btuja dvakrat na mesec la tlccr prvi Četrtek pO t> In 13. v mesten. Cena mu |c t K 00 * n* leto, (za Ntmfljo 2 K 8 v, za injttlko Id druge luje-dritve 2 K 60 v).— Spisi io dopUl se po«l|a|o: Ured-nlito .Domoljubi", L(irt>!|«n«, Seme-nOkeutUc« »t a^oerolnln«, reklamacije In btent) p*t UprsvnBtvn .Domoljuba*. Uubfrat, tfopltafcm «fca SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Intorall m »prejemajo po alededh cenah: EnoMoptu pcDtvrela (le»ttna,Domo. Ijubcve" Brine, 3« mm) »tane aa enkrat 30« te m ttaka dvakrat 20 v, Je ae tlaka trikrat 24 v. Pri refleratnena objavljenju i n • I e« p o p m a t — Reklamne notica navadna prmofidmti 00 «. ww««wMw»wei čekovni promet poitno • branfoRoefa urada lk«2UfiL Stev. 21. dn^ 3. novembra 1904 Leto XVII. Slovenskemu ljudstvu na Kranjskem! Več kot dve leti že vodimo srdit boj v deželnem zboru. Naš jasen namen je: razbiti gospodstvo graščinsko-liberalne mogočnosti v deželi in omogočiti, da bode v deželnem zboru slovensko ljudstvo gospodar svoje usode. V nebo kričeča krivica je, da danes v deželnem zboru poslanci 6000 volivcev gospodarijo kot „večina" poslancem 36.000, večinoma kmečkih volivcev. To krivično razmerje se ne da izpre-neniti drugače, nego po pravični zpremembi v o 1 i v n e g a r e d a v leželni zbor. V dosego tega namena smo katoliško-larodni poslanci pričeli leta 1902. z obstru-cijo. Hoteli smo prisiliti nasprotnike judstva, da privolijo v pravično volivno presnovo. Rekli smo Vam, svojim volivcem, takoj »krat, da utegne boj trajati več let, ker asprotniki, nemški graščaki in liberalci, ne °do z lepa dali iz rok premoči, katero jim aje v roko sedajni krivični volivni red. Toda 1 ste z navdušenjem odobrili naš nastop in »s na brezštevilnih ljudskih shodih kot en 02 pozivali, naj vstrajamo v brezozirnem Biu, V o b s t r u k c i j i, toliko časa, da 'borimo ljudstvu pravico. Svesti si svoje dolžnosti, izpolnili smo ljudsko voljo, ter vstrajno in neupogljivo nadaljevali boj. Pod našimi udarci se je zvijal nasprotnik — krivične posesti ni hotel dati iz rok. Šele v letošnjem zasedanju deželnega zbora začel se je led tajati: Nasprotniki so pričeli uvi-devati, da je volja ljudstva, izvoje-vati si pravico, neupogljiva in vsled tega tudi nepremagljiva naša bojna moč, neupogljiv naš pogum, neupogljiva naša vstraj-nost. Na naš predlog, naj se volivni red iz-premeni tako, da se pomnoži število kmečkih poslancev in pa uvede nov splošni volivni razred po izgledu splošne kurije za državni zbor, niso nasprotniki več, kakor lansko leto, odklanjali razprave, temveč predložili so deželnemu zboru svoj načrt in tako vsaj podali možnost k stvarnim pogajanjem, četudi je njihov načrt za ljudske poslance nesprejemljiv. Pa tudi v drugem oziru so se v letošnjem zasedanju deželnega zbora razmere za ljudstvo ugodneje razvijale, nego kedaj popred. Našega predloga, da se po uimah poškodovanim kmečkim posestnikom d d deželna podpora 1 5 0.0 0 0 K, vlada pa pozivlje, da pomore izdatno z državnimi sredstvi, — niso nasprotniki več, kakor lansko leto, vrgli v koš, temveč so, četudi so mu prvotno odrekli nujnost in s tem zadevo neodpustljivo zavlekli, končno vendar predlogu vsaj deloma hoteli ugoditi. Najvažnejši znak letošnjega deželnozbor-skega zasedanja pa je najti v tem, da je pod pritiskom javnega mnenja in vsled naraščajoče narodne zavesti začel pokati obroč, ki veže od 1. 1895 sem liberalne slovenske poslance z nemškimi in ponemčenimi graščaki. Že razkritje katoliško-narodnih poslancev, da je deželna vlada potom o. kr. kore-spondenčnega urada pošiljala nepravilna poročila med svet, sposobna, omadeževati čast kranjske dežele in njenega vrlega prebivalstva — omajalo je vrste nasprotnikov. Ko pa je končno katoliško - narodna stranka, svesta si svoje dolžnosti, braniti čast in ravnopravnost slovenskega jezika napram slehernemu, nastopila v deželnem zboru zoper dosledno nemškutarjenje c.kr. deželna vlade, ki je plačana tudi od žuljev slovenskega ljudstva, — jeprvikratv teku zadnjih devet let razpočil nemško-liberalni obroč in med viharnim odobravanjem narodnega ob- činstva seje prvič zopet pokazala v kranjskem deželnem zberu slovenska večina. Prebitje bil led — in pričakovati je bila, da sedaj pridejo razmere v deželnem zboru kranjskem v boljši tir; z a r j a upanja je zasijala, prvikrat čez toliko let! Toda v tem hipu posegla je n e n a doma vmes c. k r. vlada in zaključila zasedanje deželnega zbora! Zoper ta slovenskemu ljudstvu tako skrajno škodljivi in popolnoma neopravičeni čin c. kr. vlade, zoper ta udarec v obraz deželnemu zakonodavnemu zastopu, mi kot zastopniki ljudstva najodločneje pro-testujemo! Vlada si je s tem napram našemu ljudstvu nakopala velikansko odgovornost — in mi, poslanci, jo bodemo poklica li na o d g o v o r v t i s t e m hipu, ko se zopet sni de deželni zbor! To nečuveno početje ne bode c. kr. deželni vladi prav nič hasnilo. Obljubujemo Vam, volivci naši, slovesno, da bodemo, kadarkoli se zopet snide deželni zber, nadaljevali vse to, kar smo letos započeli. Pravilna preosnova volivnega reda paje slej ko prej prvazadača našega naj• brezobzirnejšega boja. Sloneči na zaupanju ljudstva, bodemo boj — ne boječ se nikakih žrtev — nadaljevali. Upogniti se ne damo. Za naše ljudstvo se gre. Njegova čast je v nevarnosti. Ta čast je tudi naša čast Zaupanje ponosnih, neupogljivih slovenskih mož, ki nam je po • verilo svoje zastopstvo, nas vnema. Zastavo, ki smo je dvignili, ne damo iz rok. Neoma-deževano jo ohranimo, dokler ne za vihra k zmagi, dokler se ne (uklone birekracija in pa njena umetna večina vzvišenemu geslu: Ljudstvu pravic« I V L j u b 1 j a n i, dnč 19. oktobra 1904. Klnb kat. - narodnih poslancev v dežel, zboru vojvodine Kranjske. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Dr. Jane? Ev. Krek, podpredsednik. Arko Mihael, Demšar Franc, Drobnič Franc, Dular Jožef, Jaklič Franc, Košak Franc, MejaČ Andrej, Pakiž Primož, Pfelfer Viljem, Pogačnik Jožef, Povše France, dr. Schveitzer Viljem, dr. Ignacij Žitnik. Našim naročnikom. Zopet prihaja »Domoljub" z bobnom in trobento, da opomni svoje prijatelje naročnike na njihovo novoletno dolžnost Prihaja pa letos s tem opominom nekoliko preje kot po navadi _ ker ima za to p o s e b e n vzrok Število naročnikov se je v teku zadnjih let jako pomnožilo; zlasti v tekočem letu je tako naraslo, da bi »Domoljub" s sprejemanjem naročnine ob novem 1 e t u, ko ima tudi še dosti drugega posla, prišel v veliko zadrego. Pa si je mislil: uredim si stvar z naročniki že sedaj pred novim letom — za prihodnje novo leto! že v prvi številki novembra priložim naročnikom p o 1 o ž nico poštne hranilnice, ki jo še od lanskega leta poznajo, in jih obenem poprosim, naj jo še pred novim letom izpolnijo in ž njo pošljejo naročnino 1 K 60 h. Tak6-le jo je »pogruntal" .Domoljub", dragi naročniki, in pri tem mislil ne samo ndse, temveč tudi na vas. »Domoljub* je namreč prepričan, da boste tako tudi naročniki ob novem letu boljše in točne j še postreženi; potem tudi ne bo tistih večnih pritožb, katerih se »Domoljub" vsakokrat ob novem letu tako boji, a jih ne more preprečiti, ker vsem naenkrat postreči ne mere! Kaj ne, dragi naročniki, da bo tako prav? T« položnico torej prilagamo danes tistim starim naročnikom, ki so posebej vsak z i se na »Domoljuba" naročeni. Tisti, ki prejemajo list skupno z drugimi vred, n. pr. v župnišču, v kape-laniji itd., pa naj tudi pred novim letom poravnajo naročnino, to pa pri gospodu, kjer ga prejemajo. Tako bo tudi za take ob novem letu stvar urejena. Položnico, s katero pošljite naročnino, poznate že od lanskega leto. Vendar po-dame zopet letos tukaj kratek poduk, kako se pravilno rabi. V »prejemnici" (leva stran), se napiše zgoraj najprej s številkami KI h 60, potem z besedami kron ena (vinarjev ni treba pisati z besedami) Na srednjem delu, ki ima napis »položnica", se zopet napiše najprej zgoraj svota s številkami Ki h 60, potem priimek, ime, stan in kraj naročnika. Seveda mora vsak naročnik zapisati svoje ime in svoj kraj, ne pa tako, kakor so lansko leto nekateri storili, ki so namesto sebe zapisali: Janez Umnik z Vrhnike; mi smo to ime navedli le za zgled, da bi stvar pojasnili. — Ravnotako se mora izpolniti »V p i sni ca" Tako se mora torej položnica v v s e h treh delih izpolniti in potem oddati na pošto z denarjem vred. Pisati je treba s črnilom; dan se mora zapisati tisti, ob katerem se denar na pošti odda. Pisati se mera razločno in se ne sme nič e prečrtati. Ako bi kdo hotel kaj . Dat čiti upravništvu (p remembo naslova ali i takega), naj obrne položnico na dm stran, kjer naj napiše svojo stvar v sr, njem oddelku na prostor za d o pjt vanje. A prilepiti mora na tem me znamko za 5 vinarjev. Nekaj pa prav posebno lepo prosi« pri uporabi teh položnic: pošilja nai njimi naročnino le tisti, ki d b b i v svojem listu priložen Ako kdo ne mara biti več naročnik, raztrga položnico ali jo vrže proč; nik kor pa je naj ne daje kakemudr gemu novemu naročniku, ker bi n s tem napravil velike sitnosti in bi novi ročnik ne mogel dobiti kmalu svojega ,D moljuba" Vsak nov naročnik naj tedaj šlje denar edinele po nakaznici in i tudi pristavi, da je nov naročnik. Ti naj nikar nihče ne zamenja Domoljubo položnice s tisto, ki bo »Bogoljubu"p ložena, kakor tudi ne s »Slovenčevo", jo kdo ima, ali dobi. »Domoljubora" | ložnica ima zato na vrhnem robu natiski Domoljub — naročnina. Tako — upamo — smo to stvar d« jasno razložili. Sedaj drugega ni treba,kaki da naročniki »Domoljubevo" prošnjo uslišije. Da boste pa, predragi naročniki in pn jatelji, to rajše storili, Vam je namenil > moljub" lepo novoletno darilo. Vsi tisti naročniki »Domoljuba", ki i novega leta pošljejo naročnino 1 K 601 upravništvu ali jo plačajo pri svojem po« jeniku, kjer list prejemajo, in zraven te rešijo določeno uganko, imajo pravico, pridejo v poštev pri prisoji razpisanega d rila. Darilo je trojno: I. za stare naročnike. Med stare naročnike štejemo tiste,! so bili letos naročeni in so naročnino P ravnali. Ako ostanejo zvesti »Domoljulu obnove naročnino do novega leta in P vilno rešijo naslednj^Niganko, se smejo w ležiti srečkanja za eno izmed sledečih d" katero si sami izbero: 1 stroj za čiščenje žita, prve vrste, vreden * aH: 1 lepa enoletna telica, vredna iw aH: 1 zlata moška ura z verižico, vredna ali: 1 zlata ženska ura z verižico, vredna 14« 140 aH: zbirka slovenskih knjig vrednafljj aH: v gotovem denarju Uganka za stare naročnike seg'a Čuj! Besedo mislim si.. . Vzemi prvo črko Ji -B6gat si! Vzemi končni črki ji — Revež si! A brez konca, brez začetka pa je On, ' Ki mu vsak dan slavo poje v stolpu bron! II. za nove naročnike Vsi tisti, ki se na novo naroče na Domoljuba", naročnino 1 K 60 v. pošljejo d novega Itta (po nakaznici) in pravilno sšijo naslednjo uganko, se tudi udeleže po-ibnega srečkanja za eno izmed gori naštetih ari), katero si sami izberč. ganka za nove naročnike se glasi: Vsak izmed vas ga dobro poznd, Kjer dobre so volje — tam je domi Čast redko uživa božji ta dar: Stopati sme — celo na oltar. Kmetič ga šteje med žlahtne rastline, V letini dobri mu nosi cekine; bolj ko so polne i\jega kadi, bolj se jeseni kmet veseli. Pozno jeseni griči odmevajo tistih, ki zaradi njega prepevajo. Kdor pa preveč ga v glavo dobi, temu navadno se slabo godi. Barvo različno povsodi ima, a po okusu ga slednji pozna. Vendar žive še na svetu ljudje, ki ne razločijo ga od vode; preveč ljubezni mu posvete, on jim pa vrača trikrat gorje. III. Za nabiralce novih naročnikov. Vsi tisti, ki so sami naročniki na„Do-loljuba" in pridobč vsaj pet novih aročnikov imajo pravico se udeležiti po-ebnega srečkanja, nalašč zanje prirejenega, teveda morajo od njih pridobljeni novi naočniki poslati naročnino 1 K 60 h do no-ega leta in treba bo* dokazati, da so jih res ni pridobili. Darilo: 1 srebrna ura z erižico, vredna 5 0 k r o n. Uganke tem i treba nobene rešiti. Opomba. Vsak, ki pravilno reši dolino uganko in ie res plačal naročnino 'o novega leta, oziroma nabiralec, ako je abral vsaj 5 novih naročnikov, dobi po-ebno številko, po vrsti, kakor se oglašajo. r poštev pridejo samo tisti, ki se zglase 'o novega leta fn store vse, kar je zgoraj menjeno. Na sv. treh Kraljev dan se rši šrebanje za vsak oddelek posebej. 'a vsak oddelek se potegne ena številka, i pomeni izžrebanca: nanj odpade da-ilo. Dotičnim se to pismeno naznani; ato si poljubno sami izbero eno izmed gorajnaštetih daril. Končno „Domoljubu eli sebi: utrjenje vezi starega prijatelj-tva in veliko število novih prijateljev; sem skupaj pa: veliko srečo. Rešitve gank naj se pošiljajo edinole po do-isaici; prvič je to najceneje, drugič za reditev pri srečkanju, pripravneje. Pazi aj se na razločen podpis imena kraja i zadnje poŠte l Politični razgled. Ogrski državni zbor. Ogrski državni zbor deluje že dober teden, in obravnava trgovinsko pogodbo, katfero je naša država sklenila z Italijo. Večina poslancev je zoper to pogodbo, zato jo skuša ob veljavo pripraviti. Cel čas so že imeli besedo o tem, ali še do danes se niso premeknili naprej. Za nas je imena vreden drug zakon, ki ga sedaj obravnavajo v ogrski zbornici. Vladni prenapeteži so izdelali nov šolski zakon, da bi po njem s silo vcepili nemažarskim narodom na Ogrskem svojo blaženo mažaršči-no. Da bi to dosegli, hočejo ljudske šole podržaviti, vsled česar bi se po šolah učilo s a m o v mažarskem jeziku, le krščanski nauk naj bi poslušali vsak v svojem jeziku. Kdo ne vidi, kakšna krivica se bo zgodila vsem narodom, ki prebivajo na Ogrskem, ako se ta zakon sprejme. Sprejel se pa bo skoro gotovo, so ga že začeli obravnavati v tem zmislu Deželni zbori. Delovanje in usodo kranjskega deželnega zbora poročamo na drugem mestu. Tukaj govorimo le o deželnih zborih drugih slovenskih ali sosednih dežeL Štajerski deželni zbor slovenski poslanci prav pridno obiskavajo. Od zadnjič, kar smo poročali, so dosegli ali poskusili doseči naslednje uspehe. Dr. Dečko je predložil, naj se okrajna cesta med Višnjo vasjo in Vitanjem v sodnih okrajih Celje in Konjice v prvi razred predene. Poslanec R o š je predložil, naj se ustanovi v Trbovljah slovenska meščanska šola. Trbovlje so po številu prebivalcev četrta največja občina na Štajerskem; ker se pa prebivalci živijo pred vsem z delom svojih rok, potrebujejo višjih šol, da bi se mogli v dobre rudarje izobraziti. Ta predlog so sprejeli in oddali odseku za šolo. Tisti dan so dovolili tudi več slovenskim občinam, da smejo višje občinske doklade pobirati. Poslanec J u rtela je priporočal svoj predlog o podpori slovenskim študentovskim kuhinjam v Mariboru, Celju in Ptuju. Nemškim študentom teh treh mest daje dežela izdatne podpore, zakaj bi torej slovenski bili kakor pastorki pri mačehi. Poslanec je predložil, naj vlada one kuhinje v Mariboru in Celju vsako leto podpre z 1500 kron, kuhinjo v Ptuju pa z 1000 K. Tudi ta predlog so izročili finančnemu odseku. Isti poslanec J u r t e 1 a je vložil prošnjo za podporo prebivavcem v Juršovcu, ki so jih uime napravile. Poslanec Ro b i č je prosil, naj se šole tretjega razreda v drugi razred pomaknejo, da bi tako učitelji do boljše plače prišli. Njegov predlog so oddali denarnemu odseku. Slednjič je prosil dr. Hrašovec, da bi se^občini Šoštanj dalo deželno brez- obrestno posojilo, da bi občina mogla vodovod zidati; pa le pod tem pogojem, če tudi država kaj dd. — V Koroškem dež zboru se trudi edini slov. poslanec Grafenauer, da bi Slovencem kaj pridobil. V Špitalu in Velikovcu bodo ustanovili zimske kmetijske šole; poslanec Grafenauer se je potegnil, da bo v Velikovcu pouk v slovenskem jeziku. Dalje se je moral kregati nad poslanci, zakaj se pregledovanje občinskih uradov preveč enostransko upravlja, tako da je za Nemce bolje ko za Slovence. Predložil je tudi prošnjo, naj bi se cesta iz Mižic vLjibuče preložila, kar so sprejeli. — V Goriškem je poslanec dr. Faidutti, Slovenec, pozval vlado, naj se v goriških srednjih šolah v materinem jeziku poučuje. Nato so zborniki soglasno sklenili, kar je predložil slovenski poslanec dr. Tuma, da se v Gorici dve gimnaziji in realki, ki bodeta laški in slovenski, ustanovita. Sedanje nemške šole ne zadostujejo goriškim prebivavcem, ker so čisto tujega zmisla. — Dalmatinski cesarski namestnik se zvija. Dalmatinski cesarski namestnik H a n-d e 1 je hudo žalil prebivavce. Zato je vse pokoncu zaradi njegovega grdega nastopanja. Po kmetih se prirejajo ljudski shodi, ki zahtevajo, da namestnik odstopi. Ljudstvo poziva poslance, naj v državnem zboru k Čthnm pristopijo in vlado obstruirajo. Na nekem shodu so klicali, da raji premoženje izgubijo, nego trpijo, da bi bil Handel še delj cesarski namestnik. Seveda da so se na Dunaju zge-nili ob takem odločnem nastopu dalmatinskega ljudstva; zato so jeli že misliti, kdo bi bil imenovan za naslednika. Listi poročajo, da bo ta namestnik vsak čas odšel in da bo na njegovo mesto prišel general Ci-bulka v Pragi. Saški kralj Jurij — umrl. Te dni je umrl na Saškem po daljšem bolehanju kralj Jurij, ki je bil že 72 let star a kraljestvo je nastopil šele pred dvema letoma, ko je njegov oče umrl. Ko je kralj postal, je bil že 70 let star, zato pač nihče ni pričakoval, da bi novi kralj dolgo vladal. V mladosti niso mislili, da bi kedaj kraljevo krono nosil, vender so ga tako izredili, da je bil sposoben za kraljevske posle. Bil je dober vojak; leta 1866. se je z našo Avstrijo vojskoval proti Prusom. Leta 1870. je vodil svoje saške vojake proti Francozom. Saška kraljevska rodbina je vrlo katoliška; eden sinov rajnega kralja je postal celo duhovnik in stopil k jezuitom. Tudi drugi členi kraljeve družine so izrejeni v odločno katoliškem duhu. — Novi k r a 1 j je sin rajni-kega, Friderik Avgust, star sedaj okeli 40 Činstva seje prvič zopet pokazala v kranjskem deželnem zboru slovenska večina. Prebitje bil led — in pričakovati je bile, da sedaj pridejo razmere v deželnem zboru kranjskem v boljši tir; zarja upanja je zasijala, prvikrat čez toliko let! Toda v tem hipu posegla je n e u a doma vmes c. k r. vlada in zaključila zasedanje deželnega zbora! Zoper ta slovenskemu ljudstvu tako skrajno škodljivi in popolnoma neopravičeni čin c. kr. vlade, zoper ta udarec v obraz deželnemu zakonodavnemu zastopu, mi kot zastopniki ljudstva n a j o d 1 o čnej e protest u j e m o! Vlada si je s tem napram našemu ljudstvu nakopala velikansko odgovornost — in mi, poslanci, jo bodemo poklicali na o d g o v o r v t i s t e m hipu, ko se zopet sni de deželni zbor! To nečuveno početje ne bode c. kr. deželni vladi prav nič hasnilo. Obljubujemo Vam, volivci naši, slovesno, da bodemo, kadarkoli se zopet snide deželni zbor, nadaljevali vse to, kar smo letos započeli. P r a v i in a preosnova volivnega reda pa je slej ko prej prvazadača našega naj-brezobzirnejšega boja. Sloneči na zaupanju ljudstva, bodemo boj — ne boječ se nikakih žrtev — nadaljevali. Upogniti se ne damo. Za naše ljudstvo se gre. Njegova čast je v nevarnosti. Ta čast je tudi naša čast Zaupanje ponosnih, neupogljivih slovenskih mož, ki nam je poverilo svoje zastopstvo, nas vnema. Zastavo, ki smo j« dvignili, ne damo iz rok. Neoma-deževano jo ohranimo, dokler ne zavihra k zmagi, dokler se ne jjuklone birokracija in pa njena umetna večina vzvišenemu geslu: ljudstvu pravic« I V L j u b 1 j a n i, dnč 19. oktobra 1904 Klnb kat. - narodnih poslancev v dežel, zboru vojvodine Kranjske. Dr. Ivan Šusleršič, predsednik. Dr. Janez Ev. Krek, podpredsednik. Arko Mihael, Demšar Franc, Drobnič Franc, Dular Jožef, Jaklič Franc, Košak Franc, Mejač Andrej, Pakiž Primož, Pfeifer Viljem, Pogačnik Jožef, Povše France, dr. Schweitzer Viljem, dr. Ignacij Žitnik. Našim naročnikom. Zopet prihaja »Domoljub« z bobnom in trobento, da opomni svoje prijatelje naročnike na njihovo novoletno dolžnost. Prihaja pa letos s tem opominom nekoliko preje kot po navadi _ ker ima za to p o s e b c n vzrok ... Število naročnikov se je v teku zadnjih let jako pomnožilo; zlasti v tekočem letu je tako naraslo, da b i „D o m o 1 j u bu s sprejema njem naročnine ob novem 1 e t u, ko ima tudi še dosti drugega posla, prišel v veliko zadrego. Pa si je mislil: uredim si stvar z naročniki že sedaj pred novim letom — za prihodnje novo leto! Že v prvi številki novembra priložim naročnikom p o 1 o ž nico poštne hranilnice, ki jo še od lanskega leta poznajo, in jih obenem poprosim, naj jo še pred novim letom izpolnijo in ž njo pošljejo naročnino 1 K 60 h. Tak6-le jo je „pogruntal" .Domoljub", dragi naročniki, in pri tem mislil ne samo n d se, temveč tudi na vas. „Domoljub' je namreč prepričan, da boste tako tudi naročniki ob novem letu boljše in točne j še postreženi; potem tudi ne bo tistih večnih pritožb, katerih se „Do-moljub" vsakokrat ob novem letu tako boji, a jih ne more preprečiti, ker vsem naenkrat postreči ne mere! Kaj ne, dragi naročniki, da bo tako prav? T* položnico torej prilagamo danes tistim starim naročnikom, ki so posebej vsak zi se na „Domoljuba" naročeni. Tisti, ki prejemajo list skupno z drugimi vred, n. pr. v župnišču, v kape-laniji itd., pa naj tudi pred novim letom poravnajo naročnino, to pa pri gospodu, kjer ga prejemajo. Tako bo tudi za take ob novem letu stvar urejena. Položnico, s katero pošljite naročnino, poznate že od lanskega leta. Vendar podamo zopet letos tukaj kratek poduk, kako se pravilno rabi. V »prejemnici" (leva stran), se napiše zgoraj najprej s številkami KI h 60, potem z besedami kron ena (vinarjev ni treba pisati z besedami) Na srednjem delu, ki ima napis »položnica", se zopet napiše najprej zgoraj svota s številkami KI h 60, potem priimek, ime, stan in kraj naročnika. Seveda mora vsak naročnik zapisati svoje ime in svoj kraj ne pa tako, kakor so lansko leto nekateri storili, ki so namesto sebe zapisali: Janez Umnik z Vrhnike; mi smo to ime navedli le za zgled, da bi stvar pojasnili. — Ravnotako se mora izpolniti »Vpisni ca" Tako se mora torej položnica v v s e h treh delih izpolniti in potem oddati na pošto z denarjem vred. Pisati je treba s črnilom; dan se mora zapisati tisti, ob katerem se denar na pošti odda. Pisati se mera razločno in se ne sme nič prečrtati. Ako bi kdo hotel kaj H čiti upravništvu (p remembo naslova ali takega), naj obrne položnico na dr stran, kjer naj napiše svojo stvar v Sr njem oddelku na prostor za dopis vanje. A prilepiti mora na tem znamko za 5 vinarjev. Nekaj pa prav posebno lepo p rosii pri uporabi teh položnic: pošilja m njimi naročnino le tisti, ki dobi v svojem listu pril0ie, Ako kdo ne mara biti več naročnik raztrga položnico ali jo vrže proč; nij kor pa je naj ne daje kakemudr gemu novemu naročniku, ker bi g s tem napravil velike sitnosti in bi nov ročnik ne mogel dobiti kmalu svojega ,1 moljuba" Vsak nov naročnik naj tedaj; šlje denar edino le po nakaznici in i tudi pristavi, da je nov naročnik. Ti naj nikar nihče ne zamenja Domoljubi položnice s tisto, ki bo „Bogoljubu'| ložena, kakor tudi ne s „Slovenčevo",j jo kdo ima, ali dobi. »Domoljubova-j ložnica ima zato na vrhnem robu natiska Domoljub — naročnina. Tako — upamo — smo to stvar da jasno razložili. Sedaj drugega ni treba,kil da naročniki „Domoljubevou prošnjo uslišije. Da boste pa, predragi naročniki in j jatelji, to rajše storili, Vam je namenil J moljub* lepo novoletno darilo. Vsi tisti naročniki nDomoljubaa, ki novega leta pošljejo naročnino lK8 upravništvu ali jo plačajo pri svojem po' jeniku, kjer list prejemajo, in zraven 6 rešijo določeno uganko, imajo pravico, pridejo v poštev pri prisoji razpisanega rila. Darilo je trojno: I. za stare naročnike. Med stare naročnike štejemo tiste, so bili letos naročeni in so naročninol ravnali. Ako ostanejo zvesti „Domolp obnove naročnino do novega leta «r vilno rešijo naslednjlNiganko, se smejo « ležiti srečkanja za eno izmed sledečih df katero si sami izbero: 1 stroj za čiščenje žita, prve vrste, vreden J aH: 1 lepa enoletna tellca, vredna i« ali: 1 zlata moška ura z verižico, vredna ^ aH: 1 zlata ženska ura z verižico, vredna „ J aH: zbirka slovenskih knjig vredna.JJ ali: v gotovem denarju Uganka za stare naročnike seg|(l tuj! Besedo mislim si.. . Vzemi prvo črko Ji -BOgat si! m Vzemi končni črki ji — H Revež si! B A brez konca, brez začetka pa je On, B Ki mu vsak dan slavo poje v stolpu bron! || II. za nove naročnike B Vsi tisti, ki se na novo naroče na B)omoljuba", naročnino 1 K 60 v. pošljejo B novega leta (po nakaznici) in pravilno Kijo naslednjo uganko, se tudi udeleže po-bnega srečkanja za eno izmed gori naštetih ril, katero si sami izber6. janka za nove naročnike se glasi: Vsak izmed vas ga dobro pozna, Kjer dobre so volje — tam je doml Čast redko uživa božji ta dar: .Stopati sme — celo na oltar. Kmetič ga šteje med žlahtne rastline, V letini dobri mu nosi cekine; bo^j ko so polne njega kadi, bolj se jeseni kmet veseli. Pozno Jeseni griči odmevajo tistih, ki zaradi njega prepevajo. Kdor pa preveč ga v glavo dobi, temu navadno se slabo godi. Barvo različno povsodi ima, a po okusu ga slednji pozna. Vendar žive Se na svetu ljudje, ' ki ne razločijo ga od vode; preveč ljubezni mu posvete, on jim pa vrača trikrat gorje. II. Za nabiralce novih naročnikov. Vsi tisti, ki so sami naročniki na„Do-aljuba" in pridobč vsaj pet novih i r o č n i k o v imajo pravico se udeležiti po-bnega srečkanja, nalašč zanje prirejenega, veda morajo od njih pridobljeni novi na-čniki poslati naročnino 1 K 60 h do noga leta in treba bo* dokazati, da so jih res i pridobili. Darilo: 1 srebrna ura z srižic o, vredna 5 0 k r o n. Uganke tem treba nobene rešiti. Opomba. Vsak, ki pravilno reši do-ino uganko in ie res plačal naročnino i novega leta, oziroma nabiralec, ako je zbral vsaj 5 novih naročnikov, dobi po-bno številko, po vrsti, kakor se oglašajo, poštev pridejo samo tisti, ki se sglase ) novega leta tn store vse, kar je sgoraj nenjeno. Na sv. treh Kraljev dan se 'ši žrebanje sa vsak oddelek posebej, a vsak oddelek se potegne ena številka, pomeni izžrebanca: nanj odpade dalo. Dotičnim se to pismeno nasnani; ito si poljubno sami isbero eno ismed 'oraj naštetih daril. Končno „ Domoljubu li sebi: utrjenje vest starega prijatelj-va in veliko število novih prijateljev; 'em skupaj pa: veliko srečo. Rešitve 'ank naj se pošiljajo edinole po do-Isniei; prvič je to najceneje, drugič sa •editev pri srečkanju, pripravneje. Pasi tj se na razločen podpis imena kraja zadnje pošte! Politični razgled. Ogrski državni zbor. Ogrski državni zbor deluje že dober teden, in obravnava trgovinsko pogodbo, katfero je naša država sklenila z Italijo. Večina poslancev je zoper to pogodbo, zato jo skuša ob veljavo pripraviti. Cel čas so že imeli besedo o tem, ali še do danes se niso premeknili naprej. Za nas je imena vreden drug zakon, ki ga sedaj obravnavajo v ogrski zbornici. Vladni prenapeteži so izdelali nov šolski zakon, da bi po njem s silo vcepili nemažarskim narodom na Ogrskem svojo blaženo mažaršči-no. Da bi to dosegli, hočejo ljudske šole podržaviti, vsled česar bi se po šolah učilo s a m o v mažarskem jeziku, le krščanski nauk naj bi poslušali vsak v svojem jeziku. Kdo ne vidi, kakšna krivica se bo zgodila vsem narodom, ki prebivajo na Ogrskem, ako se ta zakon sprejme. Sprejel se pa bo skoro gotovo, so ga že začeli obravnavati v tem zmislu Deželni zbori. Delovanje in usodo kranjskega deželnega zbora poročamo na drugem mestu. Tukaj govorimo le o deželnih zborih drugih slovenskih ali sosednih dežel. Štajerski deželni zbor slovenski poslanci prav pridno obiskavajo. Od zadnjič, kar smo poročali, so dosegli ali poskusili doseči naslednje uspehe. Dr. Dečko je predložil, naj se okrajna cesta med Višnjo vasjo in Vitanjem v sodnih okrajih Celje in Konjice v prvi razred predene. Poslanec Roš je predložil, naj se ustanovi v Trbovljah slovenska meščanska šola. Trbovlje so po številu prebivalcev četrta največja občina na Štajerskem; ker se pa prebivalci živijo pred vsem z delom svojih rok, potrebujejo višjih šol, da bi se mogli v dobre rudarje izobraziti. Ta predlog so sprejeli in oddali odseku za šolo. Tisti dan so dovolili tudi več slovenskim občinam, da smejo višje občinske doklade pobirati. Poslanec J u rtela je priporočal svoj predlog o podpori slovenskim študentovskim kuhinjam v Mariboru, Celju in Ptuju. Nemškim študentom teh treh mest daje dežela izdatne podpore, zakaj bi torej slovenski bili kakor pastorki pri mačehi. Poslanec je predložil, naj vlada one kuhinje v Mariboru in Celju vsako leto podpre z 1500 kron, kuhinjo v Ptuju pa z 1000 K. Tudi ta predlog so izročili finančnemu odseku. Isti poslanec J u r t e 1 a je vložil prošnjo za podporo prebivavcem v Juršovcu, ki so jih uime napravile. Poslanec Ro b i č je prosil, naj se šole tretjega razreda v drugi razred pomaknejo, da bi tako učitelji do boljše plače prišli. Njegov predlog so oddali denarnemu odseku. Slednjič je prosil dr. Hrašovec, da bi se~občini Šoštanj dalo deželno brez- obrestno posojilo, da bi občina mogla vodovod zidati; pa le pod tem pogojem, če tudi država kaj d d. — V Koroškem dež zboru se trudi edini slov. poslanec Grafenauer, da bi Slovencem kaj pridobil. V Špitalu in Velikovcu bodo ustanovili zimske kmetijske šole; poslanec Grafenauer se je potegnil, da bo v Velikovcu pouk v slovenskem jeziku. Dalje se je moral kregati nad poslanci, zakaj se pregledovanje občinskih uradov preveč enostransko upravlja, tako da je za Nemce bolje ko za Slovence. Predložil je tudi prošnjo, naj bi se cesta iz Mižic vLjibuče preložila, kar so sprejeli. — V Goriškem je poslanec dr. Faidutti, Slovenec, pozval vlado, naj se v goriških srednjih šolah v materinem jeziku poučuje. Nato so zborniki soglasno sklenili, kar je predložil slovenski poslanec dr. Turna, da se v Gorici dve gimnaziji in realki, ki bodeta laški in slovenski, ustanovita. Sedanje nemške šole ne zadostujejo geriškim prebivavcem, ker so čisto tujega zmisla. — Dalmatinski cesarski namestnik se zvija. Dalmatinski cesarski namestnik H a n-d e 1 je hudo žalil prebivavce. Zato je vse pokoncu zaradi njegovega grdega nastopanja. Po kmetih se prirejajo ljudski shodi, ki zahtevajo, da namestnik odstopi. Ljudstvo poziva poslance, naj v državnem zboru k Čthom pristopijo in vlado obstruirajo. Na nekem shodu so klicali, da raji premoženje izgubijo, nego trpijo, da bi bil Handel še delj cesarski namestnik. Seveda da so se na Dunaju zge-nili ob takem odločnem nastopu dalmatinskega ljudstva; zato so jeli že misliti, kdo bi bil imenovan za naslednika. Listi poročajo, da bo ta namestnik vsak čas odšel in da bo na njegovo mesto prišel general Ci-bulka v Pragi. Saški kralj Jurij — umrl. Te dni je umrl na Saškem po daljšem bolehanju kralj Jurij, ki je bil že 72 let star a kraljestvo je nastopil šele pred dvema letoma, ko je njegov oče umrl. Ko je kralj postal, je bil že 70 let star, zato pač nihče ni pričakoval, da bi novi kralj dolgo vladal. V mladosti niso mislili, da bi kedaj kraljevo krono nosil, vender so ga tako izredili, da je bil sposoben za kraljevske pesle. Bil je dober vojak; leta 1866. se je z našo Avstrijo vojskoval proti Prusom. Leta 1870. je vodil svoje saške vojake proti Francozom. Saška kraljevska rodbina je vrlo katoliška; eden sinov rajnega kralja je postal celo duhovnik in stopil k jezuitom. Tudi drugi členi kraljeve družine so izrejeni v odločno katoliškem duhu. — Novi k r a 1 j je sin rajni-kega, Friderik Avgust, star sedaj okoli 40 let. Tudi ta je veren mož, oster ali tih in moder človek. Vstauek zamorcev v Afriki. V južnozahodni Afriki imajo Nemci med zamorci malo kraljestvo, ki so ga novejši čas naredili. Ali podložni zamorci se jim vedno upirajo. Že celih devet mesecev trajajo upori in vstanki, ali Nemci še sedaj niso nič opravili proti njim. Nemški general Trota ima 7000 do 8000 mož, ali ne more ukrotiti Hererov, dasi niso z drugim oboro ženi kakor z lokom in pušicami. Zamorci namreč dobro poznajo vso okolico; tako se, ako jih Nemci nažene s puškami in kanoni, poskrijejo po votlinah, drugi dan pa se zopet zbero in Nemce z nova nadlegujejo Zamorcem so se pridružili še drugi vstajniki in teko se vstavlja sedaj več nego 10.000 divjakov. V Berolinu, v stolnem mestu nemške države zbirajo prostovoljce za to vojsko. Potrebovali bodo veliko ljudi, preden bodo ukrotili te divjake. Rusko-japonska vojska. Rusi prodirali — prvi uspehi. prvi ruski uspeh na d e s n e m k r 11 u. Tega boja, ki je dva dni skup trajal, se je udeležilo pet ruskih vojnih korov, torej več,, del armade; drugi trije kori z dvema kozaškima divizijama so tvorili levo k r i 1 o k. so šli v ogenj proti japonskemu generalu Au-rokiju. Precej uspehov so imeli Rusi v središču. Tu so napadli generala Nodzu-ja, in so ga precej oslabili; brigado Jamape pa so tako uničili, da se je le malo Japoncev rešilo. Od tedaj pa se Rusi niso več umaknili; svoje postaje ob reki Saho so utrdili s četami, pa tudi novih vojakov so že dobili. Na vseh onih krajih, kjer je bila nevarnost, da bi jim mogli Japonci za hrbet priti, so nastavili močne posadke. Tudi Ku-rokiju, ki je preganjal in zasledoval premaganega ruskega generala Štakelberka, so pot zastavili, tako da je varen Ruske in japonske izgube v teh bojih. Obe vojski priznavata, da sta izgubili silo veliko blaga in vojakov. Nekateri po ročevavci izgube še povišujejo, a toliko se je že zvedelo, da je približno na vsaki strani padlo po 40.000; to ni čude, ker so ti boji trajali kar deset dni skupaj Pred tremi tedni je kar na hitro zavr-šelo: Glavni poveljnik ruski hoče prodirati, da bi Japonce nazaj potisnil in Port Artur iz zadrege rešil. Vse se je čudilo temu hitremu nastopu; mnogo strahu je bilo treba prestati, češ ali bo kaj uspeha ali ne bo nič. Poročila so prihajala in prinašala vednosti, ki so kazale, da se Rusom rajši slabo godi ko dobro. Rusi so se srdito zagnali na sovražnika, ali sovražnik je bil močen. V boju so vztrajali po dva, tri dni, zavzeli so veliko japonskih postaj, ali le prevelika sila japonska je Ruse primorala, da so se na več krajih morali z velikimi izgubami umikati. Dne 12. oktobra je bil boj najhujši. Divjal je ob železniški progi; ko je Kuropatkin opazil, da je nevarnost, da jih Japonci ebideje, je ukazal umikanje. Bojna sreča se je pokazala sedaj na japonski, sedaj na ruski strani. Trdne zmage Japonci niso bili varni. Ali čez delj časa se je Rusom obrnilo na bolje. Ob reki Saho so dosegli Rusi nekaj uspehov. Japonski ge neral Oku je gledal, kako bi prišel do ruske železnice, da bi Rusom pot zastavil. Zato je zavzel kraj Linšipu, kar je Rusom preglavice delalo, zakaj od železnice je ta kraj same 17. kilometrov oddaljen. Ali Kuropatkin je brž spoznal nevarnost, zato ni odnehal prej, da je kraj Linšipu nazaj vzel, ter tako še dosegel južni breg bližnje reke Šaho, kjer so Japonci tudi kraj Šahopu zapustili. Tako so se Rusi pomeknili od severnega brega na južni breg reke. To je bil Pred novo veliko bitko. Po teh krvavih dneh sta oba sovražnika malo odnehala, ker potrebujeta počitka za nadaljne boje. Rusi se bodo zagnali v boj za mesto Mukden, ki je le 20 kilometrov proč od Saho. Dokler obe vojski ne zbereta skupaj spet vseh svojih moči, bo še mir. Potem pa bo zopet strašno klanje. Zdaj se vojski mirno gledata iz oči v oči. Izogib-ljeta se ena druge, vender pride raed prednjimi stražami do manjšega kavsanja. Na dalje bom« videli prihodnjič. Najtežji zvon na Slovenskem. Dobro uro hoda vihodno od Ljubljane stoji v ravnini prijazna iupnija Devica Ma rije v Polju. Potujočemu iz Ljubljane zabli fiči ti že od daleč lepa prostorna cerkev, ki je bila po potresu popolnoma prenovljena in razširjena. Cerkev ima lepo pročelje z re-litfno sliko Vnebovzetja M. B., in kar cer kev posebno povzdigne, dva, po 49 m. vi-soka in močna, na vse strani z želeinimi ye«mi vezana stolpa. V južnem stolpu eo obešeni 4 zvonovi, katere je vlila alavnoinana tvrdka Hilzer v Dunajskem Novem Mestu 1. 1875. v spomin sv. leta. - V spopclnenje i like zvonenja oglejmo si kratko te zvonove! Uglašeni so z velikim prejšnjim začenši: H, Di«, Fis H N h^va teža je v starih atetj 41-51; 2193; 12 78; 5 89. Na velikem pr finjsm ivonu so slike: Marija Vnehone kril sv. Mirt n s». Gregor in s». Duh. M piši na tem zvonu so sledeči: Z t Brgc častimo — Marijo najbolj. — Pojte sto sto let staro ■'o»ensko pesem. — Zupni Martin Pajk in Franc Levičnik z radrdirnii iirani so te 4 zvonove omisli'i v svet m It 1875. od papeža Pija IX. oklicanem. Ni drugem zvonu sta sliki sv. Jožef« sv. Miklavža in napis: Obvaruj trojedini Bt — Nam poljtko f»ro vseh nadlog! — Tretji zvon ima sliki Marije in Mize ter napis: Pesem eno peti vem — S'ai boljo, mir ljudem! Črtrti ali mali zvon ima sliki sv. peti in sv. B fitjana ter nsp:a: Večni B g in 8 F.orjan, ognjs, toče nas cbran! Severni stolp pa je aa enkrat ostal pri zen. — Visi jeni ao bili Poljci, ki dar so jig tu ci ciitali prt zen atolp — in to je toliki bolj povzdignilo njihovo gorefn-.at za lepot« in čast bile brije, in izmed 1 ulstva ia velot glasneje šumelo : Veliki zvon h^rmo imel! Vrelo je in vrelo in 17. ipnla 19<>4 I. bon navdušeni možje, brez pritiska od katerekoG strani, zbrsni v »Društvenem domu« pod vodstvom g. župnika Mat. Kolarja pogodili i navzofiian zvonariem P. Hilzerienn u noti zvon z gUaom: F.s in težo okrrg 109'tirb •t> tov. Objubil je bkrat ivonar, da dcrii delo do konca avgusti. Nestrpno je fekilo ljudstvo določenega časa tir popra&evalc.fe bo zvrn o pravem času iavršen. Delo se je Hilser ju, kot svetovnem-nemu strokovnjaku res itbcrno pcsrečilo. — Dne 1 septembra je bil velikan oddin ni železnico, v aoboto, 3. septembra je d)iel» Ljubljano, in v nedeljo, dne 4 septembri n ga iupljani veselo in slovesno pripeljali Lubljano v Polje D) srede, 7. sept? popoldne je ostal na tleh — ves flaa je obilo gledalcev od blizu in dale?, ki ao čudovali krasno delo. In res. svon je, kik po čistosti glasu tako tndi po zunanjosti okraskih pravi umotvor. " Ta poljski velikan, prvak med v zvonovi na Slovenskem — kajti Go večera — ni čuda, da si ni dal miru. omov gredč je zabavljal in grozil možu, ki bil pri delu, z nožem. Ko se je pa ta maknil v svojo hišo, začne pobalinče raz-ijati po vratih, a se je sam pošteno porezal ri svojem početju. f Cerkveno slovesnost bodo obhajali nedeljo v Starem trgu. Dopoldne bode amreč blagoslovljenje oltarjev v prenovljeni erkvi, popoldne pa se ustanovita mlade-iška in dekliška Marijina družba. f SteplI so se preteklo nedeljo nezreli intički iz starotrške župnije v Predgradu. »reklinjevaje Boga so grozili vinjeni kakor luhe drug drugemu z nožem in se naganjali kamenjem. Res nadepolna mladina! f Vina so Belokranjci letos že precej iridelali in sicer dobrega. Stari prijatelji, iridite po dobro kapljico! Tz raznih krajev Dolenjske. f Z Rake na Dolenjskem. Vinska itina je letos jako dobra. Mošta je mnogo eč ko lani. Moč pa ima tako, da je treba i oprezno imeti opraviti ž njim. Zato je pa etja in ukanja letos več po Dolenjskem akor druga leta! Naj se oglasijo tudi kupci! - Nek liberalni učitelj iz sosedne šole je eč na Raki kakor pa doma. Trudi se, da i razširil »Narod" tudi po naših krajih, pa e gre prav po sreči. Zato pa piše in se uduje po „Narodu" in si hladi jezo z dol-očasnimi dopisi Dvakrat je že moral čutiti toč kmečkih pesti. Če >o lazil le preveč krog in se zaletaval z dopisi v naše može, e zna kaj takega pripetiti še v iretje. Potem aj pa ne dolži Račanov, da so surovi, ampak £se naj pokaže z roko, češ: kar sem iskal, a sem našel. — Drug učitelj, tudi liberalen, vendar boljšega duha kakor prej imeno-ani, je g. Fr. Pogačnik. Ljudje smo ga radi neli, dokler se ni začel vezati z onim prej-njim. Le nikar ne mislite, da kmet sovraži čitelja zato, ker je učitelj. Ne, ampak 1 i b e-alnih učiteljev ne maramo. Zato pa go-pod Pogačnik ni mogel po vsej Raki do-iti primernega stanovanja. In sedaj nas bo tenda zapustil in šel na drugo službo. Za lovo mu kličemo: »Gospod učitelj, takih rijateljev kot je Blaganje iz Hrvaškega roda se varujte, in lahko boste izhajali." — ». Blaganje iz Hrvaškega broda se hvali po Narodu", kako da je priljubljen pri ljud-tvu. Seveda, če je Fakin iz Zameškega že ljudstvo". Pa misli," da mu bomo odgovarjali a vsak še tako neumen dopis! O ne, ampak d časa do časa bomo malo posvetili v nje-ove možgane in mu povedali kako resnico j * njegovega osebnega življenja, ako bo on lačil na dan lažnjive reči iz družin naših prvih mož. — Na Raki imamo tudi »hotel«, kjer se »Narod bere in razširja. To je »hotel" Gorišek. Gospodinji prijazno svetujemo, naj z ozirom na dobro ime svoje hiše in svojih otrok odkloni tistega, ki kugo v hišo nosi sicer jo bodo začeli zapuščati vsi pošteni ljudje. G. Bon ima v svoji prodajalni na razpolago izpričevala svoje gospe soproge, ki dokazujejo, da je ona naredila maturo in je torej izprašana učiteljica in ne »vrtnarica". Blaganje, kje pa imate vi svoje maturitetno izpričevalo? Kajne ste poizkusili dvakrat, pa obakrat ni šlo. Mi upamo, da bo šlo v tretjič, pa ne naprej, ampak proč, kam daleč proč od Hrvaškega broda. — Gorenca tista kazen 30 K ne bo stala niti vinarja. Ali ni to čudno ? — G. Tomažin je liberalce pri volitvah dobro ugnal. Pungerčič je imel kakih dvajset liberalcev iz bučenske fare. In glejte, ko je videl, da Tomažin kot zastopnik vasi, voli »klerikalno" jo je popihal, in ž njim vred vsa liberalna garda Zato pa sedaj Tomažina napadajo. Kako že pravi pregovor: »Najslabši sadovini so niso tisti, ki jih ose glodajo!" — Grozite nam, da se še vidimo. Auf! Blaganje e tutti quanti! Kar bomo mi o vas pisali, bo vedela vsa fara; kar boste pa vi o nas pa samo pet, šest Račanov. Mi ne bomo pisali v časopise dolgoveznih dopisov; odgovorili bomo rajši z dejanji, ali pa s takimile kratkimi črticami v »Domoljubu". In »Domoljubov" je v naši fari okrog 70. Zagotovimo vas pa, da jih bo po novem letu še enkrat toliko. Ali verjamete? f Iz Šmarja. Poziv. Že dalje časa raz-naša neki obrekljivi jezik o meni laž, da sem šel nekoč rajši na veselico, kakor da bi doma opravljal svojo službo. Poživljam onega obrekljivca, oziroma če je ženska, ono obrekljivko, da mi dokaže saj en slučaj, da sem se brez vednosti svojega predstoj-ništva oddalil, ter tako zanemaril svojo cr-glarsko službo. Zapomni naj si ono človeče, da njegov namen, meni ogreniti kruh, se mu do sedaj ni posrečil, pač pa dela sam sebi reklamo. Anton Jerman, organist v Šmariji. f Od sv. Križa pri Litiji. V vednost vsem vinskim kupcem ter trgovcem se daje na znanje: Hvala Bogu! veliko in prav dobre vinske kapljice smo tukaj pridelali. Ako pridete vinski kupci k nam v naše visoke gorice, ne bode Vam žal, kajti kapljica je fina in cene primerne. Iz raznih krajev. Steyr. Tukaj bivajoče Slovence je zadela bridka izguba. Zapustili so Steyer tudi Ljubljančanom znani jezuitski pater Vid Lo-inger; Slovencem so bili spovednik in to-lažnik; vse jih je spoštovalo, posebno pa mi Slovenci, ker so nas učili v domačem slovenskem jeziku. Srečni Celovčani in vsa okolica, ki ste dobili tako dobrega in skrbnega dušnega pastirja. Mi Vas pa ohranimo za vedno v hvaležnem spominu! Drobtine. Baltiško brodovje se je torej vendarle napotilo v Vzh. Azijo. Ruski listi so izračunali, da bo za to pot rabilo osemdeset do sto dni. V Rumeno morje bo prišlo koncem januarja ali sredi februarja, ako se brodovju nič ne pripeti. Brodovje plove jako previdno. Vč se namreč, da so prišli v Evropo japonski pomorski častniki, ki kaj lahko iz najetih parnikov trosijo mine. Pri nasprotniku, ki je tako predrzen, kot Japonci, morajo biti pripravljeni na vse. Na sliki, ki jo prinašamo, je videti baltiško brodovje ki je namenjeno v Vzhodno Azijo Brodovje obstoji iz bojnih ladij prvega razreda „Aleksander III." (1), „Borodino" (2) in .Knez Suvarov" (3), nadalje iz posestrim „Peresvčta" in »Pobčde", ki se nahajata že v Port Arturju, iz bojne ladje „Osljabja" (4). Nadalje so še manjše križarice, ki pa modernim zahtevam ne odgovarjajo popolnoma, „Navarin"(6) in »Sišoj Veliki" (5). Brodovje tvorijo nadalje še velike križarice »Admiral Nahimov" (8), stari .Dimitri Donskoj" (7), »Aurora" (9), ki ima oklep le na krovu, novi ,01eg"(ll), ter mala križarica »Almas" (10). Poleg teh ladij plovejo v Vzhodno Azijo še pomožne križarice »Don", »Ural", »Kuban" in »Terrek" ter torpedni lovci .Bujni", »Bo-drij", .Bijstri", » Bezuprečnij ", , Bedovi »Bravi" in »Vidnij". Število torpedovk še ni določeno. Ko pride rusko baltiško brodovje na bojišče, bodo imeli Rusi 27 oklopnih ladij, Japonci 38, Rusi 632 topov, Japonci 682. Kako velike težave bo imelo rusko brodovje na potu, se je že pokazalo. Dne 21. oktobra je po noči nakrat srečalo neko angleško brodovje ribiških ladij. Rusi so mislili, da so vmes tudi japonske torpedovke — kar še ni izključeno — začeli so nanje streljati, tako da sta se dve angleški ladiji potopili in je bilo nekaj mornarjev usmrče-nih. Zaradi tega je nastal na Angleškem strahovit hrup; naravnost so zahtevali, da se Rusom napove vojska itd. Med tem so ruske ladije priplule v špansko luko Vigo, kjer so jim branili nakladati premog in naložiti živeža. Na posredovanje ruskega cara bo sedaj vso zadevo poravnalo mednarodno razsodišče, ki se snide v Vigo. Veselo poročilo zabolne na pljučih. Po mnogem trudu se je posrečilo kemični industriji, da je iznašla sredstvo, ki se more z vso pravico imenovati zdravilno sredstvo proti boleznim na pljučih. S i r o 1 i n je sirup prijetnega in prijetno dišečega okusa, ki druži izredno zdravilno moč z absolutno neškodljivostjo. Že po kratki uporabi sredstva kašelj poneha, ravno tako izmeček, pot in bolečine v prsih, nasprotno se pa pomnoži tek in telo se prične rediti. Rešitev uganke z nagrado v predzadnji številki. 5 r • < a. Rešilo jo je pravilno 277 rešilcev, izžrebana pa je bila Olga \Yigele iz Ziljske Bistrice na Koroškem, ki je poslala naslednjo rešitev: Za njo drvi res vsaki človek, po njej mu hrepeni sreč; a vsak ne more je vloviti, ker sreča opoteča je. In komur ona res je mila, pa ceniti je prav ne zna; še večjo on imeti hoče, ker prave sreče ne pozna. A zvezda sreče redko sveti in kmalu zopet otemni; d o v o 1 j n o s t vir je sreče prave, ki nam življenje osladi. Loterijske srečke. Dunaj. 22. oktobra 74 77 lt 66 8 Gradec, 22. oktobra 9 32 87 41 69 Trat, 29. oktobra 48 12 21 7 11 Line, 29 oktobra 85 77 59 21 31 Tržne cene v Ljubljani dnč 23 okt bra TI Goveje meso 1. t. I Telečje meto . PnJičje » ?vete Kodlranoro meto Maslo .... Mast pr»4ičj» . . Slanina srela » prekajena Jajc«, tn . . . Mleka, liter . . P Učenec . . . Gelob . , . . FHol, Kter. . . Grah, » . . . Leča, ... . Plenica . . Rl . . . 40 Ječmen . . O/ee . . . Ajda . . . Proto, belo, 56 Korou . . —EI 100 ^23 20 » »IS 80 » • 16— ,t\ — 1» -117 = 61-10 Krompir > Drva, trda, m' » mehka, > .ji 7 Seno, 100 k« . ,|j 7 Slama. > > Pieoični moka It l|ris Korosna » . ,|Bt Ajdova » It. I [j30 bO Vsaka rodbina eej M * (roj prid rabil« le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot prime* mk-fcaji kavmi pifiL Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem 779 d i6—13 H.SUTTNER urar In zalajatalj druitva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Prihodnja Številka nD0M0UUBA" izide dnč 1?. novembra 1904. J^avno^ar je itfla VružitisRa pratika za leto 1905. -— cl\ .družinska pratika" 3g leto 1S05 9 krasno barveno sliko: Sveta družina naovith, ie najlepša izmed slovenskih pratit Ije vsebina je zelo ranimi va in razn '. r-tna ter a mnogo liCnih slik. — Cena posamn:m komad« 24 vinarjev. Odjemalci na debelo d - j ju mnoge ceneje pri naslednjih tvrdkah v I. .bljani: Auer- Korenčan, J. Kordik, A KrispM. H. Ničman in V. Petričic. Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah u Kranjskem. Štajarskem, Koroškem, v Istri in a GoriSkem Drailaiko pratlko raipotllja Udi trrdka H. Kcnda i IJibljul Cene ure zlatnina, srebrnina s triletnim pil-menim jamstvom. * Izv. tov. cene. Maks Bohnel, »« Najtežja id oajsur*)-« "■■ ti. li«nm I. 1K40. SajTiij* ..i • ; Pri**1 10 Tfl.k« ll.U If ■ . It i is« Nik.l remont -or. g,i. 1 rr* j-l« remonl.-urs gld. 1-sO. - ■> ^-C"1 renont -ar» g d. J- — , ii* • » - H-«* kopf- orm (a* ml. Rom-pf i. !»• din, remont - ar» Id »ojv r l t^ pnitn« srebrna rem- nt-nr. . —■ Pr'llM ,rebrna remont-nr» ; • ; ' ^ Taila-r- m.jnt - or» l ra * 3 ' 'r »T»tr. d rt. orlom. »g skira „•-■ ali ''f'" loTlkini slikami g.d 5 -. f: okl verižic* gld. — 9.V U'» * mont -orm gld. 7 50. llkarat .u «1-rili« gld. 10 —, Uka.-it i . f ' 1 80, iteiukt ur« I taleii, 130 etn dolge, gld 10 T "•»'< hinjske are gld 1 SS. niklnast* budilke gld. 1 - lf*prim*rna mt tamenja ali rme rf<-nar. rajtr po dopimiri r sliki mik • »OO .likamif-'ionj in puintn, prosto. If ' 1' » Nsjodličnejši profesorji in zdravniki priporočajo pri Diiuenih hnl«»nih kroničnem bronhtjalnem kataru, oslov,kem ^ (S, inflaenS ^ # MS 1 Vsakdo kdor d,le boleha0 iem,i* Sir°Hn ? V fffjfc AVa ^iJbo^rje, ioltzrU prepre "i,"^1^; J 3" »»<«uho, katero Slrolin .datno W ^ ^JirnilTI 2 J kroničnimi bronhljalnlml k,- Y 4 ^mV il^n ' ' otekli',,i oče,- /l /) f \ /f /) l/##/# _kalere oadravl|a Sirolla. I ^ „jf \ g/(j/ Povečuje slaat do jedi in težo teleta, odstranjuje kašelj, izae-tavanje gnoja, nočno potenje. J'KoUj»J°* n»duh°. k»«"<> Sirolln rd.tno Šnkirm<^,,!I0„^n, P«:0«' z otekllml llezaml, oče,-mmi in nosnimi katar! Itd , pri knterih Si-n • Valia* - , rol,n sil»l"° 'P»v« n. sploino hr,ni"t ' Svarilo!»i F. Hoffmau—La Roche & fn Basel (Švica). iiiumtinmw vv«> Grenzach (Badensko). Dobiva se t zdravniškim receptom po 4 K steklenica. >000000000000000 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice rsgistr. zadruga z neomejenim poroitron v LJUBLJANI, v lastni hiSi na Dunajski cesti št. 18, na vogaln Dalmatinove nlice # obrestuje hranilne vloge po 23 D 24—21 41 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. -12. in od 3,—4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845-40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14. Denarni promet K 23,806.306-40. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. oooooooooooooooi 349 D 20—17 Samo 6 dni! Havre - New - York vozilo zaneslllvo najhitrejši brzoparnlkl Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša Sfta šez ^ Pariz in Havre v Ameriko. Od Ljubljane do Nevjorka 70 gld. in prosta hrana Se od Baaelna naprej. Veljavne vozne liste in brezpL pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu* v novi hiši „Kmetske posojilnice". ___ KarlovarskiJ | želodčni in prebavni prašek s poprovo meto, varstvena znamka „kača", ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Ce se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Pnznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena škatljlca 2 kroni, pri šestih škarjicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna frl medvedu v Mor. SchSn-bergu 47. ^Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge,^naj se naroča naravnost. 1570 D 13-4 Zastonj dobi vsakdo vse sobotne številke „SLOVENCA" od dneva naročbe do konca letošnjega leta, kdor se na novo naroči na sobotno izdajo »Slovenca", ki stane za celo leto — Ie 7 kron — in pošlje celo naročnino za leto 1905 naprej. S tem si lahko za mal denar oskr-bite za vsako nedeljo obilico najrazno-vrstnejšega berila, ker ravno sobotna izdaja prinaša največ samostojnega gradiva. — Na naročila brez naročnine se ne bode oziralo. g* m a N > 8 K o- o a* 2 a goVs- go® w M o _ °»« * y ? S?0 Lepo isfrijansko brinje ter fige za žganje kuhati kakor tudi pristni kranjski brinovec razpošilja po najnižji ceni Ant. de Glerla, Dolenji Logatec Vzorci se na zahtevo franko dopošiljajol 1475 D 4—4 Dr. Ivan Oražen i8oi d Wolfove ulice st. 12 zzzn je odpotoval in ne ordinira do Božiča. 2—1 Električna žepna svetilka. Presenetljivo luč dobimo z enostavnim pritiskom na gumb (kakor kaže slika). Soliden, trpežen fabrikat. Absolutno nenevarna luč in se zložno lahko nosi v žepu. Baterija se lahko zamenja. Zajamčeno 5000 krat posveti. Vsi drugi izdelki so igrača. Cena kompl. svetilke 3 K, ista z metalcem svetlobe 4 K, dvojno močna nadomestna baterija 1 K. — Razpošilja po povzetju ali če se denar Sošlje naprej V. Brizda & Co., lunaj V/2, SchOnbrunnerstrasae 113/u. 1746 D 6—2 CnA zna strešna opeka iz portland - cementa in peska as S >s ^ -9. 15 , H H O H> rt M|I n 5 & is S £ Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani prav« Roskopf-doublt-glata Savonn«? remontolr f sidro so najnovejše Roskopf-ure. Te ure imajo izborno In zajamčeno precizno kolesje s sidro, so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitve in se ne razlikujejo od pravih zlatih ur. Cena K gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-50. Vsaki uri je priloženo triletno pismeno jamstvo—Pošilja proti povzetjujojlp Spierlng, Dunaj I., Postgasse 2-59. 1463 D a 5-4 Zastopnik • v v se Velika avstrijska tovarna za stroje (specialni predmet) išfie izurjenega. pri tovarnah, stavbinskih podjetjih in uradih vpeljanega zastopnika proti proviziji. Ponudbe pod &ifro „U Elflrio HI0" «a Rudolfa Mosse, Budapest, Ferencz-iektere 3. 1806D i—i Eatol. Bukvama v Ljubljani priporoča knjigo 1461 D (2) Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdaleaa Pt»lwel«. Peti pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtliar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VUI. in 400 strani. — Cena K 3' elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin. več. Vsestransko pripoznana kot najboljša kuhinjska knjiga. Dobiva te po vseh knjigarnah. 8 dni na poskuinjo Pri lišajih, Annplinnvo pofljea TMkomir avajo pravo vseh vrst, prisadih, prisili, mllj01J»u 780 I) milo ^ I *lil- •• 2 - 2 a« s iUS.I SuJli o«S» Sla23 S 8 ■ M • •s J ' = 2 T-2 iS — SII* Poilljl 1* proti poitaeniu pov- Iftjl Josip Spiering Duaaj I. Pontgaiut Hev. i—iS. Kdor si išče zaslužka, kdor želi stranskih dohodkov,kdor si želi samostojne eksistence, kdor noče zaslužiti denarja, olj pile tik o i dopisnico na _('be». Iada.trie-Werk-, Siebcn-hirten 12 pri Dunaju, in zahteva, naj se mu zastonj dopoflje katalog s podobami. .Svojo eksistenco zahvaljam Vam.* Ig. M. v A. .Obžalujem, da nisem ie pre|e izvedel za Vaj cenjeni naslov." F. L. v W. Enakih pisem na stotine. 1664 D 3—3 B. Sevar. « Ljubljani, na sv. Jakoba trju tpreje pri Schlaferjn) aaiaaajaaljudao. da prodaja vse vrate špecerijskega blaga, aoko ia igaaje po lajalijlh eeaab. litoUa ae kapajejo val doaui'l pridelki, kakor atol, krompir, jabolka, igbe gobe. feimia, ilad-ke korenialee, plaaleikl mab, lipovo cvetje ter raaae druge raatliae la karealae 1.1- d. po •aJtUJIh ceaab. 16M b 3—3 ■ c_ Pomlajenje In podaljšanje življenja »e dose£e z „ElektroVifor"-je« Vsem slabotnim ljudem se ne more dovolj svetovati, da rabijo vedno • Elektro Vigor" T. krepi livce. obnavlja kri. in po vielcra sveta je pri poznano, da je elektriciteta zelo dobro a>>inknjoi* pri trganju, revmi, nevralgiji, slabik iiveih. pomanjkanja spanji, mrzlih rokah in nogah. bipohondriji. bledici, istmi mrtvoodja. kriih, kožnih boleznih, hemorrhoidah, ielodčnih boleznih, infloenci. kašlju šumenju v asesih. boli r glavi in zobeh itd Elektriciteta je ie pomagala v tisoč slučajih, ko »o odrekli olx -vd^'' M-ilnice ali irange j Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: Did 18 milijonov K. okroglo 550 000 K w * Mestna bsilm ljubljanska * ^.•.ttM-rSS^r na Mestnem trgu zraven rotovža Leopold Mayer -------------- kr. sodno zapriseženi cenilec Dunaj, XIV. Mariahillerstr 187 5«. , Svarimo pred ponarejanjem.' g H« Dalje: ldOQ D (1) ' Ooldin rem.-ura (1 pkr.) gld. 3'50 4 «£ ter prava srebr. rem.-ura za gospode Sl-^ud^g?""«^«' PQl leta h kapitalu. Rentni davek od fn n' i p r e jV 11V k^ r a' ziVu »J 7ložnih obresti Plačuie hranilnica sama, ne da ".?,To-eidnVV^nUkokm.dlbi vlagateljem. 353 11 gld. 3 50 In naprej. — Ure z ni-haloni od gld. 4 50 naprej. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 12 ure dopoldne in jih obrestuje po pripisuje nevzdignjene obresti vsa- Za varnost vlog jamči poleg lastnega - rezervnega zaklada mestna obilna 4 pare ljubljanska s vsem svojim premoie zimskih čevljev K 5 60 njem In vso svojo davčno močjo Da je vlog popolna, svedočl slasti to, Le radi velike zaloge! 1 par ta gospode z elastiko, m , , . , en par sa dame, en par za la Via gaj O V tO hranilnico tudi lodiŠČ& deklice, en par sa otroke naj , JI.., vrvice au gumbe, topla pn- »®nar mladoletnih otrok in varovancev Jetrni nošnja, lepa oblika. Vri »«aww v. "tsKlJtlo*"Denarne vloge sprejemajo se tudi proti povsetiu. zamena do-1 P° posti tn potom c kr. poštne hranilnice voljena. — Uvoz in izvoz Eber- I son, Dunaj, vii. Kaiserstr. 115 b Posoja se na zemljišča po 4»' % na leto Razprodajalci se Hčejo. 7 v ■ . , ' l'u ^ ;i žb Id leiO. 1808 D io-i j * obrestmi vred pa plača vsak dolžnik to- Koverte s firmo, vizitnlce in trgovske račune priporoia Katoliška tiskarna. liko na kapital, da znašajo obresti in to od plačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/,% do 5%. FR. STUPICA, nanju. Marije Terezije cesta št 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca I priporoča slamoreznice, mla-tilnlce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 d izdelka. 14-14 Dalje: Statike ra vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne Khtnlce z uteži, »tedllnlke vseh vrat, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovali, prlvljake, iage, kotle za klajo in 2gaiue< Portland in Roraan-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika lalogi redno Hjjjgt apecerllskeHa blaft. Dober želodec je podlaga vsemu zdravju. Kdor si želi dober tek, krepko prebavo in prijetni želodec naj vžije tuintam požirek rastlinskega likčrja ali rastlinske grenčice ,FLORIAN\ Dobi se naravnost od „Rastlinske de-0 stilacije ,Florjan' v Ljubljani" P° K 1-60 liter, in v dobrih prodajalnah-^ f + frtslno samo pod imenom „FU>rian". ^ A ♦fffffffffff Zahtevajte pri nakupu 702 D 13 8chicht~ovo štedilno milo Varstvena znamk*. mmmm z znamko jelen. Ono je zajamčeno čisto Iu brez vsake škodljive primesi. ■ Pere izvrstno. ===== Kdor hoče dobiti zares j a m č e n o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, znamko JELEN". Dobiva se povsod I | JURIJ SCHICHT, Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini. ooooooooooot 000000000000008001 000000000000000000 Gold. 70- t'„RED - STAR - LINE" Rdeča zvezda v Ameriko preko Antwerpna v New-York, * Philadelphia. za ielemnieo tn barko I litra in varna vožnja na moderno opravljetrth, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodt orsklh nllcah Štev. 41, od južnega kolodvora na desno. 35 d 16-10 V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Kinland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Uljadnoat, »naga In zdrara hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. za zastopstvo „ rdeče zvezde1 Ivan Ne p. Resman. Ljudska pesmarica za nabožno eno* in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma je ratnokar IzS a in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije. © o n o 1 mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 k, šagrin - platno z zlato obrezo 1 k 40 vin. — Po pošti SSs^SžP&S 10 vin vefi-Naroča s« v prodajalni »Katoliškem tiskovnega društva" v LJUBLJANI. „ Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako S^^O&spa®) družino! S CO č3 »sakemu bodi kot najbolj priporočena bogato zalo-a žena manufakturna (gvantna) trgovina ^^^ „PRi ŠKOFU a v Ljubljani, Pogačarjev (sadni trg), v veliki mestni hiši nasproti mokairjev kjer se najnovejše blago prodaja po zanesljivi stalni nizki ceni. Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, križasto in rožasto. Perilu! porhant, flanela, kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev porhant itd. Najnovejše volnene in svilnate rute, ogrinjalke, šerpe, zadnje novosti. Sukno /a jopice kakor tudi za moške obleke. Pletene srajce, prav gorke hlače, kakor tudi nogavice za moške, ženske in otroke. Kovtre, prav težke in široke, domačega dela, koče za konje i. t. d. »|T Kdor bode rabil zimsko blago, veliko ali malo, naj se s zaupanjem obrne v trgovino V nPri škofu" kjer bode prav dobro kupil. ri i ilniiii TTTTTTTTTTT ^ Spitalske ulice št 5 , je naslov tvrdke X R. MIKLAUC kjer se prodaja manufakturno (gvantno) blago za ženske in moške . na debelo in na drobno ^ po znani nizki ceni. 1662 d 6-2 . a . . a lana.. a i. a. »a. .a. .ai »a»»a. T^ T^ T^ T^ I I I Vzorci na zahtevanje brezplačno ! Prva kranjska ■ z vodno silo ln turbino delujoča tovarna stolov tvrdke FR. ŠVIfiEU ■a Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd, natančno in trpežno izvršene atole, naslonjače, fotelje, vrtne •tole. gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano._ Najrtčja mmtoga stolov, naslonjaeov in gn- galnikov it troja. H* tali* peSje IrNka aajaorejir obilrae »Bike i ud HO Bilkam), U katerih Je rairldaa oblika blaga Ia eeae, isatoaj ia fraako. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 1356 D 12-6 Le od 1. 1886. tisočkrat sijajno izkazano in pohvaljeno 1824 D 6-1 „Seehund" gumitran-mazilo za čevlje napravi čevlje ne-prcmočne, trpežne, mehke in lahko snažljive. Škatlje po 10,16,30,50, U O in 160 h v vseh trgovinah s koloni-jalnim, drozerijskim in usnjarskim blagom. Edini izdelovatelj J. Lorenz & Co. Heb, Češko. K atprodajalri r »lik popu* I. Kupujem pravega naravnega belega lter 2 K. 1807 D 3 i Janko Ev. Sire, prekajevalec pri .Kroni* v Kranju. Zboljšana električna žepna svetilka! Ea prltlek • prelom Ia oeretl ee kraaaa elek-trliaa le? Brei eeake aeraraoeUI Srltlobe mol** f , rolta. SreU •b retra Ia aerlliU,eolata te drlja 1 koaipl. elektr. tepaa eretUka I K, e po»e*>-»alao lef« 4 K, dopolallaa baterija I I. 1855 D 6-4 pa7a> t X« kapajte elablk poaarejealb predmetov Um-X U4U1 i aa (Haeaeia« ereUle, predao treba aadaaM- atllae baterije Ulal pepelajeal eliteai Raipolllja proti pot-M|)1 elektr auilUtan r. 8CHW1BTZ, DaaaJ UU Saehaeehte.-BMlBtr. aeataala. Priporočilo! Kdor želi lepo moderno in terpežno vezane knjige imeti, ta naj se do mene oberne, jast ma bodem postregel z dobrim delam in nisko ceno, koliko tisoč knjig se je že zvezalo v moji Knjigoveznici pa še ne ene pritožbe, ker se pa dandanes vse grozno buri in trudi za zasluškom zatoraj se tudi jast vsem udano priporočam. — Ob enem naznanjam, da kupujem tudi vsakoverstne Stare reči za zmiraj ali pa le za nekaj časa do zgovorje-niga obroka tako, da prodajalec lahko ob določenim času stvar nekaj dražje nazaj kupi. Paul Bizjak, knjigovez v Kralji št. 118 poleg velikega vodnjaka. 1663 D 3—3 243 D 17 Kdor si želi dobro zane sljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okr.g dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden ■rar In trgoveo z zlatnino In »re. brala«, koleal Ia ilvalniml stroji delničar družbe prvih tovarn ur .Union* v Ženevi In Bilu In Svlol zalagatelj o. k. dolenjske idozaloi v Ljubljani, Prešernove ulici nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu Genikl zastonj ln poštnine prosti. Istrsko ia laško suhe bosenske češplje in fige za žganjekuho = prodaja po zelo nizkih cenah A. Šarabon v Ljubljani tik sv. Petra cerkve. Istotam se dobi tudi redilna štupa za /ivino in Barthel-novo klajno apno. 1722 1) 3-2 Majboljša in najsigurneiža ** prilika za šfedenjel «« I D Denarni čez 46 Preje: Gradišče St. 1, LJUDSK* POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejem« hranilne vloje vsak delavnik od m a i a brez k*k» T& .r^r^rr^ b,ooo-79°* 39 h- • p— v, 18o3! "1\\\t "■"ŽICE " k0' " » M »Jlirotomjt hi ,„tiaih. - 7. ..i.,..,. „ poitao- hranllnlčne peložnice na nzpnhgn ~ ----- V Ljubljani, dn6 1. januarija 1904 Dr. Ivan Šusteršič, . «1D14-11 predsednik _ . , JOSlp Šiška, knezoškofljski kano«l*i OOOOlTfllki: podpredsednik. Anton Bale«, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Liubliano j«.*« * Karlln,stolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kaasohegg, veleposSk iJfiS ± f*'cPoses^ * Medvodah. - Dr. Andrej Iran Kragar, svet trg. »n obrt zbornice v Ljubljani - FrandilekSak^S' r župnik pri D. M. v Pelju. - tovarnar in posest, v Ljubljani. - Gregor Sllbar, župnik na RuSiikl _ Sf' aČPS.'* Rajnik »Ljud. pos/ - Karol PolU* -—T——--------- ' B* Alei Uienlčnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani. ie odgovorni aradnik: »r. Ifoeelj »talk --------------- Tlaka: .Katollika Tlakama.