I>opisi. Iz Maribora. 0 V. aedeljo t. j. 12. t. m. je bil v naši čitavaici občai zbor ia volitev odbora. — Naj prej je denaraičar položil račun, iz kterega se je videlo da je letoa čitavaica mBogo deaarja potrošila, veadar ae več, kakor je prijela ; pa teaiu se r.elo ai čuditi, ker je imela pri preselitvi v svoje bovo staaovaaje niaogo zvuaredaib stroškov. Zatem bo bili aa redu nasveti poaaaiezaih člaaov; došla sta do besedovaflja aamo dva, prvi: aaj bi se odbor za dva odboraika pomBožil, ai bil odobrea; drugi pa: naj se dajo napraviti za člane čitavničiBe male ali veadar mične pristopniceje obveljal. — Zdaj je došla Ba vrsto volitev oboraikov, ia bili ao izvoljeai sledeči gospodje: dr. Prelog za predsedaika; prof. Suman za tajaika (g^ Majciger ia g. Rapoc sta 8e tajaištva odpovedala); prof. Šiako soglasao po aklamaciji za deBaraičarja; dr. Doaiiflkaš; dr. Rataj; prof. Majciger ia g.Berdais za odborflike. —Po volitvije bil plea. Veselica je bila sploh lepa ia aavdu^eaa. Iz dalajega kraja so te dai došli prav veseli gla8i. Tako ae pišc iz Središča, da se bode taaio v kratkeai čitavaica odprla, 32. udov se je že vpisalo, ia aeki vrli varoščaa je aa tri leta prepustil tri sobe brez plače čitavaici, rea prav lepa podpora za mlado gospodarico, ia zatoraj je tudi vredao, da ae takeaiu rodoljabu izreče javaa hvala. Živili vrli Srdiačaai! Tadi smo iz gotovega vira izvedeli, da se je v Ormožu aapravilo malo gledišče, aa kterem se bodo igrale aamo sloveaske glediščae igre. Iz Maribora ae je druatvu že poslalo aekoliko aialib iger ia upati je, da bomo v kratkeai čuli, da ae je aeka igrala. Tako je prav, dragi Ormožaai, le zdaj aa prej; ko ste tako lepo začeli, 8krbite, da boste tudi v kratkeai čitavaico ^osaovali. Iz K.oroške. (Cnjte, kaj je ravnopravnost pri Koroškem deželnem odboru!) Nam Sloveacem tolikaaj prijazaa ,,Klageafarterica" prizadeva si v eaeai svojih posledajih listov aiaraost ia delavaost aašega Gorotaaskega deželaega odbora dokazati. Med drugimi jaaaškimi čini pripoveduje, kako da je ta odbor Jezerski sreaji dal po nosu, kajti se je predrzaila, aiu aeko vlogo občiaakega odbora, zadevajočo občiaske gojzde, v sloveaskem jeziku predložiti nWi& eine Faust aufs Auge" — Sloveaec bi rekel: nKakor sviaja pa sedlo" vjema se odlok odborov pod štev. 3804 na to sreajsko zadevo, aaaireč: Der Ortsgemeinde Seeland mit dem liemerken zurilck, dass beim kdrntnerischen Landesausschusse die deutsche die Amtssprache ist. Kdrntn. Landesausschuss. Klagenfurt, den 14. Dezember 1867. Jaaesch, m. p. Sekretar. Glejte jili vitezov, ki res raislijo, da so KorošknSlovenci za voljo ajih, ae pa, da so oai zarad nas. Čema vas pa Ijudstvo voli? Zakaj se mu prilizajete, da vse svoje zaupaaje v vas stavi V Ali se aovci, ki je za to vlečete, od aeaiških razločijo? — Ako aiste svojemu poslu zaiožfli, Vaai Baravaost rečemo, da aiate pri vratih, ampak pri okaib prišli v poslaasko bišo. Mogoče je, da vaBi je g. grof HobeBwart a svojim tebtaim (!) odgovorom srČBost dal ; a m\ se vas Ba potu pravice ae ustrašimo, i to pravico zahtevarao na cesarako besedo ter Ba ]>odlagi preaarejeBega febr. štatuta v 19. čleau postave od 21. deceaibra Bieseca 1867. 1. — Iz razsodbe aovega miaisterstva razvideli boderao, če smo rea — podlaga tujčevipeti. Ljutoiner, 21. dec. 1. 1. je bila tukaj aeja okrajaega zastopflištva, v kteri sta bila dva predmeta posebao zaaimivna. Odbor je predlagal, da bi se aa mariborski viaorejski šoli edea zalog ustaaovil s tem pogojera, da bi se vsi predmeti aašim aloveBskim mladeBčeai v maternem jezika razlagali. Nemškutarji so poakusili ta pogoj saj slabiti ia pomealjivo beaedico ,,kolikor mogoče" vrinoti; pa gospod predsedaik je z živo besedo aasprotaike zavraol kazaje aa to, kako se Sloveaci že od leta 1848 sem s nkolikor aiogoče" za aos vodijo, pa še toliko ae dobijo, da bi za aobte djal. Odborov predlog se aprejrae z veliko večiao. — 0 drugem predmeta, o ločitvi šole od crkve, se je s prvega zdelo, da bode vojska dolga ia gorka; obedve straaki ste bili dobro oborožefli ia stali pripravljefli eaa proti drugi. Naši aasprotBiki so posmehovaje ae aa aas gledali, ker so bili zmage s tem bolj prepričaai, ker so maajkali trije sloveaaki zaatopaiki, ki zavolj velikega saega aiso mogli priti. Veadar zniiraj pripravljcni zastopnik g. J. Kukovec jim je zmago uaesel , predea so razvili vse svoje moči: jihovi predlogi ao se odložili nad graecaa kaleadas." Skazalo je 8 tem zastopaištvo avoj sloveBski zaačaj ; o da bi ta duh se zBiiraj bolj razvijal! Iz Radoslavec pri mali lledelji na Staj. Spet amo stopili črez prag leta 1867. — leta, z kterega početkora smo upali vsi avstrijski državljani celo bovo prerojeflje. — Posebao pa smo mi Sloveaci iraeli milo svoje oči obraeae v ajega misleči, da ae aam aaše aarodae ia državae razmere celo predrugačijo. — V dosego tega storili smo prosti kmetovavci akoraj več, kakor je preje kdo od aas pri- čakoval; a, kaj smo dosegli, priča nam konec preteklega leta! — Sedaj pa, celo nasprotao, reči moram, da celo z strahoai gledaaio v obraz bodočega leta 1868. — Državae razaiere so že sedaj pravo babiloasko poslopje, ia kakor se vidi bodo če dalje bolj in bolj. — Večiaa državaega zbora pijaaa od nemakega nliberalismau nam boče še postave vsiliti, proteče aam, aarodaosti, veri, ia vsema družinskemu življenju. Stvari pa, za kterib del se je državai zbor sošel, ia v ktere je iaiel oko oberajeao prosti kmetovavec naj bolj, se rešajejo lako kakor je soper aašo voljo, ter velike večiae avstrijskih narodov. Kaai pridemo s takiai zborovaBjeai, Bi moj aaaiea pisati, zatoraj stopim s čitajočim bravcem na veselejšo stran. Kakor j e splob zaaao je v sledajib letib vsa nčenost aapredovala, ter storila tudi velikaaski korak. — Isto velja tadi pri kmetijstvu ia raznih vejah njegovega znanatva. Nobena reč pa se v slednjih letiii ai pri aas tako povzdigaola kakor sadjereja. Na tisočc raladih dreves je posejaaib, cepljeaib in posajeaib, ktera aani ia aašiai potomeeai obetajo lep dobiček. Da se je pa pri Bas sadjereja tako povzdigavati začela, iaia aaj več zaslng Tomaž Spiadler posestBik v Drakovcih blizo male Nedelje. Star že črez 60. let ae samo, da je bil poprej dober kaietovavec, nmai bčelar, ifl sadjerejec, ampak bil je blizo 12 let občinski žapaa, ktero službo je (vzgled vsem sedaajim župaBoai) vso po sloveaskera opravljal. Zapustivši siaa svojo kmetijo se je podal aa aiaajše poaestvo, ktero je še le bilo prav agodao za sadjerejo. Marljiva roka ia bistra pamet hitro sprevidi to, ter se še le tukaj prav za prav prime aadjereje. — Drevesa ailada sedaj iz ajegove drevesflice so tako lepa, da ni v Bijedaem mesta skorej lepših dobiti. — Na tisoče ia tisoče jih je že razprodal, med domači ia taj svet, ia reči morem, da jih še črez 30 tisoč ima v svoji drevesaici. — Ali Bi mož takošaib zaslug vreden da bi ga c. k. štajerska kmetiška drnžba počastila s kakošaira darilom? to bi celo priporočal bližai podružaiei Ljutomerski. — Ti pa nSloveaski Gospodar" izreci našo željo, da še Bog dolgo obraai tega častitljivega možaka aaai ia celi domovini v veliki prid. — Hvala toraj komnr bvala gre. J.