Med glasbenimi izvajalci so za letošnje viktorje nominirani Jan Plestenjak, Leeloojamais, Siddharta in Zoran Predin.
FENS
Objavljen je razpis za 13. glasbeni festival novih skladb - FeNS. Odprt bo do 6. 5. 2008. Letošnji 13. festival bo že sedmo leto potekal v Kopru in Izoli. Festival je po številu udeležencev največji festival novih skladb v Sloveniji in edini festival, kjer nastopajo tudi otroci in najstniki z novimi skladbami. Več na www.festivalfens.si.
nosu ob spremljavi akustičnih kitar in orglic predstavil najmanj 60 svojih skladb. V petih urah je nanizal še kup posnetkov skladb, katerih avtor je, a jih prepevajo drugi izvajalci. Prireditev je vodil radijski veteran Dragan Bulič, koncert pa so posneli tudi za arhiv in morebitne kasnejše objave.
Tri desetletja Simple Minds
Legendarna škotska skupina Simple Minds proslavlja 30. obletnico svoje kariere. Skupina je nastala
leta 1977. V začetku so fantje igrali punk, nato pa so se preusmerili v new wave in rock. Prvi album so objavili leta 1979, največji komercialni uspeh pa so doživeli tri leta pozneje z albumom New Gold Dream. 30. obletnico delovanja bodo zaznamovali s turnejo, ki jo pripravljajo konec letošnjega leta. Na nastopih naj bi odigrali prav
vse skladbe z omenjenega albuma iz leta 1982, poleg njih pa seveda še druge velike uspešnice skupine, kot so Belfast Child, Don't You Forget Abut Me, Biko, Alive And Kicking, Hypnotised in mnoge druge. Skupina je oktobra 1995 nastopila tudi v Ljubljani, Jim Kerr, Charlie Burchill, Mel Gaynor in Eddie Duffy pa še naprej pridno ustvarjajo. Za prihodnje leto napovedujejo izid že svojega šestnajstega studijskega albuma.
Jelena Tomaševic zmagovalka Beovizije
V	Beogradu so v nedeljo in ponedeljek izbirali svojo predstavnico za nastop na letošnjem Evroson-gu, ki bo od 20. do 24. maja potekal v Beogradu. Na domačem odru bo Srbijo zastopala Jelena Tomaševic, ki je na ponedeljkovem finalnem večeru dobila največ glasov. V finalu se je sicer predstavilo deset izvajalcev, največ točk po izboru žirije in publike pa je prejela skladba z naslovom Oro, ki jo je za zmagovalko napisal Željko Joksimovic (besedilo Dejan Ivano-vic). Jelena Tomaševic ima kot domačinka, zahvaljujoč zmagi Srbije na lanskoletnem Eurosongu, pravico do neposrednega nastopa v finalu.
V	revijalnem delu Beovizije se je beograjskemu občinstvu predstavilo tudi šest predstavnikov držav, ki bodo nastopili na letošnjem Evrosongu. Med njimi je bila tudi Rebeka Dremelj, ki je skladbo Vrag naj vzame zapela v angleščini.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	DAVOR BORNO - Ljudi
2.	CASCADA - What Hurts The Most
3.	SHERYL CROW - Love Is Free
V Sloveniji zelo priljubljen hrvaški izvajalec Davor Borno je pred kratkim izdal sedmi album z naslovom Mediterraneo, ki je že v prvih dneh prodaje zabeležil odlične rezultate. Slovensko občinstvo Borna dobro pozna. Samo v lanskem letu je imel ogromno uspešnih koncertov v krajih na Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem in drugje, na katerih si ga je ogledalo preko 40.000 ljudi. Na albumu Mediterraneo je tudi skladba z naslovom Ljudi, tokratna zmagovalka pesmi tedna.
r ■ —
' LESTVICA
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 9. 3. 2008:
1.	Podkrajski fantje - Rodna gruda
2.	Mitja kvintet - S klarinetom na pot
3.	Klemen Rošer - Polka prvaka
4.	Navihanke - Stari vlak
5.	Viharnik - Šopek za mami
6.	Meh in smeh - Urška, povej
7.	Ansambel Štrk - Ljubezen si moja edina
8.	Slovenski zvoki - Moj vrt je sam
9.	Vandrovci - Pjapčkov Jouže
10.	Ansambel Zarja - Le enkrat se živi
več na: www.radiovelenje.com
I ■
I
^Hjs
Bilo je na predvečer dneva žena. Marsikje so že delili rože, s katerimi so ženskam simbolično sporočali, da jih imajo radi. In da si, če ne drugega, želijo, da bi res bile enakopravne. Poglejte sliko. Rožo ima v rokah le Janez Dvornik - Jaka. Pa niso ženske ob njem tega nič zamerile. Tatjana Vidmar in Nina Mavec Krenker iz velenjskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti sta tisti, ki sta mu jo podarili, Barbara Pokorny, ki bo kmalu prevzela vodenje novega javnega zavoda Festival Velenje, pa mu jo je iz srca privoščila. Ker jo je dobil zato, ker v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki vedno poskrbi, da se pri njih vsi počutijo dobrodošle. In nenazadnje tudi enakopravne.
Herman Arlič, predsednik ženske škalske nogometne sekcije, predsedniku velenjskih atletov Marjanu Hudeju: »Povem ti, da bodo moje nogometašice uspešnejše od tvojih atletinj.« »Že mogoče, a glej, da ne boš denarja za žoge zamenjal za otroške vozičke,« mu je ta odvrnil.
Dan potem ...
Dan žena je minil! Moški si lahko oddahnejo.
Dokaz
Slišim, da Premogovnik in Gorenje dobro sodelujeta. Za to so dokazi. Črno na belem!
Čudno
Ustanavljanje pokrajin naj bi pomenilo decentralizacijo in približevanje države državljanom. Čudno, saj bi nekatere pristojnosti iz občin prenesli navzgor, na pokrajine.
Po starem
Na Golteh bodo tudi letos smučali po starem. Kolikor se pač še da. Po starem je bilo namreč pozimi za smuko dovolj naravnega snega.
Več je preveč
Dobro je, da organizacije Rdečega križa iz leta v leto delijo vse več pake-
tov. A kaj ko to pomeni, da je pri nas vse več ljudi, ki imajo vse manj.
Prepih
Je že res, da si pri nas mnogi želijo svežega vetra. A ni treba, da zato nad nas pride vihar!
Praksa
Tudi v Šaleški dolini se gasilci pridno izobražujejo. Drugi po raznih krajih pogosto poskrbijo, da imajo dovolj praktičnega dela izobraževanja na pravih požarih.
Privabljanje
Vinsko goro obiskuje vse več turistov in izletnikov. Kolikor poznam naše turiste, mnoge primami že samo ime.
Za konec o koncu
Kako koristen je nož. Pa koliko gorja lahko v nepravih rokah povzroči. In močno zareže v odnose med ljudmi.
	www.posta.si
V katerem grmu tiči	
velikonočno veselj'e?	
PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE

M
Velikonočni prazniki so pred vrati.
Zato vas na vaši pošti že čaka pestra ponudba velikonočnih voščilnic in razglednic. Nanje pa čakajo vaši najdražji. Pišitejim.
V akciji sodelujejo: Gikart, T Graf, Grafocarton, Pot, Sidarta, Emma, Hočevar-Gaspari in Unicef.
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
Začenja se nov dan, nove vizije, nov^ priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so strateško razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno stabilno in donosno naložbo.
ZDRUZITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE!
Naložbeni paketi Tilia Global
Tilia Global
delniški
•	Infond BRIC
•	MP-Global.si
•	MP-Asia.si
•	Publikum Nova Evropa
Tilia Global
uravnoteženi
•	Infond Uravnoteženi
•	MP - Global.si
•	Ilirika Modra kombinacija
•	Primus
Tilia Global
zmerni
•	Infond Uravnoteženi
•	WorldMix
•	Publikum Bond
•	Primus
Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors.
liiiurao n Pion
KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA
NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Velenje: Trg mladosti 6, tel: 03/58 64 388
ZA ZAHTEVNEJŠE:
Tilia Osebni
Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev.
Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom:
BREZPLAČEN KLIC
{((•080 22 45) www.zav-tilia.si
zavarovalnica tilia d.d.
AKTUALNO
Vračila zemljišč ogrožajo Kmetijsko zadrugo
Kmetijska zadruga prva pridružena članica Savinjsko-šaleš-ke gospodarske zbornice - Če ne bodo našli dogovora v zvezi z vračilom zemljišč, je med scenariji možen tudi propad kmetijske dejavnosti v Šaleški dolini
Tatjana Podgoršek
Metleče, 5. marca - V prostorih Kmetijske zadruge Šaleška dolina sta direktorja zadruge Ivo Drev in Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik podpisala izjavo o pridruženem članstvu. S tem je zadruga postala prva pridružena članica zbornice, njeno članstvo pa velja od 1. marca dalje.
Ivo Drev je ob tej priložnosti povedal, da si od pridruženega članstva v zbornici obetajo več informacij, večjo obveščenost, kaj se dogaja v njihovi širši okolici, in nenazadnje tudi pomoč pri reševanju nekaterih vprašanj. »Pričakujemo večjo vpetost v dogajanja v gospodarstvu v regiji Saša in tudi širše. Zadruga je prisotna v Šaleški dolini že 55 let. Zeli biti kakovosten servis kmetom v tukajšnjem okolju, kar nam za zdaj uspeva. Z našo trgovsko in kmetijsko dejavnostjo opravljamo delo, ki presega lokalne okvirje. Zavedamo se, da kot pridruženi člani nimamo volilne pravice, verjamemo pa, da lahko dosežemo sinergijo na nekaterih področjih delovanja. Prav tako želimo s pomočjo zbornice širšo javnost seznaniti z našimi priložnostmi in pomanjkljivostmi.«
Od 1. marca dalje je Kmetijska zadruga Šaleška dolina prva pridružena članica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Ivo Drev (prvi z leve) in Franci Kotnik med podpisom izjave
Med aktualnimi vprašanji, ki predstavljajo veliko oviro pri nadaljnjem razvoju zadruge, je Drev omenil denacionalizacijo in zemljišča, ki si jih lasti republiški sklad kmetijskih zemljišč, zadruga pa z njimi gospodari že leta in leta ter seveda tudi vanje vlaga. Pod denaciona-lizacijskim postopkom je blizu 50 hektarjev zemljišč (gre predvsem za zemljišča Delovne enote Ravne), približno prav toliko hektarjev zemlje pa si lasti omenjeni sklad. »Odprta vprašanja bi radi rešili v obojestransko korist, vendar nas nasprotna stran postavlja v podrejeno vlogo. Na to nikakor ne bomo pristali. Če bo treba, bomo svojo pravico iskali tudi v Stras-bourgu.«
Kot je pojasnil Drev, so ta zemljišča pomembna ne le za razvoj zadruge ampak celo za njen obstoj, saj se lahko zgodi tudi najbolj črn scenarij - propad zadruge in s tem kmetijske dejavnosti v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Pri tem računamo na zbornico kot dobrega dolgoročnega sopotnika.» Zadruga že tako ali
tako danes kupuje kmetijska zemljišča in poskuša nadomestiti izpad krme, predvsem silažne koruze, tako za lastno proizvodnjo kot za proizvodnjo svojih članov.
Franci Kotnik je bil ob odločitvi zadruge za pridruženo članico kar dvakrat zadovoljen. »S Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina bomo pod krovno gospodarsko zbornico pridobili dokaj močen gospodarski subjekt, poleg tega pa nas to potrjuje v odločitvi, da je izbrana pot, ki smo jo začeli kot samostojna zbornica, očitno prava. »Prepričan je, da bo gospodarska zbornica kot institucija, ki povezuje gospodarske interese v regiji Saša, izpolnila pričakovanja zadruge in da se ji bo odločitev dolgoročno obrestovala. Na vprašanje, kako bo lahko zbornica pomagala zadrugi pri konkretnem problemu, povezanem z denacionalizacijo, pa je Kotnik odgovoril: »Najprej se bomo seznanili s težavo, nato pa jo bomo v sodelovanju z zadrugo podrobneje predstavili na razširjeni seji upravnega odbora zbornice.«
Še bolj približali delo služb uporabnikom
Na Upravni enoti Mozirje so lani rešili več kot 99 odstotkov zadev v zakonitem roku -Ocena storitev še boljša kot preteklo leto -Dolgčas jim ne bo tudi v letu 2008
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 7. marca - Na Upravni enoti Mozirje so lani opravili več kot 8600 upravnih postopkov (ali 24 odstotkov več kot leta 2006) in več kot 17 tisoč 200 upravnih dejanj, kar pa je bilo nekaj manj kot prejšnje
skupno streho Upravnega centra Podrožnik, in tako postali pravi servis občanom. »To je dodana vrednost. S tem smo storitve še bolj približali uporabnikom in jim prihranili čas ter denar.« Povezovanje državne uprave na lokalni ravni so predsta-
enote, na katerem ne bi prišlo do kakšnih sprememb. Upam, da se bomo pravočasno pripravili nanje," je še dejal Vinko Poličnik.
Denacionalizacijo naj bi končali aprila, maja letos. Po zagotovilih Terezije Plaznik, višje svetovalke, končujejo postopke denacionalizacije. Ta trenutek rešujejo na prvi stopnji samo še eno zadevo, dve imajo v pritožbenem postopku. Za zdaj niso povsem rešili le še najobsežnejšega in najzahtevnejšega zahtevka Ljubljanski nadškofiji. V zvezi s tem so doslej izdali že 18 pravnomočnih odločb. »Glede na to, da so bile vse pritožbe Gozdnega gospodarstva Nazarje, s katerim smo »bili« bitke, zavrnjene, da so postale odločbe iz leta 1999 in 2001 pravnomočne, kaže, da bo tudi ta zadeva kmalu končana.«
Sicer pa so prejeli 199 denaciona-lizacijskih zahtevkov. »Pri tem moram pojasniti, da smo za razliko
leto. Uporabniki so napisali 17 pritožb (7 več kot leta 2006), največ pa se jih je nanašalo na področje okolja in prostora. »V zakonitem roku smo opravili 99 odstotkov zadev. Trdim, da kakovostno, nenazadnje se to da tudi izmeriti. Naših teženj, naj od vrat do vrat namesto strank letajo podatki, uporabniki naših storitev niso spregledali. Rezultati anket o zadovoljstvu strank so zgovorni. Stranke so nam namreč pripisale oceno 4,48 (od možnih 5), kar je bolje kot leta 2006. Krivulja se je nekoliko povesila navzdol pri spremljanju mesečnega barometra. To pa zaradi tega, ker delimo blišč in bedo z različnimi službami. Na naši drugi strani je namreč davčna uprava,« je na novinarski konferenci o značilnosti dela Upravne enote Mozirje v letu 2007 dejal načelnik Vinko Poličnik.
Po njegovih besedah so kar nekaj energije porabili za to, da so uskladili službe javnih zavodov, državnih organov, lokalne skupnosti, ki so pod
vili kot primer dobre prakse na konferenci slovenskih javnih uprav. Projekt je bil izbran za objavo v zborniku, všečen pa naj bi bil tudi nekaterim državam znotraj EU. Opravili so pionirsko delo na področju zemljiške knjige. Septembra lani so v avli upravne enote namestili vpogledo-valnik v e-zemljiško knjigo, kjer lahko vsaka stranka sama pogleda v zemljiško knjigo za območje cele države. Delo ob sobotah so zaradi premajhnega odziva občanov sedaj skrčili na bolj dežurno službo.
Letošnji delovni program so pripravili na osnovi programa vlade, državnega zbora, ministrstev, nekaj pa so dodali še lastnih dejavnosti, »... tako da nam ne bo dolgčas.« Napovedujejo se spremembe na področju listin (nove osebne izkaznice, vozniška dovoljenja ...), pred vrati so volitve, 15. maja začnejo veljati spremembe zakona o graditvi objektov, ki prav tako prinaša kar nekaj novosti. "Skratka, ni področja dela upravne
Z novinarske konference
od drugih imeli pri nas vloge knjiže-ne na upravičenca. Nismo jih imeli torej razdelanih po posameznih vrstah premoženja oziroma razdeljena posebej kmetijska, stavbna zemljišča in podobno.«
Doslej so z denacionalizacijskimi postopki vrnili upravičencem 3400 hektarjev kmetijskih zemljišč, slabih 10 tisoč hektarjev gozdov, dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih enot, 15 tisoč 800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, dobrih 47 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč in podjetij v vrednosti več kot 4,6 milijonov DEM. Na vprašanje, kdaj pričakujejo, da bodo poglavje denacionalizacije končali, je Terezija Plaznik odgovorila: »Pričakujemo, da se bo to zgodilo konec aprila ali v začetku letošnjega maja.«
V Levem bregu že zavihali rokave
V mestni četrti Levi breg - zahod zadovoljni - Med številnimi nalogami, ki so si jih zadali za letos, so urejena in zasajena vsa cvetlična korita v četrti - Bojijo se, da bo novo krožišče poslabšalo kakovost življenja
Milena Krstič - Planinc
V svetu mestne četrti Levi breg -zahod so zadovoljni s tistim, kar jim je uspelo s pomočjo sredstev, ki jim jih namenja Mestna občina Velenje, uresničiti v drugi polovici lanskega leta. Uspešno so izpeljali petinosemdeset odstotkov nalog, ki so jih načrtovali za lani. "Ali drugače, od šestintrideset zadev smo jih izpeljali enaintrideset," je na srečanju v njihovih prostorih na Foitovi povedal predsednik sveta Robi Podpečan.
»Velikih ali majhnih? Kakor za koga! Za nekoga je sanacija stopnic
velika stvar, za drugega ne. A če jih naštejem le nekaj: pred Foitovo 2 smo popravili udrti jašek, uredili prehod čez Pako pri stekleni direkciji, kjer je zastajala voda, odstranili betonske nosilce elektro drogov na Prešernovi 16, uredili pešpot mimo Vile Mojca, na tri igrišča namestili nova igrala, s talno označbo uredili varen izhod prebivalcem Kraigherjeve proti vrtcu Najdihojca. A to je res le nekaj nalog, ki smo jih uspešno speljali.«
Letos že udejanjajo nove naloge. V kratkem naj bi se začela zasaditev dreves okoli Titovega trga in še v nekaterih predelih mestne četrti. »Zelimo pa tudi urediti in zasaditi vsa cvetlična korita, ki jih je v mestni četrti kar sto petdeset, in z njimi zaokrožiti podobo tega predela,« še pravi predsednik.
Informirani krajani bi bili manj nestrpni
»Stanujem v neposredni bližini bodočega krožnega križišča. Stanovalci in tudi tisti, ki ne živijo tik ob gradbišču, ampak so bolj oddaljeni od njega, smo bili razočarani nad nepravočasnim in nepopolnim informiranjem. Ljudje zamerijo, da o gradnji niso bili pravočas-
no obveščeni, ampak so se z njo seznanili, ko se je začela. Nejevolja je bila zato razumljiva, jo je pa zdaj, ko so pristojni preko medijev ljudi s potekom gradnje celovito seznanili, že manj,« je povedal podpredsednik sveta mestne četrti Levi breg - zahod Janko Šme.
Stanovalci se čutijo prizadete, saj menijo, da se jim bodo z novim krožiščem, ki je bliže blokom, in zaradi podrtih dreves poslabšali življenjski pogoji. Zalijo si dodatnih zasteklitev balkonov, ki bi izničili slabe vplive krožišča.
»Tudi zagotovilom, da bodo vse zadeve strokovno izvedene, ne verjamejo povsem. Slabe izkušnje imajo s kanalizacijo, ki so jo pred leti križali s potokom Trebuša. Od takrat pogosto zaliva spodnje prostore, kotlovnice, kleti in skladišča v nekaterih blokih,« pravijo v mestni četrti.
Prostori dobro izkoriščeni
Povedali pa so tudi, da so njihovi prostori na Foitovi 2 dobro izkoriščeni, da so polni. »Prostore uporabljajo različna društva, namenjamo jih za različne aktivnosti. Pri nas gostuje združenje multiple skleroze, odvijajo se poravnave v kazen-
Robi Podpečan: »Uresničili smo petinosemdeset odstotkov nalog, ki smo si jih zadali.«
skem postopku, sestanki hišnega sveta, srečanje transmeditacije, občasno v njih potekajo delavnice društva prijateljev mladine, sestanki Rdečega križa ...,« pa je naštevala članica sveta in tajnica krajevne skupnosti Olga Hriberšek.
Vsake toliko časa se svet mestne četrti sreča s predstavniki stanovanjskih blokov, da se seznanijo s težavami, ki tarejo stanovalce in jih skušajo skupaj razrešiti. »Kot povsod pa je tudi pri nas tako, da jih na take sestanke pride slaba polovica. A ti, ki pridejo, pridejo pripravljeni, izpostavijo težave v svojem okolju, mi pa jih skušamo urediti ali posredujemo zadeve naprej,« pravi.
Olga Hriberšek: »Posebna skupina si bo ogledala urejenost okolice blokov in balkonov.«
Ni pa treba čakati sestankov, tako predstavniki blokov kot tudi posamezni krajani jih lahko v prostorih obiščejo vsako sredo v času uradnih ur med 16. in 17. uro.
Lepo podobo spodbujajo
Za lepo podobo mestne četrti skrbijo tudi tako, da krajane spodbujajo, da jo ohranjajo in negujejo. Tudi tako, da se vključujejo v tekmovanje turistične zveze za lepo urejeno okolje. »Prihaja pomlad, mi pa smo že oblikovali skupino, ki si bo ogledala urejenost zelenic okoli blokov in balkonov in najlep-
Janko Šme: »Dodatne zasteklitve bi zmanjšale slabe vplive krožišča.«
še predlagala v presojo turističnemu društvu,« so povedali sogovorniki. Še prej pa se bodo lotili pomladanskega čiščenja.
»Glasni« semaforji
Ko smo bili nazadnje pri njih, so povedali, da nekatere krajane, ki živijo ob križiščih s semaforji, moti, da so ti tako »glasni«. Zvočne signale so zdaj zmanjšali na minimum, ponoči pa ne delujejo.
NASI KRAJI IN LJUDJE
^Hjs
13. marca 2008
Rešitev vidijo v posodobitvi obstoječih cest
V soboto sklican posvet o pomembnih in perečih izzivih sedanje prometne politike v Sloveniji -Civilna iniciativa za Šaleško dolino in CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp odločno proti predlagani trasi hitre ceste
Velenje, 8. marca - Udeležba na posvetu o prometni politiki in problematiki v Sloveniji, ki se je v soboto ob 13.30 uri začela v zeleni dvorani Premogovnika Velenje, ni bila najboljša. Vabilu na posvet so se odzvali predvsem najbolj aktivni člani civilne iniciative ter predstavniki CIPRA, niso pa prišli načrtovalci trase tretje razvojne osi in prometne politike v državi.
V uvodu je Miha Jazbinšek, svetnik Zelenih Slovenije v svetu MO Ljubljana, povedal več o prometnem onesnaževanju okolja in problematiki mestnega prometa. Urbani pro-
met namreč zagotovo postaja najbolj pereče vprašanje slovenskega in evropskega prometnega sistema, o katerem bo treba še veliko govoriti in še več narediti.
V nadaljevanju posveta je Jernej Stritih (predsednik CIPRA Slovenija) predstavil organizacijo, razprava pa se je razvila predvsem na temo gradnje novega avtocestnega koridorja tretje razvojne osi, torej od avtocestnega križa pa do meje z Avstrijo. Jernej Stritih meni, da načrtovana trasa hitre ceste tretje razvojne osi ni dobra. K temu je dodal: »Vsi vemo, kako narašča tranzitni promet na dosedanjem avtocestnem križu in glede na izkušnje tudi iz sosednjih držav smo prepričani, da bi tudi na tem območju prišlo do rasti teh prevozov. Po drugi strani avtoceste same po sebi - tudi po izkušnjah iz drugih držav - ne zagotavljajo hitrejšega razvoja. To, če se bodo ljudje lahko vozili hitreje v službo v Ljubljano, še ne pomeni, da bo na tem področju razvoj hitrejši. Mislimo, da bi bilo bolje, če bi denar, ki bi bil namenjen za gradnjo hitre ceste, bolj pametno naložiti neposredno v delovna mesta in gospodarski razvoj, kot pa v prometno navezavo z Ljubljano. Avtocestni program tak, kakršen je, bolj spodbuja centralizacijo kot policentričen razvoj,« je povedal. Na vprašanje, ali v CIPRI mislijo, da v
tem delu Slovenije potem hitre ceste in boljših cest ne potrebujemo, je odgovoril: »Zagotovo so potrebne boljše ceste. Najbrž je potrebna šti-ripasovnica med Celjem, Velenjem in Šoštanjem in boljše glavne ceste proti Koroški. Vendar avtocesta, kakršna je planirana sedaj, ni dobra, ker ne bo imela pozitivnih učinkov za
vojne osi: »Menimo, da hitra cesta v področje turističnega naselja, jezer, naselij ob njih in skozi mesto Velenje ne sodi. Enostavno v ta prostor ne spada. Za rešitev prometnih tokov v tem delu mesta ni potrebno graditi štiripasovne hitre ceste. Zavzemamo se zato, da posodobimo lokalni promet, sploh cesto proti Celju, kjer so
zavo do tovarne. Če država poskrbi za posodobitev teh treh lokalnih cest, bomo razbremenili tudi mestni promet s tranzitnim prometom.« Prav o tem so kasneje tudi govorili in razpravljali s strokovnjaki organizacije CIPRA. Povedali so, da si želijo več ustvarjalnega dialoga z načrtovalci trase hitre ceste in tretje razvojne osi. Ne želijo si, da bi le dobili odgovore načrtovalcev na njihove pripombe, do dialoga pa sploh ne bi prišlo.
Ker se je vmes že veliko govorilo,
Jernej Stritih
lokalno prebivalstvo. Z istim denarjem bi lahko zgradili zelo dobre glavne ceste, te pa bi rešile vse glavne prometne težave.«
Tomo Lipnik, aktiven član Civilne iniciative Šaleške doline, je predstavil sedanje stališče o trasi tretje raz-
Damjana Kotnik
zastoji že dnevni. Cesto proti Braslov-čam bi morali urediti skozi Paško vas, Šmartno ob Paki, in to z obvoznicami, tako da bi promet tekel mimo naselij. Gorenje pa je po našem mnenju možno priključiti s posodobitvijo ceste do Polzele z direktno pove-
Tomo Lipnik
da bi se strinjali s traso med obema jezeroma, ki bi zaobšla naselje Ška-le, smo Lipnika vprašali, ali odstopajo tudi od te ideje. Odgovoril je: »Do tega stališča se naša civilna iniciativa do danes še ni opredelila. Ti predlogi so bili predlogi občanov, ki
smo jih zbirali in proučevali tudi mi. Hitra cesta skozi mesto Velenje se nam še vedno ne zdi sprejemljiva rešitev.«
»Zavračamo predlog države«
V imenu Zveze civilnih iniciativ ob tretji razvojni osi, ki so jo sredi februarja ustanovili v Slovenj Gradcu - vanjo je združenih osem civilnih iniciativ - nam je stališče predstavila Damjana Kotnik. Povedala je: »S predlogom trase, ki nam jo je ponudila država, se ne moremo strinjati in ga kot takega tudi zavračamo. Civilne iniciative, ki smo se sedaj združile, smo poslale številne pripombe in predloge načrtovalcem. Nekateri predlogi so bili zasmehovani, ocenjeni kot utopistični, zato ne moremo sedeti križem rok in pričakovati, da bo država naše predloge upoštevala. Imamo namreč podobna stališča, zato smo se odločili, da nastopimo enotno. Vsi smo proti taki predlagani trasi, kot jo je predlagala država. To pa ne pomeni, da smo proti razvoju. A cesta ne more teči tako, da poteka skozi gosta naselja in po najbolj rodovitni zemlji. Lahko bi se jo načrtovalo drugače. Še prej kot graditi novo cesto menimo, da je treba posodobiti obstoječe ceste. Sploh če vemo, da naj bi bila hitra cesta zgrajena šele čez 15 let, sedanje ceste pa so že sedaj preozke, dotrajane in preobremenjene.«
■ bš
PORTUGALSKA (8)
O "taškah", jedači in pijači
Piše: Kaja Avberšek
"Taška" se po portugalsko napiše tasca in ne pomeni manjše ženske torbice. "Taška" se lahko z drugimi besedami imenuje pastelaria, snack bar ali café. Po naše: slaščičarna, snek bar ali kavarna. Vendar je "taška" veliko univerzalnejša zadeva in se z našim pojmovanjem teh treh lokalov ne ujema. Je hkrati vse to in zraven še cenovno dostopnejša gostilna, prostor, kjer se lahko pogleda kakšno pomembno nogometno tekmo ali manj pomembno limonado, kjer se prebere časopis, napiše kartice, cello študira, igra karte ... Tja gre Lizbončan ali Nelizbončan zjutraj poglodat svoj zajtrk, sredi dopoldneva spit kavico in ugriznit v košček portugalskega peciva, okrog ene ure obedovat malo bolj zares, sredi popoldneva znova srknit kavico ali že pivce, se zvečer najest še bolj zares in proti noči popit nekaj kozarčkov. Za zajtrk priporočam torradas in galáo. Ni ga bolj tipičnega portugalskega zajtrka. Torradas so popečeni kruhki, premazani s slanim maslom, ki se na njih prijetno razstopi. Kadar je zajtrkovalcem sreča mila, je kruh pravi kruh, z okusom (skoraj), kot ga ima domač, s hrustljavo, lepo rjavo kompaktno skorjo in luknjami v sredici. Tak kruh se imenuje páo salo-io (kruh s kmetov), páo alentejano (alenteški kruh) ali páo de Mafra (kruh iz Mafre). Največkrat jim je sreča opoteča in se morajo zadovoljiti s t. i. páo de forma (kruh iz modela), ki je snežno bela puhasta zadeva kvadratne oblike, ki jo maslo z lahkoto prebije in rumeno pomasti bel prtiček na belem krožničku z modro obrobo. Galáo je veliko vročega mleka z malo vroče kave, vedno je serviran v kozarcu iz debelega stekla. Včasih je kozarec vstavljen v žič-nato kovinsko strukturo z ročajem, da se uporabniki ne opečejo. Naročijo lahko tudi meia de leite, ki pomeni "pol mleka" in je v bistvu iste vrste bele kave kot galáo, le da je postreže-
na v skodelici. Zbudili so se zgodaj, ker so včeraj spet pohajali po Bairru Altu (mimogrede: Bairro Alto morava nujno obiskati še preden odletiva nazaj v Slovenijo), in ne preteče veliko časa, ko se odločijo za hitro kavi-co za preganjanje zehanja ao balcá-o, se pravi, ne bodo se usedli za mizico, popili jo bodo stoje, za šankom, in še cenejša bo za par centimov. Izbira je velika: kratka (café curto), super kratka (italiana), dolga (café
obloženo z belo-modro-zelenimi ploščicami, in se malo jezili zaradi preglasne televizije (ki je v "taškah" stalnica) z brazilsko žajfnico. Padla bo noč in morda tudi nekaj dežnih kapljic, odločili se bodo za licor de beira-o (zelo portugalski liker, sladek, z rahlim okusom po janežu, žal pa so njegove sestavine še vedno skrivnost) v spet drugi "taški", morda pa še za eno kavico, morda za macieiro (portugalski viski).
longo), navadna (bica), s kapljico mleka (cafépingado), polna (café cheio), z več kapljicami mleka (garo-to), v večji skodelici, z več vode (café abatanado), s kaplico žganja (café com cheirinho). Ugriznili bodo še v rožičast v ustih topeči se mandljasti keks s kandirano češnjo na vrhu. Vsak bo odšel po svojih opravkih, ki ga bodo zlakotili, in kmalu se bodo odločili vstopiti v naslednjo "taško", naročili si bodo dnevno juho iz zelenega fižola, massado de cherne (zelo skuhane makarone z rakci, koščki bele mesnate ribe, vse kopajoče se v oranžasti omaki s svežim korian-drom), kamor lahko po želji kapne-jo malo domače pekoče omakce, hrano sproti splakujejo s kozarcem rdečega "hišnega" vina, za konec pa se morda še posladkajo z mousse de chocolate (čokoladno kremo). Ob popoldanskem pivcu (priporočam črnega) bodo občudovali naslednjo "taško",
Večina "tašk" se bo okrog polnoči zaprla, Lizbončani in Nelizbončani bodo odpeketali domov ali pač kam, kjer jim bo čas minil, dokler jih ponovno ne bo presenetila lakota; takrat se bodo spomnili na zelo posebno "taško" z lastniki iz Zele-nortskih otokov, kjer bodo ob poznih nočnih (ali zgodnjih jutranjih) urah uživali ob cachupi (jed iz čičerike, s koščki ne-vem-kakšne klobase in pečenim jajcem) in pikantnih koruznih torticah, kako dobro bo delo, sploh če je bilo použitega dovolj alkohola, da je le-ta pojedel vso hrano, ki je še ostala v telesih ...	■
Deset kvadratnih kilometrov
Republika Slovenija je od konca februarja manjša za deset kvadratnih kilometrov, kot smo bili obveščeni iz sredstev javnega obveščanja.
Podatek, da naša država meri 20.256 kv. kilometrov bo potrebno popraviti v vseh šolskih učbenikih, turističnih vodičih, enciklopedij ah, strokovni literaturi in drugih virih, kjer ima navedeni podatek kakšen pomen.
Za navedeno površino nas je olajšala na povsem severovzhodnem koncu države, tam, kjer se končuje kljun kot nekakšne kure oblikovano naše državno ozemlje, sosednja država Hrvaška z njej ustreznim postavljanjem državnih obmejnih kamnov na levem bregu reke Mure. Kamni so sedaj postavljeni tako, da Slovenija v tistem delu ne meji več z Republiko Madžarsko, temveč je sedaj soseda hrvaška na eni, na drugi strani pa je s tem dejanjem povsem odrezan še en južnejši del našega ozemlja, večji kot navedena površina, ki bo po mojem globokem prepričanju povsem prešel v hrvaško državno ozemlje.
Nad tem enkratnim, nekaznovanim dejanjem neke države sosede, nad katerim je zgrožen vsak pošten državljan, naša izvršna oblast ostaja povsem nezainteresirana, kot da se je vse to ne tiče in da gre za nekaj na Marsu ali pa na oddaljeni Kamčatki v Ruski federaciji. "A propos" Kamčatka na daljnem severovzhodu Sibirije, Ruske federacije, ki meri 17,075.000 kv. kilometrov površine, se razteza preko enajst časovnih okvirjev, kaj takšnega ne bi moglo obstajati. Še za manjšo površino je prišlo pred desetletji do spora med Kitajsko in Sovjetsko Zvezo na obalah reke Usuri.
Mi pa nič, boljše povedano naš zunanji minister in Co., ki se dela kot da obravnavano ni vredno kaj več kot pogovora na kakšni TV oddaji z non-šalantnostjo in neprizadetostjo, kot je samo njemu lastno. Ta minister se očitno "nima časa" ukvarjati s takšnimi malenkostmi, ko pa se posveča svetovnim in evropskim problemom, ko ga bolj zanima, kako bo zaživela država Kosovo in ali mi že ne zamujamo,-ker te države nismo takoj prvi priznali, kot so nam bili naročili v ZDA, katerim interesom služi naša izvršna oblast.
Hrvaška soseda, ki dogovor o izogibanju konfliktnih situacij razume samo kot slovensko obvezo, je spet enkrat,
Mnenja in odmevi
kot že tolikokrat prej, izkoristila našo nezainteresiranost za domače probleme ob visoko letečem predsednikova-nju Evropski zvezi in udarila kar na dveh frontah: na Muri in na Dragonji. Tudi na Dragonji so se sosedi izkoristili njim znani način postavljanja pred izvršeno dejstvo, s tem ko so prodali zemljišča, last Slovenskega kmetijskega sklada na levem bregu te reke.
Ko me je sosed vprašal, kaj bi morala storiti Slovenija, saj Hrvaške ne moremo z vojsko napasti, sem mu rekel, da bi morali poseči po tistih ukrepih, ki bi sosedo najbolj prizadeli, to je v pogledu tranzitnega prometa preko našega ozemlja, s prenehanjem njihovega vključevanja v EZ, tudi z vetom proti njihovemu vstopu v to evropsko povezavo in podobno. Temu, da se mi izgubljamo v pravno-teore-
tičnem trobezljanju, se Hrvati lahko samo smejijo, ker se oni požvižgajo na vsa pravila o ničnosti, nelegalnos-ti, nezakonitosti, zatečenem stanju na dan 25. VI.1991 in podobno. Vse navedeno in še več oni dobro poznajo.
Za konec naj navedem, kako je naš zunanji minister skupaj z njemu podobnimi vehamentno skušal prepričati Slovence, kako bo z našim vstopom v Evropsko zvezo za nas vse ugodno rešeno, tudi v pogledu sporov z južno sosedo, saj nas bo ta Zveza v vsem podprla in še druge pravljice je pripovedoval ta funkcionar. In sedaj? On še sedaj govori o prijateljici Hrvaški, četudi je dejanje te države navadna okupacija, to je sovražno dejanje, ki bi se jim drugje že znali upreti, kakor se tem stvarem streže.
■ Vladimir Korun
Privoščite si sanjske počitnice!
Privoščite si več z
NLB Osebnim kreditom!
Obiščite NLB Poslovalnico ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 85.
NLB® Skupina
; www.osebnikredit.si
NASI KRAJI IN LJUDJE
Upokojenci imajo nov prapor
Po dobrem letu delovanja so na drugem občnem zboru člani Društva upokojencev Šalek razvili svoj prapor - Letos tudi izobraževanje iz računalništva in varne vožnje
Velenje - V lanskem letu je imelo Društvo upokojencev Šalek 195 članov, njihova povprečna starost je bila 64,9 let, skupno pa so imeli 12002 leti. V petek, 7. marca, so v avli OŠ Šalek pripravili 2. redni občni zbor, saj gre za društvo, ki samostojno deluje le dobro leto. Najbolj svečan trenutek občnega zbora je bilo razvitje novega društvenega prapora. Dobili so ga s pomočjo donatorjev ter sredstev članov in simpati-zerjev z nakupom zlatih in srebrnih žebljičkov, ki se že veselo svetijo na drogu prapora.
Društvo deluje na celotnem področju nekdanjega Šaleka, ki ga ponosno čuva Šaleški grad, zato so ga tudi izbrali za svoj simbol. Člani društva so bili veseli, ker so se jim na zboru pridružili tudi predsedniki drugih društev in združenj upokojencev ter predsedniki mestnih četrti in KS. Po razvitju prapora so »botri« in gostje prejeli spominske plakete.
Sicer pa je bila avla OŠ Šalek skoraj premajhna za vse, ki so prišli na občni zbor in si obenem ogledali tudi razstavo ročnih del članic skupine Vrtnica, ki deluje v prostorih mestne četrti levi breg vzhod. Na zboru so pregledali delo v preteklem obdobju, pri katerem je bil največji poudarek na sociali, družabnosti, kulturi in športu. Predsednik DU Šalek Janez Horvat pravi: »Obiskovali smo bolne člane in članice, ki praznujejo okrogle obletnice, in jih skromno obdarili. Organizirali smo predavanja o zdravi prehrani, izvajali meritve krvnega sladkorja, holesterola in hodili na izlete. Za leto 2008 smo si zadali, da bomo spremljali zdravstveno stanje članov, hodili na izlete, se izobraževali tudi v novostih pri prometnih predpisih in računalništvu, se športno udejstvovali in se v glavnem imeli lepo.«
■ Bš
Za simbol na novem praporu so si upokojenci Šaleka izbrali Šaleški grad. Razvili so ga na
odlično obiskanem drugem rednem letnem občnem zboru.
Rokometno igrišče zdaj sameva, kmalu pa bodo začeli obnovo. Potreben denar so dobili
iz Fundacije za šport.
Šoštanjsko drsališče zaprlo vrata
V treh mesecih na ledu zabeležili blizu 10.000 drsalcev - Rokometno igrišče, ki so ga dobro izkoristili, tik pred prenovo
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 5. marca - V Šoštanju so sredi prejšnjega tedna zaprli drsališče s pravim ledom, ki so ga lanskega 8. decembra odprli na rokometnem igrišču. V treh mesecih je drsališče dnevno obiskalo med 50 in 150 drsalci, v celi sezoni pa so jih, kot je povedala direktorica uprave Občine Šoštanj Darja Medved, našteli blizu 10.000.
»S takim obiskom smo več kot zadovoljni. Razmišljamo pa že o tem, da drsališče v novi sezoni spet odpremo. Bodo pa imeli pri tem odločilno besedo sponzorji, brez katerih drsališča že prvič ne bi bilo.«
K takšnemu obisku je gotovo - ob tem, da je bilo drsanje brezplačno - pripomogla tudi lokacija. Rokometno igrišče je sredi mesta. Ljudje, ki so prihajali drsat iz okoliških krajev, so ga zlahka našli, poskrblje-
no pa je bilo tudi za varovanje, saj je objekt ograjen. V Šoštanju so veseli tudi tega, da je bilo vandalizma na drsališču malo.
Na ledu so se odvijale tudi številne organizirane aktivnosti. Med drugim so organizirali štiri drsalne revije z odličnimi slovenskimi drsalci, nastopili so celo udeleženci olimpijskih iger. Vrstile so se številne animacije, od šol drsanja, poligonov, hokeja na ledu, ob petkih se je odvijala celo hokejska liga. Drsališče pa so v obliki organiziranih športnih dnevov na ledu koristili tudi učenci številnih šol iz Šaleške doline.
Rokometnemu igrišču pa se tudi sicer pišejo lepši časi. Kot je znano, je Občini Šoštanj za prenovo uspelo pridobiti sredstva Fundacije za šport, ki bodo omogočila obnovo. V katero smer bo šla, še ni povsem jasno, saj bodo imela pri tem besedo tudi društva, ki bodo rokometno igrišče koristila.	■
Delmodovo poigravanje stilov
Po priznani svetovni blagovni znamki ženskih oblačil Delmod lahko po novem se-žete tudi v Velenju, v Centru Nova - Del-mod, odlikuje ga ženstvenost in izvrstni materiali, zastopa družba Pompon
Prihaja pomlad. Cvetlični vzorci na oblačilih, ki se nadaljujejo še iz zimske kolekcije, bodo te dni še bolj aktualni. Nova kolekcija Del-modovih oblačil nežnih barv in ležernih, kakovostnih krojev, je že posuta z malimi in velikimi cvetovi, ki jih boste lahko kombinirale s strogimi sakoji. Za piko na i nova kolekcija prinaša barvite (tudi zelo modne zelene, ciklamne in bež) majice in pletenine, s katerimi boste lahko zaokrožile podobo klasičnega kostima.
Pri Delmodu je poigravanje s stili nov modni trend, ki ga bo to sezono vsaka ženska z veseljem sprejela.
Delmod je priznana nemška bla-
Petra Meh, direktorica Pompona: »Delmodova oblačila so kot igra čustev.«
govna znamka, ki jo poznajo po vsem svetu. Njegovi začetki segajo v leto 1946 v kraj Demmen-
Modna revija in popust
V torek, 18. marca, ob 18. uri vas vabijo na teraso kavarne Centra Nova na malo dobrodelno modno revijo Delmod, ki jo pripravljajo skupaj z Lions klubom Velenje. Kot manekenke bodo nastopile njihove članice in miss Universe 2006 Nataša Pinoza. Sodelujejo tudi La mans, frizerstvo Lara, Beauty World, Kavarna Nova in Elementum, d. o. o.
Novi kolekciji boste nazdravili s kozarcem šampanjca. Med obiskovalkami bodo izžrebali tri nagrajenke, prva bo lahko odšla domov v Delmodovem kostimu.
Istega dne, torej 18. marca, boste imele v trgovini Delmod popust, ki ga bo Trgovina Delmod namenila dvema družinama.
dELMOd
horst pri Bremnu.
Delmod je eden najboljših proizvajalcev kombiniranih oblačil, imenovanih KOMBI, ker jih je mogoče kombinirati na različne načine, teh načinov pa je nešteto. Pred dvema letoma se je liniji pridružila nova kolekcija oblačil KIM KARA, prikupna in vsestransko uporabna. Ženske se v njej odlično počutijo.
Delmod odlikujejo tudi kroji za
ženske, ki nimajo standardnih mer in težje najdejo primerna oblačila za svojo postavo. Njihove kolekcije odlikujejo najfinejši materiali, kupljeni izključno v Evropi in izdelani izključno za Delmod.
Po Delmodovih izdelkih lahko sežete v New Yorku, Las Vegasu, Johanesburgu, Moskvi, Pekingu, Londonu, Parizu ... V kar 48 državah sveta in zdaj tudi v Velenju! Njihove izdelke boste odkrile v
Centru Nova, kjer Delmod zastopa družba Pompon. Direktorica te družbe Petra Meh pravi: »Delmod je odraz modernega stila, stila življenja. Delmodova oblačila nosijo samozavestne, inteligentne in elegantne ženske, ki
imajo občutek za brezčasne modne smernice. Ta oblačila so kot igra čustev. Sad najnovejših modnih dizajnov so ekskluzivni modeli Delmod VIP, po katerih boste lahko segle tudi pri nas.«
EPP
^Hjs
(Spet) padli v španski mlin
v
Ce ...
Stanislav Vovk
Nisem vraževeren. V mladosti sem se resda prijel za gumb, če sem srečal dimnikarja. Danes jih ne srečujem več. Tudi sem vedno pazil, da sem imel kakšen dinar v žepu, ko se je prvič oglasila kukavica. Sami se morda spomnite, kako so govorili: "Če imaš ob prvem kukanju denar v žepu, boš vse leto 'bogat'." Razume se, da z bogastvom potem ni bilo nič. Kukavice pa vsako pomlad vseeno zelo rad poslušam. Če bi bil vraževeren, bi ugotavljal, da se bo pot z rokometaši Gorenja (potovali smo ločeno) v sobozo zjutraj v Ciudad Real na povratno tekmo predzadnjega kroga lige prvakov slabo končala, ker se tudi ni najbolje začela. Poznamo tudi pregovor Slab začetek, dober konec. Pa tudi v tega nisem nikoli verjel, sedaj pa sploh ne. Ko sem se v ranih jutranjih urah peljal z avtomobilom proti Velenju, sem po nekaj minutah vožnje pred sabo zagledal svetlečo se rdečo palico. Ustavili so me policisti, ki so bili na nočni kontroli. »Dober večer,« me je prijazno pozdravil eden od njih. Je bil pač prepričan, da se vračam s kakšnega popivanja. »Dobro jutro,« se je glasil moj odgovor in pojasnilo, da se mi mudi, ker me v Velenju čakajo kolegi Kristjan, Dani in Jaka, s katerima grem na graško letališče.
Prijazen mož v uniformi je hitro spoznal, da nisem kakšen nočni popivač, tako da sem pravi čas prispel na dogovorjeno mesto v Velenje. Od tam veselo naprej.
Pok
Kristijana, voznika, je v budnosti držala lepa nočna glasba, mi trije pa smo prijetno zadremali. Nekje na avtocesti med Arjo vasjo in Mariborom pa nas je dvignil s sedežev močan pok. Je kdo streljal na nas!? Je kdo spustil s kakšnega nadvoza kamen na avtomobil!? Kar se je tudi že zgodilo. Nič takega. Razneslo je zadnjo šipo. Zakaj, ne vem, ker se pač toliko ne spoznam na avtomobile. Kaj sedaj, ne bomo videli Ciudada in tekme, sem začel razmišljati. Sreča, da se iz Velenja nismo podali »last minute« (zadnji trenutek), ampak smo imeli v rezervi najmanj pol ure. Do prve črpalke nas je nekoliko prezračilo, tam pa poli-vinil (še sreča, da smo ga dobili) in lepilni trak v roke, avto je bil spet zadelan in naprej do Gradca. Avtomobil smo pustili v garažni hiše. Kristjana pa vendarle ni bil do vrnitve povsem sproščen. Saj ga je vmes skrbelo, če mu ne bodo kakšni nepridipravi poskrbeli, da bo ostal brez radia itd.
Od tam smo prek Muenchna leteli do Madrida. Iz španskega glavnega mesta pa s hitrim vlakom v poznih večernih urah nadaljevali naše potovanje do približno 200 km oddaljenega Ciudad Reala. Vlak je bil res hiter, v 50 minutah smo bili na cilju.
mano čez križišče (medtem ga je žena počakala v avtomobil) in mi pokazal pravo smer. Ko sem naslednjič nagovoril enega, je šel skorajda do hotela z mano. K prej omenjenim lastnostim bi sam dodal še eno. So tudi zelo pošteni. V Španijo je odšlo tudi nekaj predstavnikov pokroviteljev kluba. Ko smo v soboto zvečer vstopili v hitri vlak in se posedli, smo hitro
ba Sandi Vasle na hitro ogledal, so bile prve njegove besede: »Ni treba, da bi bila naša tako velika, veseli bi že bili, če bi imeli vsaj približno tako dobre delovne pogoje.« Sponzor ali kar lastnik kluba je eden zelo bogatih Špancev, ki se ukvarja z gradbeništvom. Zgrajena je v zemljo, tako da je zadnja vrsta v ravni površine. Skratka, če bi bila velenjska dvorana ob
Luka Dobelšek (15) je dosegel prvi gol za svoje moštvo. Zadaj (4) Boštjan
Kavaš.
zadremali, saj nas je celodnevno potovanje že kar precej utrudilo. In zaspanost je bila kriva, da je eden od tistih, ki podpirajo velenjski rokomet, pozabil v vlaku nahrbtnik, v njem pa vse: od denarja, dokumentov, ključev od avtomobila, telefona (ali je bil tudi kakšen skriti naslov, nisem poizvedoval) ... Si predstavljate, kako je biti brez
51. minuta: Branko Tamše, za katerim je dolga rokometna pot,
zadeva za 21:26.
njej, je ne bi bilo treba pobarvati, saj bi sama pordečila.
Spet trije poškodovani
Nesreča nikoli nje počiva. Trener Ivica Obrvan si je oddahnil, ko se je po nekajmesečnem okrevanju vrnil na parket Luka Dobelšek. Ta njegova brez-skrbnost ni dolgo trajala. Na tekmi z Montpellier-jem se je poškodoval Lukov brat Jure. Njegova poškodba pa ni tako nedolžna, kot je sprva kazalo.
Poškodoval si je obra-menski sklep in bo, kot vse kaže, moral počivati nekoliko dlje. Predvidoma bo njegovo okrevanje trajalo od 6 do 8 tednov, tako da se bo po vsej verjetnosti vrnil na igrišča šele sredi aprila, so povedali. V Španiji tudi ni bilo vratarja Matevža Skoka, ki ima spet težave s tetivami, in Roka Golčarja, ki je po tekmi s Slovanom dobil temperaturo. Zato je bil med potniki tudi Branko Tamše, za katerim je dolga igralska pot.
Ciudad Real
Mesto s približno 75.000 prebivalci, ki se še širi, saj želijo, da bi postalo mesto s 100.000 ljudmi. Španci. Nekje sem prebral, da so zelo prijazni, dobrohotni, ustrežljivi ... O tem sem se prepričal že prvi večer, ko smo odšli za urico, dve (saj vendarle nismo prišli na izlet, ampak na tekmo) ujet nekaj njihovega nočnega utripa. Ko sva s Kristjanom imela dovolj nočnega življenja in nekoliko zgrešila smer, naju je eden celo povabil v avtomobil in zapeljal do hotela.
Ko sem jih drugič spraševal, kod vodi pot do hotela, je prijazen domačin šel z
vsega. Če nimaš dokumentov, si v tujini nihče. Kako bo prišel domov, si v tistem trenutku najbrž niti sam ni znal odgovoriti. Klic na železniško postajo, prijazen odgovor, da je vlak odpeljal naprej, ko se bo vrnil, bodo pogledali. Torba je bila ob vrnitvi v Ciudad še vedno tam, kjer jo je pustil, in potem smo seveda pili na njegov račun. Žepov pa mu le nismo povsem izpraznili, saj nismo Škoti ali Savinjčani. Pa tudi nam se lahko kaj takega zgodi ali pa se nam je že.
Quijote Arena
V drugem polčasu za gol boljši
Ciudad že od vsega začetka letošnje lige napoveduje, da želi postati spet najboljši v Evropi. To verjamejo tudi rokometni strokovnjaki, saj ima resnično trenutno najmočnejše moštvo v Evropi. Zato je bil njegov poraz z Montpellierjem, ki so ga Velenjčani gladko premagali, presenetljiv. S tem pa je dal teoretične možnosti za uvrstitev v polfinale tudi Francozom in Nemcem, če bi Španci znova razočarali na preostalih dveh tekmah. A to, upam si trditi, se ne bo zgodilo. Po nedeljski zmagi nad Gorenjem mu že točka v zadnji tekmi z Nemci tudi praktično zagotavlja prvo mesto v skupini in uvrstitev med štiri.
Začetek naših fantov je bil spet obupen, še slabši kot na prvi tekmi v Velenju. Domači pa so začeli huragansko. V Velenju so povedli s 5 : 1, v nedeljo najprej s 4 : 0, šele tedaj (7. minuta) je Luka Dobelšek prvič zadel za Gorenje, v 10. minuti je bilo že 10 : 3. So si pač želeli že na samem začetku zagotoviti zmago oziroma brezskrbno nadaljevanje. Tako je na novinarski konferenci zatrdil tudi Sergej Rutenka. Uspeli so, ker so imeli naši premalo vetra, da bi zadržali močno mlinsko kolo. Začudeni smo bili nad takšnim začetkom naših rokometašev. Tekma zanje ni imela kakšnega posebnega pomembna glede na to, da je trener Ivica Obrvan po uvrstitvi v drugi del te lige zadovoljen ugotavljal, da je zanje s tem liga končana, hkrati pa izpolnjen cilj vodstva kluba. Preostal jim je boj za (najmanj) drugo mesto v domačem prvenstva, ki bi jim znova omogočilo igranje v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Verjetno pa bodo cilji v novi tekmovalni sezoni tako v domačem prvenstvu kot v ligi za »malenkost« višji. V drugem polčasu pa vendarle pogumnejša igra gostov, ki jim je prinesla celo pozitivni izid, saj so ta del igre dobili za gol.
Kar dvakrat do -4
Morten Seier je šestim obrambam Primoža Prošta v prvem polčasu v drugem dodal sedem.
Če bi ocenjevali samo gibanje izida, bi se vprašali, kaj bi bilo, če jih domači ne bi dobili v mlin že na samem začetku. A je odgovor na to vprašanje dal Rutenka, ko smo ga vprašali, če so kaj zatrepetali, potem ko so se jim Velenjčani približali na štiri: »Zmagali smo lažje, kot smo pričakovali. Že na začetku tekme smo si ustvarili razliko, ki nam je zagotavljala mirno nadaljevanje oziroma zanesljivo zmago. Kljub temu nas je trener med odmorom opozoril, da se ne sme preveč opustiti. Tudi ko so se nam gostje približali na zaostanek štirih golov, nas ni zajela nobena panika. Vendarle smo bolj izkušena ekipa. Poleg tega je na tej tekmi trener preizkušal nekatere taktične zamisli, za katere v tem natrpanem urniku ni bilo časa. Igralci, ki so igrali na dosedanjih tekmah več v obrambi, so dobili več minut v napadu in obratno: napadalci so se preselili v obrambo.
Sebastjan Sovič, kapetan: "Zelo, zelo slabo smo začeli. Vzrok? Ne vem, ali smo preveč spoštovali nasprotnika. Z lahkoto so nam zabijali gole. Naredili so razliko in nato so seveda tekmo mirno pripeljali do konca. V drugem polčasu smo odigrali tako, kot bi morali celo tekmo."
Borut Plaskan, pomočnik: "Slab začetek, dober konec, vendar ni bil tako dober, da bi lahko kaj več pričakovali kot znosen poraz. Res smo zelo slabo začeli, brez zbranosti v obrambi in napadu, brez prave bojevitosti in agresivnosti v obrambi. Na začetku je bilo preveč tehničnih napak. Domači so na hitro povedli relativno visoko, razliko pa je vedno težko loviti. Konec koncev smo lahko z igro v 40. minuti kar zadovoljni, predvsem z obrambo 6 : 0."
Ivica Obrvan: "Mislim, da Španci igrajo tako dobro, da lahko postanejo evropski prvaki. Glede na to, kako smo igrali na začetku, moram biti s končnim izidom zadovoljen. Na koncu pa smo imeli celo priložnost, da izgubimo z nižjo razliko. V glavah pa smo vseskozi imeli tudi to, da se ne utrudimo preveč, saj je pred nami pomembna tekma državnega prvenstva (sinoči v Škofji Loki - op. p.), v soboto pa še zadnja tekma lige prvakov v Franciji z Montpellierjem."
Turbulenca
V ponedeljek je bila pred nami približno 200 km (ali skoraj dveinpolurna) vožnja z avtobusom na madridsko letališče. Tokrat smo prvič potovali skupaj z igralci, ki so
Dvorana nas je navdušila. Sprejme 5500 ljudi. Na našo tekmo jih je prišlo 4200, so uradno sporočili. Ko si jo je direktor klu-
Optimist je bil le eden
Pred tekmo smo bili pametni in modrovali, da le ne bi že na samem začetku padli v njihov mlin. Tega se je najbolj bal Bruno Zagode, član uprave. Kot da bi vedel, da se bo zgodilo znova to. Skupaj z Muldijem (Skorniškom) sta bila najbolj črnogleda. 35 : 23 sta stavila na domače. Danijel (Češko) velik optimist: 36 : 21. Zelo blizu je bil Uroš (Prelog). Vedel je, koliko golov bodo dali naši rokometaši (31 : 24). Kristjan (Šmid), pa je vedel, s kakšno razliko bodo izgubili (26 : 32). Zgornjesavinjčan Jaka (Napotnik) pa je z optimizmom presenetil vse: 27 : 26 za Gorenje. Naj spomnim, v Velenju je bilo 31 : 22 za Ciudad.
Zlasti je bilo rezultatsko zanimivih zadnjih deset minut, ko so se Velenjčani trikrat približali na samo štiri gole zaostanka: 22 : 26 (53. minuta) z golom Draga Vukovica, v 56. z golom Alena Blaževica in v 57. minuti je ob izključenem Rutenki zadel za razliko -4 (24 : 28) Matjaž Mlakar. Nato spet nekaj nezbranosti. Domači so zadnjo minuto in pol odigrali brez izključenega Jonasa Kalmana, vendar tega »daru« Velenjčani niso izkoristili, da bi še omilili poraz. Nasprotno, domači so še dvakrat zadeli ter zmagali s šestimi goli razlike ali za tri manj kot v Velenju.
Večer po tekmi so igralci preživeli skupaj z Urošem Zormanom, saj jih je povabil na večerjo.
Del navijačev: maloštevilni, a glasni.
pred nami odleteli iz Madrida. In zakaj ne verjamem ljudski trditvi: Dober začetek ... Zaradi slabega vremena so bili dopove-dani leti za London in Pariz. Mi pa smo dobro uro sedeli v letalu in čakali, da se je veter umiril, in nato z nekoliko trenja ali zibanja poleteli proti Frankufurtu in tam presedli za Gradec. Na letalu smo preživeli brez turbulence ali neprijetnih vrtinča-stih tokov, turbulence pa tudi ni bilo, ko smo prišli v garažno hišo. Na zadnjem oknu je bil še vedno polivinil, v avtomobilu pa ni nič manjkalo. Mislim, da je Kristjan medtem že dobil novo steklo in se najbrž tudi malce znesel nad tistimi, ki so mu prodali takšen avtomobil.
SPORT IN REKREACIJA
Niso začeli prvoligaško
Uvodni spomladanski krog v drugi ligi v znamenju gostov - Krčani edini zmagali doma, presenetili so Črnomaljce
Že dolgo se ni na tribuni velenjskega stadiona zbralo toliko gledalcev kot na sobotni uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva. Približno 700 jih je preživelo dolgočasno popoldne ob igrišču, saj niso videli nobenega zadetka. Pred nadaljevanjem prvenstva so nogometaši vsi v en glas poudarjali, da si želijo veliko podporo s tribune. Ljubitelji nogometa so obljubo izpolnili, nogometaši pač ne.
Rudarjeva igra ni bila na ravni moštva, ki si želi v družbo najboljših. Igrali so sicer dobro, toda neučinkovito, pa čeprav se lahko pohvalijo, da so imeli v jesenskem delu najbolj udaren napad, v Alenu Mujanoviču in Denisu Grbicu pa najboljša strelca jeseni. Priložnosti za zmago (Mujanovič, Fabjan Cipot..., gostje le eno pravo) je bilo na pretek, a so bili pred nasprotnikovim vratarjem zelo nezbrani. S tem so zapravili priložnost, da se že po sobotni tekmi zavihtijo na vrh lestvice. To se ni zgodilo, saj so svoj položaj izboljšali le za mesto. Po jesenskem delu so bili četrti, po prvem spomladanskem krogu pa so tretji. Ljubitelji nogometa pa se lahko tolažijo s tem, da so enako ali pa še bolj razočarali tudi tekmeci za vrh lestvice. Jesenski prvaki Koprčani so na svojem igrišču
igrali neodločeno s Kranjčani; zadnja Krka, ki je jeseni zmagala samo enkrat, je bila presenetljivo, a najbrž na veselje Velenjčanov na svojem igrišču boljša od nekdan-
za prvo mesto. V gosteh pri Zagorju pa je slavilo tudi Krško.
Moštva za vrh, med njimi tudi rudarji, se lahko tolažijo, da sta med prvo Bonifiko in četrtim Triglavom
jega prvoligaša Bele krajine. Še večji stres so doživeli ljubitelji nogometa v Kidričevem, saj je Mura z 1 : 0 poplavila Aluminij. Sobočani so s to zmago gotovo napovedali, da se niso odrekli boju
le dve točki razlike. Najbolj zanimivo bo v naslednjem krogu v Murski Soboti, kjer bo domača Mura na osrednji tekmi tega kroga gostila velenjske rudarje.
■ S. Vovk
Tako so igrali
Liga prvakov, 5. krog drugega dela
Ciudad Real - Gorenje 30 : 26 (18 : 11)
Ciudad Real, dvorana Quijote Arena, gledalcev 4200, sodnika Baranowski in Lemanowicz (oba Poljska). Ciudad Real: Hombrados, Šterbik (17 obramb) , Laen 4, Kallman 1, Pajovič 2, Stefansson 6 (2), Davis 1, Parrando 1, Rutenka 7 (1), Zorman 2, Entr-errios 4, Morros 2, Masachs, Dinart. Trener: Talant Dujshebaev. Gorenje Velenje: Seier (7 obramb), Tamše 1, Kavaš 6, Vukovic 5, Oštir, Sovič 1, Sirk 1, Blaževič 1, L. Dobelšek 2, Prošt (6 obramb),
Mlakar 3, Baškin 4 (2), Rezniček, Golčar. Trener4: Ivica Obrvan. Sedemmetrovke: Ciudad Real 4 (3), Gorenje Velenje 3 (2). Izključitve: Ciudad Real 10, Gorenje Velenje 10 minut.
2. SNL, 15. krog
Rudar - Zavrč 0 : 0, Aluminij - Mura 05 0 : 1, Krka - Bela krajina 2 : 1, Bonifika -. Triglav 1 : 1, Zagorje - Krško 2 : 4.
Vrstni red: 1. Bonifika 26 (27 : 12), 2. Aluminij 25 (21 : 15), 3. Rudar 24 (37 : 20), 4. Bela krajina 24 (24 :19), , 5, Triglav 24 (21 : 20), 6. Mura 05 (16 :16), 22, 7. Krško 18, 8. Zavrč 17, 9. Zagorje 14, 10. Krka 10. 16. krog: 15. marca ob 15. uri: Krško -
Bonifika, nedelja, 16. marca: Mura 05 - Rudar, Zavrč - Zagorje, Triglav -Krka, Bela krajina - Aluminij. Rudar: S. Jahič, Kraljevič, Jeseničnik, (od 60. Prašnikar) Cipot, Sulejmanovič, Trifkovic (od 65. Vuka), Omladič, Mujanovič, Grbič (od m86. Mujakovic), Šmon. Trener: Marijan Pušnik.
Liga UPC Telemach
22. krog
Elektra Esotech - Zlatorog Laško 76 : 87 (55 : 73, 41 : 47, 24 : 25) Elektra Esotech: Bujan 7 (2-3), Ličartovsky 14, Ivanovič 15 (5-7), Kunc 10 (2-:2), Vrečko 20 (3-4), Goršek 2, Lekič 4, Bubnič 4
Prvi del končali na 6. mestu
Poraz z Zlatorogom - V sredo v Šoštanju Union Olimpija
Košarkarji Elektre Esotecha so sicer s porazom zaključili prvi del lige UPC Telemach, vendar končali na odličnem šestem mestu. V zadnjem krogu so morali priznati premoč košarkarjem Zlatoroga iz Laškega, ki so slavili s 87 : 76. Šoštanjčani se ubadajo z nekaj poškodbami, saj nista zaigrala Ivan Šimunič in Boris Jeršin, so pa tokrat več priložnosti dobili mlajši, odlično jo je izkoristil Brane Lekič. Srečanje je bilo izenačeno samo v prvi četrtini, ki so jo gostje dobili le za točko, v nadaljevanju pa so Laščani prevzeli vajeti igre v svoje roke, si priigrali deset točk naskoka in prednost suvereno zadržali do konca srečanja. Najbolj razpoloženi pri domačih so bili Vrečko (20), Ivanovič (15) in Ličartovsky (14).
Ivan Stanišak, trener Elektre Esotecha: »Šlo je za tekmo prijateljskega značaja, mislim, da smo oboji to dobro izkoristili za dobro pripravo za ligo UPC Telemach za prvaka. Nastopili smo oslabljeni, zato tudi nismo pričakovali boljšega rezultata.«
Elektra Esotech v številkah
V prvem delu sezone je Elektra Esotech v 22 tekmah desetkrat zmagala in končala na šestem mestu. Skupno so šoštanjski košarkarji dosegli 1751 točk, prejeli so jih 1772, povprečno so na tekmo dosegali 79,6 točk. Največ točk so dali proti Kraškemu zidarju v
A
NA KRATKO
Sovič drugi na DP
Sežani, in sicer 95. Najboljši strelec ekipe je Žan Vrečko, ki je v povprečju dosegal 15,3 točke na srečanje. S sedmimi skoki je najboljši kapetan Aleš Kunc, ki je tudi na prvem mestu po statističnem kazalcu učinkovitosti. Najboljši podajalec ekipe pa je s 3,6 podajami na tekmo Boris Jeršin.
Nadaljevanje prvenstva 19. marca
Šoštanjčani imajo sedaj nekaj časa, da se v miru pripravijo na nadaljevanje prvenstva - na ligo za prvaka, v kateri bodo nastopili: Union Olimpija (uvrščena neposredno), Helios Domžale, Krka Novo mesto, Zlatorog, Geoplin Slovan, Luka Koper, Elektra Esotech in TCG Mercator, ki so si nastop priborile z uvrstitvijo med prvih sedem ekip po prvem delu tekmovanja. Vsi dosedanji rezultati se brišejo in ekipe tako začenjajo 'z ničle'.
Liga za prvaka se bo začela v torek, 18. marca, s tekmo med Zlatorogom in Geoplinom Slovanom. Lahkih nasprotnikov seveda ni več, košarkarje Elek-tre Esotech pa že v prvem krogu čaka Union Olimpija. Srečanje bo v sredo, 19. marca, ob 20. uri v športni dvorani v Šoštanju.
■ Tjaša Rehar
Smučarski skoki
Gašper Berlot in Marjan Jelenko sta se z reprezentančnim trenerjem Igorjem Jelenom udeležila finala alpskega pokala v olimpijskem Pragelatu v Italiji. Tako kot celotna sezona je bil tudi konec zelo uspešen, saj je Jelenko osvojil 11. in 14., Berlot pa 12. mesto. V skupnem seštevku vseh tekem sta osvojila 6. in 7. mesto, kar je glede na to, da sta še tri leta mladinca, zelo vzpodbudno.
Dečki so tekmovali na pokalu Cockta v Žireh. V kategoriji do 14 let je Urh Krajnčan zasedel 4. mesto, v kategoriji do 15 let pa Niko Hižar 5. in Robi Vitez 13. mesto.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletno strani kluba : skijump-velenje.si ali na telefon 041 776 485.
voljen po nastopu.
Mlade smučarje v kratkem čaka že nova preizkušnja. Od 17.-23. marca bo državno tekmovanje na Kopah. Tekmovali bodo v štirih disciplinah: v slalomu, veleslalomu, smuku in superveleslalomu.
Na Starem vrhu pri Škofji Loki je bilo mladinsko državno prvenstvo (DP) v alpskem smučanju. Udeležilo se ga okrog 70 tekmovalcev, med njimi tudi Velenjčan Tomaž Sovič. Uvrstil se je na drugo mesto, takoj za sotekmovalcem Patrikom Jazbe-com (Maribor), tretji pa je bil Timi Gašperin (Bled) . »Tekmoval sem s starejšimi od sebe, zato sem z drugim mestom res zadovoljen,« je povedal zado-
Tomaž Sovič - drugi na državnem prvenstvu v veleslalomu.
Velika VELIKONOČNA alMjfü

L
A
i\
G4MNr
nrpDBA SPALNIC DORINA SION A POSTELJA DORINA DIM. 140X200 IN 90X200
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna Tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si, www.garant.si
Uličnemu preprodajalcu »stopili« na heroin
Na ulici se cena za gram heroina giblje med 50 in 70 evri -Osumljeni je bil v preteklosti že obravnavan
Žalec, 20. februarja - Policisti Policijske postaje Žalec so na Levstikovi cesti 26-letnemu občanu zasegli 47 gramov heroina, 0,44 grama kokaina in 2,58 grama konoplje ter 470 evrov v različnih bankovcih, ki jih je osumljeni pridobil pri izvrševanju kaz-
nivih dejanj.
Osumljeni je imel prepovedano drogo za nadaljnjo ulično preprodajo odvisnikom. Količina bi zadostovala za pripravo približno 46 do 92 odmerkov heroina, ob upoštevanju dejstva, da je približni odmerek, ki se
preprodaja na ulici, od 0,5 do 1 grama. Pri taki prodaji na drobno bi osumljeni za količino droge, ki jo je posedoval, iztržil približno 3.000 evrov. Na ulici se cena za gram heroina vrti med 50 in 70 evri.
Zaradi suma izvrševanja kaz-
nivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili mu je bila odvzeta prostost, na podlagi odredbe sodišča pa opravljena tudi preiskava osebnega avtomobila, ki ga je uporabljal. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je bil v preteklosti že obravnavan za tovrstna kazniva dejanja. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije so osumljenega 22. februarja privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Čeprav so bile zoper njega že podane kazenske ovadbe na pristojna okrožna državna tožilstva, je izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval.
Nič odnesel, povzročil škodo
Velenje, 6. marca - V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v trgovino na Goriški ulici. Storilec iz trgovine ni odnesel ničesar, z vlomom pa je povzročil za 500 evrov škode.
Pogrešajo štiri čolne
Velenje, 5. marca - V noči na sredo je bilo vlomljeno v garažo podjetja na Cesti Simona Blatnika. Z vlomilci so odšli štirje čolni na nožni pogon (tako imenovani pedoli-ni), modro-bele barve z montažno streho, vredni okoli 6.400 evrov.
Isto noč je bilo vlomljeno tudi v
trgovino Eurospin na Goriški cesti. Vlomilec je odnesel LCD monitor skupaj s stojalom in daljinskim upravljalcem.
Spet dva pobega
Šoštanj, Velenje - V petek, 7. marca, je v Šoštanju na Prešernovem trgu voznik belega fiata pande z registrskega območja CE zaradi vožnje po levi trčil v drugega voznika osebnega avtomobila in odpeljal naprej.
V ponedeljek, 10. marca, popoldan, pa je neznana voznica osebnega avtomobila opel corsa neznanih registrskih oznak izsiljevala prednost in trčila v drugo voznico osebnega vozila ter po trčenju
odpeljala naprej. Povzročiteljico še iščejo, morebitne očividce nesreče pa policisti prosijo, da se oglasijo ali pokličejo na tukajšnjo policijsko postajo.
Pobegnil s kraja nesreče
Polzela, 11. marca - Proti večeru tega dne je v bližini zdravstvenega doma voznik na osvetljenem in označenem prehodu za pešce zbil 38-letnega pešca s 7-letnim otrokom, ki sta cesto prečkala z voznikove leve strani, od pločnika na drugi strani ceste pa sta bila oddaljena le še za slab korak. Voznik ni ustavil, ampak je vožnjo nadaljeval proti Bregu. Očividec se je zape-
ljal za njim in si zapisal njegovo registrsko številko, na podlagi katere so policisti povzročitelja prometne nesreče ustavili v Glinjah. Šlo je za 33-letnega domačina, ki nima vozniškega, alkotest pa mu je pokazal kar 0,90 miligrama alkohola v izdihanem zraku. 38-letni pešec je bil v nesreči huje poškodovan, 7-letni deček pa lažje.
Rezali bodo
Velenje, 12. marca - V noči od torka na sredo so vlomili v skladiščne prostore pri nogometnem igrišču. Nepridiprav(i) so odtujili več električnega kabla in motorni žagi. Vzdrževalce so oškodovali za okoli 2.000 evrov.
Iz policistove beležke
Udaril jo je bivši fant
V	soboto, 8. marca ponoči, so policisti obravnavali prijavo mladoletne oškodovanke, ki jim je povedala, da jo je pri Rdeči dvorani udaril bivši - prav tako mladoletni fant.
Pretepla sta ga
V	nedeljo, 9. marca zvečer, je k policistom prišel mlajši fant in jim povedal, da sta ga na avtobusnem postajališču na Kidričevi cesti v Velenju pretepla dva mlajša moška, ga lažje telesno poškodovala, nato pa se s kraja odpeljala z osebnim avtomobilom
z znanimi registrskimi številkami.
Zmanjkalo mu je cigaret
V četrtek, 6. marca zjutraj, so zaposleni v baru Betka v Šoštanju ugotovili, da so imeli nepovabljenega gosta. Postregel si je z menjalnim denarjem in zavitkom cigaret.
Petek in ponedeljek sta bila živa
Največ zapisov prejšnjega tedna je v policijski beležki nastalo v petek, 7. marca, in ponedeljek, 10. marca. Že v petek dopoldne so
obravnavali vlom v skupne prostore bloka na Stantetovi v Velenju, od koder je neznanec odnesel varilni aparat in nekaj orodja. Popoldan so zvedeli, da je iz pisarne Vemonta na Selu izginila moška torbica, v kateri je imel oškodovanec osebne dokumente, bančno kartico, digitalni fotoaparat. Iz pisarne Osnovne šole Gorica je v neznano šla denarnica z osebnimi dokumenti in bančnimi karticami.
V ponedeljek, 10. marca, so policisti obravnavali vlom v Medi bar na Goroiški cesti. Vlomilec je odnesel blagajno z računalnikom in monitorjem, projektor, sef z manjšo vsoto denarja, več
cigaret in več steklenic pijač. Po prvih ocenah je vlomilec povzročil za vsaj 3.000 evrov gmotne škode. Iz osebnega avtomobila parkiranega na Koželjskega ulici, je neznani vlomilec odnesel avtoradio, z delovišča stanovanjske hiše na Goriški pa si je neznanec prilastil delovni stroj, tako imenovano žabo.
V cerkvi si je premislil
Policisti so v nedeljo, 9. marca
dopoldan, obravnavali vlom v cerkev sv. Urha v Gaberkah. Neznanec je v cerkev prišel, iz nje pa ni odnesel ničesar.
MOZAIK POMLADANSKIH UGODNOSTI VAS ČAKA V
prodajalni keramičnih ploščic Gorenje Keramika v Šmartnem ob Paki. Poleg izjemnih cen imamo za vas pripravljene novosti in razširjen program ploščic, odpornih na ekstremne zimske pogoje, katerih kakovostna obdelava površine omogoča varno hojo tudi v deževnem vremenu. Obiščite nas. Sedaj tudi v popoldanskem času! Za vas smo podaljšali delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 in v soboto od 7.00 do 12.00.
I i *

Gorenje Keramika Gorenje 1b
3327 Šmarno ob Paki tel: 03 896 61 27 www.gorenje-no.si
gorenje
Izdelava
gozdnogospodarskega načrta za GGE Bele Vode 1
Smo v času nenehnih družbenih, okoljskih ... političnih sprememb, ki terjajo stalno prilagajanje na nove razmere. Slovenija je znana kot zelena dežela, gozd v njej kot največji, stabilen in na videz nespreminjajoč ekosistem. Pa vendar se spreminja. Še bolj se spreminjajo gozdarski predpisi.
Decembra 2007 se je spremenil in dopolnil Zakon o gozdovih (zakon), za njim pa januarja 2008 še Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogo-jitvenih načrtih (pravilnik). Spremembe se nanašajo na vsebino in tudi na postopke pri načrtovanju z gozdovi. Veliko členov sprememb omenjenih dveh predpisov se nanaša na izhodišča Zakona o ohranjanju narave, še posebej glede posebnih varstvenih območij oziroma Natura 2000 območij. V tem članku bi želeli opozoriti le na nekaj sprememb,
SiflF fISKfS HH
jI lis1 1II i i ; ï ■ '
Ä
-i 'i * ** ■ IQE
too
, . ro
na varstvena območja - i"»J
območja Natura 2000, se "O vključijo cilji in ukrepi, potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov po predpisih in programih, ki urejajo ohranjanje narave in se po potrebi podrobneje določijo.
V	letu pred začetkom ureditvenega obdobja GG načrta zavod na krajevno običajen način in na spletnih straneh zavoda obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja.
V	skladu s spremembami zakona in pravilnika vas, lastnike gozdov in zainteresirano javnost, pozivamo k dajanju pobud za izdelavo osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE
ki bodo vplivale pri izdelavi gozdnogospodarskega (GG) načrta gozdnogospodarske enote (GGE) Bele Vode v letu 2008.
V	zakonu je na novo definiran gozd kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja; do uveljavitve spremembe je bila določena površina 5 arov. Iz gozda bodo tako izpadle manjše skupine drevja zunaj strnjenih površin gozda.
Krčenje gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene; za takšno krčenje ni več potrebno soglasja, ampak je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (zavod).
Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote zavod lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.
V	primeru, da GGE zajema poseb-
Bele Vode za ureditveno obdobje od 2009 do 2018.
GGE Bele Vode obsega večino površine občine Šoštanj, in sicer katastrske občine Bele Vode, Šentvid pri Zavodnjah, Zavodnje, Topolšica, Ravne, Florjan pri Šoštanju, Skorno pri Šoštanju. Gozdovi v GGE so pretežno zasmrečeni, velik je delež debe-ljakov. Zdravstveno stanje gozdov se je po izgradnji čistilnih filtrov v TE Šoštanj sicer izboljšalo, zaradi vse bolj toplih vremenskih pojavov in zelo velikega deleža smreke pa obstaja velika ogroženost s podlubniki (lubadar).
Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja. Pobude lahko pošljete na naslov Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, ali jih osebno oddate revirnim gozdarjem ali vodji na krajevni enoti Šoštanj (ZGS, KE Šoštanj, Metleče 7, 3325 Šoštanj, telefon 03 89911446, KE.Sos-tanj@zgs.gov.si).
V drugi polovici maja bomo organizirali tudi delavnico, v kateri bomo obdelali pobude, težave in poiskali ustrezne rešitve, potrebne pri izdelavi GG načrta GGE Bele Vode.
■ Aleš Ocvirk, univ. dipl. inž. gozd.
Nov NOTARIAT v Velenju!
V/ Notarka
Frančiška Persea Cetin Rudarska 6 (steklena direkcija) 3320 Velenje Tel.: 03/ 897 65 90
Del. čas: Pon. 8.00-15.00 Tor. 8.00-15.30 Sre. 8.00-18.00 Čet. 9.00 -12.00, 14.00 -16.00 Pet. 8.00-13.30
Od 1. marca 2008 dalje lahko obiščite novo NOTARSKO pisarno v Velenju v STEKLENI DIREKCIJI.

UTRIP
m
orosRoD
f>0
i
Oven od 21. marca do 20. aprila
Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost. To pa zadnje čase zelo pogrešate. Povsod. Tako doma kot v službi.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Novega projekta ste se lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poči. Na delovnem mestu bo precej napeto, doma prijetno. Če si boste privoščili nekaj prostih dni, boste naredili veliko naložbo za prihodnost. Pomladanska utrujenost bo letos verjetno neizbežna.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Še vedno ste polni zaobljub, ki si jih naložite skoraj vedno, ko mine zima. Nekaj vremensko prijetnih tednov ste letos že izkoristili, sprememb, ki si jih želite, pa še ni. Doslej ste se uspeli rešiti le malo razvad, ki veste, da vam prav nič ne koristijo, z njimi pa se spopadate že od novega leta. Sedaj pa boste res s polnim elanom začeli z odstranjevanjem nesnage iz vašega življenja. Imate več motivov in motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. V soboto bo veselo in to čisto nepričakovano!
Rak od 22. junija do 22. julija
Dolgo ste mencali, sedaj boste imeli dovolj. Tokrat res ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase, ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko kot si ga vzamete. Za prijatelje si ga je vedno vredno vzeti.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Žal bo tudi v teh pomladnih dneh ostala vaša najbolj goreča želja še vedno neizpolnjena in čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. A sanjati je dovoljeno. Le meje je dobro poznati.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Veselili se boste prihodnjega tedna. Le vi veste, zakaj. Zdravje pa bo žal tisto, ki vam ne bo pustilo, da bi v polni meri uživali v dobrih novicah. Te bodo kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega. Vsekakor se pazite, saj si lahko, če ne boste previdni, zdravje še poslabšate. Se pač zgodi, da je tu in tam treba leči v posteljo in izklopiti vse ostale obveznosti. Čas je, da se malce razvajate, predvsem pa vložite več v svoje dobro počutje. Tudi nagradite se lahko in to brez slabe vesti.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Ko mine zima in pride pomlad, je spet čas za druženje na prostem. Nič hudega, če ne boste takoj uspeli s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča, kajne? Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Prav tako godijo, velikokrat pa so tudi manj naporna.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomembno kotzdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vam že vrača, bodo lahko začutili že ob koncu tedna, kajne? Nagradite se z darilom, ki si ga že dolgo želite. Tega lahko kupite tudi partnerju, ki ga pravzaprav celo pričakuje.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Vaše življenje se je proti vaši volji zavrtelo v drugačno smer, kotste pričakovali. Tudi letošnja pomlad ne bo čisto takšna, kot ste želeli. Predvsem zato, ker vas čaka veliko obveznosti. Kar verjeti ne boste mogli, a sedaj je vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Letošnje pomladi se že nekaj časa veselite. Čeprav veste, da vas čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in energijo. Dobro veste, da je delo tudi privilegij, sploh, če je tako, da vas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite in potem tudi ukrepate. Nasprotna stran čaka in je pripravljena še malo počakati. V nedogled pa ne. Sorodniki bodo od vas zahtevali veliko. Odbilo vas bo, ker bo prošnja zvenela bolj kot ultimat. Ne pustite se!
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Kar dvakratse boste morali v teh dneh krepko ugrizniti v jezik. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda želeli pomagati. A pri tem pazite! Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport in dobra družba. Pa tudi sprememba prehrane, kar je bilo ob prvih znakih slabega počutja nujnost.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Zadovoljni boste, kotže dolgo ne. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, karse vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina pa je tako ali tako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Zabava bo odlična, tudi zato, ker boste vi odlične volje.
ODKRIJTE NOVE MODELE NA RENAULTOVI PREMIERI IN IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI:
•	POPUST DO 4.500 €
•	BOGATO OPREMLJENA SERIJA VOZIL	\
•	ŠTIRILETNA BREZPLAČNA GARANCIJA**
•	OBVEZNO IN OSNOVNO KASKO ZAVAROVANJE**
" Omejena serija Elan je razpoložljiva na modelih: Clio Storia, Clio, Twingo, Modus, Megane, Scenic, Grand Scenic
** Ugodnost velja v primeru nakupa vozil z Renault Financiranjem. O natančnih pogojih akcije se pozanimajte pri pooblaščenih prodajalcih.
Clio Storia Elan že od 7.990 €, Clio Elan že od 10.110 €, Megane Elan s klimo že od 11.900 € in Scenic Elan Family s klimo že od 14.080 €.
Poraba goriva pri kombinirani vožnji: od 4,3l - 10,3l / 100 km. Emisija CO2 predstavljenih modelov: od 113g - 248g / km.
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje, telefon 03/898 56 65
VABILO
LJUBITELJEM
PLANIN
v organizaciji sekcij PD Velenje:
-	petek, 14. 3. 08: Pohod na NANOS - Sekcija Gorenje;
-	sobota, 15. 3. 08: RESEVNA (Lepi čeveljc) - Mladinski odsek;
-	sobota, 15. 3. 08: MEŠKOVA POT - Sekcija Premogovnik;
-	sobota, 15. 3. 08: BOSKOVEC -Sekcija Komunalno podjetje;
-	nedelja, 16. 3. 08: TRADICIONALNI IZLET ŽENA in
-	nedelja, 16. 3. 08: Turna smuka ZELENICA, suho rušje - Sekcija Topolšica.
Izgrajujemo učinkovito podporno okolje za inovativna podjetja v SAŠA regiji
SAŠA inkubator odpira svoja vrata
Izkoristite podporne storitve inkubatorja in nepovratna sredstva države.
(Velenje, 12. februar 2008)
Konec meseca marca pričenja delovati regionalni podjetniški inkubator SAŠA regije, ki so ga soustanovili družba PV Invest, d. o. o., Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d. o. o., ki zastopa vse občine v SAŠA regiji, Šolski center Velenje in TehnoCenter Univerze v Mariboru, d. o. o.. Inkubator predstavlja pomemben element podpornega okolja za podjetništvo v SAŠA regiji in je del nacionalne sheme podpornih inštitu-cij za podjetništvo. Inkubator ponuja mladim inovativnim podjetjem priložnost za najem poslovnih prostorov, možnost koriščenja svetovalnih storitev ter priložnost za pridobitev nepovratnih sredstev Slovenskega podjetniškega sklada in EU skladov. Pogoj za vključitev v inkubator je dober poslovni načrt in njegova pozitivna ocena pri komisiji za sprejem v inkubator. Glavni kriterij za presojo ustreznosti dejavnosti podjetja pa je inovativnost podjetniške ideje podjetja ter zmožnost doseganja visoke dodane vrednosti. SAŠA inkubator pa kot partner sodeluje tudi v vseslovenskem tekmovanju start-up podjetij Start:up Slovenija.
ŠAŠA inkubator odpira svoja vrata
Konec marca pričenja delovati regionalni podjetniški inkubator SAŠA regije, ki so ga soustanovili družba PV Invest, d. o. o., Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d. o. o., ki zastopa vse občine v SAŠA regiji, Šolski center Velenje in TehnoCen-ter Univerze v Mariboru, d. o. o.. Njegov sedež in poslovni prostori se nahajajo na naslovu Koroška cesta 62 b v Velenju. Inkubator predstavlja pomemben element podpornega okolja za podjetništvo v SAŠA regiji in je del nacionalne sheme podpornih inštitucij za podjetništvo, ki svojim članom (inkubiranim podjetjem) omogočajo koriščenje števil-
nih ugodnosti in razvojnih priložnosti.
Nove priložnosti za inovativna mlada podjetja v SAŠA regiji
Trenutno izvajamo aktivnosti za identifikacijo prvih podjetij za včlanitev v inkubator. S tem pismom vas želimo seznaniti s priložnostmi za vaše podjetje, ki jih za nastajajoča in mlada inovativna podjetja v naši regiji ponuja SAŠA inkubator. Inkubator ponuja nastajajočim in mladim inovativnim podjetjem priložnost za najem poslovnih prostorov z možnostjo souporabe skupnih prostorov, možnost koriščenja svetovalnih storitev za pripravo učinkovitega poslovnega načrta in dru-
Več informacij:
Aleksandar Arsekič, vodja projektov
SAŠA inkubator d.o.o. E-pošta: aco.arsekic@sasa-inkubator.si, Telefon: 03 899 61 90
ga poslovna področja ter svetovalne storitve za pridobitev nepovratnih sredstev oziroma ugodnih kreditov. Vsa slovenska mlada podjetja, ki so vključena v inkubatorje in tehnološke parke imajo namreč možnost, da tri leta zapored kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev pri Slovenskem podjetniškem skladu v letni višini 25.000 EUR, ki so namenjena za razvoj mladih podjetij ter na številne druge razpise v Sloveniji in EU.
Dober poslovni načrt in predstavitev kot vstopnica v inkubator
Pogoj za vključitev v inkubator je kakovostno pripravljen poslovni načrt in njegova pozitivna ocena s strani komisije za sprejem v inkubator. Glavni kriterij za presojo ustreznosti dejavnosti podjetja pa je inovativnost podjetniške ideje podjetja ter zmožnost doseganja visoke dodane vrednosti. Za vsa zainteresirana potencialna inku-birana podjetja bo inkubator po dogovoru pripravili strokovno delavnico, kjer bodo podani napotki za pripravo dobrega poslovnega načrta, ki je tudi sicer osnovni pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev.
Zgodilo se je ...
od 14. do 20. marca
■	14. marca 1987 so v velenjskem domu kulture odprli prostore Stiskarne;
■	14. marca 1988 je bilo v restavraciji Nama že devetnajsto srečanje velenjskega Društva humoristov;
■	15. marca 1972 ob 15. uri in 7
minut so vključili v obratovanje tretji blok šoštanjske termoelektrarne;
■	16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma;
■	16. marca 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna
skupnost v nekdanji velenjski občini;
-	16. marca 2002 je na delovni obisk v velenjski Esotech prišel minister za okolje in prostor Republike Slovenije Janez Kopač;
-	18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak, ki je bil rojen 13. septembra 1861 na Konovem pri Velenju; Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždi-nu. Leta 1963 se je pričel postopek za njegovo razglasitev za blaženega;
-	18. marca 1963 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije po 6. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju občine Šoštanj v občino Velenje in o preselitvi občinske uprave v Velenje;
-	18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje;
-	19. sušca je god sv. Jožefa, Kristusovega rejnika in Marijinega moža; sv. Jožef je pravi pomladanski svetnik, Jože oziroma Jožica pa je tudi eno najbolj pogostih slovenskih imen;
-	19. marca 2000 so v okviru Konjeniškega kluba Velenje ustanovili sekcijo Šaleška konjenica, ki združuje ljubitelje rekreativne-
Termoelektrarna Šoštanj (arhiv Muzeja Velenje)
ga jahanja; ■ 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokultur-nih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje.
■ Damijan Kljajič
www.nascas.com
ČETRTEK, 13. marca
Tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ana z zelene domačije, 10/26
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Najstrašnejša naravna okolja, 1 del
10.20	Novi jutri, 25/26
10.50	Pomlad v Julijcih in Tronador,
	dokum. oddaja
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 21/35
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Srebrnogrivi konjič, 32/39
16.05	Genji, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Zrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Po stopinjah Osame Bin Ladna
20.45	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Prikriti nasmešek, 1/2
00.45	50 let televizije: tv dnevnik 13. 3. 1990 3. 1990
01.05	Duhovni utrip
01.20	Dnevnik
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.20	Za zadnjim vogalom, 2. del
08.10	Aktualno
08.40	Planica: finale SP v smuč.
	skokih, studio
09.25	SP v alp. smuč., SVSL (M),
	prenos
10.30	Planica: finale SP v smuč.
	skokih, kvalif., prenos
12.25	Finale SP v alp. smuč., SVSL
	(Ž), prenos
13.55	Tarča
15.25	Michael Palin v novi Evropi, 5/7
16.20	Globus
16.50	50 let televizije: tv dnevnik 13. "3 1 Qqn 3. 1990
17.10	Prvi in drugi
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Lynx magazin, tv Koper
18.35	Evropski magazin
19.10	Z glasbo in plesom ...
20.00	Prepuščanje, ang. tv film
21.35	4400 povratnikov, 9/13
22.15	Trenutek odločitve, amer. film
00.20	Schultze gre na jug, nemški f.
02.10	Zabavni infokanal
pop
06.45 24 ur, ponovitev 07.45 Panda ima mlade, dokum.
08.45 Srce, ki odpušča, nad.
09.40	Ukradena sreča, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Ricki Lake
11.55	Razigrani par, nad.
12.50	Tv prodaja
13.20	Strast, nad.
14.10	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.05	Strast
19.00	24 ur - vreme
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Skrivnostni otok, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.20	Mirujoča celica, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Videospot dneva 11.40 Pop corn, glasbena oddaja,
gost: Danijel Popovič 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, inf. odd., pon. 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Čudežne roke Veselka Tomiča, kontaktna oddajatrase hitre ceste - Tretja 20.55 Regionalne novice 21.00 Cinema paradiso, odd. o filmu 21.30 Večer z Ano, kontaktna glasbena oddaja 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Pepelka, 3. del
09.30	Rastline, lutk. nan.
09.50	Risanka
10.05	Genji, igrani film
10.20	Enajsta šola
10.55	Jasno in glasno
11.40	Osmi dan
12.10	Jedrska veleblagovnica,
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Doktor Martin, 8/9
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Zgodbe iz otroštva, 6/8
16.05	Iz popotne torbe: živali na kmetiji
16.25	V dotiku z vodo, 10/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Posebna ponudba
17.50	Nevidni bombnik B-2, dok. odd.
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 22/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.05	Polnočni klub: zbiratelji
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 14. 3. 1990
00.45	Nevidni bombnik B-2, dok. odd.
01.30	Dnevnik, ponovitev
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.05	Tv prodaja
07.35	50 let televizije: tv dnevnik 14. "i iQQn 3. 1990
08.00	Glasnik
08.25	Umetnost igre
08.55	Finale SP v alp. smuč., SL (Z),
	1. vožnja
09.55	Finale SP v alp. smuč., VSL
	(M), 1. vožnja
11.25	Finale SP v alp. smuč., SL (Z),
	2. vožnja
12.25	Finale SP v alp. smuč., VSL
	(M), 2. vožnja
13.20	Evropski magazin
13.55	SP v smuč. tekih, prolog (Z),
	prenos
14.35	Finale SP v smuč. skokih,
	prenos
17.30	Zdaj!, oddaja z razg. življenje
17.55	SP v smuč. tekih, prolog,
	posnetek
18.55	Velika imena malega ekrana:
	Mirč Kragelj
20.00	Biblija, izkopana iz zemeljskih
	neder, 1/4
20.50	Bram in Alice, 4/9
21.15	V skušnjavi, am. film
22.50	Krajina, slovaški film
00.40	Deadwood, 6/12
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.50	24 ur
07.50	Trenja
09.35	Srce, ki odpušča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Ukradena sreča, nad.
11.55	Razigrani par, nad.
12.50	Tv prodaja
13.20	Strast, nad.
14.15	Razočarane gospodinje, nan.
15.05	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Poslednji klic, am. film
21.35	Pod lupo pravice, 4. del
22.30	24 ur zvečer
22.50	Morilski tango, am. film
00.45	Vsevedi, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Čudežne roke Veselka Tomiča,
pon. pogovora hitre ceste - Tretja 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.50 Iskanje EU zaklada - Search for
EU treasure, dok. odd., 4. del 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narod-nozabavno glasbo, gostje: ansambel Sicer 21.15 Regionalne novice 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Po sledeh kulture, inf. odd. 22.00 Sodobna umetnost, inf. odd. 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu
SOBOTA, 15. marca
tv slo rr
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Iz popotne torbe: živali na kmetiji
07.50	Male sive celice, kviz
08.30	V dotiku z vodo, 10/13
08.55	Harmonije Evrope, Francija, 8/12
09.15	Maks in Jožek, šved. film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Absalonova skrivnost, 10/24
13.50	Zaljubljeni v živali, 14/16
14.20	Sanje o Bombaju, šved. film
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Za zadnjim vogalom, humor. n.
20.50	Tone Partljič, tv igra
21.45	Poročila, šport, vreme
22.15	Hri-bar
23.10	Rim, 4/12
00.20	2046, kitajski film
02.25	50 let televizije: tv dnevnik 15.
3. 1990
02.45	Dnevnik
03.05	Dnevnik zamejske tv
03.30	Infokanal
TV SLO H
06.50 Tv prodaja 07.20 Skozi čas
07.30 50 let televizije: tv dnevnik 15.
3. 1990 07.50 Biblija, 1/4 08.45 Planica: finale SP v smuč.
skokih, studio 08.55 Finale SP v alp. smuč., SL (M),
1. vožnja 09.55 Finale SP v smuč. skokih,
ekipna tekma, prenos sledi Finale SP v alp. smuč.,
VSL (Z), 1. vožnja 12.25 SP v alp. smuč., VSL (Z), 2. vož. 13.20 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vož. 13.55 Finale SP v smuč. tekih, skup.
start, 10 km (Z), prenos 14.50 Magazin deskanja na snegu 15.20 Tv prodaja
15.55 Finale SP v smuč. tekih, skup.
start, 20 km (M), prenos 16.55 PPZ v rokometu (Z), Rulmentul Urban - Krim, povratna tekma četrtfinala, prenos 18.25 PPZ v rokometu (M), Cimos Koper - Metalurg, povr. tekma četrtfinala, vključitev v prenos 20.00 Ruska hiša, am. film 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Slovenski magazin 22.55 Sobotno popoldne 01.10 Strelice nasprotne usode, 3/12 01.55 Taurus, ruski film 03.40 Zabavni infokanal
POP
03.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Avstralije
05.05	Nočna panorama
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Medved Rupert, ris. serija
08.45	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.55	Radovednica Bibi, ris. serija
09.25	Art Atttack, izob. oddaja
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Pucca, ris. serija
10.20	Medvedek Pu in Eeyore, ris. f.
11.10	Nigel Marven predstavlja
velike mačke, dokum. oddaja
12.05	Plenilci v boju, 1/2
13.10	Selitev v divjino, ang. nan.
14.10	Najbolj nori video posnetki,
zabavna oddaja
14.40	Moč posameznika, am. film
16.55	As ti tud not padu?!
18.30	Desetka
19.00	24ur
19.40	Rdeča preproga do viktorjev
20.00	Viktorji 2007, prenos
22.45	Beg iz zapora, am. nan.
23.40	Eksperiment, am. film
01.50	24 ur
02.50	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
09.40 Vabimo k ogledu
09.45 Iskanje EU zaklada - Search for
EU treasure, dok. odd., 5. del 10.15 Predstavitev programov visoke
komercialne šole 10.45 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Duhovni vrelec: Jože Kužnik, generalni vikar Celjske škofije 18.50 V harmoniji z naravo, kmet. odd. 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1635. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Popotniške razglednice: Etiopi-
ja, Kenija, Tanzanija Lal
21.30 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 22.15 Odprta tema, pogovor 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 16. marca
tv slo rr
07.00	Živžav 09.25 Umko, 5. oddaja
10.20	Šport špas, 5/10
10.50	Sledi, oddaja tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 6/40
14.55	Samo bedaki in konji, 6/45
15.00	NLP, razved. oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Šport
16.30	Oglasni blok z Jonom
Culshawom, 4. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razved. oddaja
sledi	Naglas!
17.20	Družabna
17.45	Fokus
18.30	Zrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Družinske zgodbe
22.15	ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport
23.00	Za dolar več, ital. film
01.10	50 let televizije: tv dnevnik 16.
3. 1990
01.20	Dnevnik
01.40	Dnevnik zamejske tv
02.10	Infokanal
TV SLO
06.30 Tv prodaja 07.25 Skozi čas
07.35 50 let televizije: tv dnevnik 16.
3. 1990 07.45 Lynx magazin 08.15 Globus 08.45 Slovenski magazin 09.15 Finale SP v smuč. skokih, studio 09.25 Finale SP v alp. smuč., SVSL, ekipna vožnja (M in Ž), prenos 10.25 Planica: finale SP v smuč.
skokih, prenos 12.25 Finale SP v alp. smuč., SL,
ekipna vožnja (M in Ž), prenos 13.55 Finale SP v smuč. tekih, 10 km
(Ž) prosto, prenos 15.15 Mednarodni turnir mladih v
ritmični gimnastiki, reportaža 15.55 Finale SP v smuč. tekih, 15 km
(M), prosto, prenos 17.15 Zdaj! oddaja za razg. življenje 17.55 Ljubljana: hokej na ledu, 2. tekma finala lige ebel, ZM Olimpija - Salzburg, prenos 20.15 Michael Palin v novi Evropi, 6/7 21.10 Kmetje, 2/13 22.05 Š - športna oddaja 22.50 Sopranovi, 11/21 23.45 Zlata resna glasba in balet tvs
(1958-2008) 01.10 Zabavni infokanal
POP
05.00 Formula 1, prenos dirke za VN
Avstralije 07.30 Tv prodaja 08.00 Formula 1, dirka za VN
Avstralije, posnetek 10.30 Rori, dirkalnik, ris. serija 10.40 Medved Rupert, ris. serija 10.50 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.15 Šolska košarkarska liga 12.15 Smeh ni greh, zabavna oddaja 12.40 Skrivnostne poti, nan. 13.30 Rdeča preproga do viktorjev,
ponovitev 13.50 Viktorji 2007, ponovitev 16.35 Izmuzljivci, nan. 17.30 Srečno, Kekec!, slovenski film 19.00 24 ur
20.00 As ti tud not padu?! 21.35 Zvezde na sodišču, nan. 22.30 Vrhunci VN Avstralije, odd. o F1 22.50 Brezpogojna ljubezen, am. film 00.55 Možgančki, nan. 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1634. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.25 Zdaj, oddaja za razg. življenje 10.55 Duhovni vrelec: Jože Kužnik, generalni vikar Celjske škofije 11.05 Zupan z vami, pogovor, gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodnoza-bavno glasbo, gost: ansambel Gašperji 13.25 1635. VTV magazin 13.45 Kultura, informativna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Popotniške razglednice : Etiopija, Kenija, Tanzanija 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja - ob sli-karjevi 70. letnici 22.30 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 17. marca
tv slo rr	
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Šport špas, 5/10
09.35	Zgodbe iz otroštva, 6/8
10.05	Risanka
10.15	Umko, 5. oddaja
11.05	Nevidni bombnik B-2, dokum.
11.55	oddaja Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 10/26
16.10	Naj živali, 1. del
16.15	Afna Friki, 8/10
16.40	Hotel Obmorček, ris. nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Pritlikavci Ihneumon - malo
	čudo, poljud. oddaja
18.30	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
	prijatelji, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Slovenija predseduje
21.00	Doktor Martin, 9/9
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetni raj
23.25	Glasbeni večer
01.00	50 let televizije: tv dnevnik 17. 3. 1990 3. 1990
01.20	Pritlikavi Ihneumon - malo
	čudo, poljud. oddaja
02.10	Dnevnik
02.45	Dnevnik zamejske tv
03.15	Infokanal
TV SLO U	
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.10	Tv prodaja
11.40	Sobotno popoldne, ponovitev
14.00	Tv prodaja
14.30	Slovenski utrinki
15.00	Posebna ponudba
15.15	Š - športna oddaja
16.00	50 let televizije: 6v dnevnik 17. 3. 1990
16.25	Osmi dan
16.55	ARS 360
17.15	Slovenski magazin
17.40	Evropa.si
18.00	Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 11/13
19.40	Nemčija, 9/12
20.00	Onkraj, 2/2
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	C.R.A.Z.Y., kanad. film
00.55	Zabavni infokanal
pop
07.10 24 ur, ponovitev 08.10 Billova kuhinja za lenuhe, 4.
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Ricki Lake
11.50	Razigrani par, nad.
12.45	Tv prodaja
13.50	Strast, nad.
14.05	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Sedma nebesa, nan.
21.55	Tabloid, nan.
22.50	24 ur zvečer
23.10	Brez sledu, nan.
00.05	Seks v mestu, nan.
00.35	Mirujoča celica, am. nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Predstavitev programov visoke
komercialne šole 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, ponovitev 5. dela 18.40 Čas za nas, mladinska oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 »Tukaj sem, ker si me klical!« -praznični pogovor z Jožetom Kužnikom, generalnim vikarjem celjske škofije 21.00 Lokalni utrip Zgornje savinjske doline
21.40 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila
TOREK, 18. marca
tv slo rr
07.00 Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.05 Čarovnik Ujtata, 1. del
09.25 Drejček in trije marsovčki,
4/10 09.45 Risanka 09.50 Afna Friki, 8/10 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Sprehodi v naravo 11.00 Pritlikavi Ihneumon - malo
čudo, poljud. oddaja 11.55 Družinske zgodbe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Slovenija predseduje 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Potovanje v središče zemlje, 9/38
16.10 Pesmice o sreči, 1. oddaja 16.15 Zoja Kajeto, 7/26 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Po travnikih ... s Stanetom
Sušnikom 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Zrebanje Astra 18.40 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida
21.00 Nebesa pod Triglavom, dokum.
meseca 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Po stopinjah Osame Bin Ladna, 1/2
23.50 50 let televizije: tv dnevnik 18. 3. 1990
00.15 Po travnikih . s Stanetom
Sušnikom 00.40 Vožnja, češki film 02.10 Naftožerji, češki film 02.30 Dnevnik, ponovitev 03.05 Dnevnik zamejske tv 03.30 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.15	NLP, ponovitev
13.00	Tv prodaja
13.30	Dober dan, Koroška
14.00	Resnična resničnost
14.30	Bleščica, oddaja o modi
15.00	TV prodaja
15.30	Studio city
16.30	50 let televizije: tv dnevnik "3 1 Qqn 3. 1990
16.55	Sledi, oddaja tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.15	EP v plavanju, prenos
20.00	Tamburaši, 23/25
20.30	Globus
21.00	Dediščina Evrope
21.55	Dom za obešanje, jugoslov. film film
00.20	Zabavni infokanal
POP
07.40	24 ur, ponovitev
07.40	Ricki Lake
08.30	Srce, ki odpušča, nad.
09.25	Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Šolska košarkarska liga
11.50	Razigrani par, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Strast, nad.
14.05	Razočarane gopsodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Nevarna igra, am. nan.
22.50	24 ur zvečer
23.10	Brez sledu, nan.
00.05	Seks v mestu, nan.
00.35	Mirujoča celica, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 »Tukaj sem, ker si me klical!« -praznični pogovor z Jožetom Kužnikom, generalnim vikarjem celjske škofije 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska odd. 18.40 TOSE PROESKI: Toše in Kruševo
1. del dokumentarnega filma 18.55 Energetska samopomoč, gostja: Suzana Landripet 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1636. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, šp. inf. oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano življ. 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica, inf. oddaja 22.00 Su kham - za soncem, oddaja
o življenju Romov 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 19. marca
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.05 Srebrnogrivi konjič, 17/39 09.30 Zoja Kajeto, 7/26 09.45 Pesmice o sreči, 1. oddaja 09.50 Pepi vse ve, zabavna oddaja 10.10 Hotel obmorček, ris. nan. 10.25 Knjiga mene briga 10.45 Z glavo na zabavo 11.15 Po travnikih ... s Stanetom
Sušnikom 11.45 Naši baletni umetniki - Vlasto
Dedovič, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 ARS 360 13.35 Umetni raj
14.00 Nebesa pod Triglavom, dokum.
meseca 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Ana z zelene domačije, 11/26
16.10 Pod klobukom
16.40 Polžjegrajske zgodbe, risanka
17.00 Novice, šport, vreme
17.20 Tv pogled
17.40 Škotsko višavje, 1. del
18.30 Zrebanje lota
18.40 Ulica sanj, risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Tv pogled
19.55 Dragi Frankie, ang. film
21.35 Prvi in drugi
22.05 Odmevi, vreme, šport
23.10 Omizje
00.25 50 let televizije: tv dnevnik 19.
3. 1990 00.50 Škotsko višavje, 1. del 01.40 Dnevnik 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.30	Tv prodaja
11.00	Otroški infokanal
12.00	Zabavni infokanal
13.35	Tv prodaja
14.05	Hri-bar
15.10	Za zadnjim vogalom, nan.
16.00	Zaljubljeni v živali, 14/16
16.30	50 let televizije: tv dnevnik 19. 3. 1990 3. 1990
16.55	Izostritev, tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.15	EP v plavanju, prenos
20.00	SP v umet. drsanju, pari,
	prenos
22.30	Oresteia, sng drama
00.30	Slovenska jazz scena
01.05	Borkmannova točka, 1/6
02.40	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Preverjeno
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.30	Ukradena sreča, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Ricki Lake
11.45	Razigrani par, nad.
12.50	Tv prodaja
13.20	Strast, nad.
14.10	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.05	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Družinski prijatelj, kanad. film
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.45	Seks v mestu, nan.
00.15	Mirujoča celica, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Sportni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja, otroška oddaja, 3.TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 V harmonij z naravo, kmetijska
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 13. marca
10.00 ?- 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Razstava velikih plazilcev 16.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Delavnica 13-sekundnega spota 16.30 Ljudska univerza Velenje
Informativni dan 17.00 ?- 19.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Družabna igra na velikem platnu: Lepo je biti milijonar 18.00 Dom kulture Velenje
Prireditev ob 40-letnici Kajuhove bralne značke 18.00 ?- 20.00 Mladinski center Velenje
Tečaj izrazne interpretacije 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Brazilija 20.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Filmski večer Boris Petkovič: Paris.Love
Petek, 14. marca
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Cool knjiga 22.00 Mladinski center Velenje Koncert
L-ast day here (Celje) in Dewal (Maribor)
Sobota, 15. marca
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Mestni stadion Velenje
Odprto prvenstvo Slovenije v krosu za vse kategorije 10.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Tečaj kreativnega pisanja 10.00 Nakupovalni center Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica 16.00 Gostišče Kasesnik
Biljard turnir Kasesnik open 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje
Razmišljanje ob prazniku 20.00 Mladinski center Velenje Improvizacijski šov skupine Mamoo-ti 20.30 Center Nova, velika dvorana Koncert
Uršula Ramoveš in fantje iz Jazbecove grape 22.30 Mladinski center Velenje
Kdaj - kje - kaj
Klubski večer Kraftwerk night
Nedelja, 16. marca
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
»Ohranjamo velikonočne šege in navade«
Ponedeljek, 17. marca
18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje MC plesni koraki s Katrino
Torek, 18. marec
16.30 Ljudska univerza Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica
17.00 Interspar Velenje
Ustvarjalna delavnica za otroke »Velikonočni zajček in pikasta jajčka« in lutkovna predstava Žogica nogica
17.00 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev tečajev na temo digitalnega fotografiranja
17.00 - 19.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Družabna igra na velikem platnu: Lepo je biti milijonar
18.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Tomaž Gorjup: Razmisleki o slikarstvu 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje rodoslovcev x Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Seminar za saksofoniste
Sreda, 19. marca
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic 17.00 Interspar Velenje
Ustvarjalna delavnica za otroke »Puhasta ovčke in piščančki« in lutkovna predstava Rdeča kapica 18.00 - 19.30 Mladinski center Velenje
Afriško bobnanje z Albinom 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Družabna igra: Skrable z Josipom 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Literarni večer Na drugi strani tkanine želja
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 13. marca
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
19.00 Mestna galerija Šoštanj Slikarska razstava Veronike Svetina
Petek, 14. marca
19.30 Kulturni dom Šoštanj
Gledališka predstava Zakonski dvojec z dvema krmarjema
Sobota, 15. marca
19.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica : Braslovče (3. državna odbojkarska liga)
Nedelja, 16. marca
10.00 Športna dvorana Šoštanj Turnir v odbojki za kadete
Ponedeljek, 17.
marca
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Sreda, 19. marca
X Zavodnje
Krvodajalska akcija za Bolnico SG
Koledar imen
Marec (sušec)
13	• četrtek - Kristina
14	• petek - Matilda
15	• sobota - Klemen
16	• nedelja - Hilarij
17. ponedeljek - Jerica
18	• torek - Edvard
19	• sreda - Jožef
Lunine mene
KINO VELENJE :: SPORED
L KOT LJUBEZEN
Kriminalna romantična drama, 97 minut. Režija: Janja Glogovac. Igrajo: Lucija Šerbedžija, Labina Mitevska, Davor Jan-jic, Ksenija Mišič, Marko Mandic, Sebasti-jan Cavazza, Rade Šerbedžija idr. Petek, 14. 3. ob 18.00 Sobota, 15. 3. ob 20.00
Mlada filmska režiserka Gina želi posneti svoj prvi film, zato se odpravi v Prago, kjer ji pomoč ponudi Tomaž, brat lastnice nočnega kluba izseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Toda njegov načrt goljufanja zavarovalnice z uprizoritvijo prometne nesreče se izjalovi in prijatelje pahne v osrčje spletke brezkompromisnih kriminalcev. Sprva zabavne dogodivščine z drogo, sklerozno babico, mafi-
jskim vohunom in paničnim transvestit-om se spremenijo v smrtonosno igro dvoličnih čustev in prevar.
POŠASTNO
(Cloverfield). Režija: Matt Reeves. Igrajo: Michael Stahl-David, Mike Vogel, Lizzy Caplan, Jessica Lucas, Odette Yust-man, T.J. Miller idr. Petek, 14. 3. ob 22.00 Sobota, 15. 3. ob 18.00 Nedelja, 16. 3. ob 20.00
J.J. Abrams, ki je svet reševal pred uničenjem s filmoma Misija: nemogoče 3 in Armageddon ter serijo Skrivnostni otok, tokrat v vlogi producenta pripravlja še bolj pošastno presenečenje za človeštvo, ki je soočeno z eno najhu-
jših groženj v zgodovini obstanka naše civilizacije. Film sledi petim mladim Newyorčanom, katerih zabavo prekine prihod strahovite pošasti, ki v nekaj trenutkih uniči dobršen del mesta. Nekateri skušajo zbežati, drugi se želijo boriti, tretji se skušajo skriti, toda vsi poskusi preživetja se zdijo obsojeni na propad.
WILSONOVA VOJNA
(Charlie Wilson's War) Komična drama, 97 minut. Režija: Mike Nichols. Igrajo: Tom Hanks, Julia Roberts, Amy Adams, Philip Seymour Hofman, Terry Boze-man, Brian Markinson, Jud Taylor idr. Petek, 14. 3. ob 20.00 Sobota, 15. 3. ob 22.00 Nedelja, 16. 3. ob 18.00
Režiser Diplomiranca in Bližnjih odnosov nam prinaša nevsakdanji (a po resničnih
dogodkih navdihnjen) pogled na hladno vojno v času sovjetske okupacije Afganistana. Vplivni ameriški kongresnik Wilson, ki obožuje pijačo in lepa dekleta, se na pobudo privlačne nasprotnice komunizma Joanne odloči podpreti afganistanski upor proti okupatorju. Ob tem s spretnim političnim mešetarjenjem ustvari nenavadno zavezništvo med Pakistanci, Izraelci, Egipčani, trgovci z orožjem in ameriško politiko, a to je tudi dvorezen meč. 1 nominacija za letošnje oskarje (str. moška vloga Philip Seymour Hofman)!
DIVJI VALOVI
(Surf's up) Animirana družinska pustolovščina, 85 minut. Režija: Ash Bran-non in Chris Buck. Glasovi: Lovro Lah, Vojko Belšak, Tinkara Končan, Roman Končar, Igor E.Bergant Nedelja, 16. 3. ob 16.00
Ustvarjalci Sezone lova in režiserja drugega dela Sveta igrač ter Tarzana nam prinašajo zgodbo o radoživem pingvinu Codyju, ki se odloči udeležiti največjega tekmovanja v deskanju na valovih. Na poti se mu s pomočjo zabavnih naključij pridružijo čudaški piščanec, preračunljiva menedžerska vidra, kolerični čapljasti iskalec mladih talentov in prijazna pingv-inja vodna reševalka. Skupaj se pogumno spopadejo z največjimi valovi in ob tem spoznavajo, da resničnemu zmagovalcu ni potrebno vedno biti prvi. Film je sinhro-niziran v slovenščino. Naslednji vikend napovedujemo: akcijski triler JOHN RAMBO, zgodovinsko vojno pustolovščino POSLEDNJA LEGIJA, komično dramo DARJEELING LIMITED, animirano družinsko pustolovščino sinhronizirano v slovenščino ROBOTI
Petek, 14.3.2008 ob 18. uri
EMA PO EMI
Z nami bodo Cole Moretti, Brigita šuler in zmagovalka Eme 2008 Rebeka Dremelj. vabljeni tudi na pokušino odličnega jabolčnega zavitka. Najmlajši boste lahko ustvarjali na delavnicah pred trgovino ART od 17. ure dalje.
Sobota, 15.3.2008 od 11. ure dalje
CIRKUS PIKE NOGAVIČKE
Obiskala nas bo Pika Nogavička skupaj s klovni, žonglerji, cirkusom in vsemi njenimi norčijami. Najmlajši boste lahko obiskali kotiček poslikave obraza pred prodajalno Turboschuh. vsi pa se boste lahko sladkali na številnih
degustacijah.
Sobota, 15.2.2008 ob 18. uri
ANSAMBEL GREGORJI
za vse ljubitelje domačih zvokov. Za prijetno vzdušje bomo poskrbeli tudi s pokušino mortadele velikanke. Pred trgovino LEONARDO vam bomo predstavili izdelavo velikonočnih voščilnic in pogrinjkov.
Državno tekmovanje mladih glasbenikov ponovno v Velenju
Po petnajstih letih bo naše mesto ponovno gostilo udeležence državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. V glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega se bo od 12. do 16. marca 2008 zvrstilo 216 mladih glasbenikov na trobenti, rogu, pozavni, tubi in tolkalih. Spremljalo jih bo 82 korepetitoijev in 110 mentorjev iz cele Slovenije. Tekmovanja se bo udeležilo tudi nekaj slovenskih študentov, ki se izobražujejo v tujini. Tekmovalce bodo ocenjevale tri mednarodne 4-6-članske komisije.
Pri organizaciji bodo sodelovali vsi zaposleni na glasbeni šoli. Meščane Velenja vljudno prosimo, da s prijaznostjo pripomorejo k prijetnemu počutju udeležencev v našem mestu.
Na tekmovanje ste vabljeni vsi, ki radi prisluhnete mladim, nadarjenim glasbenikom.
Vstop bo prost!
■ Sonja Beriša
Mladi godbeniki vabijo na tretji abonmajski koncert
Pihalni orkester Premogovnika Velenje napoveduje 3. abonmajski koncert. Ta bo v četrtek, 20. marca, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Velenje. Nastopili bodo: mlajši pihalni orkester glasbene šole Velenje z dirigentom Janezom Marinom in pihalni orkester glasbene šole Velenje z dirigentom Matjažem Emeršičem.
Mlajši pihalni orkester je bil ustanovljen v šolskem letu 2001/02 z namenom, da se tudi najmlajšim glasbenikom ponudi možnost orkestralnega muziciranja. Mladi godbeniki veliko nastopajo in tako so v preteklem šolskem letu sodelovali na dveh koncertih s kolegi iz mlajšega godalnega orkestra in s kolegi iz mladinskega pihalnega orkestra. Sodelovali so na mladin-
skem glasbenem abonmaju in reviji šolskih pihalnih orkestrov, na kateri so prejeli zelo pohvalne kritike.
Na abonmajskem koncertu bodo z njimi nastopili vokalistka Monika Virant, mladinski pevski zbor glasbene šole Velenje pod vodstvom Matjaža Vehovca, učenci harmonike iz razreda Mojce Volav-šek in Zmaga Štiha ter plesalke 6. razreda oddelka za sodobni ples glasbene šole pod vodstvom Petre Žist.
V drugem delu koncerta bodo nastopili člani pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje. Sestavljajo ga najboljši učenci in dijaki aktivov za pihala, trobila in tolkala. Večina glasbenikov se kasneje vključi v Pihalni orkester Premogovni-
. marec ob 11.46 -prvi krajec
Vremenski pregovori
Marec grmi, lakota beži.
Jedrt (17. 3.) lepa, dobro letino obeta.
Jožef (19. 3.) lep in jasen, dobre letine prerok prijazen.
Če se na Jožefa (19. 3.) vreme zvedri, za letino kmetu prežene skrbi.
Če lepo je vreme na Jožefo-vo (19. 3.), veselo srce bo kmetovo.
Nagrajenci nagradne križanke Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas
28. februarja so:
1. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evr prejme Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3 a, 3325 Šoštanj; 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 5 evr prejme Oštir Janko, Paka 69, 3320 Velenje; 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 5 Evr prejme Maja Skaza, Andraž 40 b, 3313 Polzela. Geslo križanke se glasi: HIŠNE SPECIALITETE Nagrade prejmete po pošti!
ka Velenje. Nastopajo v okviru domače glasbene šole, sodelujejo na občinskih prireditvah in proslavah ter kulturnih dnevih. Redno se udeležujejo in organizirajo medobčinske revije pihalnih orkestrov ter kot gostje sodelujejo na revijah zunaj domače regije. Vsako leto pripravijo tradicionalni letni koncert, nepogrešljiv je promenadni koncert, uspešno sodelujejo z Glasbeno mladino, s katero pripravljajo učne ure za učence osnovnih šol.
Kot solisti bodo v tem delu koncerta nastopili klarinetist Aljoša Pavlinc ter vokalistki Sara Beriša in Dominika Glinšek.
■ Diana Janežič
Prav tako za vas pripravljamo številna presenečenja, degustacije, ter nagradno igro z bogato nagrado na štirih kolesih, za vse vas pa smo pripravili številne rojstnodnevne popuste v naših trgovinah in lokalih.
^Hjs
Nagradna križanka »Rock box«
Rock box
Zagi Zager k.d. Rudarska 6 a (ob upravni enoti)
Velenje Tel.: 586 49 41
Za dekleta in fante, za dame in gospode ...
Najnovejša kolekcija
odličnih oblačil pomlad / poletje 2008 že na policah!
MUSTANG NORTHPOLE
Spodnje perilo Nogavice (vseh vrst)
Prisrčno vabljeni!
Rešitve (izrezano geslo) pošljite najkasneje do 24.3.2008 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Rock box«. Izžrebali bomo 3 NAGRADE (darilna vrečka presenečenja Rock box). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Imširovic Alma, Ljubljana, Kamnogoriška cesta 41 in Huremovič Ermelin, Velenje, Tomšičeva cesta 10.
Smrti:
Klenovšek Marija, roj. 1953, Lože 5, Rimske
Toplice; Grgurič Anton, roj. 1942, Gabrno 7, Laško; Mori Marija, roj. 1925, Janezovo polje 9, Ljubno ob Savinji; Vratnik Marija, roj. 1930, Spodnja Rečica 15, Rečica ob Savinji; Napotnik Jernej, roj. 1932, Florjan 124, Šoštanj; Laznik Lucija, roj. 1919, Mali vrh 27, Šmartno ob Paki; Perovec Angela Marija, roj. 1926, Florjan 259, Šoštanj.
WWW.MOBITEL.SI
Močan mobitel!
Samsung SGH-M110.
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda-
ja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
15. in 16. marca - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
Samsung SGH-M110
•	Povečana odpornost na vlago, prah in udarce
•	Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika
•	Zvočna beležka (diktafon)
•	Vgrajen FM-radijski sprejemnik
•	Kalkulator
•	Budilka
63,96 €
*
Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih mobitelov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. *Cena vključuje DDV. Ponudba traja do odprodaje zalog in velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus, Enotni paket, paket Telemetrija in izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon. Velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa št. 8/2005.
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 13. marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 14. marca:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 15. marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 16. marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. marca:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
□	od 61 do 301
□	pokončni in ležeči
□	pogon preko elektro motorja ali traktorja
■ MOŽEN TUDI NAJEM!
□	www.uniforest.com info@uniforest.si
VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. marca 2008 do 9. marca 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. marca 2008 do 9. marca 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
				
				
				
				
				
				
i 11			IÍ' '1	i» n
31 nirni Htr HI. Hir dt *u Mir 11.«tu 3-4.Et.ir
OBVESCEVAELEC
mali OGLASI
ATOMINVEST d.o.o., Velenje, obnova: stanovanj - kopalnic na ključ, inšt. vodovod, ogrevanje, odtočnih cevi, obnova dvorišč, urejanje vrtov in zelenic. Gsm: 031/290-127.
src od vsepovsod. Telefon: 03/5726-319. 42-LETNI direktor si želi trajnega, resnega razmerja z urejeno, zvesto žensko. Gsm: 041/229-649.
Možna menjava za drva. Gsm: 041/881-337. PNEVMATIKI, 2 kosa, zimski 185/5515, prodam. Gsm: 041/692-995
PRIDELKI
KUPIM
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
STEDILNIK, hladilnik, televizor in hladilno omaro kupim. Gsm: 031/250-949.
STIKI-POZNANSTVA
VOZILO
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE posreduje ženskam do 45 let zastonj , ker ima veliko kandidatov. Gsm: 031/836-378. POSREDUJEMO za resne zveze in dnevno povežemo mnogo osamljenih
FORD ESCORT 1.4, l. 1995, bordo rdeč, zimske gume rabljeno eno sezono, prodam. Gsm: 031/587-884.
RAZNO
BENCINSKO kosilnico na nitko, malo rabljeno prodam. Cena po dogovoru.
DOMAČA orehova jedrca prodam. Gsm: 031/861-865. SADIKE vrtnic in cipres thuja -Dolinšek gsm: 041/354-575, telefon: 5870-600. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. CEPLJENA BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/887-989 ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec,
: titmo
VGliGNJG
Ogreva zemlje me dišeči dih, pih vetra ziblje me in me obrača in slednji dan sem težja mu igrača in veter bolj in bolj je miren, tih.
(A. Gradnik)
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mama, stara mama in prababica
ANA POLH
rojena Lempl 10. 7. 1914 - 27. 2. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Njeni: hčerka Marija, sinova Jože in Marjan z družinami ter snaha Agica
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi svakinje in tete
MARTE VEITHAUSER
z Uriskove 18, Velenje 28. 7. 1942 - 20. 2. 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gospodu Zupancu, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica ob lajšanju bolečin v najtežjih trenutkih.
Vsi njeni
Niso solze mogle te zbuditi, zato moral si oditi. Pot življenja si končal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica
JOŽETA OŠTIRJA
s Konovega 24. 3. 1912 - 5. 3. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu Zupancu, dr. med., gospodu Friškovcu, dr. med. Hvala rudarski častni straži, godbi Premogovnika Velenje, govorniku gospodu Ahacu, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: žena Milka, sin Vili, hčerka Tina z možem Danijem, vnukinji Monika in Eva, sestra Pavla ter ostalo sorodstvo
medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. SENO in otavo prodam. Gsm: 041/863-141.
500 kg JEČMENA in dve nakladalki sena prodam. Telefon: 5974-933.
ŽIVALI
BIKCA simentalca in kravo simentalko s teličko prodam. Gsm: 051/341-360. BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Gsm: 031/841-292. PRODAJA nesnic v nedeljo, 13. marca, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
NEPREMIČNINE
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
V NAJEM oddam 200 m2 skladiščnih prostorov v okolici Velenja. Gsm: 041/394-711.
KUPIM zazidljivo parcelo v okolici Velenja. Gsm: 041/293-491. 3-SOBNO stanovanje, 80,66 m2, na Gorici v Velenju, delno obnovljeno, prodam za 95.000,00 evrov. Gsm: 041/426-445.
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO V BELIH VODAH PRI ŠOŠTANJU: Tlorisna velikost 112 m2, velikost parcele 6806 m2, leto izgradnje 1955, cena 69.000 EUR
V	spomin Francu Vrtačniku
Dragi Franci,
napočil je čas, ko za vedno odhajaš. Imeli smo te radi, te spoštovali in občudovali. Tvoje življenje je bilo bogato, po eni strani srečno in radostno, po drugi ni manjkalo razočaranja in trpljenja. Toda vselej je v tebi prevladal optimizem, dobra volja in humor. Poln neuničljive energije si hodil po poti poštenja, odgovornosti, redo-ljubnosti in dobrote. Midva sva bila več kot zvesta prijatelja. Ko sem odraščal
in sva se srečevala pri babici, si mi pripovedoval o mnogih stvareh. Najbolj sem te poslušal in se ti čudil, ko si pripovedoval o vojnih letih in si kot partizan preganjal okupatorja. Še danes, ko nisem več otrok, težko dojemam veličino partizanskega boja.
V	tvojem domu visijo kolajne za hrabrost in razna priznanja. Nikoli si nisem mogel predstavljati, kaj se skriva za njimi. Vem, da zagotovo velika dejanja.
Nikoli ne bom pozabil, kako sva pri babici, ko sem še obiskoval osnovno šolo, igrala karte. Seveda si bil boljši igralec, a velikokrat si mi poklanjal zmago, da bi me spravil v dobro voljo. To sem pogruntal šele kasneje in po tem drobnem dogodku prepoznal tvojo veličino in plemenito srce.
Bil si tudi velik mojster v reševanju križank. Dokončeval si jih potem, ko sva z dedkom omagala.
Spoznal si se na mnoga področja. Pravi ekspert pa si bil za vojaška vprašanja. Do podrobnosti si se spominjal zgodovinskih dogodkov in jih slikovito opisoval ter kritično presojal. Pogosto si me prepričeval, kako brez reda in discipline ni uspeha in da bi naj imela poštenost in skromnost največjo veljavo. To načelo si negoval vse življenje in po tem so te vsi visoko cenili. Tudi starši mojih sošolcev, ki so bili tvoji sodelavci in znanci, so o Francu Vrtačniku govorili same pohvalne besede. Žal se komaj spominjam naše ome. Preminula je pred štirinajstimi leti, ko sem hodil v vrtec. Velikokrat si govoril o njej, kako sta potovala s fičkom, obiskovala številne kraje nekdanje domovine in pridobivala prijatelje.
Kot starega Velenjčana te je poznalo zelo veliko ljudi. Še posebej po zravnani hoji in prijaznem pozdravu. Imel si navado, da si ob vsakem srečanju salutiral in se rokoval. Pri tem si s krepkim stiskom roke malo pretiraval in tako opozarjal tudi na svojo fizično moč. Takega so te ljudje prepoznavali in sprejeli, da si še vedno borec Šercerjeve brigade od glave do pete. In prav takega smo te imeli vsi radi in te globoko spoštovali. Dragi Franci, počivaj v miru. Ostal boš v naših srcih in v naših mislih.
■ vnuk Jan
V SLOVO
MILKI PETEK
30. 8. 1930 - 3. 3. 2008
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
Tvoji prijatelji
Eno leto je poteklo, solz nešteto je preteklo, če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila.
V SPOMIN
Danes, 13. marca, je minilo leto žalosti, od kar nas je zapustila draga hčerka, mamica in babica
SONJA NOVINIC
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči: mama, ata in hčerka Vesna z družino
Izbiramo naj osebnost februarja
Predlogi za februar:
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje izbirata naj osebnost preko celega leta. Zmagovalce posameznih mesecev bomo uvrstili v veliki decembrski finale, naj osebnost leta pa razglasili na velikem silvestrovanju na Titovem trgu. Prvega kandidata že imamo; to je zmagovalec januarja, Boris Goličnik.
Na osnovi vaših predlogov smo oblikovali lestvico za mesec februar. O kandidatih boste lahko glasovali vse do konca meseca. Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 18. marca, do 10. ure ali pa na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro.
Nagrajenci prejšnjega tedna:
Po dve vstopnici za plavanje v Termah Topolšica prejmeta: Ana Pirečnik, Sko-rno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki in Mateja Morel, Efenkova 1, 3320 Velenje
Bojan Prelovšek,
načelnik občinskega štaba Civilne zaščite - dobro usklajuje delo med društvi in krajevnimi skupnostmi, ki so vključena v sistem Civilne zaščite; vzorno predstavlja Civilno zaščito in primerno poudarja njen pomen.
Peter Radoja,
predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj - dobro vodi društvo, ki pripravlja številne prireditve v kraju; še posebej je Šoštanj prepoznaven po daleč naokoli odmevnem pustnem karnevalu.
Dr. Tone Ravnikar,
zgodovinar, izdal je eno najbolj odmevnih publikacij na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, knjigo o zvezdnih poteh - obsežno delo, ki je rezultat dolgoletnega raziskovanja srednjega veka na tem območju.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo: Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3 bomo izžrebali dve nagradi - po dve vstopnici za plavanje v Termah Topolšica.
Brutalen umor na parkirišču ob Šaleški
Kdo je umoril 27- letnega Simona Flandra iz Škal? - Policistom in kriminalistom bi bila dobrodošla vsaka, še tako majhna informacija -Klicem na 080 12 00 zagotovljena stoodstotna anonimnost
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 11. marca - Celjski kriminalisti so v torek, ko so na pokopališču v Škalah pokopali komaj 27-letnega Simona Flandra, še iskali neznanca, ki mu je v zgodnjih sobotnih jutranjih urah na parkirišču v neposredni bližini Rdeče dvorane oziroma avtobusne postaje ob Šaleški cesti z nožem zadal smrtne vbode.
Našli so ga okoli pol četrte ure zjutraj in ga zaradi hudih poškodb prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu žal niso mogli pomagati. Malo po 6. uri je umrl.
Ključna vsaka informacija
Policisti in kriminalisti o storilcu še vedno zbirajo obvestila in še vedno prosijo vse, ki bi o tragičnem dogodku karkoli vedeli, da pokličejo na Policijsko postajo Velenje, na številko 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00. Klicateljem na anonimno telefonsko številko zagotavljajo stoodstotno anonimnost. Za raziskavo umora je ključna vsaka, še tako drobna informacija, ki bi jo morda poznali morebitni očividci.
Policija navaja, da je bil Flander zaboden večkrat. Usodni pa so bili, kot je povedala tudi Simonova mama Tatjana Podrečnik, vbodi v
ure, na parkirišče, ki ni ne osvetljeno, brez kamer, so ga tam verjetno pričakali, ko je odklepal svoj avto. Po moje jih je bilo več ...,« je vsa v solzah pripovedovala mama, prepričana, da so njenega sina umorili po pomoti. Da so ga s kom zamenjali.
Simon je bil veseljak, ki je rad smučal, bordal, v veselje so mu bili cestni motorji, tekoče je govoril tri jezike (nemško, angleško, italijansko). »Bil je poln energije, poln ambicij. Sovražnikov ni imel ...«.
V zadnjem obdobju mu je veliko časa vzelo delo. Zaposlen je bil v pisarni enega od prevozniških podjetij, kjer je skrbel za logistiko.
Simon Flander je živel v Škalah pri starih starših, vmes pa šest let z mamo v Celovcu, kjer je tudi hodil v šolo. Mama se je pred letom in pol vrnila domov v Škale iz Frankfurta, kjer je živela z možem, opernim pevcem. »Kot bi me nekaj vleklo. Kot bi mi notranji glas naročil, naj se vrnem,« je pripovedovala. »Samo Simona sem
sprehodijo skozi mesto, premalo-krat se pojavljajo tam, kjer se preprodaja droga, da je policistov premalo, stanje pa se še slabša. »Obsojamo dejanje, hkrati pa opozarjamo, da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo na tako brutalen način. Po zločinu smo lahko opazili povečano število policistov, kar je seveda logično, torej policisti so, a žal drugje. Ne želimo si povečane represije, želimo pa povečano aktivnost za zagotavljanje varnosti v obliki preventive. Osnovni
Simona Flandra so v torek popoldne pokopali v Škalah.
pljuča, jetra in v srce. »Ob pol petih zjutraj je prišla na naš dom policija in povedala, da je bil Simon pretepen, da je bil tudi zaboden. Vprašala sem kolikokrat, pa so rekli velikokrat. Ogromnokrat je bil zaboden. Ogromnokrat. Najbolj ogrožena mesta so bila sprednja stena srca, pljuča in jetra. Samo čudež bi se zgodil, če bi ob takšnih poškodbah moj sin ostal živ, je strta pripovedovala mama, po poklicu zdravstvena delavka, zaposlena v bolnišnici.
Na parkirišču ob Šaleški cesti je bilo v soboto zjutraj polno policistov.
S pismom so se na Dragutina Mateja, ministra za notranje zadeve, obrnili tudi člani Mladega foruma SD Šaleške doline in Mladinskega sveta Velenje. Podpisala sta ga predsednika Mitja Kontič in Dimitrij Amon. Med drugim sta zapisala, da v Velenju ljudje že nekaj časa opozarjajo na nujnost kakovostnejšega zagotavljanja varnosti, da se policisti premalokrat