Natisov 15.000. "3BM izhaja vsaki , datiran z dnevom islednje nedelje. ičnina velja za Av-za celo leto Bus, za pol in čelrt (razmerno; za Ogr-14 K 50 vin. za celo to; zn Nemčijo slane lactic leto 5 kron, za Ijmeriko pa 6 kron; ^anij(o inozemstvo se u mi naročnino z ožina visokost pošt-i Naročnino je pla-fi naprej. Posamezne sv.scprodajajopo6v. aiSrvo in uprav-fao se nahajata v pju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/» strani K 16, za '/s strani K 8, za "/1. stani K 4, za •/,, strani K 2, za •/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanil u se cena primerno zniža. Stev. 44. V Ptuju v nedeljo dni29. oktobra 1911. | XII. letnik. \seh [Italijansko-turška vojna. tudi pretekli teden ni prinesel na bojnem Bju posebno važnih dogodkov. Najvažnejša je lino izjava avstro-ogrskega ministerskega predalnika barona Garitscha, v kateri je poja- leno stališče Avstro-Ogrske napram vojni. Baron Gautsch je v tem ozirQ povedal, da jje avstrijska vlada s sporom med Italijo in ircijo že dolgo časa pečala. Prizadevala se je lino tako v Rimu, kakor v Carigradu, da ne Tise razmerje med obema državama skalilo. O |»oj i nameravani akciji proti Tur-j i ni Italija svojih zaveznic Irstro-Ogrsko in Nemčijo) obve-la. Tudi ko je vojska že izbruhnila, se je vlada prizadevala, da najde podlago za aznm, a brez uspeha. Kar se pa tiče ■rs t v a avstrijskih interesov v vojski, mora Avstrija z ozi-jm na velike svoje interese v Iranskem morju in v sosednih fkanskih državah z ah t e v a t i, da sne vojno pozorišče omejeno. To svoje staje avstrijska vlada tudi takoj izpočetka •no naglašala. Italijanska vlada je tudi takoj iigovorila, da se bode vsega izogi-|tla, kar bi moglo imeti kake posledice i B a 1 k a n u in da bode zlasti opustila Isako a k c i j o v jadranskem in jo n-em morju. To je torej stališče naše države. V nasled-damo poglavitna poročila od bojnega polja: Boji v Tripolitaniji. Italijani so zdaj večinoma vse važnejše fcč k 3 ob morski obali zavzeli. 1.1, m. so obstreljevali mesto Dem a. Turki I niso hoteli udati. Šele po hudih in krvavih so bili premagani. — Tudi v mestu H o m s [turška posadka ni hotela udati. Vsled tega Na grobu. Za praznik Vsehsvetih. Največji kmetski štajerski pisatelj Peter segger govori nekje o tistih pokvarjenih lih ljudeh, ki ne znajo živeti in se bojijo Teh besed se spominjamo, kadar prihaja ski večer „vseh vernih duš" s svojo me-in g stoterimi malimi lučicami na grobovih. Ls sedi ob griču in glej na dolino smrti! M smrti v oko, kajti le tedaj jo bodeš razu-in spoštoval brez sovraštva ter brez bojazni! ikužni, leni, izmozgani in prevžiti ljudje se pjo, oj Smrt, ti večna, nepremagljiva, za vse tika Smrt! Tisti se te bojijo, kateri so za-inli svoje življenje, naj si bode potem v ne-kraosti ali zaspanosti, v umazanem vživanju j? lažnivosti, v malenkostnem sovraštvu ali [tečni skrbi . . . Ali si, prijatelj, imel priliko, opazovati razne pi in razne stanove umirati ? Zgodovina nam zadnje o težki smrtni borbi največjih mo-Htcev. Pripoveduje nam o smrti rimskega ce-tja Nerona, ki je prve kristjane kot žive baklje go laški vojni parniki pričM streljati Kmaln je bilo mesto zavzeto. — V^emi se je izkrcal en italijanski regiment, —'»mestu Benghasi so Turki na zahtevo laskala admirala Aubry izjavili, da se ne udajo. Parniki so pričeli potom streljati. Ko so se italijanajsr. vojaki izkrcali, so jih Turki hudo napadali. Boj je trajal od !). ure, zjutraj do pozno v noč. Pffljgoma so Italijani mesto zavzeli. Krvavi boji pred mestom Tripolis. Uradua poročila pravijo, da so se zgodili okoli mesta Tripolisa prav resni dogodki. Turški vojaki so mesto naskočili. V istem času so vprizorili ^v mestu domačini u s ta j o, katero so podpirali zlasti Arabci. Po težkem boju so Italijani Turke zopet iz mesta pregnali. listajo v mestu so^zadušili s krvavo brezobzirnostjo. Italijani so proglasili v mestu vojno pravd z vojnim sodiščem. Kmalu potem so prihiteliS^a mesta Arabci na konjih in so strastno italijanske pred-straže napadli. I/, mesta pa so pričeli zopet domačini na Lahe streljati. Opoludne so prijezdili Arabci sredi v mesto na b a z a r in so napravili velikanski strah. 200 Arabcev so Lahi vjeli. Šele ko so pričeli tndi parniki streljati, so Arabce pregnali. Boji pri mestu Benghasi. Obstreljevanje mesta Benghasi napravilo je mnogo škode. Ko so se Italijani izkrcali, napadlo jih je 600 turških vojakov, katerim je 4000 Arabcev pomagalo. Turki in Arabci so izgubili 400 mrtvih in 800 r a n j enih. Italijanski parnik „Re dTtalija" se je že z ranjenci v Neapel odpeljal. Poroča se, da je bilo pri bombardiranju mesta do 4000 prebivalcev ubitih in ranjenih. Izgube Italijanov so tako velikanske. Ubitihje bilo nam-eč 2000 italij. vojakov. svojemu nagonu daroval. Pripoveduje nam o ruskemu carju Ivanu grozovitemu, Si je kot besna zver celo življenje v potokih krvi taval; a ko je prišla smehljajoča se smrt bližje in bližje, ko je ležal car Ivan brez moči na smrtni postelji, stali so nakrat duhovi od njega nedolžno umorjenih podložnikov pred njim, in v divji blaznosti na zverinski način je izdihnil mogotec svdjo črno dušo . . . Ej, težko umirajo tisti, ki smatrajo' celo življenje le za nekako pijanost! Težko umirajo tisti, ki ne poznajo v življenju nobenega gospodarja . . . Pa kaj, prijatelj, nam je treba v pretekla stoletja hiteti! Kako umirajo dandanes ljudi? Čimveč je človek vžival, tembolj grenka mu je zadnja pijača, ki jo ponuja koščena smrt! Lah-koživci izgubijo svojo ošabnost, svoje preziraDJe vseh čustev in v srcu jih peče divji kes in vroče solze jokajo po izgubljenem življenju in s stoterimi mazači in zdravniki se upirajo proti tej uganki, ki je ni rešil niti najmodrejŠi duh in ki ji dasta zmisel edino znanost in vera . . . Vse drugače pa umira kmet. Tako je, kakor da bi napravil na smrtni postelji črto pod račune Zadnje vesti. Tripolis, 2S. okt. Vsled upora Arabcev pustil je general Canevas domačine razorožiti. Na tisoče Arabcev se je vrglo v ječe. Mnogo se jih je ubilo. Doslej je vojno sodišče 31 Arabcev na smrt obsodilo in so bili takoj ustreljeni. Tripolis, 25. okt. Italij. letalni stroj je opazoval ob karavanski cesti Tripolis-Cafer-Ga-riano velike tabore Turkov in Arabcev. Dunaj, 25. okt. Turčija išče med v e I e-vlasti zaveznike. Za bodočnost se računa že s tem, da b.ode Italija iz trozveze izstopila. Poslušajte, kak oderuh je kmet! (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) -,. Kakor izprevidim iz »časopisja, je letošnja suša po celi državi kmetovalcem oziroma zemljiškim posestnikom izdatno pridelke prikrčila; kar je pa ostalo, je toča poklestila. S strahom gleda kmet v prihodnost, da ne bo mogel pre-rediti sebe, svoje družine in živine. Najhujše pa bode, kje bo vzel denar za dačo, za orodje, za družino, za delavce, za obleko in pa večjo svoto za obresti —! Zadolžiti se več ne more in ne sme in ako se isto zgodi, je on ali njegovi otroki v propadu. Postranskega zaslužka kmet nima in ga ne more imeti, ker je priklenjen k obdelavanju svoje zemlje vzgojevati in rediti živino. Res je, da ni šala kmet biti in da je kmetska gospodinja dandanes sužinja. Od leta do leta ima kmet večja plačila in žalostneje se mu godi. Zdaj ko je kmet ob robu propada, ko se mu je skozi vso njegovo gospodarjenje vkljub pridnemu delu slabo godilo, se skače kmetu v hrbet, rekoč da je on oderuh in kriv draginje. Proti kmetu in letos! Vnebovpijoča sleparija! Edini obilnejši pridelek je imel kmet letos pri svojega življenja. Le eno vprašanje pozna na smrtni postelji: Ali sem storil v življenju svojo dolžnost ali ne ? In ako mu odgovarjajo plodovi življenskega dela, ako vidi zunaj polna gospodarska poslopja, cvetoče sadno drevje, zelena polja in krasne gorice, ako stoji ob postelji rdečelični vnuk z otroškimi, vprašujočimi očmi, — potem se umirajoči kmet nasmehlja in kot junak prestopi tajnostno mejo, ki loči življenje od smrti . . . Kmet zna živeti in se ne boji umreti! Le sedi ob griču in glej na dolino grobov in na stotere lučice današnjega večera! Pod vsakim gričom počiva eno olovoško srce, vstvarjeno po Božji podobi, — počiva v večnem spanju ... Na vso ljubezen in na vso sovraštvo pozabi mrtvo srce, na vso mogočnost in na vso revščino, — in pod to črno žemljico ne najdeš nobenih razlik! Vzemi mrtvaško glavo v roke in zamanj se bodeš vpraševal s Hamletom: Ali je bil to kralj ali berač? . . . Pod vsakim gričom počiva človeško srce, ki je pozabilo na utripanje in ki trohni polagoma po večni božanski volji ... In ob skoraj vsakim Pri hladnejšemu VremenU se P«poroča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlaja seno. Ker pa vsled dolgotrajajoče suše ni bilo paše, je moral kmet svojo živino z istim senom v hleva krmiti. Otave je bilo le ta in tam nekoliko, deloma pa nič. Ali je kmet sedaj vsled obilnejšega sena na boljšem? Krompirja je tudi malo, ne pese, ne repe, ne zelja, ne detelje in ravno tako je vrezalo z ajdo. Ali v takih časih dolžiti kmeta, da je on kriv draginje, je najpod-lejša laž. Po mojem mnenja bi kazalo, da se o tej zadevi natančneje pogovorimo, na primer: naš kmet proda na sejma ali pa doma vola za 240 kron in to je sramotna cena za kmeta.' Kdor je vzgojeval in redil živino, mi daje prav. Tu pride mali dnevni zaslužek na kmeta, ako od-računi krmo. Prekupeo tira vola malo dalje ter ga proda za 280 kron. Drugi mašetar ga proda tretjemu za 340 kron, ta pa dobi 400 K; in to gre skozi toliko mašetarjev, da mora nazadnje mesar za vola dunajskemn juda 500 K izplačati. Vbogi kmet, ki je z britko silo zredil živinče, je pri tema kriv draginje. Tako gre pri vinu, da stane na Dunaju v gostilnah en liter vina po 2 K 40 vin. in še več, katerega naš spodnje-štajerski kmet proda po 40 vin. O teh dveh slučajih sem se z lastnimi očmi na Danaju prepričal. Gre pa tudi pri drugih živilih tako z roke v roke in na vsaki roki nekaj ostane. Kmet, ki se je trudil, da je ista pridelal in zraven tega stradal, dobi najmanje, ter se ga vrh-tega proklinja, da je on kriv draginje. Zdi se mi potrebno, da ob tej priliki odločno opomnim kmetovalce, naj ne prodajajo po sramotni ceni svoje živine in da ne odnehamo pri svojem z a-početem napredku. Pri tem se pa moramo obrniti na naše poslanstvo, da odločno zahteva pri mamici vladi za izdatno pomoč v pospešovanje živinoreje. Naj bi se pa tudi vozne cene ne samo na državni ampak tudi na jnžni železnici znižale, da bi hasnile tudi tistim, za katere so namenjene, ne pa samo. prekupcem. Treba bode kmetu prej dobiti izdatnih državnih podpor za živinorejo pri zboljšanja oziroma prenovljenju njegovih ničvrednih pašnikih in mnževnih travnikih, kajti iz zemlje se mora dobiti, prej ko bo nehala draginja, kar je čim največ mogoče. Iztrebiti zapuščen svet, iz ničvredne zemlje napraviti rodovitno! Kmetsko ljudstvo se mora organizirati in s skupnimi močmi pripravljati boljše čase. S tem še ne bode konec draginji, ako se zviša uradništvu plače. Dokler bode šla živina in drugi kmetski gričom sloni človeška postava in joka. Solze so tako krasno tolažilo in tako lep izraz nepo-zabljene ljubezni. Venec svežih rož oveni, a prava ljubezen živi i zanaprej! Može vidim na pokopališča, ki so ostali sami, kčr so zagrebli v gomili edino resnično svojo ljubezen! Žene vidim, iz katerih objokanih očij čitaš vso bolest zapuščonosti in siromaSnosti. Matere vidim, ki bi se same radovoljno v grob vlegle, samo da bi oživele mrtvega svojega otroka. In deco vidim, ki stiska uho na grobno žemljico ter šepeta: Mamica, ljuba, sladka mamica, ostani iz groba, poljubi me zopet, ne pusti tvoje dece same . . . Na velikomestnih pokopališčih sem vidil ob „Vsehsvetih" parfumirane gospe, ki so jokale samo zato, da je sosedinja njih zidani robec vidila ... In videl sem obupane, ki bi najraje v grob skočili od same bolesti in ki se niso znali potolažiti. Naš kmet je hrast, — njegova ljubezen je resnična in tudi smrt je ne premaga! Ali on, ki se smrti ne boji, ne vidi v nje nič strašnega. Kmet smatra smrt le za začasno ločitev in z mirnimi, ponosnimi koraki gre od pokopališča drevo za svojega vnuka saditi . . . Kmet zna živeti in se ne boji umreti!-------- Jesen je zopet tukaj in ravno praznik smrti nam jo predočuje v najboljši obliki. Rumeno listje pada iz drevja na sveže grobove . . . Spo-minjajmo se mrtvih ljubih, ki so danes nevidni okoli nas in iščejo žarke naše ljubezni! Spo-minjajmo se jih in pozabimo na vso sovraštvo, — kajti za to kratko dobo zemeljskega življenja se sovraštvo pač ne izplača. Kmalu bodeš i ti umrl, prijatelj, in položili te bodejo morda v grob, ki leži tesno poleg groba tvojega največjega sovražnika . . . Kajti človek, ti nisi več kot lučica na groba, — goriš, svetiš, brliš in ugasneš. Kari Linhart pridelki skozi roke judovske mašetarije, do ta čas je kmet opeharjen, konzument pa čez vrednost plača. Kazalo bi, da si snujemo kmetje sami zadruge, brez ozira na narodnost ter prodajamo živino in drage naše pridelke skozi zvezo gospodarskih zadrng naravnost tje, kamor ima isto blago priti. Pri takem početja bi imeli občinski in okrajni zastopi veliko moč, kakor tudi kmetijske podružnice. Vsak kmet bi moral biti dandanes dobro organiziran in bi moral vendar enkrat že pripoznati, da le v skupini je moč. Ena čebela še ni nikdar medu pripravila, ako pa delajo čebele v slogi in z združenimi močmi, pa gre. Hvalevredno bi bilo, ako bi bili mi kmetovalci tako združeni in bolje bi bilo za nas in za druge stanove, katerim mi vsakdanjega kruha pridelujemo! preg Bodoči avstrijski cesar, nadvojvoda Kari Franc Jožef, ki ima za nadvojvodo Franc Ferdinandom pravico do habsburškega prestola, se je poročil s parmsko princesinjo Zito. Poroke se je udeležil tudi naš cesar in se je vršila ob velikih slavnostih. O novoporočenem paru smo svoj čas že sliko objavili. češka predrznost se kaže najbolje v njih neverjetnih zahtevah. Zdaj zahtevajo, dajiq žava uresniči še drago visoko šolo v Br dalje eno kmetijsko, eno živinozdravnišk eno politično visoko šolo. Pa vsakem Cel en pisker »povidla" na naše troške. .. Mestna občina ptujska izrazila je obr trgovski zbornici v Gradcu ter vrlemu pos M a r c k h 1 iskreno zahvalo, ker sta se tak ločno za velevažuo Lika-železnico zavzela. Koroški deželni predsednik baron Hein stopil v pokoj. Za njegovega naslednika in van bode grof Schatfgotsch ali pa grof Stili! Hein bil je nadstrankarski, izvrstni deželni seduik, ki je Koroški prav mnogo korisi katerega bode prebivalstvo vkljub nesramniri vaškim napadom hudo pogrešalo. Nadvojvoda odstopil. Zopet en slučaj! vojvoda Ferdinand Kari je odstopil od 8fj časti in izstopil iz armade. Poročiti se hoT lepo hčerko dvornega svetnika Czubra in žij z njo pod drugim imenom. Cesar je svoje dovoljenje podal. Volitev. Pri nadomestni državnozbor litvi v II. graškem okraju bil je nemško-n nalni prof. dr. Held z veliko večino izvofl Socialni demokrat Ausobsky je ostal v manjšini. Obsojen je bil v Varšavi neki 19 letni i dent iz Lvova na 1 leto težke ječe, ker je i ustaške spise čez mejo vtihotapil. Ruski kr Prvi bosanski deželni zbor, ki je bil 1. iS] kmalu po aneksiji Bozoe in Hercegovine Ijen, bode baje v kratkem razpuščen. ne more namreč nobene zanesljive delavne | čine dobiti. Srbi rogovilijo in tadi mnh danska skupina pa je Srbom prijazna. bode vlada deželni zbor najprve zaključila, j tem pa bržkone razpustila ter nove volitve i pisala. — Poroča se, da so se stranke zdaj dar hipoma sporazumele, tako da bode de zbor vendar-le deloval. Ali izvedenci pravijo,! ta dogovor ne bode dolgo veljal. Velike mornarske vaje priredi 31. ok severno-amerikansko brodovje pred mestom No1 Yorkom. Kontreadmiral Osterhaus zapovedal I na ta dan 102 vojnim parnikom. Obenem j bode v Los Angelos pacifik-mornarico mobiliziri" Izjavjajo, da ta mobilizacija nima politični pomena, marveč da hočejo Amerikanci le i mornarico izkusiti. Pelitični umor. V bližini mesta Greva bil grški škof Emilianos, njegov pomočnik, en kavas in en služabnik u m o rji Iz Solonika se poroča, da je umor politiŠ značaja. Nekateri trdijo, da so škofa Valahi i radi njegove grške agitacije umorili. Drugi pravijo, da je škof grške ustaše oblasti di ciral in da so ga vsled tega Grki sami iz čevanja umorili. Iz Kitajske. lulares cnmesiscnes nrurar new cufcpaisclum Musrer. Sedanja revolucija obrača zopet zanimanje vsega vseta na »državo kite< Kitajsko. Mandžurska dinastija je v veliki nevarnosti, zlasti ako se ustašem posreči, del kitajske armade v upor zapeljati. Regularna vojaščina Kitajske šteje okroglo pol milijona mož. K temu pride še najeta »milica«, ki šteje v slučaju vojske 118.000 mož, ki pa je seveda prav slabo oborožena. VojaSfiu je podivjana, nedisciplinirana in slaba. Naša slika kait v sredini regularno kitajsko vojaščino po e vzorcu. V levem kotu vidimo kitajskega »milic v desnem pa ustaše. (Istaja na Kitajskem. Doslej m na celi Črti. Vršili so se že pri boji. Cesarstvo je v nevarnosti zmagujejo velikanski ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beti teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka nSteckenpferd'1) od Beromann i Co. TelMta i. E. Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Sv. Trojica Slov. gor. (Zmaga naše jitrankej. Poraz klerikalcev! V soboto dne Ji, t. m. je bil pri nas tisti veliki dan, na em so hoteli privandrani dohtarji, učitelji, liani in župniki z našimi dosedanjimi voditelji ijilaega društva za vedno obračunat, ja za dan je bil napovedan potres za trojiški trg. i so vsi klerikalci, od dohtarja do kro-Ijtških pomočnikov. Ali tudi naša stranka ni spala. Zgodaj v jutru je že bilo živahno gibanje fr trgu. Ljudi je bilo kakor na Kvaternici. Začne Jn volitva. Pride štetje glasov in prinese veselja caši stranki. Ali naši nasprotniki! O joj ! Sli |», kakor da bi bili s kropom politi. 94 klerikalnim glasom je stalo 242 naših glasov naproti. Ne vemo, kako je sedaj nasprotnim go-jipodom agitatorjem pri srcu. Vemo pa, da je v fcih vrstah veselje, kakor še ga do sedaj ni [bilo. Ker ta dan je bila sodba črez politiko |eaših klerikalcev, kateri si bodo ta dan zapom-ciii celo svoje življenje, ker hoteli so črez druge in obsojeni so sami. Ti gospodje mislijo, kmet in želar ni več samostojen ; ali talijo, da sedajni volilec ima svojo pamet v [čevljih ? Ker drugače ja ni misliti, da bi se ti [kranjski privandranci kaj takšnega upali. Vsak Imlilec je dobro vedel, za kaj se gre. Hoteli so 'ti ljudje gospoda Golloba od vodstva tega druš-ma odstraniti, ker ne trobi v njih rog, ker je njegovo delo pri posojilnici brez politike in itrankarstva. In ljudstvo dobro zna, da takega vodstva, kateri bi tako dobro deloval, kakor je dosedanji, ne more več dobiti, ker naši klerikalci takih gospodov in kmetov v svoji sredi nimajo, ako bi jih tudi s svetilnico iskali. Dokaz je v tem, da je njih volilni listek poln izposojenih imenov od sedajnega odbora. Ali se ne sramnjete, da je z vami tako malo ljudi, da še a morate naša imena izposojati ? Gospod dohtar, Vam pa svetujemo, da raje idete Vaše kranjske bratce podučevat, ker pri nas ni tal za Vašo kranjsko politiko. Mi smo Štajerci in bodemo Štajerci ostali! Juhu !! Sv. Trojica Slov. gor. Dragi „Štajerc!" Z veseljem ti naznanim našo sijajno zmago ; zato ne zavrzi ta listek in popiši vse. da naj se izve, kakšni so naši nasprotniki. Tukaj imamo I posojilnico, katero sta g. Gollob in Kirbisch i ustanovila že pred 15 let. Vsa leta sem je bil | mir in zadovoljnost z njo, kar naenkrat je hotel tnkajšni miroljubni (?) učitelj Klemenčič našega načelnika g. Golloba in Kirbischa izbacniti, in sebe, kakor tudi sem privandranega kranjskega hujskača zdravnika Kraigher-ja na to mesto postaviti. Ker pa nista nikakšna posestnika, — nihče ni hotel ta dva voliti. Agitirali so cele 4 tedne, le pravih agentov niso imeli; vzeli so si kaplane in hlapce na pomoč. Učitelju Klemenčiču je vrlo pomagala agitirati njegova žena, po domačem povedano Tušakovca. Noč in dan je ta oseba letala pri sv. Antonu in lovila volilce. katerim se je po 1 krono obetalo za pot. Z veliko silo vseh agentov so komaj kakih 70 Antonjevcev skupaj spravili, čeravno se je Kraigher bahal, da jih pride 150 volilcev. Ker pa tamkaj ljudje že dolgo ne marajo Tušakov in tudi no Kraighor-ja, niso hoteli ž njimi iti. Lepo plačilo je dobil učitelj Klemenčič ; ponudila se mu je zaušnica pred vsemi volilci. Njegove žene pa nihče v trojiškem trgu ne mara ! Naša stranka je dobila 242 glasov, nasprotna pa samo 94. Ako ravno so kaplani celo mašo služili za srečni izid volitve, vendar so grozno propadli! Prihodnjič več! Sv. Anton v Slov. gor. Zadnji „Gospodar" hoče oprati in očistiti g. kaplana vsled našega dopisa v št. 42 »Štajerca". Pravi, da je dopis poln neumnosti in laži. Mi dopisa ne moremo olepšati, moramo pisati ravno tako, kot je v resnici. Ce je pa poln neumnosti, si je pač kaplan kriv sam; zakaj se je tako obnašal ? To pa tudi zna vsak okoličan, da pišemo resnico. Nočemo škodovati nobenemu na poštenju, še manj pa takšnim osebam. To bodi v potrdilo za naš dopis ! Faran. Podčetrtek. Doteklo je že nekaj časa, kar je županoval v našem trgu zdravnik Brešar, zagrizen prvak in velik nasprotnik vsakega, ki ne tuli v njegov liberalni rog. Proti izvolitvi Nemcev v odbor in proti nekaterim udom požarne brambe je naš zdravnik velik nasprotnik, ker ne pomisli, da so Nemci tudi davkoplačevalci in se jim no sme kratiti pravic. Kot bivši župan je skliceval seje vedno le v noči, sprejemal ni predlogov odbornikov, predloge in sklepe, tikajoče se občine, stavil je sam in konečno je podal odbornikom zapisnik v podpis. Gorje, če Ustaja na Kitajskem. £ur Rebellion in Kakor smo že poročali, divja zdaj po »solnčni avi« Kitajski velikanska revolucija, katere namen je, irevreii vladujočo cesarsko družino in prepoditi evro-iejske »tujce«. Ustaja se je pričela v srednji Kitajski i in njen poglavitni vodja v inozemstvu živeči dr. Sun-Vat-Sen, jako pametni, evropejsko izobraženi mož. Na iSi sliki ga vidimo na desni strani zgoraj. Kitajska ada je razpisala na njegovo glavo 2 milijona denarja. Da zaduši revolucijo, pooblaščen je kitajski državnik j i Yuactschikai, katerega vidimo na naši sliki v levem kotu China,. zunaj. Tega moža nameravajo napraviti za podkralja v teh puntarskih pokrajinah. Ali ustaši so v mestih Jutschand, Hankau in Hanjang že republiko proglasili ter dr. Sun Yat-Sena za prvega predsednika izvolili. Izid revolucije danes še ni znan. Zanimivo je to, da je v ustaških pokrajinah tudi mnogo evropejskih naselbin, ki so seveda v veliki nevarnosti. Mnogo industrije je tam in tvorijo ti kraji središča trgovine in industrije na Kitajskem. O uporu samem poročamo še na drugem mestu. je kdo izmed odbornikov povzel besedo proti njegovem sklepu, zarohnel je nad njim, da je bila groza — slepa pokorščina kakor „Lord-Majorju" bila je na programu. Arogantno je postopal s kmeti, ki so prišli k njemu vprašat za svet; dostikrat so bile duri premajhne za došleca, pri katerih je prilezel vbogi kmetic. A ljudstvo se je bilo naveličalo sultanskih, turških šeg. Pri novih volitvah je padla temu možakarju županska krona raz glave, še v odbor ni bil izvoljen. Njegovo arogantno, neotesano občevanje z bolniki, posebno s tistimi, ki dojdejo k njemu iskat zdravniške pomoči z nbožnim spričevalom občine, presega že vse meje. Zakaj se Vam izplača mesečno gotova svota denarja pri davkariji ? Ali se veste spominjati, ko ste pred nekim časom bolnike, revčke z ubožnim spričevalom napodili, da celo za ušesa vlekli, da so kazali tržanom potem znatne poškodbe?! Prič dovolj, gospodine! Imamo še več reči te vrste proti Vam, in če ne bode tega surovega postopanja konec, bodemo se obrnili na drugo mesto. Pravicoljub. Ustna voda Proti klerikalizmu! i. V resnih časih živimo in ni stanu, ki bi bil z današnjimi razmerami zadovoljen. Pa tudi skoraj noben stan vzroka nima za to hvalisano zadovoljnost. Draginja pritiska z neverjetno brezobzirnostjo na vse prebivalstvo. Denarje izgubil tako rekoč vsako vrednost in kar ti je pred par desetletji zadostovalo za celi mesec, ne zadostuje danes niti za celi teden. Delavci so izročeni bedi in revščini, naj delajo potem v fabri-kah, na posestih ali pa v mali obrtniji. Vse sili iz dežele v mesta in le pohabljenci, ki jih je fabrika izmozgala ter iztisnila, pohajajo zopet nazaj na kmete. Kako grozovita je n. pr. revščina rudarjev, ki pod zemljo v večni nevarnosti kopljejo „črni diamant"! In na starost jih čaka — beraška palica. Mali obrtniki udani so isti usodi. Davno so že minuli časi, ko je imelo rokodelstvo „zlata tla." V srednjem veku so rokodelci in trgovci sezidali velika mesta, premagali oholo plemenitaštvo in vstvarjali bogas-vo domovine. Dandanes pa je postal obrtnik „mali mož", danes komaj toliko zasluži, da more lačno svojo deco obleči, danes nima bodočnosti in i njega čaka — beraška palica. Lagali bi, ko bi trdili, da se godi malemu urad-ništvu bolje. Vsi tisti vbogi pisarji, uradni sluge, mali uradniki v državni in zasebni službi, pa tudi nižji oficirji, kaplani v slabih farah itd. čutijo bremena draginje in morajo vaaki vinar desetkrat v roki obrniti, predno ga izdajo. V lepi, dostojni obleki morajo hoditi, ali pod obleko jim kruli lačni želodec. In učitelji? Nespameten je človek, ki tem velikim dobrotnikom ljudstva, v katerih rokah leži bodočnost človeštva, ne privošči malenkostno plačo, ki jo danes dobivajo. Tako so vsi stanovi v revščini in ob robu obupa. Lahko pa trdimo, da kmeteko ljudstvo splošno bedo najbolj čuti! Davki, občinske, okrajne, deželne doklade postajajo vedno večji, za mrtvo zemljo celo mora kmet davke plačevati, od nevihte, od toče, hude ure, od suše in preobilega deževja je kmet odvisen, vse njegovo stremljenje je dane3 osredotočeno v želji, da bi zamogel vsaj obresti plačevati. Oče zapusti sinu zadolženo hišo in sin zopet vnuku. Od pokoljenja do pokoljenja se vlečejo ti dolgovi in nikdo se jih ne more otresti. Eksekutor pride, — to je cilj kmeta! Tisti, ki znajo s tako lepimi besedami hvaliti srečni kmetski stan, naj bi poskusili enkrat to „srečo" vživati! In tisti, ki kričijo, da je kmet »oderuh", ki podraži živila, tistim prismojenim babnicam, ki se na tržnem prostoru za vsako jajce prepirajo, medtem ko mečejo denar za svoje še bolj prismojene klobuke skozi okno, — priporočali bi, da naj se vsedejo eukrat h kmetskim žgancem in naj vza- Ali imate bolečine? Revmatične, gihtične,glavobol,zobobol? Ali stesi vsled prehlajenja, prepiha kaj pridobili? Poskusite vendar bolečineodstranjajoče,ozdravljajoce,okrep-čpvalno sredstvo Felleriev fluid z zn.»Elsafluid <. To te res dobro I To nisamo reklama I Poskusni tucat 5 K franko. Izdelovatelj samo apoteker Feller v Stubici. Elsanlatz Nr. 241 (Hrvatsko i mejo gnojne vile v roke. Ponehali bodejo potem a svojim nezmiselnim kričanjem! Povedati smo hoteli, da se danes vsem stanovom slabo godi. Izvzeti so le velekapitalistični akcijonarji, visoki uradniki, ki zaslužijo za en podpis več nego kmet za pridelke enega orala zemlje, visoki duhovniki, katerih dohodki gredo v stotisoče in ednaki srečneži. Ali s tem. da se pozna splošno bedo, še ni vse storjeno. Treba je preiskati vzroke te bede in te revščine, treba je pregledati, od kje prihaja vse to zlo! Pri tem pa se pride do zaključka, daje eden poglavitnejših vzrokov gospodarskega nazadovanja in splošne revščine — klerikalizem. Kako to pride, kako deluje in nastopa klerikalizem, povedali bodemo v nadaljnih oddelkih teh naših Člankov ! (Naprej prihodnjič.) V wools! hiči ,Bhk0 lzos,anei°9v8" VSaKI lllSl like neprijetnosti pralnega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago- Pralni prašek |e predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponsredbo dognati. Ako kupite izdelek Ivrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesl|ivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni ekstrakt „ženska hvala*. Današnja številka ima zopet 4 strani priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Naš koledar za I. 1912 je torej izšel in se bode začel s prihodnjo nedeljo dne 29. oktobra prodajati. Cena mu je kakor vedno le 60 vinarjev, s poštnino pa 10 vinarjev več. Tudi letos velja določba, da dobi en koledar zastonj, kdor jih naroči ali kupi 10. — Naš koledar obsega letos 144 strani. Na teh je 17 lepih, krasnih slik iz haložanskih vinogradov. Od slik naj omenimo le: vinograde v Jan-ževem vrhu, v Turškem vrhu, v Podlehniku, v Gorencib, v Lipovcih itd.; nadalje travnike v Podlehniku, plemsko živino istotam, krasni paviljon štajerske šparkase na I. intern, lovski razstavi na Dunaju 1. 1910 itd. itd. Mislimo da bodejo te krasne slike vsacega čitatelja močno razveselile. Kar se tiče vsebine letošnjega našega koledarja, omenimo naj sledeče. Koledar obsega: 1. Leto 1912. — 2. Deželni patron i. — 3. Cesarska rodbina. — 4. Avstr o-o grške deželne barve. — 5. Vladarji v Evropi. — 6. Kalendarij (s potrebnimi zapisniki itd.) — 7. ,V leto 1912!" (uvodne besede). — 8. „Fan t j e, fant" (povest, spisal Kari Linhart). — 9. „N a planini ni greha". .. (povest, spisal Peter Rosegger). — 10. ^Avstrijska-mesta". — 11. ,D r-žava kot gospodar" (po „Landbotea) — 12. „Kašmirjev šal" (povest; spisal Hans Lassmann). — 13. „Produkcija zlata in srebra na Avstrijskem". — 14. „F i-1 oz of i" (povest; spisal Peter Rosegger). — 15. .Novoletna noč nesrečneža' (spisal J. P. F. Richter). — 16. „0 h d a č e n j e v Avstriji". — 17. „Po suši" (gospodarski članek; spisal Vičanski Škerlec). — 18. „Gospodarske drobtinice". — 19. „K1o štri na Avstrijskem". — 20. »Ura bije" . . . (pesen; spisal K. Linhart); — 21. „Gigia" (povest; spisal K. Linhart); — 22. „Vojne mornarice"; — 23. „Štajerska" (pesen); — 24. .Začarani ko tel j" (sta-rojaponska pravljica); — 25. „0 d solaca" (spisal dr. Artur Krause); — 26. „V snež-nemviharju" (rusko spisal Puškin); — 27. „Č n d e ž n o span j e" (spisal T. pl. Alt-wallstadt); — 28. „Svetnica" (povest; spisal Jos. Stutzin); — 29. .Katero gospodarstvo se lahko imenuje umno in zato napredno" (spisal V. Holz); — 30. .Neviden" (povestica ; po spisu dr. Hilda); — 31. Zopet nekaj napredne pridige" (spisal .Stajerčevi" Pratikar);* — 32. .Naše gorice1*; — 33. .Zanimive vesti"; — 34. .Sejmi" (na Štajerskem in Koroškem ter važnejši v sosednih deželah); — 35. .Poštne določbe" itd. itd. Naši čita-telji razvidijo iz tega, da je koledar letos izredno bogate vsebine in da je gotovo malenkostne svoje cene vreden! Posezite torej po edinemu naprednemu koledarju! Naročite se hitro, dokler zaloga ni razprodana! Vinska trgatev je večinoma končana, sod za sodom se pelje po cestah v mesta in na kolodvore. Bila je zadovoljiva, letošnja trgatev. Čeprav v mnogih goricah iz teh ali onih razlogov niso toliko pridelali, kakor bi bilo želeti in pričakovati, se vendar lahko reče, da je letošnja trgatev srednje-dobra in da je mošta dovolj. Na vsak način pa je letošnja kapljica imenitna. V kolikor so doslej mošt po raznih vinogradniških pokrajinah merili, se lahko reče, da je povsod vsebina sladkorja izvenreduo visoka. Vino bode torej izborno. Vsled tega tudi cene niso padle. Letošnji pridelek ima dobro ceno in ga bodejo kmetje prav lahko prodali. Prav mnogo vina so razne kmetijske zadruge nakupile. Kakor že omenjeno, nakupuje vinogradniška zadruga v Ptuju še vedno vino po najvišjih cenah. Tudi tujih, večidel nemških kupcev je že mnogo prišlo. Zanimivo je, kako znajo zdaj tudi najzagriže-nejši prvaki nakrat lepo nemško govoriti in kako pozabijo nakrat na nekdanje geslo: Svoji k svojim! Ja, ja, časi se pač spreminjajo... Hvalimo Boga, da nam je dal vsaj v vinogradih dovolj dobrega pridelka! Iz Spodnje-Stajerskega. Proti nemškim sodnikom na spodnjem Štajerskem je pričela zdaj divja gonja, ki so jo povzročili prvaškim hujskačem na ljubo nekateri ljudje. Mi se s to zadevo .samo ob sebi ne bodemo pečali, kajti kar imajo Nemci med se- Od vojske. PredleŽeča slika kaže nam zanimivi prizor iz tripoličan-skih bojev. Po končanem obstreljavanj u mesta Tripolisa so se italijanski vojaki takoj izkrcali in so skuhali mesto polagoma zavzeti. Na razvalinah turških f6rov pa se je zgodil slučaj, ki ga kaže naša slika. Zastopnik Nemčije konzul dr. Tilger podal se je namreč v imenu vseh tripoličanskih Evropejcev iz diplomatske uljudnosti v spremstvu dveh kavasov (domačih služabnikov) k Italijanom. Pred njim je korakal služabnik z belo zastavo kot znamenjem miru. Za njim pa služabnik z nemško zastavo. Konzul sam ni prišel v uniformi, marveč >po domače« s slamnikom in t>er deursche Konsul auf dem VVeg za den Jtali obleko. Dr] Tilger tropsko zapustil. enero je zdaj zbolel in je Tripolis boj, to bodejo že brez nas dokončali. Dotakn torej stvar le v toliko, v kolikor se tiče razmer in v kolikor ima vpliva na prebivalstvo Spodnje-Stajerske. Neki nemški sameznik imel je namreč vsled svoje neprei ljenosti smolo pred sodnijo in — zabavlja čez sodnike. Prvaški listi pa so porabili to st' in so pričeli svoje nesramne napade na sodnike ponavljati. Odlikuje se v tem oziru ptujski ad kat dr. Brumen, ki najbedastejše članke ljubljanskih cunjah objavlja. Ta drugače skrajnosti smešni dr. Brumen pozabi pri tei na tri stvari: 1) pozabi, da je svoje članke že najmanje desetkrat prežveketal in daj njegove neumne laži vsled tega ne pomenijo ničesar novega; — 2) pozabi, da pri njegovih na padih vsakdo ve, kam pes taco moli; Brumea je bil že tolikokrat zaradi svoje juridične impo tence, svoje duševne kratkovidnosti in svoje pt vaške predrznosti občutno kaznovan, on je že] tolikokrat v svojih neumnih tožbah pogorel, I njemu so morali sodniki že tolikokrat 2 in ž krat previsoke ekspenzarske račune črtati ter | dvakratne njegove račune (slovenskim kmetom!! razveljaviti, da ni čuda, ako temu ober-jnristo noben pastir več tožbe ne zaupa; — in 3) po-] žabi ta dr. Brumen, da je sodniško označeni denuncijant in da mora torej jezik držati, kakor je to obljubil, ko je pri Nemcihl fehtaril, da so ga rešili zasluženega zapora... Pa tudi klerikalni poštenjak dr. B e n k o v i i se nekaj ujeda in psuje sodnike. Možicelj je Brumenu v vsakem oziru podoben. Zaradi svojega predolgega jezika jih je ta veliki „Slovenec" že od Slovencev samih s pasjim bičem dobil. Pa menda še nima dovolj. .. Tema dvema gospodoma povemo enkrat' za vselej, da naj molčita, ker sta zadnja dva, ki bi imela glede] sodnikov jezik obrniti! Klerikalni lis:i so sami) pred par meseci izjavili, dajim je ljubši nemški sodnik nego s 1 o ven sko-li-b e r a 1 n i, ker smatrajo nemškega za bolj ob-j jektivnega in nadstrankarskega nego liberalne! prvaške zagrižence. Danes pa naj bi en Benko-vič jeziček brusil? Ej prvaki, bili smo v zad-njem času premili in predobri in treba bode, da vzamemo zopet enkrat ojstrejšo krtačo! II. razstava učeniških del v Ptuju se je otvo-rila preteklo nedeljo v veliki dvorani ptujske kazine. Dvorana je bila polna občinstva, ki je] takoj zanimive razstavljene predmete pridnih učencev ogledovalo. Med slavnostno otvoritvijo svirala je ptujska deška godba, Razstavo otvoril je načelnik zveze zadrug g. K. N e k o 1 a s prisrčnimi besedami. Povdarjal je veliki pomen obrtništva za gospodarstvo domovine in pomen izobrazbe dobrega ter zvestega rokodelskega naraščaja. Pozdravil je zlasti protektorja razstave, župana in poslanca Jos. 0 r n i g, nadalje uradnega vodjo okrajnega glavarstva dr. Neto-1 i c z k a, prosta veleč. g. Fleck, zastopnike oficirskega kora, inštituta za pospeševanje obrti v Gradcu, trgovske in obrtniške zbornice, pred-stojništva raznih obrtnih zadrug itd. Na konen pa prinesel je govornik trikratni „hoch" cesarju Franc Jožefu L, kateremu je sledilo svi-ranje cesarske pesmi. — Potem je govoril pro-tektor, župan Jos. 0 r n i g. V dolgem in imenitnem govoru je dokazal iz preteklosti in se-] danjosti, da sta obrtniški ter kmetski stan temelj države in da brez teh stanov ni gospodarskega napredka. Govornik je potem označil potrebno samopomoč srednjih stanov, ki se mora brigati tudi za izborni naraščaj. Ob velikem odobravanju končal je svoj krasni govor. — Nadalje so še govorili zastopnik zaveda za pospešovanje obrtnije potovalni učitelj g. Eder in vodja okrajnega glavarstva g. dr. Neto-1 i c z k a. S tem je bila razstava otvorjena. Razstavne predmete, o katerih bodemo še govorili, se lahko celi teden ogleduje. Razstavljenih je okroglo 50 predmetov, ki dokazujejo vsi izredno spretnost učencev. Prihodnjo nedeljo bode zaključek razstave; ob tej priliki se bode tudi posameznim učencem odlikovanja podelilo. Razstava je dokaz, da se pametni obrtniki brigajo za napredek in za gospodarsko zboljšanje svojega položaja. In v tem zmislu jim čestitamo! Nemško šolo v Peklju. prvo po pesnika Petru Rosegger imenovano, je torej vodstvo nemškega .Šchulvereina" uresničilo in preteklo nedeljo otvorilo. Svečanost je bila imenitna. Do- v fc ■:. nž. ■ na hy pri rog: okr okr Ijem čet vine Srni pri seje ven Svo, nec ban Holi litik n aro t jev Siva be: jlošno veselijo nad novo to šolo in 'enemu društvu globoko hvaležni. Takoj 45 otrok hotelo vpisati. Zalibog, da šola ne more vseh sprejeti. Nova šola naj i napreduje v blagor prebivalstva! Letni in Živinski sejmi na Štajerskem. ; zvezdic so lelni in kramarski sejmi; sejmi, zaznarao-foidico [*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama ("J pomenijo letne in živinske sejme. ^27. oktobra v Rogatcu '(sejem s $); ' Gradcu (sejem z malo klavno ži- Dne 28. oktobra v Koprivnici**, okr. | v Brežicah (svinjski sejem); v Cmureku; J Bistrici**; na Muti**, okr. Marnberg ; pri okr. Ormož; pri Sv. Jurju ob (tudi konjski sejem), okr. Celje. Dne (ktobra v Ormožu (sejem s ščetinarji); -eki gori*, okr. Ptuj. Dne 2. novembra ju. okr. Konjice; v Loncu**; na Bregu n (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z I in konji); v Lučanah (sejem z drobnico), 'než. Dne 3. novembra v Pišecah**, režice; na Spodnji Polskavi (svinjski se-ikr. Slov. Bistrica: v Rogatcu (sejem s Ji); v Gradcu (sejem z malo klavno ži- [Dne 4. novembra na Ponikvi**, okr. pri Jelšah; v Konjicah*; pri Sv. Pavlu boldu*, okr. Celje; v Brežicah (svinjski rl je pri Slov. Bistrici znameniti slo-satelj in politik dr. Jos. V o š n j a k. spadal je kot državni in deželni posla-prvo voditelje slovensko-narodnega gi- Vodilno vlogo igral je tudi v svoječasnem tovem klubu. Zadnja leta pustil je polna strani, ker mu sedanje prvaške stranke im oziru niso ugajale. Z dr. Vošnjakom eden najmarkantnejših političnih znača- ed spodnje-štajerskimi Slovenci. Naj po- mira! kradli so pri Lukanji neznani tatovi iz Bhrambe 20 kg smodnika in dinamita. r. Pogorelo je v Koprivnici gospodarsko posestnice Les in z njim vsa krma, preša ter mnogo drv. Ljudje so razširja hitro preprečili. Škode je za 1100 flžigalka. V Pirešici pri Celju šla je po-Marija Breznik popolnoma oblečena v Potem je posteljo zažgala ter iz hiše po-[Ko je stala hiša v plamenih, je žena Pozneje je orožnikom priznala, da je zažgala, ker je hotela na ta način zava-svDto denarja prislepariti. rok V plamenih. V Možganjcih pri Ptuju se je 6 letna hčerka delavca Rudolfa z dragimi, otroci pri ognju. Kmalu je njena obleka goreti in nesrečno dekletce :lo take opekline, da je moralo umreti. [15 eimrov Vina bilo je pri Konjicah posest-jiigoc iz kleti ukradenih. Eno sumljivo ^eo že zaprli. |enj. V Juršovcih pri Ljutomerju je pogoja z mnogo centov slame. Ljutomerski j80 zabranili razširjenje ognja. Drugače b cela, večidel s slamo krita vas zgorela. Ženo pretepaval in težko ranil je fabrični delavec Nace Sevšek v Štoreh. Grozil ji je tudi s smrtjo, tako da se je morala revica pri sosedih skriti. Sevšeka so sodniji naznanili. Ceni telefon. V „narodnem domu" v Slov. Gradcu stanuje Jože Očko. Možakar je mislil: zakaj bi jaz ne imel telefona, ko ga imajo drugi ljudje? In instaliral si je z ukradenimi telefonskimi predmeti svoj telefon, katerega je zvezal z glavno linijo. Naznanili so brihtnega narodnjaka sodniji. Cerkveni rop. V Mariboru zaprti jetnik Pavel Weter pokradel je svoj čas v raznih cerkvah mnogo zlatnine, tako v Gratweinu pozlačeni ke-lih in monštranco, v Ljubljani srebrno in pozlačeno monštranco itd. Vse to je potem v nekem mariborskem vrtu v Kilrntnerstrasse zagrebel. Zdaj so vse najdli. Zgorela je pri posestniku Mally v Mariboru šupa z mrvo. Škode je za 400 K. Gasilci so bili takoj na lici mesta in so delali pridno, da se ni ogenj na sosedna poslopja razširil. Ukradli so neznani tatovi v Mariboru trgovcu Jartschitsch 13 parov čevelj in več obleke. Na pošti slepariti je hotel v Mariboru neznan postopač. Prinesel je namreč ponarojono poštno-hranilnično knjižico in hotel denar dvigniti. Ali uradnik je sleparijo takoj spoznal; ko je poslal po policaja, pustil je slepar knjižico in jo je popihal. Postopač. Ko sta delala na polju zakonska Petek v Novivasi pri Šmarju, šel je postopač Martin Jesenko v hišo in je ukradel srebrno uro z verižico ter precej denarja. Tudi razne druge tatvine ima na vesti. Oddali so ga sodniji. Neprevidnost. Ritmojster pl. Bart pripeljal se je z avtomobilom v Rogatec ter je spravil pri poštarju Spora avtomobil, v katerem je imel tudi denarnico z večjo svoto. Hlapec Hmelina je priliko porabil in je denar ukradel. Potem je iz Rogatai zbežal; ali orožniki so ga kmalu vjeli. Več psov zastrupil je neznani zločinec raznim lovcem pri Gornjemgradn. Snmi se, da je to kak lovski tat iz maščevanja storil. Zaprli so v Mariboru neko Marijo Frass in Jorja Andrašič iz sv. Andreja pri Ptuju, kčr sta perutnino kradla. Bratomor. V Rezni pri Vranskem je Janez Poklac v pijanosti lastnega brata z nožem sunil in smrtno nevarno ranil. Morilca so zaprli, ranjeni pa bržkone ne bode ukreval. Roparski umor. V Ljutomerju so najdli mrliča 80 letnega sluge Bergerja. Imel je glavo s sekiro popolnoma razbito. Zgodil se je roparski umor. Morilca doslej še niso dobili. Zaprli so na Uršuvem sejmu v Celju natakarja Karla Lubaj, ker je kradel. V Dravo skočil je v Ormožu neki berač in utonil. Istotako je skočila 70 letna vdova Salm v Dravo, ali neki mlinar je nesrečno starko še pravočasno iz vode potegnil. Vzrok njene nakane je iskati v domačem prepiru. Iz Koroškega. Prijatelje na Koroškem opozarjamo še pose-bej na „štaj er če vi" kmetski koledar zal. 1912, ki je ravnokar izšel in ki .stane le> 60 vin. (s poštnino vred 70 vin.). Boljšega in cenejšega koledarja ni dobiti! Naj bi torej ta lepa in praktična knjiga bila v vsaki kmetski, obrtniški in delavski hiši po slovenskih delih Koroške. Grafenauer, kje si ? Gospod orgljar so postali v zadnjem času hudo tihi in nič se ne čuje od njih. Ne vemo, kaj jim je ; morda so še vedno kontumacirani . . . Ali brez šale! Kaj je z gospodom poslancem ? Za časa volitev je znal Grafenauer tako lepo obljubovati in vsi koroški črnosukneži so z njim in za njega ob-Ijubovali. Zagrizeni klerikalci so menda mislili, da bode Grafenauer slovenskim kmetom kar tisočake iz Dunaja prinašal. Ali zdaj je vse tiho nad vodami ... V državnem zboru so se razpravljale že jako važne zadeve, zlasti predlogi neznosne draginje. Kaj je bilo z Grafen- auerjem ? Nikjer ga ni bilo videti in slišati; morda sploh na Dunaju bil ni ? Grafenauer je pač poslanec za parado. Na farških shodih, pri procesijah, na kranjskih veselicah, tu je Grafenauer na svojem mestu. Ali delo za gospodarstvo dežele pripušča mirnim potom nemškim poslancem. On je poslanec za „igre", — nemški njegovi tovariši pa morajo celo za Grafen-auerjeve volilce same delati. No, gospod Grafenauer, prišle bodejo zopet volitve in takrat bodemo drugače govorili. Ljudstvo je klerikalne proti-Ijudske politike že do grla sito in mislimo, da bode to pri prihodnjih volitvah jasuo dokazalo '• V Rožeku je mizarski mojster Jurček A r n e j c eden najbolj zagrizenih hujskačev. Možakar bi moral sicer že davno s trebuhom za kruhom letati, ako bi mu nemški in napredni kupci ne nosili denarja skupaj. Vse svoje premoženje si je zbral Arnejc od naprednih prebivalcev Rožeka. Zdaj pa, ko je do grla sit, postal je predrzen in bruse svoj jeziček na znani način, ki ga širijo po Koroškem kranjski odre-šeniki. Pred kratkim enkrat je Jurček zopet v neki gostilni po naprednjakih udrihal in psoval, kakor vrabec v zrnju. No, naprednjaki so mu pošteno ušesa navili, šli so namreč in ga tožili. Zdaj, ko bi imel svoja obrekovanja dokazati, je seveda Arnejcu srce v hlačice padlo, kakor je to pri dolgojezičnih prvakih že stara navada. In ta navdušene v Srbe in Kranjce zaljubljeni prvak Jurček je moral kot kazen za predolgi svoj jezik 20 kron nemškemu društvu „Sudmark" plačati! Ej, to boli in skeli, kaj-ne, Jurček? Prihodnjič pa lepo jezik za zobmi in ne bodejo se ti take neprijetnosti dogodile! Lepi duhovnik je menda fajmošter Kubica v mestu Althofen. Pred kratkem je bil zaradi žaljenja časti na 300 kron globe obsojen. Res, čuda ni, da vera peša . . . Hudo OSleparil je neki Italijan trgovca Fellnerja v Arnoldsteinu. Z lažmi izvabil mu je nekaj obleke in precej denarja. Poskušeni požig. V Radldorfu je hotel neznanec v gospwdarskein poslopju posestnika Gregorica zažgati. K sreči je hlapec to pravočasno opazil. Mrliča našli so v Gumiču pri Celovcu. Bil je neznani mož srednje starosti. Mrlič je moral že dalje časa tam ležati, kčr je bil že precej segnit. iz občinske pisarne v Gurku ukradla je neka ženska 50 K. Zaprli so v Sv. Sebastijanu pri Sp. Drau-burgu postopača Janeza Vodušek, ker je več ur pokradel. Z nožmi stepli so se fantje pri plesu v gostilni Floreni v Sp. Drauburgu. Več os,eb in tudi krčmar je bilo hudo ranjenih. Železniška nezgoda. Pri delu na kolodvoru v Beljaku so bili 4 železničarji precej hudo ranjeni. Samomor. V nekem hotelu v Beljaku se je ustrelil pivovarniški pomočnik Andrej Wolker. Imel je že dalje časa samomorilne misli, katerih pravi vzrok pa ni znan. Zadel se je tako dobro, da je bil hitro mrtev. Žganje dišalo je nekim tatovom ; zato so ukradli krčmarju Horner v Grebinju 100 litrov žganja iz kleti. Pijani tatovi so že sodniji naznanjeni. Požar. V sv. Jakobu v Labudu pogorela so poslopja posestnika Ulricha. Edino svinjak so zamogli rešiti. Drugače je vse, tudi krma, po- — 6 — gorelo. Poleg tega so tudi sodi mošta počili in je mošt iztekel. Po svetu. Rudarska smrt. Zopet se poroča o večjih radarskih nesrečah. V žvepljenih jamah v mestu Trabonella (Italija) so se strnpeni plini razstrelili. Pri tem je našlo 44 delavcev svojo smrt. 10 delavcev pa je bilo hudo poškodovanih. — V rudniku Dover pri Novem Jerseyu (Amerika) se je podrla stena. Vsled tega je voda v jamo udrla. 12 rudarjev je utonilo, medtem ko se jih je 48 rešilo. Zopet velikanski požar v Konstantinoplu. Te dni nastal je zopet v mestnem okraju turške prestolice Bajezid požar, ki se je grozovito hitro razširil. Hipoma je stalo 150 hiš v plamenih. Tudi mošeja je zgorela. Skupno je več kot 400 hiš zgorelo. Škode je za 400 tisoč turških funtov. Ogenj je nastal baje iz neprevidnosti. Da bi tudi kaj ljudi zgorelo, ni znano. Pater StOJalOVSki, znani poljski politik, poslanec in duhovnik, je 23. t. m. umrl. Zanimivo je, da je Stojalovski že pred 10 leti napravil svoj testament. Na dotičnem spisu je zapisal: »Moj testament, ki naj se otvori na dan moje Smrti, 25. oktobra 1911." Stojalovski je torej 10 let naprej vedel, kedaj bode umrl in se je le za dva dni zmotil. To prorokovanje dela Poljakom mnogo preglavic. Prošnja. Pred kratkem je posestniku Jakobu Gornik, po domače Bukšeku v Stanovski, pošta Poličane, vse pogorelo. Tuji otroci so pri igranju zažgali. Pogorelo mu je vse: slama, žitje, obleka, svinje, pohištvo itd. Nesrečni posestnik je ob robu obupa. Prosi se torej milosrčne ljudi, naj mu pomagajo na ta ali oni način z malo podporo. Sprejme se i najmanjše darilo, naj si bode potem denar, obleka, slama, les za zgradbo itd. Pomagajte nesrečnemu kmetu! t t f • • • Naši častiti naročniki in nvrstniki naj poslnžno na znanje vzamejo, da mi plačila na nas le tedaj pripoznamo. kadar se denar po poštni nakaznici ali položnici poštne hranilnice na našo npravništvo pošlje, ali tedaj, kadar se zneski neposredno v našem nprav-ništvn v Ptnju, gledališko poslopje štev. 8, proti potrdiln prevzamejo. Plačila, katera prevzamejo druge osebe, nimajo za nas nobene veljavnosti. Upravništvo „Štajerca" v Ptuju. Nekaj o prežitku. Med bremena, katera mora precej kmetov nositi, spada tudi prežitkarija. Ako oče preda sinu posestvo z gospodarstvom, si zagotovi večinoma pismeno (pri notarju) nekaj njiv ali goric, živine ali česa drugega, večkrat tudi denarja za prevžitek svojih starih dni. To razmerje je zelo slično onemu pred letom 1848, ko so zahtevali grajščaki, cerkve in samostani vse tiste življenjske pripomočke, ki jih najdemo tudi še pri sedanjih prežitkarijah: zrnje, moko, maslo, mleko, sredstva za kurjavo, razsvetljavo itd.; neka vrsta rabote je torej ostala; toda tudi ta se ne bo več dolgo držala. Nobenemu kmetu, ki je predal rodno grudo z gospodarstvom vred svojemu otroku v oskrbo, se ne more odrekati pravice, da si pridrži za svoje stare dni toliko od gospodarstva, kolikor mu je za življenje potrebno. Ne samo, da ima do tega pravico, ampak sveta dolžnost otrok je, svoje stariše preživeti na stare, one-mogle dni. Žalibog, da dajejo ravno te prežitkarije neredkokrat povod k prepiru in sovraštvu v družini in velikokrat delajo otroci svojim starišem ravno v tem pogledu več žalosti, kakor veselja; da pri tem igra nepovoljna vzgoja večkrat glavni vzrok, se potrjuje žal le premnogokrat; večkrat je nesporazumljenje zakrivila tudi beda, oziroma prevelik prežitek, ki ne stoji v nikakem razmerju z vsemi pridelki dotičnega gospodarstva, tako da večkrat res sila pripravi sina do tega, da prelomi podpisano pogodbo. Velikokrat si pa tudi oče ne more pridržati, kolikor mu je potrebno in živi v vedni stiski in pomanjkanju; zlasti pa je to takrat, če prevzame sin zelo zadolženo posestvo; nade na boljša leta se izjalovijo in mesto, da bi začel plačevati dolgove, še mora delati nove. Nadalje pa je znano, da ravno taka posest ta, ki imajo vknjiženo previsoko prežitkarijo, zelo težko dobe hipotekami kredit. Ljubezen do otrok je večkrat večja nego strah pred pomanjkanjem in ne redkokrat se zgodi, da oče da zbrisati svoj prežitek, samo da lahko sin dobi posojilo na posestvo ; kaj rado pa se zgodi, da to posojilo ne reši več gospodarstva, ampak da gre na boben in oče je brez prežitka na stare dni; če ni druge pomoči, mora vzeti beraško palico v roke. Današnja oblika prežitka krajša na eni strani dohodke iz gospodarstva, na drugi strani se po-množujejo stroški. Prodaja posestev, ki so obremenjena s prežitkom, je nadalje zelo težka. Na tak način si škodita oče in sin in v resnici je ravno način današnjih prežitkarij eden izmed glavnih vzrokov propada kmetij. Sicer se pa dela na preosnovi načina prežitka tako, da bo dobro i za stariše kakor za otroke ; pri tej priliki opozarjamo na članek v Gospodarskem Glasniku št. 12 z dne 16. julija 1911 >Kako bo na stare dni?« Pa tudi postavo-dajni krogi so že na delu. H o 1 z. >Gosp. Glasniki. Za travnike, pašnike in deteljišča najboljše in najcenejše fosforovo gnojilo je Tomaževa žlindra. Opozarja se na to, da se umetna gnojila rada ponarejajo, zato naj bodo naši kmetovalci pri nakupu umetnih gnojil zelo previdni in naj kupujejo Tomaževo žlindro, kakor tudi vsa druga gnojila le tedaj, ko se jim jamči, da vsebujejo napovedano množino rastlinskih redilnih snovi. Pri Tomaževi žlindri je treba gledati na to, koliko ima citratno raztopne foslorove kisline. Dobra Tomaževa žlindra je ona, ki ima najmanj 80% citratno raztopne fosforove kisline. Slaba ali ponarejena žlindra ima dosti manj ali pa sploh neznatno množino v citronovi kislini raztopne fosforove kisline. Ko se Tomaževa žlindra kupuje, naj se pazi natančno na napis in na plombo ali pečat. Kmetijske družbe v tem oziru rade postrežejo. Tomaževa žlindra in kajnit se sprimeta v kepe, ako se jih hrani v kakem vlažnem prostoru. Na redilnih snoveh, ki jih imata v sebi, kakor Tomaževa žlindra na fosforovi kislini in kajnit na kaliju, sicer ne zgubita, vendar se v kepah ne moreta rabiti pravilno za gnojenje, zato se morajo te kepe najprej razdrobiti. Skupna naročita raznih aemen je ugodnejša nego posamezna, kajti prihrani se na prevoznih troških in dobi se boljša semena razne vrtnine in poljščin pa tudi po nižjih cenah. Tudi tukaj posredujejo kmetijske družbe. Kako. se ima pripraviti korenstvo za krmo. — Živina žre sicer peso, repo in korenje tudi, če ni razrezano, vendar je boljše, če se isto razreze in pomeša med drugo manj tečno krmo. Če se korenstvo razreze, ni se bati, da bi pogoltnila živina kar celo ali se pri tem celo morda zadavila, ker je nekako primo-rana prežvečiti ga poprej. Razreze se ga lahko s krivcem na tanjše in daljše razrezke, kdor pa ima več glav živine, stori najbolje, če si nabavi stroj za rezanje ko-renstva. Boljše je, ako se razreze korenstvo na večje kose, ker se majhni kosci lažje pokvarijo. Razreze naj se vsakrat le toliko, kolikor se istega dne porabi, kajti razrezano korenstvo, če dalj časa stoji, rado gnije in plesni in takšno živini potem škoduje. Grozdne tropine so prav dobra krma za živino, ker imajo toliko redilnih snovi, kolikor slama ozimnega žita. Če ne moreš porabiti vseh svežih tropin, shrani jih skrbno. Najbolje je, če sveže tropine prav dobro stlačiš v manjše kadi ali orence, pokriješ po vihu s trtnim listjem in vrh vsega zacmokaš z ilovico kakih pet prstov na debelo. Ko ilovica razpoka, pomoči jo' z vodo in vse razpoke takoj zamaži, sicer tropine splesne ali pa se skisijo. Teh tropin daj govedu do '/i m prešičem do '4 vsakdanje krme. S čim in kdaj naj se pognoje travniki in deteljišča. Travniki in deteljišča se ne smejo gnojiti samo s fosfornatimi gnojili (Tomaževo žlindro ali pa s superfosfatom), ampak obenem tudi kalijevnatimi (kajni-tom ali pa s 40 odstotno kalijevo soljo). Če pognojiš travnik ali pa deteljišče samo s foslornatim gnojilom, ne dosežeš nikdar najvišjega dohodka in v mnogih slučajih Tomaževa žlindra sploh ne pride do učinka. Travnike, ki leže v ravani, pognoji v jeseni s Tomaževo žlindro in s 40% kalijevo soljo, one v strminah pa šele spomladi s superfosfatom in 40% kalijevo soljo Za vsak hektar (1% orala) površine vzemi 200—250 kg 40% kalijeve soli in 600—700 kg Tomaževe žlindre ali pa superfosfata. Zapomni si dobro, da gnojenje samo s Tomaževo žlindro ali pa s superfosfatom je napačno I Kdaj je gnojiti s Tomaževo žlindro ? Izprva se je mislilo, da mora ležati Tomaževa žlindra več časa v zemlji, da se laže raztopi in marsikateri misli še dandanes, da se mora trositi le v jeseni, če se hoče imeti kaj uspeha; a dokazano je, da se uspeh doseže, čeprav bi se raztrosila namesto pozimi pri ozimini šele spomladi, kar povrhu setve, kajti saj se raztrosi po travnikih kar povrhu ter doseže izborne uspehe. Na travnikih in pašnikih se priporoča raztrositi žlindro takoj po prvi košnji poleti ali pa v jeseni po drugi košnji, trosi se jo pa lahko skozi vso jesen in zimo, če je vreme za to primerno, a tudi spomladi, ko se zemlja cdtaja. Na polju zadošča, če se raztrosi žlindra v jeseni ali pa spomladi in na to podorje. Raztrosi se lahko tudi po preorani njivi, satno je treba podvleči jo potem z brano. Vsaka dobra, varčna kuhinja bi morala imeti v zalogi Ms kocke za govejo juho. Vsaka kocka — samo x vrelo vode — da takoj delikatno govejo juho, katero lahko vporabljat druge doma prirejene juhe. Maggijeve kocke 2a govejo juho4 so iz najboljšega mesnatega ekstrakta in iz vseh potrebnih kov pripravljene in zato so popolnoma gotova goveja juha obliki. Kadar kupujete, pazite vedno na ime Maggi in varsti znamko zvezdo s križcem. Ali imate bolečine? Revmatične, gihtične, glavobol, zoboboi"| ste vsled prepiha ali prehlajenja kaj dobili? Poskusite Fellerjcv tluid z znamko , Kisa-Quid", ki odpravi bolečine, i in okrepča. Ta je res dober! To ni samo rekljma! Poizkusi cat 6 K franko. Izdelovatelj samo apolekar Keller v Stubici. platz št 241 (Hrvatsko) Prepctči se! Lahki kašelj, zaslinjenje, praskanje v imajo lahko hude posledice, ako se jin zanemari. Zakaj bi ne preprečili ? Saj imamo prijetno sredstvo Thymomel Scillae tekarja Fragner v Pragi, lina steklenica po K 2 20 se dob: v vseh lekarnah. Ali pazite na ime iznnjditelja. in preparata. Tržna poročila Ptllji tedenski sejem dne 20. oktobra 1911. Vrsta Mera in teža Pšenica....... Rž......... Ječmen....... Oves........ Koruza....... Proso ........ Ajda........ Krompir....... Fižol ........ Leča........ Grah........ Kaša........ Pšenični gris..... Riž......... Sladkor....... Češplje....... Čebula (luk)..... Kimel........ Brinjeve jagode .... Hren........ Zelenjava...... Ustna moka..... Moka za zemlje .... Polentna moka .... Goveje maslo..... Svinjska mast..... Speh frišni...... Špeh okajeni..... Zmavc........ Sol......... Surovo maslo..... Sir, štajerski..... Jajca ........ Goveje meso..... Telečje meso..... Mlado svinjsko meso . Drevesno olje..... Rips olje....... Sveče, steklo..... Milo navadno .... Žganje....... Pivo........ Vinski jesih..... Mleko, frišno..... Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... » » mehki . . Premog (Steinkohle) . . Mrva........ Slama (Lager) .... Slama (stelja)..... Zelje,........ Sred. 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 5o kil 50 kil 50 kil l 1 kila 1 kila 1 liter 1 kila S 1 kila loop 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kilajl 1 kila!' 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 24 kom. 12 10 10 10 10 10 10 3 12 22 1 1 kila! od 1 kil do od [dO |! 1 kila(°d Ido i 1 kila i 1 kila ! 1 kila 1 kila | 1 liter 1 liter 1 liter : 1 liter 1 liter 1 kub, met. 1 kub. met. hektoliter 100 kil 50 k. 50 kil 50 kil jod Ido |od |do 1 glava Mestni urad ptujski, dne 23. oktobra 191 Veliko presenečenje! Nikdar v živJjei ta priložnost! 600 kom. le 3 K 1 krasna pozi. proč. anker-ura z verižico, natančna, 3 lot cija; 1 moderna Zidana kravata za gospode; 3 ft*, žepni rotc'i krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. poT ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, bisroi, I4 damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska bracelet!, ^ ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno : usnjata denarnica; 1 p. gumb za manSetc, 3 gra s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlej Sledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado ii zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in i koresp. predmetov in še čez 600 rabnih predmetov, t bi hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama U denu i košta le K 380. Pošlje po povzetju dunajska centralnar Ch. Jungwirth, Krakova št. B|II5, NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angle Za kar ne dopade, denar nazaj. — 11 Stara važna agentura izas".opstvo zmožne ime za ekspert perutnine. ponudbe na 0. K. Spitzer, Dunaj III, na 0. K. Spitzer, Seidlgasse 37. Sprejmem 2 krepka 1001 Ski imata veselje do kovaftke obrti; j nčni čas 3 leta; preskrbim ju z vsem. IZŽZ 4 kovaške pomočnike, , konjskega hlapca. = F. Pristounik, pošta Oplotnica. Iščejo se oženj eni, zanesljivi imi '■ otrok za obdelovanje in rejo živine na mali Isti. Pisma je poslati na upravništvo „Sta- jerca" pod šifro „Verlasslich". oipci posestev pozor! lepa posestva, ki ležijo tik postaje Pfis- [pri Maribora, se prodajo takoj in pod jako nimi plačilnimi pogoji: Prvo meri 9 oralov ji iz travnika, njiv, sadonosnika, gozda _ i zidane z opeko krite hiše in še ene i koče. Drngo meri 3 orale, obstoječe iz , pašnika ter lesene koče. Nadalje 3 stav- po lVi, 2 in 3'/" orala; prvo in drugo ivbišče je prav za prav krasni sadonosnik, ki se proda tudi skupaj. tleli imeti svoje domovje blizo oz. poleg železniške pOBtaje, \ iuj ne zamudi te ugodne prilike. Pojasn la daje g. 1000 Babic, gostilničar na Pesnici pri Mariboru. Pridno prodajalko trgovino z mešanim blagom in učenko = se takoj pri firmi M. de Toma, Dobje pošta Montpreis. 999 za jenje gnoja, peljne, rez Univerzalni parilnik (Kippdampfer) od 30 litrov vsebirje naprej oddaja najceneje Franz Melithar. Rudolf Bather spec, fabrike kmetijskih mašin Dunaj, III./2., Lowengasse 37. • Nadalje jeklene pluge in bra-' ne, sejalae stroje, stroje za vse v nedoseženi izpeljavi, ge-za slamo, za repo itd. Zastopnik : J. Ketisch, Ptuj, Stadtpark 1. I Za trgovino modnega in špecerijskega blaga ter I usnja v ptujskem okraju (na deželi) sprejme se takoj močni pridni učenec :ene hiše, ki je nemščine zmožen. Naslov Zaslužek!! g 2—4 K na dan in stalno »šozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja maSina za hitro štrikanje ..Patentkebel" ima izkujene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne io Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nij ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne slutbe. Neodvisna eksistenca. ProSpekt zastonj. Podjetje . za pospeševanje domačega dela, tre. sodn. protokol. Karl Wolf, Danaj, Mariahilf, Nelkengasse I/O«. Na obroke Moja raxp. hiša na obroke preda, da dobi po vsej državi kupce, velikanske množine v zlatih verižicah in krasnih urah brez zvišanja cen. Oddam tako: za 14 K prvoraz. pravo srebrno remontoar-uro s 3 sreb. pokrovi, plo3ča( krasno gravirana, in eno 14 kar. zlato verižico mod. pancer-faejon, c. k. punc. 60 gr. težka za 140 kron, samo 4 K na mesec za uro in verižico. Dopošlje se porsod po povzetjtu prvega obroka 14 K. 16 Jahren ruckgeiahlt wini im »allgemeinnn Zweig« abw in beliebi« /.u vereinbartridp' Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Sohuellste Rr'.e-tligung. Auxialilung der Vor-schUsse nach Herstellung čer Sicherheit aofort. Drucksorten- versand. Učenec, zmožen nemškega in slovenskega jeziku, sprejme se takoj v špecerijski trgovini V. Schul-flnk v Ptnjn. S83 Kupci pozor! Lepo posestvo, pol ure od mesta Maribor, je na prodaj. Posestvo obstoji iz več hiš, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, velik, sadonosnika, gozda, ter iz zidane viničarije z lepim zemljiščem, kjer je že ameriška trta nasajena, zraren lepo sadno drevje, ki rado rodi. Proda se iz proste roke; več pove lastnik Friderik Bracko, Vodole, pošta Maribor, tara sv. Peter. 994 V najem se da mesarijo s krčmo na račun. — Celo dober promet. sredi kraja, blizo rudo-kopa, najemnina ugodna. — "Vpraša se pri M Kračun, Zreče pri Konjicah. 1002 Proda se lepo 998 posestvo blizo 30 oralov, njive, travniki, vinograd in gozd, blizu mesta Celja. — Več pove pocestnica g. Ana Žnider, Koš-nica št. 19, pošta Celje. Eno lepo 1006 posestvo, eno uro od Maribora, 18*/, orali zemlje, so njive, travniki in lesi. lepe brajde. studenec pred hišo, vse zidano in z opeko krito. Natančneje se izve pri lastniku v Dogošah St. 4. Viničar, priden, in konjski hlapec se pod dobrimi pogoji sprejmeta. Kje? pove upravništvo ..Štajerca-'. 987 Sil travnike in m najboljša _A^ Buli ta SternJPJilVIarke WJM Zvezda na vreči in plombi daje zanesljivo jamstvo za čisto, nepokvarjeno blago. Svari se pred manjvrednim blagom. Fabrike Tomaževih fosfatov Z. z o. Z. Berlin W. 35. Se dobi v vsaki s plakatom označeni 1012 razprodajalnici. Učenka z dobro šolsko izobrazbo, zmožna nemščine in slovenščine, sprejme ae v trgovini z mešanim blagom 1010 Adolf Orel, Šoštanj pri Celju. Redki priložnostni nakup Krof in napihnjeni vrat odstrani garantirano le od bolnika, ki ae je sam ozdravil, iznajdeno sredstvo, tudi tam, kjer doslej ni bilo pomoči. Zahtevajte takoj proti 20 vin. prospekt, Keraifni laboratorij, „Pardulons", Sternberg, Moravsko. 991 Tehtnica na most, dobro ohranjena, se proda. Vec pove Franz Gnlda, Maribor, Mcllingcrstr. 26 990 Na prodaj ali v najem kovačija s stanovanjem, pol orala sa- rtujn. na veViX'v oefti pi>A» Vurmbergu na dobrem selu brez orodja. — Naslov pove »prava ..Štajerca". 986 Čevljarski pomočnik, dober delavec, za stalno delo, in učenec se takoj sprejmeta pri g. Mathias Lorentschitech. Sv. Lenart slov. j-or. 9"2 Ali že imate dobro uro? Ako ne, potem naročite takoj mojo najnovejšo amerik. 14 kar. nlato-duble-nro. „Čudež nove dobe", ki jo, dokler traja zaloga, tudi privatnim po engroB-ceni pošiljam in ki samo K 4-25 z. k. stone. Ta ravnokar iznajdena ura ima izvrstno 86 urno kolesje in krasno, moderno izpeljavo 1 kos 4 K 25 h — 3 kosi 12 K. Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ev. denar nazaj. — Garancija 3 leta, Pošlje po povzetju ali naprej plačilu svote (tudi v znamkah). Kot primerno darilo za dečke priporočam nadalje krasne imit. gloria-srebro-rem. nre natančne na minuto. Cena z. k. 350. — 3 kosi 9 50. Vsaki uri se doda primerna verižica zastonj. Priporočam nadalje mojo novo uro za pisalne Bizo, krasno izpeljano, pravi kinfi mizo, ki naj bi v nobeni hiši manjkala. 'IV košta samo Ii K za kos. 964 Michael Horowitz, Krakau razpošiljalna hiša ur. Dietelsgasse Nr. 67. Ni težko Priložnostni nakup! Lepa žepna ura i verižico K HO. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K S"50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro s pozlač. verižico za K B*—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohane, razposiljalnica švicarskih nr, Krakov št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 997 I odpraviti revmatične, gibtične in neuralgične bolečine, kajti I preizkušeni, zdravniško priporočeni GONTRHEUMAN (besedna znamka za Mentholo saliciliziran ekstrakt kosia- ] ojev), je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hjtro pomirjenje I in vstavljenje bolečin, odstranjenjo oteklin b zopetnol vstvarjenje gibčnosti členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) 1 g ."-■-"'- >■■-■ - -- v ,.i...iv.:u «JmM -.-■•■■ 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki C k. dvorni liferanU, Praga 111. št. 203 Pri naprej-plačilu K 1-60 se 1 tubo 1 ° m ;: :; i;*-;;* ;; lil } Pozor na ime preparata in izdelovalca! | Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka 1. Behrbalk in H. Molitor. Važno za delavce je vedeti, kje se potrebščine v obleki dobro in poceni krije. Kot priznano zanesljiva izkaznje se trgovina z rezanim blagom, perilom in obleko Adolf Wessiak, Maribor, Draugasse 4. Tam se dobi pri veliki izbiri trajno blago po jako nizkih cenah. Kdor kupi enkrat, ostane zvesti kupec. 1009 71 11 08334534 7 rt 3 i imfltp firi1ft7H(Kfdasi priskrbite zimsko blago* ZrfiiHJ 1111(11V Ul lltlZ,llUkjl Saj veste kaki časi so, in vsak gleda, da ceneje kuj Nam se je posrečilo še kupiti zimsko blago po nizki ceni in to priložnost ponujamo tudi vam! Pridite v našo veliko trgovino in si poglejte blago in ceno, ta trud se vam bo izplačal S tem se vam priporočamo L# F# Slawitsch & Heller, trgovci v P J '^^cmxm^cm^w^(wmxKxixfis^w^ Vinogradniška zadruga (Weinbaugenossenschaft) V Ptuju kupuje vinski mošt po najvišjih cenah. JKESTUn ."xiniii, 973» Najnovejša iznajdba! svitla budiinica 881 20 cm visoka, nikel, cifernica in kazalci so obdelani z substanco, ki vsebuje radium, se sveti krasno lepo v temi, tako da še lahko čas natančno čita. Moč te svetlobe večna (ni fosfor). Cena za en kos ,.....K 4 — z dvojnim zvoncem , . . .Ko.— s Štirimi tvonci......K 6-— t jiodbenim kolesjem .... K 8-— liabij-budilnica brez radiuma . K 2-— 3 leta pišm. garancije. Pošlje po povzetju Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. == Originalni fabriškl cenik zastonj. =a«= ffiaafficjpociir^^ R** imajo od |vseh lastnikov svinj vedno oni, ki dodajo navadni krmi še Fattiogerjevi „Lucullus" in to stalno. Pri tem ostanejo svinje vedno zdrave in zrejo rade. Krmljenje z »Lu-cullus« ni samo najvplivnejše.tem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg»Lucullus« povišanje žive teže za eno kilo doseže. Vrsta II. za pujske. Vrsta lil. za pitane n velike prašiče. Ciena obeh vrst: K 12-50 za 50 kg z vrečo vred od labrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z o. z. 808 Inzersdorf pri Dunaja. Čez 3.000 priznanj, več kol 350 prvih dobitkov. PP^ pO 2?l9 ZHIŽSZli*1 cenah! "VI Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljar lastnega in tujega izdelka, liuuti za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske ii lovske revije Izdeluje se po meri t lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežb« t«(*», «•!« Seli*««. Zunanja naročil« pr»« povzetju. Bi; 1JM t&f Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali 1; [ NsjplodovitejŠe plem- ske svinje! Najiz- datnejše pitane prašiče! krema za prša Zdravniška priznanja o izvrstnem vplivu neškodljivo, se rabi zunaj, trajni senzacionclni uspeh! v kratkem času. Poizkusna doza K 3.—, velika doza ki zadostuje za polni uspeh K 8'—. Neprijetne lasi v obrazu odpravi tekom 5 minut dr. A. Riks »Haarentfernercf garantirano neškodljiv, cena K i-—. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wien IX, Berggassc 17/K 920 Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa franko proti naprej plačilu svote. 2^a otroke! Kjer so otroci v hiši, kjer naj bi se redilo bolnike z lahko prebavnimi jedili, naj se pazi na sledeče: 1095 dra. Oetker praškom za pecivo, Pogače narejene po receptih dY. Oetker in to s najboljšim pomožnim sredstvom za pecivo sedanjosti, so smejo smatrati za najboljša liranUna. sredstva. V lastni kul!'"J' pripravljene, vseoujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, (ore; najpotrebnejše redilne snovi v lahko prebavljiv' jn kar je vajn0) T jak0 0k\ism obliki. Vsled visoke temperature „rora" se Stirkino zrnje v moki odpre, preobila voda v mleku odhiti in bakterije, ki te V mleku slučajno nahajajo, postanejo neškodljive. Lastna izkušn^.a prepričala bode vsako gospodinjo in mati. Recepte knjige zastonj. Dra. Oetker praski za pecivu se dobijo povsod. Pazite, da dobite pristne izdelke dra. Oetker. I I Pri suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodne moči patentni lokomobili z rročo paro firme Heinrich Lanz, Mannheim hitro v promet postavljena, cena, jako šte-diltto delujoča in za vsak© kurjavo pri-: merna :z= rezervna moč ' Avstrijska prodajalna pisarna: EMIL HONIGMANN Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. n. telefon 1559 4. Obisk inženirja zastonj. tiPery 1 kila sivega Slišanega K2—, boljšega K 2-40, poMdtjf' prima K. 280, belega K i-—, prima mehkega kot daunl K 6-—, veleprima K 7 —, 8-— m 960. Daitne, sive. K6-, K 7-—, bele prima K 10 —, prsni flanm K 12 — od 5 kil naprej franko. iz tosno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega lulcu' (Nanking), 1 talient ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, i I glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka,! dovolj napolnjeni z novim sivim flaurnastim in trajnim m sleljnim perjem K 16—, pol-danne K 20—, danne K81-J Posamezne tasae K 10—, 12—, 14-—, IG—. PosanriMJ glavne blazine K*—, 3-50, i—. Tubue200XM'■ K 13—, 18—. 20—. Slavne blazinB 90><70 cm velika K 4 60, S —, biiO. Spodnje tnhtue iz najboljšega posleljnegu gradi 180X'16 «"> velike K 13— in K 16— pošilja proti| povzetju ali naprej plačilu Max Bcrgcr, Dcachenitz ff. 344/8 (Bbhmerwald).1 Dren rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar Bogalo ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. ?i mam——— bolezni preprečiti, nego jih ozdraviti. Zato odpravi vsak ki-tar, vsako hripavost, vsak kašelj takoj s Thymomel Scillae priznano, zdravn. priporočeno, dobro-okusno sredstvo a odpravo kašlja. — Tudi pri oslovskem kašlju vpliva ia- nesljivo. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnepa apoteka ^sEfta Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika! 1 steklenica 2'20 K. Po pošti franko pri naprej plaShi 2 90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7— K. 10 stekle« pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata, izdelelovalca in na var- stveno znamku! Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Behrbalk in H. Molitor. 967 Kupim fižol (pisani, Wachtelbohnen), oves, pšenico, rž, ajdo, orehe, posušene gobe v J vsaki množini po najboljših cenah. Alois Scf.nider.tsch 993 Maribor, dravski most Sprejme se z novim letom pricbt, tre-fitA'. in zanesljivi nadltiape ki ima oskrteti dva konja t«r voditi g: darstvo. /P&ča po dogovoru. Ponndbe s pre spščeval na upravništvo »Štajerca"., Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za post 1 kg sivin slišanih 2 K; 2 K 40 h; »a pol Mih21 belih 4 K; belih mehkih 3 S 1 kg najfinejših sirieu-tdl sunili 6 K 40 h, 8 K; 1 kg I (Daunen) sivega 6 K. 7 K; 1 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem UP"- Gotove postelje *"P1 iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nanki tabent, lbO cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavnima bUl_ vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, trajnim in flamnastim perjem ia postelje 16 K; pol-daut danne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 18 K;j tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 13 K, 14 K 70. IT 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 eni široke 4 K M 20, 6 K 70; spodnje tnhne iz močnega, pisanega gradla 1 dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po p" od 12 K naprej franko. Izmenjava frar.ko dovohena. ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deuchenite Nr. 716. Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tbkal: W. Blanke v Pitji, 64 44 7057