Leto LXXn, st. 55 T ftethA ~ PH F ottgemi, tor 5«mHt _Prežs » cena E 1 DrednlStv« ■ oprava, Ljubljana, ^^^^^^ ^^^^^ __________ KKJJT^TS JC^ ^^ W % M * m. T flf % ^T^ MAREC- 1944 »emstvo n.w Ur. - Oek. raA. Ljub- gBI mKm |B flftSf V HA. ff jH^i^r, Uana 10.650 ia naročnino ln ^HHH^ jBDf SHV ^^H BsSm M EBg^^^* l^^^f UiT ™ BSU 4A H Interate. - Iikljuino »a»U»p«t*o JH VRV JSBBF AHf # ^BV M Rf 17 ^ w m jm sls m ^ JBL-^^L^ nedelja Erbitterte Kampfe im Mittelabschnitf der Ostfront Sowjetangriffe gegen Bug - Uber 100 Feindpanzer vernichtet ,44 Sowjetflugzeuge bei Geleitzugangriff im Seegebiet von Vardoe abgeschossen - Unvermindert heftige Kampfe in Cassino Ogorčene borbe na srednjem odseku vzhodnega bojišča Sovjetski napadi proti Bugu - Preko 100 sovražnih oklepnikov uničenih - 44 sovjetskih letal sestreljenih pri napadu na spremljavo na morskem področju Vardoe - Nezmanjšani siloviti boji v Cassinu DNB Ans dem Fiilirerhauptquarticr, 18. Marz. Das Oberkommando der VVehr-maclit gibt bekannt: Bei K e r t s e h blicben feindliche An-grifle auch gestern erfolglos. Am unteren ukrainiseheu Bug schei-terlen erneute Versuche der Sow.jets, mit starken Kraften uiisero Briickenkopf o einzudriicken. Dic im Verlaufo der Absetzhewcgungen Toriibergehend von ihren Verbindungen abgesclinitlene /vviirtombergisch-hadisehe 385. Infantpric-Division unter Fiihrung des General-niaiors Rast hat sich unter Abwehr lau-fonder feindlicher Angriffe und Mit-nahme aller Verwundeten und zalil-reichen Gefangenen zu unseren Haupt-kriiften zuriickgckiimpft. i ,Westlich des mittleren B n g konnten stJrkere bolschcwislischo Kriifte weiler Hoden gewinnen. Zwischen Prosku-row nnd Tarnopol vvurden in liar-Icn Angriffs- und Abvvehrkiimpfen 20 teindliche Panzer vernichtet. Dabei schossen Panzerkriifte des Heeres im Zu-sammenwirken mit Verbanden der i\V»ffen-SS in Bchnungvolleni Vorstoss eine Frontliicke. lm Raum Krzemie-n i c c - K o w c 1 sind erbitterte Kiimpfe im Gange. i Im Nordabschnitt der Ostfront lebte die Kampftatigkeit wieder auf. Nord-Vstlich N e w e 1, siidiistlich O s t r o w, nordlich P 1 e s k a u sowie an der X a r w a - F r o n t wurden starke, von zahlreichen Panzern unterstiitzte Angriffe der Sowjets unter Ahriegelung ciniger Einbriiche abgewicscn und 82 Bern 17. marca. Nekateri švicarski fisti posvečajo finskemu vprašan ju obsežne članke, v katerih proslavljajo postopanje Fincev. Tako piše »Bund«, da se morajo Finci zavedati, da njihova armada trenutno ne le da ni premagana, temveč du stoji na bojišču v polni bojni moči ter da poteka bojišče še daleč izven finskih mej. Fincev k sedanjemu težkemu sklepu ni pripravila površnost, prevzetnost ali nejasnost, pač pa predvsem reakcija njihovega narodnega in osebnega občutka časti. Finci so v svoji zgodovini imeli z Rusi mnogo izkušenj, pa tudi pogled na sosednje Baltske države jih je moral poučiti, kaj pomeni pogodba s sedanjimi oblastniki v Moskvi. Zaradi tega jc bilo nujno, da so previdni pred »Danajci«. »Courier de Genevec piše ▼ članku v zvezi s finsko-sovjetskim problemom, da država, ki se bori za svobodo, kot jc to pri Finski, ki je v boju z dobro oboroženim nasprotnikom, ki jo ie tekom stoleti j hotel vedno znova podjarmiti, ne ceni preveč nasvetov naroda, ki živi lepo v miru. Le finski narod sam ima pravico odločati o svoji usodi.« t Združene države in Anglija sta zakadi finskega vprašanja zelo nervozni. Še nadalje opravljata posle za Stalina s tem, da izvajata s svojo običajno izs.iljevalsko taktiko ves možni pritisk na Finsko. K temu spada tudi Reuter- feindlirhe Panzer vernichtet. In diesen Kiimpfen zeiclinpfe sich die fi. Kompanie des ostpreussischen Gre-nailier-Regiments 3 unter Fiihrung des Oberfeldw cbels Kutschkau durch beson-ilero Tapferkeit aus. Im Seegebiet von Vardoe griff ein Verband sowjetischer Bomben- und Tor-pedollugzeuge dreimal erfolglos ein doutschcs Geleit an. Von etwa 6(1 an-fliegenden feindlichen Flugzeugen wur-den 37 im Luftkampf, 7 vveitere durch Bordflak abgeschossen. Das Geleit setzte oblic Schiiden seinen Marsrh fort. Aus dem Landekopf Nettuno wird nur iirtliche Kampftatigkeit geineldct. An der Siidfront dauert das schwere Ringcn im Stadtkern von Cassino mit unverminderter Hettigkcit an. I)er Bahnliof Cassino ging narh hnrtcm Kanipf verlorcn. In den Triinunerii des Orlcs wird vveiter ertiittert gekiimpft. Ein feindlicher Bomberverhand flog bei unsichtigcm Wetler am Mittag des 17. Marz in den I) o n a u r a u nt ein und \varf oline Krdsiclit weit verstreut Bomben im Raum von Wlen. Die Scliii-den und Verluste sind gering. Oher der Ost mark und dem italienisehen Raum vvurden bei schwierigen Abvvehrbedin-giingpn 9 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Kinige britische Storflugzpuge war-len in der letzten Nacht Bomben im r he i n i sc h - nest f a 1 i sch e n Gehiet. Deutsche Flugzeuge griffen in den Abendstundcn des 17. Marz Einzelziclc in London an. jevo poročilo iz Washingtona, da se bavi ameriška vlada resno s prekinitvijo odnosov s Finsko. Nadalje poroča Reuter, da bodo Združene države uporabile ves možen pritisk, da bi pripravile Finsko k prelomu odnosov z Nemčijo. V okvir sistematske anglo-ameriške živčne vojne spada tudi Roo-sevcltova izjava, v kateri izraža svoje resno upanje, >da bo Finska sedaj spoznala priliko, da se reši iz zveze z Nemčijo«. V zboru izsiljevalcev seveda ne manjka londonski »Times«, ki v precej nezakriti obliki ščuva proti finski vladi ter pravi o finskem narodu, da jc neumen, ker noče pristati na sovjetski predlog. »Timosc skuša dopovedati Fincem, da je Moskva v vseh ozirih vzdržna ter da dobro misli. Svoj članek zaključuje z grožnjo, da svetuje nujni sprejem boljševiških pogojev. Kljub tej enotni angloamer. živčni gonji proti Finski pa se londonski mesečnik »Nineteenth Century and Af-ter« ne more vzdržati, da ne bi pripomnil, da so v tej vojni Sovjeti napadli Fince. Prelomili so pogodbo z dne 13. marca 1940, izkoristili Finsko zapuščenost ter so se že prej stalno vmešavali v njene notranje zadeve. Pač pa jc nemška vlada, tako ugotavlja londonski časopis izrecno, odklonila Molotovo prošnjo, naj Nemčija prepusti Sovjctom proste roke na Finskem. Napad na sovražne ladje Berlin 18. marca. DNB. V zgodnjih jutranjih urah 17. marca je napadel močnejši oddelek težkih nemških bojnih letal nepričakovano sovražnikove prevozne ladje, ki so se nahajale v pristanišču Anzio. Kakor je vojno poročilo z dne 17. marca že javilo, je bila zadeta z bombo velikega kalibra prevozna ladja z nekako 0500 tonami ter se potopila. Druga bomba je zadela nek rušilee ter ga'tudi občutno poškodovala. Dalje so bile poškodovane ena večja ladja in dve prevozni ladji s skupno 900 tonami. Letalci so poročali o nadaljnih bombnih zadetkih na pomolu in na pristaniških napravah; bombni zadetki so poškodovali skladišča materiala in več čolnov za izkrcanje. Kljub močni sovražnikovi obrambi eo so vrnila vsa nemška bojna letala. »Naj zmaga Nemčija« Madrid. V parlamentarni debati v Ca-pclovvnu jc dejal vodja južnoafriške opozicije iik> odložili orožja. Ne bomo se uprli svojim voditeljem! Ne bomo oskrunili tovarištva z junaškimi nemškimi vojaki.« Hrvati proti razbijanju Evrope Zagreb, 17. marca. »Hrvatski narod« sc bavi v svojem uvodniku z načrtom sira \Valtcrja Lavlonsa o »evropski federa-ciji« ter pravi, dn se demokrati žc 80 let bavijo z načrti evropske federacije. Toda vsi njihovi strokovnjaki bi dali Evropi kvečjemu Versailles, čigar nepravičnost je povzročila drugo svetovno vojno. Tcca pa ljudje še niso pozabili, zlasti nc v dobi, ko prihajajo iz Anglije glasovi o novi federativni ureditvi Iivropc, Kratka poročila Rasel. Časopis »Rasler Nnrhrichtcn« označuje ogrožanje irske nevtralnosti in drznosti Angloamerikanccv kot dejanja, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu, BudimpcUa. Uradna vest poroča, dn so v pelek v opoldanskih urah severnoame-rika letala preletela Madžarsko. Letala so odvrgla več bomb. Amsterdam. Državni tajnik Hull je dal na konferenci v petek razumeti — lako poroča angleška poročevalska služba iz VVashlngtona, da Združene države ne bodo vzele v pretres priznanja diplomatskih odnosov z Radoglievo vlado. Hull ugotavlja, da ni sovjetska vlada konzultirala Združenih držav o sklepu diplomatskih odnosov z vlado Badoglia. Stockholm. Britanska admiralileta jc objavila izgubo rušilen »Mnhratla«. Vidin, V Jumilhacu le Grandu v de-pnrlemcnlu Dordogne so komunisti odvedli nekega duhovnika ter ga izven mesta ubili z nekaj revolverskimi streli. Ženeva. Kden izmed ustanoviteljev irske. arinadc, generalni poročnik 0'Čonnell je umrl. Pokojnik sp je udeležil anglo-ir-ske osvobodilne vojne ter je bil začasno tudi šef irskega generalnega štaba. Prar,a. Nemški državni minister za Cp-ško in Moravsko K. H. Frank je sprejel v petek predsednika in člane vlade pro. lektorata ter izmenjal z njimi politične misli. Enotno vodstvo Ia Berlin, 17. marca. Nemški minister za Zasedene vzhodne pokrajine je na več važnih upravnih področjih bistveno razširil pristojnost domačih samouprav v generalnih okrožjih Estonije in Latvije. V svrho izvedbe teh ukrepov je bil Imenovan prvi generalni ravnatelj domače uprave, ki je odgovoren za njeno vodstvo. Prvi generalni ravnatelj je upravičen, da daje v okviru uredb nemškega vodstva ostalim generalnim ravnateljem splošne smernice, zastopa domačo upravo pri generalnem komisarju ter pripravlja in objavlja zakonske osnutke in sklepe. Za prvega generalnega ravnatelja jc bil imenovan general Dankers. Nadalje je bila povečana pristojnost domače uprave z ustanovitvijo generalnega ravnateljstva za ■ ■ poljedelstvo in z glavnim ravnateljstvom za latvijsko gozdno in lesno gospodarstvo. Prenos novih upravnih pravic na domačo upravo je logična posledica sistematskega obnovitvenega dela Nemčije. Predstavlja zaupanje in vzajemno sodelovanje, ki sta se pričela z likvidacijo boljševiških terorističnih zakonov, z vzpostavitvijo zasebne lastnine, z ukrepi, na katere je estonska in latvijska mladina odgovorila s svojim prostovoljnim in preizkušenim vojaškim sodelovanjem v boju proti skupnemu smrtnemu sovražniku, Nadaljnje uredbe, ki bodo še bolj razširile upravne pravice domačih samoupravnih oblasti v generalnih okrožph Estonije in Latvije, bodo sledice. Junaštvo nemških padalcev pri Cassinu Berlin, 17. marca. DNB. V jutranjih urah 15. marca je pričel sovražnik na odseku pri Cassinu s svojim pričakovanim velenapadom. Po izredno težkem letalskem napadu na mesto Cassino in eno-urnem ognju strnjenih sovražnih topov so navalile močne sovražne pehotne in oklepniške sile na postojanke nemških padalcev. Najprej se je usmeril napad proti vzhodnemu robu mesta, nato pa se je z isto silovitostjo razširil proti njegovemu severnemu delu. Čeprav so morali nemški vojaki vzdržati težak bombni napad in nato množični topniški ogenj, ki je izločil iz boja poedine postojanke težkega orožja, so vendar zavrnili napadajoče tanke ter človeške množice. Le na enem samem mestu je sovražniku uspel krajevni vdor, ki pa je bil takoj zajezen. V noči na 16. marec je sovražnik na komaj 3 km širokem odseku nadaljeval z izredno močnim topniškim ognjem. V kakih 12 urah je izstrelil preko 13.000 granat. 16. marca je z nezmanjšano silovitostjo pričel s svojim velenapadom tudi severneje v smeri proti Monte Cassinu. Tudi tokrat so nemški padalci sovražnika fiovsod odbili. Podnevi je večkrat izvršil etalske napade na kraje in ceste v zaledju, a ga je pri tem nemško letalstvo deloma pregnalo. Vkljub izredno veliki porabi ljudi, letal, topništva in tankov sovražniku v prvih 30 urah njegovega velenapada na Cassino ni uspelo, da bi prebil nemške postojanke. Padalci so vzdržali v dolgotrajnih borbah in v dežju bomb angloameriškega letalstva ter v vedno novem topniškem ognju. Pri tem jim daje vzgled njihov poveljnik, odlikovanec s hrastovimi listi polkovnik Hcilmann. častno stališče Fincev Švicarski tisk o finskih zadevah Stalin s šestnajstimi obrazi Namesto Kremlja sedaj »Ukrajinska republika« zahteva poljsko ozemlje t < »SMTTJElBOc, Bferr. Kk Sezona polžarjev se je pričela Ljubljana, t marca. Pol« no Mil prod leti t Ljubljani po-nebna slaščica posebno v {KMtnem času. Bilt pa go Se več, namreč važen izvozni predmet, s katerim eo nekate/ri naši kraji dosti zaslužili. Francozi so znani, da ljubijo jedi, pripravljene iz polžev, da jih sami goje in da jih tudi radi kupujejo v drugih deželah. Tako so pred to vojno prišli celo francoski trgovci na Dolenjsko, na Štajersko, največ pa v Prekmurje, kjer so kupovali polže. Bilo je to v letih gospodarske kriee od leta 1930 do 1935 in tedaj so kmetje radi segli po tem postranskem zaslužku in zbirali polže ter jih prodajali francoskim prekupcem. Francozi eo plačevali tako, tnlto, ne preveč sijajno, pa tudi ne umazano. Vendar je v tistih letih, ko naš kmečki človek ni imel denarja za sol in ne za žveplenke, prišel tudi ta zaslužek kar prav. Naš kmečki človek polžev ne uživa. Prav tako tudi ne mestni delovni človek. Polže so časih jedli le sladokusci, ki eo se te slaščice navadili v kakšnih drugih mestih, recimo v Parizu ali na Dunaju. Še dandanes, ko padajo razni predsodki, težko prepričaš Ljubljančana, da je polževo meso okusno in tečno. Vendar sedaj, k« j« stiska ia me*«, segajo po polžih tudi taki, kl jih popre] niso uživali. Pomlad je in polži prihajajo na dan, pia jih nabirajo ljudje, ki so našli v tem zopet priložnost za zaslužek. Najraje se polži drže sedai okrog raznih ograj, na prisojnih mestih, recimo okoli Kožnika, sploh proti jugu. Seveda jih ima tudi ljubljansko polje na severu dosti. Le sonca mora biti. Kdor premaga predsodek proti polžem, najde v tej hrani dober užitek. Polž je dober bodisi pripravljen kot solata, bodisi kot pečenka, najboljši pa je, ako njegovo meso sesekljamo in pripravimo kot pašteto. Taka pašteta iz polževega mesa ja boljša, bolj mastna in tudi bolj okusna, kakor recimo iz, telečjega mesa. Komur se pogled na polža gnusi, vseeno rad je pašteto iz polžev. 2e lani so bili polži po liro do dve kos. Letos bodo najbrž obdržali isto ceno. Seveda polži niso racionirani in razni prekučevalci bodo že znali naviti ceno, vendar pa zaradi majhnega povpraševanja ne bo cena toliko narasla, da bi je ne zmogel tisti, ki si zaželi polževega mesa. Najboljši je, da ljubitelji te hrane kupujejo polže neposredno pri nabiralcih samih. feirefišlmingsbesfimmunspn betreffend die AusDbung d?s Bieiisistrafgerichtsfcarkeat iifcsr das nichtrichterliche Jusfizpersonal Infolge Fortfalle« do« Verwaltung«ge-rlchtshofe« fiir dio niehtriohterlichen Justi*-beamten und Angcstellten in der Provlni Luibach notwondig gewordon. Auf Orund der mir ertteilten Ermitchtlgung erlasse ich dnher die naehstelionden Austiihruiigabe-•timrnungon: Art. 1. Fiir die Durehfflhninr des Dlenst-•trafverfnhrens gegen di« den Vorsebriften de« XI. Kapitels des Beamtengeaet7.es vom 31. ]. 19.11 unt«rworfenen nlchtriehterliehen Justlr.buamten und Angcstellten werdon dio $$ 195, 198, 197, 199, 200, 202, 203, 206 und 245 dieso« Gesotzes ansser Kraft gesotzt. Art 1. Abs. 1. Fiir das bie den nledrlgeren Ourieliljen, den Stnailsanu-altschnfleu, Oe-riehtsgefungnisaen und Strafanstalton bo-dlcnstote Personal dieser Art wird ein Dlenststrafgorlcht erster Instnnz bol jedem Kriogsgerichto errlehtet. Abs. 2. Als Dienst. •trafgerlcht zweiter lnstnnz fiir dna go-nnnnte Personnl wird ein Dienststrafgericht lielm Oberlandesgericbt Lnlbnch errichtet. Dirse« Dienststrafgericht ist ln erster und letzter lnstnnz fiir das im Art 1. genannto Personnl de« OberlRndesgertchtc« und der Ober»tantsnnwnltschaft Laibnch, so wie fiir nlle Penslonisten der nngefiihrten Art, die ln der Provlnz Laibnch ibron Wolinslti ha-bCn, instiindig. Art. 8. Da« Dlenstatrafengerlcht belm Kreisgerichte boateht aus dem Prfisidenten diesos Gerichtos bzw. seinem Stollvertrerter und aus zwei Mitgliedern, «6wie Sbellver-. tretern, Die Mitglieder und Stellvertroter werden fiir je ein Kalenderjahr vom Ober-landesgerichtspriisidonten aus der Zahl der Riohtor diese« Kreisgerichten beetellt. Dienststrafgericht beim Oberlandesgericht ist das Im Sinne de« Art iW, Punkt 1 de« Richtorgesetze« vom 8. 1. 1929 zusammen-gesetzte Gericht. Art. 4. Die Dlcm«t«trnfgerlehte verfah-ren naoh den Vorschriften de« Beamten-gcaotzes, der Strafprozessordnung nnd der Geriobtaordnungen, Art. Diese Ausffihrnngsbestlmmungen gericht des Kreisgerichte« ist dor 8taat»-anwalt diese« Geriohte« bzw. «ein Stellver-treter, vor dem Dienststrafgerichto des Oberlandosgerlchte« jedoch dor Oberstaats-anwait bzw. sein Stellvertrotr. Art. fi.Diese Ausfiihrungsbeatlmmungen treten mit dem 1. Mlirx 1944 ln Kraft. Sie »Ind auch auf die friiheren. hlsher noch nicht rechtakrSftig abgesehlossenen Dionst-»trafverfahren anzuwenden. Trie*t, am 17. Februar 1944. — Der IM. t«r der Jn«tizabMleung de« Ober«ten Kora-mlssnr« ln der Operation.s7.one »Adrlattoche« Kiistenland«: Dr. Paul Messlner e, h. Izvršilne določba o disciplinskem sodstvu nad nesodnfcktai osebjem Ker «ta odpndla upravno sodISč« I« državni »vet, Jo nastnla potreba, da »e na novo uredi disoiplinsko «od«tvo nnd ne«od-niSklmi sodnimi uradniki In nameščenci ▼ Ljubljanski pokrajini. Zato izdnjnra na podstavi dnnlh mi pooblastil naslednjo Izvršilne določbe: Člen 1. Za Izvajanje disciplinskega sod-»tva nnd nesouniškimt sodnimi uradniki in nameSSenci, ki so podvrženi predpisom XI. poglavjn uradniškega zakona z dne 31. S. 1931, so razveljavljajo <>§ 195, 196, 197, 199, 200, 202, 203, 206 ln 215 tega zakona. Člen 3. Od»t. 1. Za osebje te vrste, nsluž- beno pri nižjih sodiščih, državnih tožilstvih. sodnik jetnlfnicnh in kazenskih zavodih se ustanovi dipsipllnsko sodiSfe prve stopnjo pri vsnkem okrožnem sodiSču. — OiIhIi. 2. Kot disciplinsko sodišče druge stopnje zn navedeno osebje «e nstnnovl disciplinsko sodišče pri apelncijskcm sodišču v Ljubljani, To disciplinsko sodišče je v prvi in poslednji slopnjl pristojno rji t čl. 1. nnvedeno osebje npelncijskega sodišča lil vlSjegn držnvnogn tožilstva v Ljub-1/nni, kakor tudi 7n vso vpokojenoe navedene vrste, ki imnjo svojo bivališče v Ljubljanski pokrajini. Člen S. Disciplinsko «odiWe pri okrožnem sodišča obstoji iz predsednika tega sodišča odnosno njegovega namestnika ter iz dveh članov in dveh namestnikov. Člane in namestnike postavi zn vsako kolednrsko leto predhodnik apolaci jskega sodišča ia Števila sodnikov tega okrožnega sodišča. Disciplinsko sodlSče pri npelaeijskom so- dlUčn )* aotflM«. postavljen« ▼ smislu a. SA, t 1 inkona o sodnikih rednih sodlM i dne 8. 1. 1929. Člen 4. Disciplinska aodlK&a postopajo po določbah uradniškega zakona, kaienske-ga poatopnika ln sodnih poslovnikov. Člen 5. Tožilce pred disciplinskim sodiščem okrožnega sodlSfca je drfavnl tožilec tega sodišča odno«no njegov nameetnlk, pred dlBclplinsklm sodiščem apelacljskega sodiSča pa viSjl drfavnl tožile« »dnosno njegov namestnik. Člen 6. Te izvršilne določbe stopijo ▼ veljavo « 1. marcem 1944. Uporabljati Jih Je tudi v pogledu prejšnjih disciplinskih postopanj, ki dosloj Se niso pravomočno končana. Trst, 17. marea 15«. — Vodja pravosodnega oddelka Oborsten Kommissar« ln der Operationszone »Adriatiisclies Kiistenland«: dr. Paul Messlner «. r. Z Vrhnike Dnevnega in nedeljskega »Slovenca«, »Slovensik Dom« in »Domoljub« se dobi takoj po prihodu dopoldanskega vlaka v trgovini Habič (poleg šole). Knjige »Slo-venčeve knjižnice«, zbirke »Svet« in knjigi »Ivanhoe« ter >Quo vadiš« kupite ali naročite na Podlipski cesti 9. Tam se tudi plačuje naročnina. Jože in pet otrok so darovali 2000 lir za Zimsko pomoč. Za Zimsko pomoč Ifujno bi potrebovali tri itedilntke ca begunce, ki so se naselili po privatnih hišah, pa so brez vsega. Ce bi jih kdo mogel odstopiti, naj javi naslov »Zimski pomoči«, ki jih bo prišla iskat. Socialni dodatek na kinematografske vstopnice Na podlagi $ 116, odst. S zakona o mostnih občinah v zvezi « čl. 1 naredbe vrhovnega komisarja o ustanavljanju Ljubljanske pokrajine je bilo z odločbo Šefa pokrajinsko uprava dne 16. t. m. z II it. 206-3 mestni obiial ljubljanski z upoštevanjem bistveno zviSnnib Izdatkov za socialno skrbstvo odobreno pobiranje občinskega davčnega dodatka na vsako prodano vstopnico za predstave klnoglednlišč v naslednjih postavkah ter z veljavnostjo od ponedeljka, 20. marea t 1.. dalje. Cona vstopnice do vključenih 3 lir bd Imola davčni dodatek 0.50 lire, do vključenih 5 lir — 1 liro, do vključenih 7 lir — 1.50 lire ln vstopnice nad 7 lir davčni dodatek 2 lire. Občinskega davčnega dodatka so proste one kinopredstnvo, kl so prirejene izključno za nemško vojsko in v okviru skrbstva za čete. Podjetniki so dolini, da na poslopju z napisi in tudi na vseh tnblicah z blagajniškimi cenami opozore na to, da se zaradi zviSanih izdatkov občine za socialno skrbstvo pobira navedeni davčni dodatek ter da je ta priračunan k vstopnini ter bodo vstopnice »ato veljale toliko ved. Prepovedano je iskati zavetje v parkih in gozdovih Ugotovljeno je, da mnogo občinstva ob letalskem alarmu hiti v tivolski park la dalje v rožnlškl gozd, kjer nezaščiteno in nemoteno hodi okrog, namesto da bi iskalo zavetja v domačem ali javnem zaklonišču. Večkrat smo že opozorili, da po parkih in gozdovih nI nikake varnosti pred bombnimi napadi, zlasti pa ne pred razsežnostjo učinkov zračnega pritiska, drobcev, eksplozijami bomb ln pred izstrelki obrambaih baterij. Ker pa ta opozorila niso zadostoval«, bo uprava policije v bodoče proti slehernemu, kl bi med letalskim alarmom nezaščiteno hodil 'po Tivoliju, rožniSkom gozdu ln po podobnih krajih, postopala kot s kršilci zaščitnih predpisov ter je bilo zato varnostnim organom nknzano, naj vsak tnk prekršek brezpogojno naznanijo. Zato občinstvo Se enkrat opominjamo, nnj v Interesu lastne varnosti ln upoštevanja zafičitnih predpisov vestno upošteva tudi prepoved kretanja po parkih in gozdovih med alarmom. tiimmiHiiiimiiinii Zatemnitev je začenši z nedeljo od 19 do 5 Naj nehajo! Sedel! eo v Kranju ▼ gostilni. V drni-bi je bil tudi trgovec Sodar. Pa Je priSla služkinja povedat, da so doma kupili punčko. »To se proslavil« reče Sodar, »Štefan vina na mizo!« Čez pol ure pride služkinja »pet r novico, da so kupili še eno punčko. »Šo en Štefan na mizo!« zavpije Sodar, obmivši se k služkinji: »Doma pa povej, naj nehajo!« (Ta in še nad tristo podobnih anekdot bo v novi zbirki Vel ikon jevih Anekdot. V knjigi bo natisnjena tudi avtorjeva karikatura, ki jo je narisal profesor France Podcekar. Zanimiva zbirka bo natisnjena za knjižno tombolo Zimske pomoči.) ■■■■■■naanNBBBBMBiiaHnH Podaljšujemo rok za pošiljanje rešitev nagradne uganke v naši „l)ružinski pratiki" do vštevši 30. marca 1944. Razni kraji na Doleniskem in na Goriškem zatadi prometnih razmer niso mogli pravočasno prejeti naročenih izvodov, naročniki pa žele tekmbvati za razpisane knjižne nagrade. — Tei žeiji hočemo ustreči obenem pa tudi drugim zamudnikom nuditi priliko, da se te teltme še lahko udeleže — Družinska pratika se še dobi po knjigarnah papirnicah in drugih trgovinah. — Imena dvajsetih srečnih nagrajencev objavimo v „Slovencu" na Cvetno nedeljo, v .Domoljubu* pa 5. aprila. Oprava Družinske pratlkc SBBaaBaBBHMaHHaDBBHHH SP0RT Josef Bradi nastopi ▼ nedeljo na skakalnici Vogtland. V nedeljo bo nastopil Josef Bradi na skakalnici Vogtland. Razen njega bodo na startu naslednji izvrstni skakalci: Heini Klopfer, Renner, Franc Loos, Paul Schncidenbach in drugi. Švicarska akademska smuška prvenstva. V Zermaitu so eo sestali švicarski aikademiki, ki eo tekmovali v fcetvorni kombinaciji. Najbolj uspešna sla bila Ge-orge« Piquet iss l^ausajine in Verena Fuclis iz Basla, ki sta si priborilo naslova švicarskih akademskih prvakov. Norveški prvaki v rokoborbl. Prvenstvo norveških rokoborcev je sedaj končano. Rokoborci so 6e spoprijeli v T6ns-bergu. lioy Bach je prvak v lahki, Arne Ilansen pa v poltežki kategoriji; Fritjof Tveten je prvak vvelter, Ilans Helgescn srednje in Kristlan Pedcreen težke kategorije. Madžarska — Švica. Nadaljnja pogajanja med švicarskimi in madžarskimi nogometaši so dovedla do sklepa, da se bodo zastopniki Švice in Madžarske vendarle sestali v meddržavni nogometni tekmi. Švicarji sc predlagali, da bi se sestali dne 7. maja v Curihu in 21. maja v Budimpešti. Madžari so si vzeli časa za premislek in menijo, da bodo bržkone pristali na ta predlog. DSC - Dresdner SC brani naslov prvaka Nemčije v nogometu. Okrožno prvenstvo se bliža koncu in klubi se pripravljajo na zadnji del nogometnega prvenstva. Letos brand naslov prvaka DSC, ki itna na razpolago močno moštvo. Uspehi DSC-a v zadnjih letih: 1939. tretji v prvenstvu; 1940. drugi io pokalni prvak; 1941. tretji in pokalni prvaik; 1943. nemški nogometni prvak. Dunajski velikonočni nogometni tnr-nir. Nemški pokalni prvaik Vienna in dunajski klub Floridsdo f SC proslavljata letos 50 letnico oziroma 40 letnico svojega obstoja ter bosta priredila velik velikonočni jubilejni turnir. Na velikonočno nedeljo bosta nastopila kot prvi par Florids-dorfer SC in Austria. kot drugi par pa Vienna in nemški prvak Dresdner SC. V ponedeljek pa sta na sporedu srečanji: Vienna — Austria in Floridsdorfer SC — Dresdner SC. Ce pa bi na praznike prvenstveno tekmovanje zavzelo termin, potem igrajo Vienna — Floridsdorfer SC svojo prvenstveno tekmo, kakor tudi Wie-ner AC — Austria, medtem ko bi Dresdner SC igral na oba dneva in to proti Vienni in Austriji. Jubilanta Vienna in Floridsdorfer SC pa bosta tudi na bin-koštne praznike priredila velik turnir, katerega se bo udeležilo eno hrvatsko in madžarsko moštva Novo mesto BegunciI Begunski župniki vljudno vabijo vse svoje farane bcgunce in izgnance k postni verski obnovi, ki bo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu v dneh od 23. do 25. marca. Spored bo sledeč: Četrtek, dne 23. marca: ob 6 tiha sv. maša, noto pridiga in sv. maša z ljudskim petjem. Ob 5 pop. sv. križev pot, nato pridiga in litanije z blagoslovom. Petek, 24. marca: ob 6 tiha sv. maša, nato pridiga in sveta maša z ljudskim peljem. Ob pol 3 pop. sv. križev pot, litanije z blagosU om in spovedovanje. Sobota 25. marca: ob 6 tiha sv. maša, nato pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhnjilom, ob pol 3 pop. pete litanije Matere božje z blagoslovom, ob pol 4 v Prosvetnem domu skioptično predavanje o Falimskih dogodkih. — Govore bo imel priznani govornik g. župnik iln-ton Petril iz Mirne peči. Podružnica Slovenca javlja, da še vedno sprejema naročila na 111. letnik Slo-venčeve knjižnice in poljudno znanstveno knjižnico: »Svet«. Najboljša in najcenejša zabava jc dobra knjiga I Pohitite z naročnino! Naročniki II. letnika Slovcnčevc knjižnice, ki Ste omenjene knjige prej dobivali na pošto Sraža in Mirna peč, dvignite nagradne knjige v podružnici »Slovenca«I Nenadoma te je preselil v večnost den-tist g. Filip O grič iz Novega mesta. Ze dalj časa je kazal znake duševne zmedenosti in v tem stanju si je vzel življenje. Pokopan jc bil v četrtek, 16. marca na farno pokopališče v Ločni. Ponovitev domobranske akademije, ki je preteklo nedeljo Novomeščane tako navdušila, boste slišali prihodnjo nedeljo v Kostanjevici. Kino Krka o Prosvetnem domu je začel zopet redno obratovati. Vsak teden sta na sporedu po dva filma. Ix Trata Smrt znanega tržaškega časnikarja. Dne 15. marca je umrl v Trstu 74 lelju časnikar Julij Cesari, ki je dobro znan v časnikarskih krogih. Bil je novinar, ki je najbolje poznal Trst in njegovo zgodovino, udejstyoval se je pri mnogih časopisih in bil dolgolelen urednik »Piecolat, Zadnjih petnajst let pa je bil šel občinskega tiskovnega urada v Tretu. Z njim umira eden najboljših tržaških časnikarjev, ki je vse svoje delo posvečal novinarstvu. Pazite na razstreliva! Kakor smo žo poročali, se pogosto dogaja, da postanejo neprevidneži žrtve svoje radovednosti, ker pobirajo naboje ali bombe, ki jih kje najdejo. Poveljnik policije za »Jadransko primorje« ponovno opozarja vse prebivalstvo, naj se ne dotika razstrelivnih predmetov, ker je bilo zaradi tega žo nešteto ljudi ranjenih, nekateri pa eo morali plačati svojo neprevidnost z življenjem. Zato mora vsakdo, ki najde raz strelivni predmet, javiti to takoj najbližji nemški a'i italijanski vojažki postojanki ali drugim oblastem javne varnosti, da se tako izogne poškodbam, ki bi jih lahko dobil, če bi sam pobral naboj ali bombo. Izmenjava dirigentov radijskih orkestrov. Radijska postaja na Dunaju je povabila Jakoba Criprija, dirigenta radijskega orkestra v Trefu, na Dunaj. V zameno bo poslala za en teden dirigenta radijskega orkestra na Dunaju Maksa Scbiinherra. Nesreče. V ponedeljek je pri del« padel Viljem Sakra, stanujoč v ulici Vel-tro 10, tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — V Rimski ulici je..konj ugriznil v hrbet Josipa Arcella iz ulice Valdi-rivo 35. — 25letni kotlar Josip Bridki, stanujoč v ulici Paduina 25, 6e je pri delu v mehanični delavnici ranil s svedrom v desno roko. — Ivana Bata, stara 76 let, je padla v filoviji proge B in se pobila po desni nogi. — V 6vojem stanovanju je padel 781etni upokojenec Mihael Furlan taiko nesrečno, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — 47 letni dninar Marij Turk je padel s tramvaja v Barkovljah in se pobil po kolku. — Elektrotehnični vajenec Avgust Versič, star lo let, je padel e tramvaja v predoru Sandrinclli in se je potolkel po čelu in rokah. — Vsi se zdravijo v tržaški bolnišnici. Dva dečka Izginila od doma. 11 letni Bruno Cesari. stanujoč na Trgu Svobode 8, je odšel od doma in se ni več vrnil, ftjeigovi starši so o tem obvestili policijski komisariat. Kasneje so zvedeli, da se jo pridružil svojemu prijatelju 15 letnemu Glauku Ivančiču, stanujoče-mu v ulici Geppa 12, ki je pred dnevi doma ukradel precejšnjo vsoto denarja. Pred časom sta naročila pri neki Šivilji dva suknjiča, katera sta prišla iskat in plačala. Od tedaj pa ni nobenega sledu za njima. Proti skrivanju kovanega denarja. V Trstu je veliko pomanjkanje kovanega drobiža. Očividno ga nekateri skrivajo in kopičijo. To povzroča tež.koče v prometu. Zaradi tega je izdal prefekt odredbo, s katero prepoveduje skrivanje drobiža in določa ka7;ni. Policija je dobila nalog, da zasleduje one, ki kopičijo drobiž, in jim zaloge zapleni. Iz Gorice Nesreče in zločini. Preteklo sobolo so v okolici Tolmina neznani zločinci težko obstrelili 43 letnega trgovca Štefana Le-bana, ki je potem med prevozom v goriško bolnišnico umrl. - V Gorici so drobci ročne granate ranili 57 letno Alojzijo Hvalic, ko je prala pri nekem vodnjaku v ulici Cotonil.icio. Na srečo rane n.iso hude — V Opatjem selu je 58letni Franc Trebeč peljal bika napajat, a la je nenadoma podivjal in se zakadil v svojega vodnika ter mu polomil nekaj reber. Zdravniki v bolnišnici, kamor so Trebca prepeljali, so rekli, da poškodbe utegnejo postali nevarne.— Tudi 69 letnemu Valentinu Koinelu iz Solkana so zdivjali voli, ko je peljal po cesti kmečki voz. Skočil je z voza, a je tako nesrečno zadel ob tla, da se je močno ranil v desno nogo. — 24 letna Lojzka Vončnna je prišla iz čepovana v Gorico, da bi si oskrbela potrebno obutev. V neki trgovini v Raštelu je pa opazila, da ji je zmanjkala denarnica z več kot tisoč lirami in z osebnimi dokumenti. — Ono nedeljo so organi .železniške policije presenetili nekega Rudolfa Plesničarja, starega 43 let, iz Gorice, ko je kradel premog. Sodišče ga je po hitrem postopku obhodilo na eno le'io zapora in 1200 lir kazni. Bil pa je že prej večkrat kaznovan. Izras mreže V vsaki celici je poseben med, a iz teh inedov sestoji edini med celega panja. Razrušile te celice, in med poteče i/, njih, voščino pa je treba dati pretopiti. Družina raste iz ljubezni, ona živi z ljubeznijo, rodi in vzgaja otroke v ljubezni. Zato je družina prva šola ljubezni in požrtovalnosti. Kdor ubija družino, ta ugaša ljubezen v svoji domovini. Ostnne potem samo še sovraštvo, ki ruši in razbija vse.< Družina je ognjišče dela in trndn, zbiranja dobrin in zbiranja družinskih članov. Kjer je družina stalna, tam družina, pa tudi narod, dela in bogati. K jer bogatijo družine, tnm cvete narodno gospodarstvo. Družina daje človeku dva sveta in svetla prvotna lika: lik ljubeče čiste matere in lik močnega in bingega očeta. Z njih pomočjo se duša uri oklepati se matere-domovine in se dvigati du-ševno k Bogu očetu. Samo tistemu, kdor bo prinesel skozi vse življenje ta dva svetla lika. ne bo življenje težko, in vražje skušnjave ga ne bodo zavedle v zablodo in na napačno pol.t Podirati te svetle like, uničiti svetlo lnč rodbine more samo sin teme, pa naj se imenuje Jud ali kakor koli. Tudi tu vidimo sistem delovanja istih sil podzemlja, ki so rušile krščanski družabni red in njega vrednote: namesto resnice — laž, namesto poštenosti — prevara, namesto odkritosrčnosti — hi-navščina, namesto ljubezni — sovraštvo, namesto človeškega dostojanstvo. — ognbno klečeplazenje pred Dakijem, namesto osebne svobode — suženjstvo. In predstavnik laži, prevare in hi-navščine se nam še roga in nam našteva v sionskih protokolih, ki so danos lahko že znani vsemu svetu, naše slabe lastnosti: domišljavost, razvratnost, zavist, požrešnost, prepirljivost, veselja-čenje, lov za denarjem in neizmerno lahkovernost. Vloga, zapeljevati človeštvo pri teh slabih lastnostih v še večje slabosti, ta vloga je namenjena Judom, onemu malemu nnrodu, ki je raztresen po vsem svetu. Ponovimo: Jud igra svojo vlogo dobro, slabo jo igramo le mi — nejudje. Vzgoja mladine. Ze v poglavju o judovskem prizadevanju za razkroj družine in razkroj vere smo obravnavali vprašanje vzgoje mladine. V protokolih IV/V čitamo: »Napeta borba ...v ekonomskem življenju bo ustvarila hladno in brezsrčno družbo, ki ji bo vsaka višja politika in religija odvratna. Družbo bo vodil samo še hladen račun,< Oče je pozabil na svojo glavno nalogo, da ustvari v srCu svojih otrok nravno podlago in trdnost značaja, pa je mislil, da zadostuje materija, denar. Dovolil je svojim otrokom uživanje, v kar jih je zavajal Jud kot sledi: »Da bi množice gojev ne prišle celi stvari na sled (našemu zavajanju v gospodarsko sužnost), bomo odvrnili njeno pozornost s pomočjo najrazličnejših zabav, iger in javnih hiš. Kmalu bomo razpisovali v našem časopisju nagrade najrazličnejših področij umetnosti in športa. Taka preobilica zabav bo odvrnila misli množice od vprašanj, za katerih uresničenje bi se morali sicer mi z njimi trdo boriti. Ko bodo ljudje postopoma vedno bolj zgubili sposobnost zn samostojno mišljenje, bodo verno vse za nami klepetali. Mi bomo potem sami postavili nove miselne smernice, seveda samo s pomočjo osebnosti, o katerih niti ne slutijo, da so z nami v zvezi« (p. XIII/4). »Mi smo ogoljufali, omamili in zapeljali k razbrzdanosti gojevsko mladino s tem, da smo jo vzeaiali po kri- vih, od nas sugeriranih načelih in teorijah« (p. IX/9). . Judovstvo ima v smislu sionskih zapiskov za cilj ustvaritev vesoljnega judovskega kraljestva. Uporablja za to dobro premišljene metode uničenja vseh materialnih in duhovnih dobrin. »Od nas izhaja teror, ki se povsod izvaja... Vse države so popolnoma izmučene zaradi našega delovanja. Želijo si miru in so pripravljene žrtvovati vse, da ga dosežejo. Mi pa jim ne bomo dali miru, dokler ne bodo odkrito priznale naše mednarodne nadvlade in dokler se ji ne bodo pokorile« (IX, 9). »Mi bomo nastopili kot rešitelji delavstva« (III/8). Nekaj novega za nas je judovski vpliv na zakonodajo. O tem pišejo protokoli: »Mehanizem (nejudovskih) držav je bil v strogem, toda pravičnem redu. Mi smo ga zamenjali z liberalno samovoljo nereda. Mi smo se vmešavali ter dobili vpliv na zakonodajo, na tisk, na osebno svobodo, predvsem pa na izobrazbo in vzgojo, ki sta temelj svobodnega življenja.« V poglavju X/12 pravijo protokoli, da so masonske lože dejanski znkono-davec: »Čisto razumljivo je, da se bo nahajal ključ svetišča (državne uprave) pri takih razmerah v naših rokah, da ne bo nihče drugi vodil zakonodaje, kakor mi.« V Beogradu so pravili, da je dejan- ski prosvetni minister znani založnik Geza Chon; ime je seveda judovsko. V protokolu V/10 čitamo: »Da pridobimo zase javno mnenje, ga je treba najprej zmešati. To se doseže na ta način, da začnemo učiti v raznih vprašanjih toliko protislovnih nnziranj in toliko časa, dokler se ne bodo goji izgubili v njih labirintu. Goji so se brez naših nasvetov glede potika odvadili misliti, zaradi tega ne vidijo nujne potrebe tega, česar se bomo mi trdno držali, ko nastopi čas našega vladanja, in to je: da je potrebno predavati v narodnih šolah edino resnično vedo, vedo o ustroju človeškega življenja, socialnega reda, ki zahteva razdelitev dela in potemtakem razdelitev ljudi na sloje in stanove. Pravilna veda o socialnem redu bi pokazala vse. Pri sodobnem stanju vede in praven, v katerega smo vedo usmerili, sovraži narod, ki slepo verjame tiskani besedi, v svoji nevednosti in v sugeriranih mu zablodah vse višje, nad njim stoječe stanove, ker ne razume pomena posameznega stanu. To sovraštvo se bo še bolj povečalo zaradi ekonomske krize, ki no ustavila delovanje industrije. Ko bomo izzvali splošno gospodarsko krizo, bomo vrgli nn cesto po vseh državah Evrope ogromne množice delavstva. Te množice bodo začele z naslado prelivati kri onih, ki jih v sVoji nevednosti zavidajo od svojih otroških let in katerih premoženje pm bo tokrat dovoljeno ropati« (p. 111/12 do 14). t Komunizem in žena Komnnistično govorjenje i tdanja iraza, ampak kaže o novem reda ni ravno vsake na odločno namero komunistov, prevrniti v vseh, prav vseh stvareh sedanje družabne razmere in uvesti nekaj čisto novega. Pri tem je prvi del komunističnega programa — rušenje, veliko jasnejši kot drugi del, ki naj bi obsegal graditev novega sveta, Komunistična literatura zato navadno ne vsebuje veliko slik o bodočnosti. Zadovoljuje se z blestečimi, omamnimi, a navadno že na prvi Dogled ne*z-poinji /imi obljubami. Pač pa marljivo zbira, povečuje in po svoje zavito razlaga pomanjkljivosti obstoječega družabnega reda. Loteva se vseh področij, zmamiti poskuia vse stanove. Njegova izvajanja pa se vedno povračajo na omejeno število zn: nih fraz, n. pr. da je vsega kriva zasebna lastnina, da vodi vse dogajanje v zgo lovini samo surov boj za kruh, da pa bodo vsi nedostatki odpravljeni, ko bo komunizem zmagal in odpravil s kolekti-vizacijo vsega življenja vzroke teh napak. Ni še dolgo tega, kar so komunisti izdali letak, v katerem na svoj način osvetljujejo žensko vprašanje. Nc kažejo, kako ga mislijo sami rešiti, marveč le naštevajo vzroke, ki so žensko vprašanje povzročili. Vprašanja so se lotili zgodovinsko Ženskega vprašanja, tako razlagajo, v prvih početkih človeške zgodovine ni bilo, ker ni bilo zasebne lastnine. V tistih časih je vladal v družinskem razmerju matriarhat — otroci so bili popolna last matere. S časom pa se fe razvila živinoreja, t živinorejo se je razvila zasebna lastnina. Spremenile so se proizvajalne sile. »To je moralo kmalu privesti do neenakosti med člani fiensa (plemena), predvsem med moškimi in ženskami.« »Z nastankom zasebne lastnine je postala ženska gospodarsko odvisna od moža, postala je sužnja, šc preden so obstojali sužnji.« »Nadaljnji vzrok ženskega vprašanja je po kemunističnih nazorih človeški egoizem, ki je ustvaril dedno pravo. Vsakdo je hotel premoženje zapustiti lastnim potomcem. Iz tega je sledilo večje zatiranje žene v zakona in ostro kaznovanje za zakonsko nezvestobo. Prišlo je še izkoriščanje žensk po ka-pltaliz-nu. Ženske so zaradi slabega gospodarskega položaja morale v tovarno. Kapitalizem jih je vzgajal v suženjskih lastnostih: pohlevnosti, skromnosti in ponižnosti. Iz tega javnega življenja so kasneje rcakcionarji ženo poskušali izriniti. Žene so si spet zaželele vrnitve iz slabega položaja v tovarni v domači družinski krog. Nasedle so reakcionarnim geslom o družinski sreči. Komunisti torej v bistvo odobravajo Zaposlitev žene v tovarni, njen »vstop v javno življenje«. To hočejo še nadalje ohraniti. Govore, da je ljubezen do potomstva ^n upravičena želja vsakogar, da bi sa-pnstil premoženje lastnim otrokom, — egoizem, in iz tega egoizma izvira nastanek dednega prava, is dednega prava pa suženjstvo žen. Sani hočejo ukiniti dedno pravo. Govora o odpravi kapitalizma. Ali čudno: ko pravijo, da odpravljajo stari red in njegovo šlabost, uvajajo še hujše suženjstvo žene. Le da oni no govore o ekonomski potrebi, zaradi katere mora žena v industrijo, ampak pravijo, da ima žena praviro. iti v industrijske obrate robote t. Povečali so torej stare napake, a so jih hoteli pustiti za kreposti novega reda. Vse ženske temu niso nasedle. Začele so svrje žensko gibanje. Pri tem pa so mislile na svoje politične pravice, niso se pridružile proletarcem-komunistom. To je stopilo šele žensko gibanje, ki ga je sprožila in ga vodi komunistična »Osvobodilni fronta«. Ta je, kot komunisti zatrjujejo, »dala ženam enakopravnost in enakovrednost.«-- Ni treba še posebej razlagati, kako daleč je resnica od obljub, ki jih dajejo komur isti. Enakovrednost v zločinstvih, krvoločnosti, enakopravnost v razuzdanosti in podivjanosti, to je enakost med moškim in ženskim spolom, ki jo prinaša komutizem. Slovensko ženstvo, zlasti delavsko, je že izreklo svojo besedo o komunizmu. To je bila beseda obsodbe in odločne volje, braniti čast slovenskih žena in deklet pred umazanim valom komunizma. n Mlačevo objokuje svoje najboljše fante Lohknr Karel Verbič Albin Hren Martin Sipclj Anton Mohnr Ix>jze Javomik Martin Okorn Anton Kozman Anton Zavržen Franc Rosi Jože Javornik Lojze Mohar Jože Zavržen Jože Grosuplje, v marcu. Preteklo je že 6 mesecev, odkar so komunisti opustošili grad Boštanj pri Grosupljem. V gradu je takrat bilo le okrog 30 fantov vaške straže. Ko so rdeči tolovaji prišli na Mlačevo, so z lažjo poskusili pridobiti posadko, ki jo je tu zbral že pokojni junaški borec Danilo Capuder. Kurir za kurirjem je donašal sporočila. Končno je prišel v grad sam »komandant brigade«. V6i so obljubljali po|M>lno svobodo. Toda ves njihov trud je bil zaman. Fantje, ki so že eno leto branili rodno grudo pred brezbožnimi komunističnimi zločinci, niso klonili. Dobro so poznali komunistične obljube, še bolj pa obljubljeno svoliodo. Zato so bili odločni: rajši smrt v borbi proti komunistom, kakor pa postati izdajalci, krvniki, uničevalci lastnega naroda! Odločno so sc borili do konca in pod Capudrovim vodstvom srečno izvršili izpad. Odšli so proti Turjaku, kjer so se žo nahajale sosedne edinice vaških straž. Takoj po njihovem odhodu je grad doživel komunistično pustošenje. Pustošili so ga, ker so težko čakali trenutka, ko se jim bodo odprla vrata grajskih kleti in žitnic. Ti S9 delali tisti dan, kakor morda celo leto ne. Neki možakar prej ni mogel stopiti brez palice. Niti do cerkve ni mogel ob nedeljah priti! Sedaj pa je vrgel palico od sebe. Bil je zdrav. Komunistična svoboda ga je čudežno ozdravila! Skakal je sem in tja, dajal povelja, kradel, kar je mogel. Ko so grad popolnoma izropali, eo ga zažgali. Posadka vaške straže se je srečno pretolkla do Turjaka. Tu so fantje zopet vztrajali v boju do konca. Niso se ustrašili trenutka, ko so jih komunisti zajeli in zvezali. Dobro so vedeli, kaj jih čaka, pa so vseeno veselo nastopili svoj k rižev pot. Turjak—Velike Lašče—Kočevje —Ribnica—Grosuplje, to so bile postaje njihovega križevega pota. Velike Lašče —Jelenov dol pri Ribnici—Grosuplje, njihova Kalvarija. V Velikih Laščah je daroval svoje mlado življenje za narod Mohar Alojzij, s Plešivice. Bil je vedno vesel in odločen fant v borbi proti komunistom. Kjer koli je odmevalo petje, je bil zraven Mohorjev Lojze. Njegov lepi glas se je ločil daleč naokrog. __ V Jelenovem dolu pri Ribnici so položili na žrtvenik domovine svoje mlado življenje: Hren Martin iz Zagradca; Javornik Alojzij, Javornik Martin, Rozman Anton iz Velikega Mlačevega; Okorn Anton iz Boštanjske vasi. Bili so zavedni slovenski fantje in možje. To je bil njihov edini zločin, zaradi katerega so morali žrtvovali svoje življenje. Težke, muke polne so bile njihove zadnje ure, ko so jih zvezane peljali na mori-šče. In vendar iz njihovih ust ni bilo slišati godrnjanja. Vroča molitev se je dvjgala iz njihovih src k Bogu. Molili so rožni venec. Preden je zaregljala strojnica, so se še objeli, poljubili in pozdravili: »Na svidenje nad zvezdami«. Tako pripoveduje očividec, ki se mu je posrečilo pobegniti. Na Grosupljem: Mohar Jože s Plešivice in Verbič Albin iz Zagradca. Iz Ribnice so ju pripeljali na Grosuplje. Veselila sta se že, da bosta zopet kmalu zagledala svoj dom, objela svoje drage, tki daleč sta videla svoje vasi, a vrniti se nista smela, ker nista hotela k komunistom. Tudi drugim, ki so tolovaje počakali na svojih domovih, komunisti niso prizanesli. Mobilizirali so jih. Nato so jih pa počasi spravili s poti. Tako so padli kot žrtve komunističnega terorja. sšipclj Anton iz Malega Mlačevega. Bil je med prvimi pri vaški straži, ki jo je tudi vodil kot višji narednik. Kakor da bi slutil, je večkrat pripovedoval, da ga bo borba proti komunizmu stala življenje. »Pripravljen 6em, je dejal, dati svoje življenje, da rešim življenje svoji družini in svojim sosedom. Da rešim svojo vas komunističnega jarma.« Rosi Jote iz Vel. Mlačevega, cerkovnik podružne cerkve sv. Martina na Mla-čevem. Bil je zgleden fant, ki se je ve>s žrtvoval za lepoto hiše božje. Nikogar ni sovražil. Skrbel je za bolnike, da so vsi pravočasno prejeli poslednje zakramente. Njegovo zgledno in lepo življenje je delalo na|ioto komunistom. Niti tega mu niso privoščili, da bi počival blizu svoje taso drage cerkvice. Truplo so pozneje našli in prenesli v blagoslovljeno zemljo. Sedaj počiva v senci cerkve sv. Martina pri svojem bratu, ki so ga tudi komunisti ubili. Zavržen Frane bi Zavržen Jole iz ZagTadca (Lobček). Kdor ju je poznal, ve, da jima je bilo malo mar za politiko. Zato tudi za komuniste nista biia na v- Večna beseda našemu času Ena najbolj tolažljivih verskih resnic ter obenem najkrepkejših vezi med kristjani jc resnica o občestvu svetih. V sodobnem času jc ta rcsnicn šc posebej zablestela, ker Cerkev tako poudarja nauk o Kristusovem skrivnostnem telesu, v katerem so verniki tesno med snho povezani kot Kristusovi skrivnostni udje. Nepregledne so posledice, ki nnm jih prinaša ta resnica! V tem občestvu si moramo drug drugemu pomagati duhovno in telesno, v luči tega nauka smo ne samo bratje, temveč celo udje enega telesa, in če cn ud trpi, trpijo vsi drugi in mu pomagajo. Kakšna razlika je tu med brezboštvoni in njegovo organizacijo ter med občestvom svetih, ki ga poživlja duh Kristusa! Ali ni že v tem mogočno poroštvo, da tc skupnosti sile brezboštva ne bodo mogle raztrgati? dušena. Morala sta z njimi kot mobilizirane«. Kmalu nato so ju ubiii. Njuni •rupli počivata daleč od doma nekje pri Čatežu. Lohkar Karel iz Roštanjske vasi. Ob ofenzivi se je vračal domov, ko ga je pri Višnji gori zadela komunistična krogla. Njegovo truplo so prepeljali domov in pokopali na domačem |>okopn!išču. Bil je zgleden mož, ki se ni brigal za drugo kot za svojo obrt in družino. Kdor je poznal imenovane žrtve, mora priznati, da so padli najboljši fantje in možje iz boštanjske okolice. Kako težko jih [logrešajo njihove družine! Ali jih pogrešajo tudi tisti, komunistični teren«-:, domačini, ki so zahtevali njihovo smrt? Tisti, ki so podpisali njihovo smrtno ob- Bestimmtingen iiber den Missbrauch der Verdunkelung Art. 1. Dlebattihle, die unter Auanutiune der Verdiinkliiuc hcgniiEfn werden, »Ind auanahmalns in It dem Tudo bestratrn. Art. 2, Fiir die Durehfillirunir de« Ver. falirena tet der Sonderiforlchtuhof fiir dio offentllehe Sichcrheit zmtSndlK. Ar|. 3. l>ii*o AiiafiihruiiKahpdtlmmiin-gen treten riicku-irkcud mit 1. Februar 1914 in Krnft. Trtent. nm IS. Miirr. 1014. Der I.eiter der JustizAliteitunj: do« Obersten Kommiaearft in der Operatlouszone »Adrlatiache« Kii- «tenland>: Ur. Paul Meeainer e. h. Izvršilne določbe o zlorabi zatemnitve Člen 1. Tatvine, kl »e UvrSe t Urah« zatemnitve, se brei Itjeme kaznujejo • amrtjo. Člen i. Z« lnvedbo poatopka Je pristojno posebno aodiSčo ta javno varnost. ('lun .1. Te Izvršilne določbe stopijo t ve-ljavo i vivratno močjo od dne 1. februar-. Ja 11144. Trst dne 17. februarja 1044. Vodja pravosodnega oddelka Oburaten Kominiwar« in der Operntiouzone »Adrlatleche« Kii- atenlandc Dr. Paul Messlner a r. sodl>o? Tega ne vemo. Gotovo pa je, da l>o tudi zanje prišel dan sodite, dan odgovora, če ne pred zemeljsko oblastjo, pa pred večnim Sodnikom. Kako se bodo zagovarjali? Mlada življenja, ki so jih ti borci z neštetimi drugimi žrtvovali za narod in domovino, so nam jamstvo, da naš narod še ne bo propadel. Ne more propasti narod, ki ima tako mladino! In v našem narodu je Se veliko take mladine. To so naši krepki, zdravi kmečki fantje, ki po zgledu padlih junakov stoje danes na braniku domovine, da če treba tudi s krvjo skujejo narodu lepšo Itodočnosl. Zalo naj družine padlih tolaži zavest, da so njihovi sinovi padli za sveto stvar. Ponosni morajo biti, da je njihov član padel v boju proti hrezna-rodnemu in zločinskemu komunizmu za obrambo slovenskega naroda. Hoteli so »osvoboditi« Spodnještajersko Mariborski dnevnik priobčuje dne 7. marra poseben članek na prvi strani lisla pod gornjim naslovom o zadnjih dogodkih na Štajerskem izpod peresa zveznega vodje Franca Stcindla med drugim ludi naslednje: »V noči od fl. na 7. februnr lflll jc vdrla s hrvaške meje nn Spodnje Štajersko močna tolovajska skupina. Tukaj govorijo, dn jc lo tako imenovana >14. divizija«, ki sestoji iz treh brigad. Tolpa, zbrana večinoma iz ljudi iz Dolenjske in Kočevskega, ki so jo pomnožili Badoglievi Italijani in podobna golazen, jc Meln nad tisoč ljudi s 150 konji in tovorno Jivi-no ter jc bila oborožena z orožjem, ki so ga dobili oh italijanski izdaji. >14. divizijn«naj hi, kakor smo dognali danes po mnogih izjavah ujetnikov, ostala na Spodnjem Štajerskem in uporabljala ta del naše domovine za operativno področje. Tu naj bi naredita s pomočjo brezobzirne mobilizncije iz brigad divizije, istočasno p:i razvila s pomočjo strahovlade itn sabotaže zastavo boljšev. revolucije. >Do 1. marca — tako so jim govorili njihovi politkomisnrji — bomo znscdli Celje in Maribor in s lom Spodnje Štajersko!« Komisarji so ludi pripovedovali to-lovajem, »da pričakujejo spodnješlajerski prcbivalci partizane s sinovsko ljubeznijo in z veseljem ter kot osvobodite-lje(!?)... Poleg tega, dn je narodno-socialistična Nemčija v zadnjih zdihlja-jih — Rdeča armada da stopi pred Berlinom, Anglo-Amerikanci pa naj bi se izkrcali na zapadli in sc približevali Henu! Nobene sile naj nc bi bilo na Spodnjem Slnjcrskcm, ki bi se mogla zoperstaviti zmagoslavnemu pohodu »14. divizije«t Mnogo ropanja, malo plena — torej »osvobodilni pohod«! — Najprej proti Celju in Mariboru; to jc bila slika, ki so jo prikazovali tolovajski poveljniki in politkomisnrji svojim podložnikom. Resnični pohod »tolovajske divizije« na Spodnjem Štajerskem pa jc bil drugačen. Sef boja proti tolovajem, višji vodja SS in vodja policije je izdal naredbo, dn so se podvzcli potrebni ukrepi za borbo. Edinice vojske, orožja SS, oroiništva in policije so nastopile pod poveljstvom nekega polkovnika, nositelja železnega križa, proli tuji golazni. Tolpa je (t. februarja z velikim upanjem in utvarami prestopila driavno ozemlje. — 20. februarja so nemške sile zapustile svoje položaje, — >14. divizija« je nehala obstojati! Medlem so minili Irijc ledni boja, zabave in lova. C.e tudi jc moral položili uinrsiknleri gorski lovec svoje življenje na oltar domovine, je kronala zmaga njihove žrtve in dala njihovi junaški siniti zadnje in najvišje priznanje. «>12 mrtvih tolovnjev IcJi od Dramelj čez Konjiške gore in Kozjak do globeli in gozdov Mozirskih planin in nobena zemeljska moč jih nc more več priklicati k življenju. Mnogo nadaljnjih mrtvecev in težko ranjenih tolovajev leži v ledu in snegu. Prcoslnl! se klatijo po odročnih gozdovih in vsak dan jih odkrijejo kmetje in gozdni delavci, ali pa jih uničujejo naše sile. Ujelih jc bilo 182 tolovajev, med njimi 7 tolovnjk, n li pn so se prostovoljno vdali kot ubežniki. Njih polpžnj je nevzdržen — z ozeblimi rokami in nogami, uničeni in utrujeni, sestradani in razcapani so prnva podnbn tarnanjn in bede. Zaplenili smo čez 40 konj in tovorno živino. Ostanek trenn smo uničili. Poleg važnega propagandnega gradiva smo zaplenili dve težki in trideset lahkih stroj-nic, štiri metalec min, stotine pušk, strelivu in rušilnega streliva. Dve brigadi >14. divizije« sin bili uničeni dn zadnjega moža; Ic ena brigada se jo mogla po težkih izgubah prebiti s komaj 150 možmi brez orodja in konj iz državnega ozemlja. Taka je bila žalostna usoda >14. tolovajske divizije«. Ujeti tolovaji so vsi zaporedoma izjaviti, da je bilo zadržanje spodnještajerskih kmetov vse prej kakor prijateljsko. Vsako tolovajsko premikanje so takoj javili najbližji službujoči postaji in tn poročila so tvorila podlago za uspešne boje.« PRELEPA NOVOST - ZA MLADINO: Jezus moj prijatelj Obiski Najsvetejšega — Prevedel P n e e 1 J Janez, opremila akademska allkarlra Sonja V o n č 1 n a. — žepna obllkn, )t strani. — Cena: brnSIran« li llr. vezana 31 llr. StarSl. knplte otroku to plemenito molitvena In vz.iro.lno knjigo! LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. KULTURNI OBZORNIK Pred uprizoritvijo »Lepe Vide« v Drami Razgovor z režiserjem C. Debevcem o novi uprizoritvi »Lepe Vide« V torek bo v Drami premiera Cankarjeve »Lepe Vide«. Da bi nam bila ta prelepa naša pesnitev čim bližja, da bi nas prevzela in osvojila, sem obiskal gospoda ravnatelja Drame, ki delo režira in ga prosil za r azgovor. Razgovor o »Lepi Vidi«. Dovolite mi, da začnem t vprašanjem, ki je nekoliko preko oKvira poročevalske obzirnosti: ali se Vam ne zdi uprizoritev »Lepe Vide v današnjih časih tvegana? Gotovo. Uprizoritev »Lepe Vide« je vedno tvegan poskus. In bo najbrž še nekaj časa ostal. Za svojo osebo pa sem tega tveganja že nekoliko vajen in ga najbrž zategadelj ne občutim več tako močno. Verjetno pa je tudi, da mojo naravo te vrste tveganja bolj mikajo in da ji bolj ustrezajo. Zlasti v današnjih časih, ko vem in čutim z vso zavestjo, da je usmerjeno vse gledanje, življenje, mišljenje, čustvovanje in stremljenje vse prej kot »lepovidno«. Je pač tako: vsaka reč ima svoj smisel in vsak človek svojo usodo. Mogoče je »Lepa Vida« moja usoda. Mogoče. Vsekakor vem, da je, če hočete moja — »ravnateljska« izpoved. Iz tega sklepam, da Vam je »Lepa Vida« več kot zgolj spominsko in pietetno delo, morda celo več kot zgolj režijsko in igralsko mikavno opravilo? Res je. »Lepa Vida« me preganja. Ali bolje: me vedno čudno vabi. Saj ni čisto pri meni. Le blizu mi je, tako neznansko blizu, da me včasih kar boli. Včasih pa je spet daleč, strašno daleč, tako da me spet boli. In vsega tega vendar ne občutim kot bolezen. Samo kot bolečino. To pa ni isto. Zato bi jo rad na odru iz bolečine na novo ustvaril, ne iz bolezni. In v tej razliki tiči tudi poudarek našega sedanjega režijsko-igralskega hotenja in stremljenja. O »Lepi Vidi« je najbolj znana razširjena oznaka »pesem hrepenenja«. Kako pa mislite Vi o tem? Da je oznaka dobra. Jaz mislim isto. Mislim pa obenem tudi, da pesem ni isto kot stokanje in ječanje, in da ni hrepenenje isto kot bledo hiranje in cmerje-nje, ki vidi svoje največje trpljenje v tem, da se smili samo sebi. Po mojem je »Lepa Vida« pesem, ki poje tudi v popolnoma zdravih ljudeh, v ljudeh, ki jih je življenje napravilo bolne, ne pa hrepenenje, ki nima drugega greha kakor tega, da je v ljudeh vzbudilo pojem, kakšno bi to življenje prav za prav moralo biti in kako velika je razlika med »življenjem, ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim soncem« in med onim drugim življenjem, ki »je zaklenjeno v tebi in v meni,« kakor pravi Cankar v uvodu v »Podobe iz sanj«. Največjo napako in zablodo vidim v tem, da ima naše javno, splošno in, kot smo doživeli, tudi naše kritično mnenje vsakega, ki hrepeni po nečem lepšem, višjem, boljšem, kakor pa je tisto, kar doživlja v svojem resničnostnem življenju, kar mirno za bolnika. To pojmovanje pošilja vse, ki kakor koli hrepene, kratko malo — v špital. Ta nazor misli, da je vse, kar je v človeku pesmi in domišljije in želje po lepoti, le kužni bacil, ki ga je treba za vse na svetu odstraniti, da se ohrani gmotno zasidrani slepar, in družabno zavarovani filister. V tem so razlogi, da imajo ti, siccr samo strogi materialistični nazori za vse, ki »pesnijo« in »hrepenijo« le pomilovalen zasmeh in pa občutek, da jih je treba čimprej poslati v tuberkulozne dispanzerje, če ne kar koj na Žale. ln najbolj zanimivo in za nas želo značilno je obenem to, da se jim to večinoma tudi posreči. Naš pesnik po navadi od lakote in trdega življenja, torej ne od hrepenenja, umre, z njegovo pesmijo in z njegovim hrepenenjem pa se redijo drugi, ki se spoznajo bolj v »pesmi uživanja«, niti ne v »pesmi življenja«, še manj seveda v »pesmi hrepenenja«. Za »Lepo Vido« je znano, da Je na glasn kot najbolj nerazumljivo Cankarjevo delo. Se Vam zdi, da je to res? Meni sc res ne zdi. Nasprotno, meni se zdi vsa »Lepa Vida« za čuda jasna in in preprosta. Mnogo easluge na tej zloglasni nerazumljivosti imajo nedvomno naše, zlasti starejše literarne kritike. Ne vse. Med njimi so krasne izjeme. Ampak tudi to deiu ne more vzeti njegove cene. Mislite, da jih je mnogo, ki jim je »Faust« do kraja razumljiv? Ali pa na videz tako »ljudski« »Hamlet«? Pa »Don Juan«, »Peer Gynt« in »Don Quijote?« Koliko stvari na svetu — in sicer večinoma najglobljih in najlepših (primerjaj Kristusove besede!) — je tako jasnih in preprostih, pa jih ljudje tako zaobrnejo, potvorijo, zamotajo in skazijo, do jih komaj še spoznaš in da se jih Bog usmilil Kai, za Boga, je neki na »Lepi Vidi« tako nerazumljivega? To, da nosi vsak človek v sebi skrito ali očito hrepenenje po nečem dobrem, lepem, plemenitem, po nečem višjem, česar ne more živeti s svojim resničnostnim življenjem? To je nerazumljivo? Komur to ni razumljivo, tem naj pač ne bol Kdor čuti omejeno, kdor je z vsem, kar je in kar živi, ne iz spoznanja in modrosti, temveč iz ugodja ali ie omejenosti, popolnoma zadovoljen, ta naj pač bol Naj bo vesel, da ga »Lepa VidQ« ni še obiskala. Saj taki obiski so lepi, zelo lepi. Ampak za vsakega res niso. Za take obiske je treba moči. Preverjen sem, da bo napočil čas, ko bo vsa ta razvpita nerazumljivost okrog »Lepe Vide« mnogo, mnogo manjša. Do konca doumeti seveda je ne bo moč nikoli. Saj to je ravno smisel in bistvo lepe Vide: kadar se je dotakneš — takrat ugasne. Kako pa gledajo na vse to izvajalci? Ali delijo vaše pojme in vaše naravnave? Na to ni lahko točno odgovoriti. Seveda je naloga režije, da pripoveduje vse, kar zna in more in da približa vse, kolikor zmore, enotnemu nazoru in občutju. In pri igralcih, ki imajo vsak svoje, seveda svojstveno razmerje do lepe Vide (ne samo do Cankarjeve, temveč do one vesoljne, za vsakega posebej m za vse veljavne lepe Vide), pri takih igralcih to niti ni težko. Kdor po tega razmerja nima, ta tudi ni igralec. O Vaši režiji pred 16 leti se spominjam, da ste z raznimi pomožnimi sredstvi skušali ustvariti dojem dvojnosti: domiš-ljiskega, sanjskega sveta na eni strani in resničnega, telesnega na drugI, tako, da smo občutili namen doživljati nastopanje Lepe Vide kot prikazen in privid. Ali ste na tem istem pojmovanju gradili tudi zdaj? Prav za prav malo manj. V osnovi in načelu, sem se od tega pojmovanja celo prccej odmaknil in skušal lepo Vido samo prikazati čim bolj kot žensko iz mesa in krvi. Kolikor seveda rahla snov te osebe to sploh dopušča. Mislim, da bo vsa vsebina na ta način teže dojemajočemu gledalcu laže dostopna. Tanki naznačbi s svetlobo in glasbo se pa vendarle nisem hotel popolnoma odpovedati, toliko namreč, kolikor je notranji človeški svet s približanjem lepe Vide v tem smislu res občutno premaknjen in dvignjen. Zaradi gledališko-tehnično težke izvedljivosti je le sanjska slika v lil. dejanju morda malo teže razumljiva, kar pa ie treba razumeti kot vročični privid predmestne Poljančeve fantazije. In nazadnfe: ali verujete v nspeh? V uspeh? Uspeh me v bistvu nc zanima več. Jaz verujem v lepoto. V lepoto Duha in v igralsko oživljeno moč pesnikove besede. Jaz verujem v »Lepo Vido«. In v vse, ki verjamejo vanjo J. Lov za lahkim in hitrim zaslužkom r »Jutri pazi! Pošte bodo prodajale serije pretiskanih znamk!« tako in slično so ai v petek šušljali prekupci in ebiratelji pretiskanih znamk. Dobro informirani so tokoj hiteli angažirat svoje stalne na-kupovalce, ki hodijo za nje stat pred razne poštne urade in kupovat serije. Zanimanje je bilo še toliko večje, ker je krožila vest, da bo pošta v soboto prodajala pri poštnih okencih »veliko celotno serijo«. Ni čudno, da je Ljubljana, ki drugače ponoči mirno spi in ždi, kaj kmalu po polnoči tajinstveno oživela. Oni, ki imajo dovoljenja za nočno svobodno kre-tanje, so vstajali prav zgodaj in zapuščali svoje domove kmalu po polnoči ali pa prav ob zgodnji zori in se začeli postavljati pred glavno pošto in pred druge poštne urade v mestu. Dolge vrste so stale že ob petih zjutraj pred vsemi poštami. Cenijo, ua jc bilo okoli osme, ko so za- čeli odpirati poštne urade, pri vseh poštnih uradih do 5000 ljudi vseh poklicev, vsake starosti in spola. Se tam pred dolenjsko pošto je bila dolga vrsta kupo-valcev pretiskanih znamk, ki je nestrpno čakala, da se odpro vrata poštnega urada. Kdor pa je opazoval tamošnjo vrsto ljudi, je lahko opazil, da so bili stanovalci Dolenjske ceste in Galjevica med njimi prav redki, pač pa so tja prijadrali kupci iz vseh krajev mesta, iz Most, Zgornje Šiške, Viča in od drugod. Slično je bilo pred drugimi poštami. Kakor pravijo, so prodajali v soboto veliko serijo, za katero je največje povpraševanje in katere cena je še vedno trdna in ni omajana kljub temu, da so premeteni špekulanti zadnji čas skušali na filatelistični borzi razširiti najrazličnejše alarmantne vesti, da bi zbili ceno tej celotni seriji. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Ahgahe von Weirhkfise. kfinnen Verbraucher zu 150 g VVelchkllse k.nnen Verbraucher zu 150 g VVeichkase auf den Abschnitt «Mr« — 3« der Marz-grundlebensmittclkarte bei folgenden Hiind-lern bezichen: Kasestanden auf dem Pogačnrplatz, Avsec Svctovid, Bežigrad, Druškovič-Ilav-nik Anka Rornekarjevn 22, Majhik Milan, Celovška 101, Marn Neža, Tržaška 75, Ma-rolt Karel, Trnovska Kl, Gospodarska zadrugo, Blei\veisova, Kmetijska zadruga, Maistrova, Zadruga mestnih uslužbencev, Prečna lil., Zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg, 2elezničarska nabav, zadrugo, Cesta Soške divizije, I. Delavsko konzumno društvo, Kongresni trg. Anstalten niit einer grossercn Lcbens-ftiiKelkartenanzalil sollen Kiisc von einer der obgcnnantcnGenossenschaften beziehcn Solite bei einem der obgennnnlen Hiindlern Kaše ausgebon, sollen Verbrauclicr sich Kise bei Kasestanden auf dem Pogačar-plnlz, \vo imnicr genug Kiise lagern \vird, anschaffcn. Aligabe von Milrhkarten. Benmtcn do* P*rnahrungsnnstalt worden In FriKchniilchmnlkcreipn Milchkarten fiir Kinder bi« zum 10. Lcbensjalir und fiir Por-sonen in Altcr iiher liO Julire in nahstehcn. der Rellionfolge vertellen: 21. d. M. nalili, Doborlet, Drole; 22. d. M, Furlan, Glavan, GuzelJ; 2.1. d. M. Kolar, Kopljenik, Korošec; 21. d. M. Kovačič Angola, Kovačič Marija, I.upine; 27. d. M. Pečar, Pcnko, Plahuta: 28. d. M. Rančigaj Samec; 29. d. M. Slanlč, Šinkovec; 30. d. M, Turk, Valjavec: 31. d. M. Vrh, Zori. In dieson Molkerelen bekommen Mllch-karlcn auch die von anderon Molkerelen IU-geteilten Bczugsheriehtigte. Sie hnbon mit sich zu brlngen: 1. MKrzgrundlrbensmlttrlkorte (nor fiir Bezujrshcrc-litigte); fUr Kinder ist auch die Znlagekarlf vorzitlegen. Jede mnss genau nnd mit Tint« ausgpfiihlt spin (Vorname, Name, Oebnrtsjnhr und Wohnung}. J. 50 Cent. ftir Jede Karte. Partelen werdon Anfmerksani (omaoht, die Mllchkarton nnr an dem fOr sle be. sttmmten Tng nnd Amtszelt d. h. von 8 bls II nnd von 15 bls 18 Uhr abzuholen. Niemand »oil beabsichtigen zusammen mit der Karto anoh Mllch abholen nn kiinnen, dn er sonst nlcht an dio Jteihe kiime, dio Boamtnn wer-den niimlich die Amtszoit genau elnhalten. Wer durch soine Vorschuldung die Karte nlcht ln der Molkerei abholen wlrd, he-kommt sie erst vom 11. April welter in der MaiBtergasse Nr. 10, bis dahin wird er aber ohne Mllch bleiben. Anvreisnngen von Marmelade fiir den Monat Miirz HSndler und Gonoisenschatten In Lalbach haben beim »Prevod«, Novi trg 4-11. Anvvelsun-gen fOr Marmelado, die dort tellwolse auch zur Bozahlung gelant In tolgender Reihenfolge zu behoben: Am Montag, den 20. d. M. An-fangsbuchstaben A—3; am Dienstag, den 21. d. M. von K—Ma; em Mlttwoch, dan 22. d. M. vom Me—P und am Donnerstag, den 23. d. M. vom R—2. Die Erteilung von Anvveisungen wird ausschllessllch nach der bekanntgegebenen Reihenfolge erfolgen. Verbraucher, Kinder bi« zum II. lebenijahr, bekommen bel Ihren standlgen Hiindlern auf dem Abschnitt der Feberzulagekarte Buchstabe D io SM g, Kinder bil zum J. Lobensjahr auch auf den Abschnitt N 5. der Feberzulagekarte noch zu ISO g Marmelade, die bel den Hiindlern bil zum 24. d. M. zur VerfUgung stehen wird. Anwelsnng von hezngshpsrhrSnkten Lehens-mltteln fUr den Monat April. Hiindlern, Genotisenschaftcn und Biickern vird der »Prevode Atnveisun-gen fiir Brot, und "Maismehl, Teigvva-ren, lleis, Zucker, Seife, Lrbsen und Bohnen fiir die Verteilung im April in nachstehenden Reihenfolge ausgeben: am Montag, 20- Miirz, siimtliche Genos-sensehaften und Konsumvereine; am Dicnstagi 21. Miirz, Hiindler mit An-fnnghuchstaben A—Č,; am Mittwoch, 22., D—J; am Donnerstag, 23., Ka—Kr; am Freitag, 21., Ku—Mu; am Montag, 27., Me—O; am Dienstag, 28., P—R, am Mittwoch, 29., S—T; am Donnerstag, 30., U—Ž, am Freitag, 31., alle Brickcr. Die angefiihrte Reihenfolge ist fiir alle obligat. Hiindler, die bis heute noch nicnt den Stand der lagernden ZiinoTioIzer und Salrmengen angemcl-det haben mit dem Stichtng 1. 3. 1944, kfinnen keine Anweiisnngen bekommen. Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Dodelitev mehkega sirm. Od pelkn, 17. marca dalje lahko nabavijo potrošniki po 150 gr mehkega sira na odrezek »Mr — 3c osnovne živilske nakaznice za mcsec marec pri sledečih trgovcih: Sirarske stojnice na Pognčarjevem trgu, Avsec Svctovid, Bežigrad 13, za Bežigradom, Drukovič-Ilavnik Anka, Bernekarje-va 22 za Moste, Majnik Milan, Celovška ltll, za Šiško, Marn Neža, Tržaška 75, za Vič; Mnrolt Karel, Trnovska 13 za Trnovo; Gospodarska zadruga, Blcivveisova, Kmetijska zadruga, Maistrova; Zadruga meslnih uslužbencev, Prečna ul. Zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg; Zclezni-čarska nabav, zadruga, Cesta Soške divizije; 1. Delavsko konzumno društvo, Kongresni trg. Zavodi, ki imajo večje število živilskih nakaznic, naj nabavijo sir v eni gornjih zadrug. V kolikor bi pri enem zgoraj naštetih trgovcev ali zadrug sira zmanjkalo, naj ga nabavijo potrošniki na sirarskih stojnicah na Pogačarjcvcm trgu, kjer bo sira vedno dovolj na zalogi. Razdeljevanje nakaznic za mleko. Nakaz.niee za otroke do 10 let In z.a osebe nad 60 let stare bodo PrevodovI uradniki razdeljevali v mlekarnah, ki dele sveže mleko. Na vrsti so: 21. t. m.: Bablč, Doberlet, Drole; 22. t. m.: Furlan, Glavan, GuzelJ: 23. t. m.: Kolar, Kopljenik, Korošec; 24. t. m.: Kovačič Angola, Kovačič Luci- ja, Lupine; 27. t. m.: Pečar, Penko, Plahuta; 28. t. m.: Rančigaj, Samce; 29. t. m.: Slanic, Šinkovec; 30. t. m.: Turk, Valjavec; 31. t. m.: Vrh, Zorž. V teh mlekarnah dobe nakaznice tudi upravičene! iz raz.deljevalnie, kl bo jim po zgornji objavi prideljene. 8 soboj je treba prinesti: 1. marčno živilsko nakaznico (sn.mo sa upravičence, ne za vse družinske člane); za otroke je treba predložiti tudi dodatno nakaznico, vsaka pa mora biti točno in s črnilom izpolnjena (priimek, ime, rojstno leto, bivališče). 2. 50 cent. za vsako nakazilo. Stranke opozarjamo, naj prihajajo po nakaznice lo na dan, ki jo z.anje določen, ln v vsem poslovnem času, t. j. od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne. Nihče naj ne čaka na to, da bi obenem dvignil mleko in nakaznico, siccr, ne bo prišel na vrsto, knjti uradniki so bodo točno držali le poslovnega časa. Kdor nakaz.niee po svoji krivdi ne bo dvignil v mlekarni, jo bo dobil šele od 11. aprila naprej v Maistrovi ul. 10, pri odseka u mleko, do tedaj pa bo ostal brez mleka. Nakazila marmelade sa marec Trgovci In zadruge v Ljubljani, noj dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4-11., nakazila za marmelado, kl se bo delno tudi tam plačala, po naslednjem redu: Z začetnicami A—3 v ponedeljek, 20. t. m., z začetnicami K—Ma v torek, 21. t. m., a zz-četnicaml Me—P v sredo, 22. t. m., z začetnicami R—2 v četrtek, 23. t. m. Delitev nakazil se bo vrSila Izključno po JavlJenem redu. Potrošniki, otroci do II. leta starosti, dobijo pri svojih stalnih trgovcih na odrezek februarskih dodatnih nakaznic črka D po 500 gramov, otroci do 3 let pa poleg tega na odrezek febr. dodatne nakaznice St. 5. Se po 250 g marmelade. Pri trgovcih bo marmelada na razpolago po 24. t. m. Nakazila racioniranih živil za april. Trgovci in zadruge v Ljubljani se vabijo, da dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-11., nakazila za krušno in koruzno moko, testenine, riž, sladkor, milo, grali in fižol, potrebno za razdelitev v aprilu, po naslednjem redu: v ponedeljek, 20- marca, vse zadruge in kon-zumi, v torek, 21., trgovci za začetnicami A—Č, v sredo, 22., D—J, v četrtek, 23., Ka—Kr, v petek, 24., Ku—Ma, v ponedeljek, 27., Me—O, v torek, 28., P—R, v sredo, 29., S—T, v četrtek, 30., U—Ž in v petek, 31., vsi peki. Javljeni vrstni red je za vse obvezen. Trgovci, ki še do c.'anes niso javili stanja zaloge vžigalic in soli, na dan 1. 3. 1944, ne morejo dvigniti nakazil. Za današnji dan Koledar Nedelja, tt. sušca: aredpootna nedelja; Joief, ženin Device Marije; Kvartila, mučenlca. Ponedeljek, M. sušca: Kntbert, »kof; Aleksandra, mučenlca; Nloet, škof, Fo- olj, mučeneo. Torek, tl.' anlea: Honodikt, opat In ustanovitelj reda; Serapijon, škof; Filemon, mučeneo. Dramsko gledališče »Cvetje v Jeseni«. Izven. Ob 15. -, »Matura«. Izven. Ob 18. Operno gledališče »Princeska In zmaj. Izven. Ob 14.80. — »Melodije srca«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Zadeva dr. Crlppen« ob 10.30, 15, 17, 19. Kino Union | »Ne covorl m< o ljubezni« 10.30, 15, 17, 19. Kino Sloga »Noč bre« slovesa« ob 10.30, 15, 17 ln 19. Kino Kodeljevo »Pravlea mladine« oh 14.30, 17 ln 19. Lekarniška služba Nočno dežurno službo Imajo lekarne: v nodcljo: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trjr 9; mr. Hamor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murinayor, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek, mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dou-Klanjščck, Gosiiosvelska costa 4, in mr. Bohinc ded., eCsta 29. ckt. 31. Zdravniška dežurna služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od soboto od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni viSji zdrovnlk dr. Clber Fran, Ljubljana, Štefanova ulica 7., Tolefon 36-41. Novi grobovi + Marija Mnrchiolti. V Zagrebu jc po daljšem bolehnnju za vedno zatisnila oči gospa Marija Marchiotti roj. Hindel, vdova trgovca. Blago maier so začasno pokopali v Zagrebu. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega oznanjenja 22. marca ob 8 pri glavnem oltarju. ■f Anlun Setlcj in žena Ivanka. 2. januarja sla nenadoma umrla v Bnnjaluki prof. g. Anton Sedej in njegova žena gospa Ivanka roj. llojkar. Pokopana sla bila 5. januarja nn katoliškem pokopališču v Bnnjaluki. Sveta maša zadušnica za rajna bo v torek, 21. marca ob pol sedmih v župni ccrkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški. . -f- Kader Anton. V 74. letu starosti je v Novem mestu po kratki bolezni za vedno zalisnil oči sodni svetnik in predsednik kazenskega senata v pokoju g. Ku-der Anton. Rajnega so pokopali v torek, 14. marca na mestnem pokopališču v Novem mestu. -f- Ogrif. Ftltp. V Novem mestn Je nenadoma izdihnil zobni dentist gosp. Filip Ogrič. Pokopali so ga v četrtek v Ločni. -f- Stanislav Grčar. V Ljubljani jc preminul bivši natakaT in posestnik g. Stanislav Grčar. Rajnega bodo pokopali v ponedeljek ob 2. popoldne iz kapele rv. Andreja na Žalah. Naj rajnim svett aelna M, vsem njihovim dragim nale iskreno tolaljt. Zgodovinski paberki 19. SUŠCA: 1702. leta je umrl angleški kralj Viljem III. Oranski. Viljem je zavladal v Vel. Britaniji 1088. leta, potem ko so nezadovoljni Angleži pregnali njegovega tasta Jakoba II. Z njegovim nastopom preneha . dolgotrajna borba med krono in parlamentom, zmagal je parlament; zato pa Anglija tem energičneje poseže v politiko. Večsloletnega miru in prijateljstva s Francijo je konec, začne se nov stoletni l>oj za premoč in oblast v svetu. Viljem III. je tvorec ideje v evropskem ravnotežju, ki je prinesla Evropi že toliko gorja. Trdil je namreč, da Angleži ne smejo dopustiti, da bi se ena izmed evropskih držav [»vzpela do prevelike moči; med njimi mora vladati ravnotežje, Angleži pa bodo kot jeziček na tehtnici odločali. 1J518. leta se je rodil v Grahovnici v nekdanji Vojni krajini največji hrvaški pesnik Peter Preradovič. Učil se je v Vojni akademiji v Dunajskem Novem mestu, postal častnik in umrl kot general na Dunaju. Leta 1879. so ga prepeljali v Zagreb. Sprva je pesnil v nemškem jeziku, a je na pobudo Ivana Ka-kaljeviča-Sakeinskega pričel peti hrvaške pesmi: ljubezenske, rodoljubne in prigodniške-. Prva njegova hrvaška pesem je Zora puca, bit če dana (1844. 1.). Leta 1846. je izdal prvo pesniško z.birko Prvcnci, nato Nove pjesme. Pisal je — 11" Verreichniss der Frischmilehmolkereien. Mit 20. d. M. werden Frischmllch nur unten fettgedruckte Molkerelen abgeben. Neben Ihren Namen stehen In Klammern bisherige Ihnen zu-geteillen Mdlkerelen. 1. BabK, Gregorčičevo 4 (Vokač, Kroupa, Rol, Zajec) 2. Doberlet, Tovarniška 17 3. Drole, Stanlčeva 6 (Reiek, Pezdlr) 4. Furlan, pasaža (Bevc, Krese, Korelee) 5. Glavan, Bleiweisova 37a (Vidic, Leskovec) 6. GuzelJ, Klunova 8 (Medved) 7. Kolar, Predovičeva 16 8. Kopljonlk, ZaloSka 7 (Kralna, Kovačič Bronislava) 9. Koroiee, Karlovlko 8 10. Kovačič Angela, CelovSka 153 11. Kovačič Lucija, Celovika 34 (Tuiar, Ru-pena) 12. Lupine, Dolenjska 48 Seznam mlekarn, ki dele sveže mleko Z 20. t. m. bodo delile sveže mleko le mastno tiskane mlekarne. Poleg njihovega Imena običajno tiskane In v oklepaju navedene dosedanje razdeljevalnlce, so Jim prideljene. 13. Pečar, Poljansko 18 (Kraje, Lovlln, Do- linšek) 14. Penko, Vodovodna 1 (Kerne) 15. Plahuta, Trnovska 19 (Vovk) 16. Rančigaj, šmartlnska 24 (Kramar, Perpar) 17. Samec, CelovSka 72 (Gruden) 18. Slanlč, Rožna dolina c. 11.-36 (špan) 19. Šinkovec, Miklošičeva 7 (I.evka, Skole) 20. Turk, Tržaška 6 (Mahovlč) 21. Valjavec, Prisojna 1 (Jerman, Kerln) 22. Vrh, Pred škofijo 17 (Strto, lanežlč) 23. tori, Tržaška 81 Parleien konnon die Mllch von der Stunde der Zufuhr bis zur 18 Uhr. beheben. Mleko stranke lahko dvignejo od ure dovoza pa do 18 popoldne. Vsak, ki mu je mar usoda Slovcncev, bo s podpisom na proti-komunistični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike, komunistične zločince. Shodite novice V spomin polletnlco smrti pokojnega gospoda profesorja Stanka Petelina bo brana ■v. maša v ponedeljek, 20. t, m., ob 7 pri oltarju Marije z BreziJ. Sv. maša ob polletnlel smrti dr. Kožn-ha, dr. Zalokarja ter bratov Ivana In Be-nota Rožano bo v torek, 21. t. m., ob 7 pri oltarju Marije Pomagaj. Prijatelji in znan-oi vabljeni. Obrtniki la rokodelel, mojstri In pomočniku V nedeljo, 19. t. m., je praznik vašega zavetnika sv. Jožefa. Zborite ao vsi, kakor vsako leto, ob 7 v Križuukah, kjer bo za vas sv, maSa in aknpno sv. obhajilo. S16mencll Kot že zadnjič domenjeno, bomo Imeli skupno pobožnost v nedeljo na praznik sv. Jožefe v Slomškovem domu, Poljanska cesta 6, popoldne ob troh. Pripeljite a seboj sosedno Poljance,.kl Imajo ta dan svoj farni praznik, da se skupno priporočimo našemu zavetniku — zlasti v teh razmerah — »v. Jožeful Duhovne vaje za dekleta. Prihodnjo sredo zvečer se bodo pričele v stolnici duhovne vaje za dekleta iz vs«h ljubljanskih župnij. Sporod duhovnih vaj jo naslednji: V sredo, dno 22. marca ob pol 8 zvečer bo začetek: Govor in litanije. Ob istem času bosta govora tudi v četrtek, 23. marca in na praznik Marijinega Oznanonja, 25. marca. V petok govor odpade, pač pa naj so dekleta udeleže postno pridige prevzvišenega gospoda škofa. Sklep vaj bo v nedeljo zjutraj: Tričetrt na 6 kratek nagovor, nato sv. maša in skupno sv. obhajilo. Semenski krompir. Sadjarsko ln vrtnarsko društvo, podružnica Ljubljana I vabi vse one člane, ki želijo dohiti za letos semenski krompir naj se tnkoj, najkasneje In nepreklicno pa do četrtka dno 23. marca javijo pismeno ali osebno pri predsedniku na Erjavčevi coeti št. 4a, II. nadstr. desno med 14 in 15. Po oblastveni odredbi treba navesti, koliko mori zemljišče, na katero so bo posadil krompir in koliko kilogramov ga vsak želi dobiti. Člani, ki so so morda že prijavili pri Mestnem poglavnrstvu, so izključeni in se pri društvu no smejo prijaviti. Bolničarje ln bolničarko, samarljane In samarijanke Rdečega križa vabi vodstvo zdravstvene protiletalske zaščite na kratek sestanek, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 11. v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Poleg vnžnih poročil se bodo razdelili tudi trakovi Rdečega križa. Udeležba obvezna! Enajsti tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu se prične v ponedeljek 20. t. m. od 17.30 do 19. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljene gospe In gospodične, ki so se prijavile do 17. t. m. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 17.30 še zaposlene, naj proaljo svojo delodajalce, da Jim omogočijo za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prlčno točno ob določeni url. Prijave za nadaljnje tečaje pomočnio za hišno prvo pomoč »prejema mcatnl fizikat v dopoldanskih urah v Mestnem domu. Zahtevajte A MI DON tableto proti rla-voboln. nevralgljl, gripi, lnflnencl In rev. matlzmn. Dobite Jih v vsaki lekarni. INSTRUKCIJE za SOLO!!! NOVI TRG 5. Vrsta slovenskih skladateljev, kl so v zadnjih letih obogatili slovensko glasbeno literaturo a svojimi skladbami, kl so pisane za klavir, bo na sporedu prihodnje IV. javno produkcije gojencev šole Glasbene Matice, klavirskega oddelka prof. Silve Hra-šovčeve. Podrobni spored bo od ponedeljka dalje na razpejpgo v Matični knjigarni, produkcija bo v" sredo, 22. t. m., ob 18 v mali filharmonični dvorani. Kiparski tečaj! Kiparji začetniki, pripravite sel S 1. majem bom odprl trimesečni tečaj figuralnega modeliranja, predvsem za one, ki se nameravajo kiparstvu posvetiti in ki so že doslej s svojimi deli pokazali svojo nadarjenost. Na tem tečaju se bo obravnaval problem okrogle plastike ter problem reliefov treh stopenj. Vpisovanje bo od 20. do 31. t. m. pri akad. kiparju Fr. Goršetu na Gosposvetski cesti 13, kjer bo dobil vsak tudi pravilnik. Pri vpisovanju bodo pripravniki predložili svoja dosedanja dela. Občni ibor »UNION«, hotelske ln stav-binske d, d. v Ljubljani, bo v četrtek, 30. marca 1944 ob 17. Delnico je položiti do 21. marca 1944. ode (Smrt, Ljubav, Slavjanstvu), filozofsko religiozni ep Prvi ljudi, nedovršeni romantični ep Lopudske sirotice, libreto Vladimir i Košara ter dramo Kraljevič Marko. 1849. leta se je rodil tvorec nemške resarske mornarice admiral Alfred von Tirpitz- Ko je v 90. tih letih prejšnjega stoletja začela mednarodna napetost v Evropi naraščati, so Nemci sklonili zgradili močno vojno mornarico, ki naj bi varovala nemške obale in ščitila nemške koristi na svetovnih morjih. S točnostjo in popolnostjo, ki jo je težko prekašati, je rastlo mlado brodovje pod vodstvom velikega organizatorja admirala von Tirpitza. Kielski kanal je 1895. lota zvezal Severno morje z Baltskim. Postalo je očitno, da je nova mornarica določena za utrditev nemške politične moči, ki naj v bodoče prepreči, da bi se prezirale in zapostavljale prekomorske koristi nemške države. Po razbitju nem-ško-augleških podajanj in po sklenitvi antante je šele postal viden velik pomen Tirpilzovih načrtov. 1809. leta je bil otvorjein sueški kanal, ki je silno skrajšal zvezo med Evropo in južno Azijo. Zveza med Rdečim in Sredozemskim morjem je obstojala še v starem veku, ohranila se je še pod Arabci, dokler niso dali Abasidi, ki so prenesli prestolico v Bagdad, starega kanala sesuli, da bi lahko speljali trgovino na Perzijski zaliv. Benečani so v novem veku mislili na obnovo kanala, načrt pa "je propadel. Sueški kanal je zgradil Francoz Lesseps, njegovi rojaki so obdržali tudi večji del delnic, dokler se niso polastili Egipta in Sueza Angleži. Osebo, prizadete od vojne, tako padle nll umrle zaradi vojnih razmer v sedanji vojni, Invalide Iz sedanje vojne, osebe v ameriškem .ungleškem ali nemškem voj. nem ujetništvu, konMnaclJI ali Internaciji, osebe, služeče v nemški vojski, kakor tudi osebe, zaposlene v Nemčiji po organizacij! Tod t, naj prijavijo njihovi nepreskrbljeni svojci, stanujoči v Ljubljani, mestnemu socialna političnemu oddelku na Ambroževem trgu 7, I. nadstropje, desno, soba 7, po naslednjem redu: osebe z začetnico rodbinskega Imena A ln B 20. ln 21. marca; C, C, I) ln E 22. tn 23.; F, G, H, ln I 24. In 25.; J ln K 27. In 28.; L. M, N In O 29 tn 30. marca; P ln It 31. marca ln 1. aprila; S In S 3. In 4.; T, U, V, Z In 2 5. In I. aprila. Uradne ure za prijave so od 9—12 In od 15—17, razen ob sobotah popoldne. Vsakdo naj prinese s seboj rojstne, poročno liste, družinsko knjižico, domovnlco In dokazila o (em, kako ga je sedanja vojna prizadela. Invalidi lz sedanje vojne, kl lahko pridejo v urad, naj se prijavijo osebno. Kdor stanuje v onem delu ljubljanske občine, ki Je Izven bloka ln nima propustnice, naj sc zglasl Usti dan, ko je njegova črka na vrsti, pri straži na bloku. Naznanijo naj se tudi vsi tisti od vojno prizadeti, kl so zanje prošnje za podporo vložili njih Bvojct. Zclcnjadna semena. Mestni gospodarski urad obvešča vse obdelovalce mestuili vojnih vrtov, da bo od 20,—24. t. m. delil z,o-lenjadno seme. Vsak interesent naj prinese potrdilo o parceli, ki jo obdeluje. Semena so bodo delila mod uradnimi urami v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada, Beethovnova ulica 7, soba 15, pritličje, desno, in sicer po 11 lir vrečica z 9 vr-i stami semen. Dljakc-Inje srednjih šol opozarjamo na lnstrukclje vseh predmetov. Oddelki za niž-jeSolce ln višješolce. Ločene skupine po razredih. Izbira predmetov po žolji. Specialni točnji matomatike, klasičuih ln modernih jezikov. Prvovrsten pouk, najboljša prilika In jamstvo za uspešno dovršitov razreda. Specialne strokovne lnstrukclje za srednje tole. Kongresni trg t-II. Učite se strojepisja! — Važno ca vsakogar sedaj In v bodoče v zasebnem aH Jarneiu poklicu: Novi eno-, dvo- ln trlnio-sočn| strojepisni tečaji pričenjajo 21. in 22. marca. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Moderna strojepisnica. — Učnina zmerna. Vpisovanja dnevno. Informaoije. prospekte dajo: Trgovsko učlllšče »Chi-lstotov učni zavod«, Dumo-branska 15. Srednješoleem-Ikam In posebej vlsokošol-eem-kam so priporoča, da Izkoristijo prosti čas za priučitov strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi eno-, dvo- ln triinosočnl tečaji pričenjajo 21 in 22. marca. — Učne ure po žolji obiskovali cev. Učnina zmerna. — Vplsovanjo dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko nčlllščo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Drag kamen Je našel ubog pastir. Kamen je bil šo posebno dragooen, ker jo imel čarobno moč. Toda pastirčok je bil pošten in dobrega srca, pa go jo vrnil lastniku — nosročnemu kralja palčkov. V kralju je našel mogočnega zaščitnika, ki jo dobrega pastirčka mimo mnogih težav nazadnje pripeljal do srečo. Danes ob 16 bo uprizorjena v frančiškanskem gledališču mladinska igro »Pastir Poter in kralj Maliban«. Vstopnice lahko dobite od 10—12 in pred pričotkom predstave pri blagajni v frančiškanski pasaži. Za semenski krompir naj ae javijo člani SVD pri svojih sadjarskih in vrtnarskih podružnicah v Ljubljani ali v pisarni Sadjarskega in vrtnarskega društva, najkos-. nejo do 22. marca t.l • ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦O Za god, za rojstni dan, za spomin pač ne moreš dati prijatelju boljšega, kakor lepo in dobro knjigo. Časi prijatelje ločijo, knjiga s spomini na vezi pa ostane. Okusno vezane knjige Slovenčeve knjižnice so pripravno darilo za vsako priložnost. Če rabite kako darilo prav zdaj. kupite knjigo — MALOT: BREZ DOMA. Prijatelju boste dali s tem nekaj trajnega. Srebrne predmeta nakit, denar in razne drngocenosti vam vnovči po najvišji ceni proti takojšnji gotovini ALOJZIJ PLANINšEK Ljubljana, KnnHjeva ul. 3-1 (biv. Dvorakova)1 KLOBUČARNA A J K" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. fr- Lastna delavnica. Zaloga klobukoV. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38 Miklošičeva cesta št. 12, (Nasproti hotela Union) A »SLOVElfEOc, nedelja, rt. marca 194«. Straa 5 Kaj je novega pri naših sosedih Z Gorenjskega Orkestri in godbe na Gorenjskem. Na Gorenjskem sta dve godbi v Kranju iu trije tovarniški orkestri v radovljiškem okraju. Tovarniški orkestri ne igrajo samo za tovarniško osebje, ampak nastopajo tudi javno na prireditvah stranke kn na koncertnih večerih. Jeseniška tovarna ima godbo na pihala in godalni orkester, ki sta že oba večkrat gosiovala po drugih krajih, tako tudi v Celovcu. Pevski večer v Kranju. Organizacija »Radost krepi« je priredila pevski večer v Kranju. . Nastopila je znana operna pevka Hanna Marly iz državnega gledališča v Kasselu. Spremljal jo je pianist in solist Bruno Seidler-Winkler. Jeseničani tekmujejo v namiznem tenisu. V soboto sc bodo pomerili Jeseničani z drugim najboljšim dunajskim moštvom, ki je v zadnjem času že večkrat doseglo lepe uspehe. Posebno dobri so med Dunajčani: Pelzl, Kari in Schinia-liek. Jeseničani pa bodo postavili moštvo, v kaiterem bodo: Struml, Paver in pa Za-vrSniik. Poleg tega bo nastopila tudi pokrajinska prvakinja Mesar in pa Urbar. Huda nesreča na postaji je zadela železniškega delavca Jožefa Serneca v Sent Vidu nad Ljubljano. Padel je pod lokomotivo, ki mu je odrezala obe nogi. Prepeljali eo ga v bolnišnico v Ljubljano. Na bojiSfu je padel vojak v polku gorskih lovcev Viktor Ribnikar iz Slcnič-nega pri Sv. Križu na Gorenjskem. V Kranju sa se poročili: mizarski pomočnik Anton Vidic in Jožefa Sušnik, fotograf Franc Jug in Mnrinna Heuffel, poljski delavec Lovrenc Lukanc in Marija Novak, pomožni delavec Alojzij Omojc in Ivana Čenčič, poStni nnmeščcncc Kari Pcr-ger in Marija Agala Slmončič, gozdarski inženir Oto VVatler Strzclba in Olga Mlakar, Ictatec Vincenc Mali in Frančiška Polajnar, okrožni stražmojsler Janez Jožef Hrastnik in Marija Bercc, krojaški pomočnik Franc Valentinčič in Julijann Schu-ster, kmet Janez Fggert in Ivana Kemper-le, kmet Ivnn Gasser in Ivana Frohlieh, barvar Janez Porenla in Katarina Kokalj, mizarski mojster Jožef Pelcrnel in Frančiška Sink, strojni delavcc Franc Egger in Cecilija Kcrn. f.ki,e, Izobraženo, vnjena gosp. in vseh kmečkih del, ljubiteljica otrok, išče znposti-tvo v mestu nli ua deželi. Ponudbe upr. Slov. pod »1'ridua«, št. 226!). (a I Službe 1 dobe M STROJNI INŽENIR Ve.še denionlaže in popravila tekstilnih slro-jev, dobi takoj zapo-slcuje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Tekstil« St. 2297. (b KLEPARSKEGA pomočnika sprejme Josip Otorepee, Za gradom 9. b) HLAPCA poštenega fanta sprejmem takoj. Musar Jože. Sv. Petra cesta t)l Ljubljana. POSTREZNICA 'dobi stalno slu/bo. • Mesarija Javoraik -Woifova ulica 12. POSTRFZNICO ve*čo hišnega dela, pridno in snažno, od 7—2; in šiviljsko va-ienko, krščansko vzgo-jeno, sprcjinrm. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2327. (b KMEČKO DEKLE ra pomoč gospodinji in v mlinu iščem. — Plača dobra. Porenta hrane. Zavoglje št. 0. n. Dobrunje pri Ljubljani. (b POSTREZNICO ia neknj ur tedensko sprejmem. Na željo dobi brezplačno opr. sobico. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2284. (b GOSP. POMOČNICO pridno, pošteno, ki zna tudi samostojno kuhati. takoj snrej-mpni. Ponudbe: Oblak, Glinška 3. (b SIV. POMOČNICO samostojno moč s prakso sprejmem takoj. Naslov v upravi >Slovcnca« pod St. 2204. b) GOSPODINJSKO POMOČNICO, 1(1 zna knhati ali kuharico, sprejme štiričlanska družina v sredini mesta. Ponudbo npr. Siov. pod št. 2262 b) SLUŽKINJO, pošteno, kl ssnu kil. bati in opruvljatt tudi drttgn tlela, iščem. Cestn Viktorju Emunuela 9-11. POMOČNICO za damsko obrt, prvo moč, sprejmem takoj. Zupane Anien, Knrlovškn 20. b) DEKLE, ki zna kuhati, sprej-mo tričlanska tiru. žina. Naslov nn upr. Slov. pod St. 2291 (1) deklo «11 hlapca za kmečka in domača tlela sprejmem takoj. Plača po dogovoril. — Franc Novak, Vič 27. _(b dekle pridno in pošteno za vsn liišnn dolu sprejme Košnik, Vodovodna 24-1. (b ŠIVILJ. POMOČNICO za obleke, samostojno, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 22%. (b HLAPCA poštenega, pridnega in treznega, ki jc vajen konj in vožnje po mestu, sprejmem za stalno k prevozništvu. -Helčič, Vidovdanska c. št. 4. (b SLUŽKINJO izurjeno, za vsa hišna dela. sprejmem. Hrana in plača dobra. -Naslov: Ivan Adamii, Sv. Petra c. 31. (b POSTREZNICO preprosto. sprejmem kot |>omnč v gospo-dinjstvu in k otroku. Po možnosti zmožna domačepa šivanja. — Sebcaik Kani, Karu-nova ul. 7, Truovo. (b HLAPCA dohrepa in poMenegs. sprejmem, tirana in plača dobra. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2320. (b BOLJŠE DEKLE pošteno, vajeno nekoliko kuhe in pospravljanja finih sob. sprejmem. Nastop s 1. aor. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Poštena« št. 2319 _(b FANTA SPREJMEM za domača delu. I.au-ter. Poljanska e. 21. b KMETSKO DEKLE tudi začetnico, sprejmem za pomoč gospo-dinji in na vrtu. — Oglasiti sc Močnikova ul. 13. (b 1 1 Sobe g »žtaio Za SOSTANOVALKO grem r sredini mesta. Ponudbe v upr. Slov. pod »Takoj«, št. 2272. 1 Sobe I 1 oddalo | OPR KM I JEN O SOBO po možnosti s posebnim vhodom iščem zn takoj, nuj raje /a Bežigradom nli kje v bližini. — Posteljnino imam svojo. Ponudbe prosim upravi »Slov.« pod »Preprosta in čista« It. 2321. (s SONČNA SOBA Re odda takoj bolj. čemu gospodu r stalno službo. Naslov v ii r»r. Slov. pod btt-v. 2239.__(a Stanovanja! iUe/o | i STANOVANJE iščem za malo družino. Naslov v upravi >Slov.« pod >Tukojc. 1 Prodamo | MARMORNA KREDA Bela marmorna kredn, kalijev karbonat 0, 00, 000. 0000. - Plastikol, Sintezpomice. Karboli-nej - katran. Olje za jermena stalno na zalogi: PETRONAFTA. Ljubljana. Ciril Metodova 35 a, prej Tvrševa. (I PRAVE JUTA VREČE lepe prave juta vreče dokler trnja zaloga ugodno naprodaj. Pe-tronafta, Ljubljana -Ciril-Metodova št. 33a, prej Tyršcva. ZLOŽLJIVE STOLE za vrt in znkloni:it\ kukor tudi vsakovrsten rezan in tesan les dobite v skladišču zadruge »Maradt v Ži-vinozdravniški ulici -za Cukrarno. (1 Miti« PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v dro-geriji KANC, Židovska ulica 1. POZOR! Cvetje, sveže, vedno v zalogi. Nizke cene. Sprejmem delavko. -Balon, Kolodvorska 18, dvorišče. MOŠKO OBLEKO novo, predvojno blago, za |6 lil itarpfft, pro. dam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2325. (1 KLEMATIS rdeči in modri, magnolije, »nežne kepe, vrbe žalujke, agres -plezalke, jap. kutino, ipanski bezeg cepljen, Klici ni je« radio grmičevje, trajnice, naročite pri rolše Jožef, Mala va* 40, p. Jožica. Dostavim na dom. _(1 ČRNO DETELJO prodam ali zamenjam za gnoj. Kopač Stanko Vodnikova 173. (I £ TeL 40 (b 88 D R 1 II A PREMOG GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 KROMPIRJA SltfL in fižola OO vrč, Čc seme preti setvijo-saditvijo razkužite. Razkužilo in navodila pri: inž. Prezelj, Wol-fova ul. 3. (I KAMGARN rujav. črtast. zn mo-fcko obleko in blago (svotlosivo) za po. vrfinik, prodani. Naslov v upr. Slov pod Kt. 2287 (1 VOLNENO BLAGO temno modro, 7.a damsko obleko, blago za površnik nli damski plašč, kavno garnituro dninnst za 6 oseb, prodam. Ze. ljarska 11-1._(l HIŠNA GOBA! Sedaj je čos, da jo u-ničite in se obvarujete še večje škode. — Inž. Prezelj, \Volfova ylica 3. (I BLAGO za pnmparlce 1.30 m, in .3.10 m za moško obleko, prodnm. Naslov v upr. čilov. pod žt. 2289._(1 MOSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Velika 6ol-n.irska 8. (1 CEPILNA SMOLA in »RANOBRAN« sta sadjarju nujno potrebna. Inž. Prezelj, Wol-fova ul. 3. (1 PRODAM usnjen voziček na treh kolesih, za prevažanje bolnikov. Velika čol-narska 13. (I PRODAM razno, dobro ohranjeno obleko in 3 plašče za 8 do 12 letne dečko ler fiovlje «t. 3S in 40. PovŠctova 12 -od 13 do 15 pop. (1 JABLANE IN HRUŠKE pritlične in vitokode-belne, prodaja drevesnica Pcrko, Ljubljana, Vodnikova e. 50. (1 PSENICNO SLAMO 2000 kp, prodan* Lot> še Filip. Dobrunje 3*1 pri Ljubljani. (1 VOLUHARJA podgane in miši po-končujte. Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) ma-sti. Inž. Prezelj, Wol-fovs ul. 3. (I Lastniki kompletov! Znamke s pretiski dobijo trajno vrednost šele ko so signirane ter atestirane po mednarodno poznanem izvedencu. Moje ime je znano že nnd 16 let med filatelisti ter fil. trgovci v tu- in inozemstvu! — Samo še kratko dobo signiram ter atestiram komplete po znižani ceni 80 lir za komplet. Ob pojavu falsifikatov bo stalo to signiranjc najmanj 300 lir. Kupujem pokvarjene komplete! Kupujem znamke Evrope ter prekomorja po najvišjih dnevnih cenah! JULIJ BAR sodni izvedenec — najstarejša slovenska trgovina znamk Ljubljana — Frankopanska ulica 21 Delovne ure od 14 do 20. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša iskreno ljubljena skrbna manvca, stara mamica prebabica, sestra in teta, gospa MARIIA MARCHIOTTI roj. Hindel vdova trgovta Blago pokojn!co smo 16. t. m. začasno pokopali v Zagrebu. Sveta maša zadušnica bo v ceikvi Marij. Ozn. dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj pri gl. oltarju. Priporočamo jo v mol lev in blag spomini Zagreb -Ljubljana, dne 18. marca 1944. Žalujoči: Ani, Mici, Rezi, Pepi, Heli, Veri, Viktor, Stanko, dr. Silvo, hčere in sinovi in ostalo soiodstvo. Zapustil nas je po kratki mučni bolezni najin ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod GEYER RUDOLF ključavničarski mojster in posestnik Spremili ga bomo k mirnemu počitku v nedeljo, dne 19. marca 1944, ob štirih popoldne i Zal, iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Jesenice, Graz, dne 16. marca 1944. Žalujoči: E1 i vdova D e k Ie v a, T i 1 č i por. Pire, hčeri Ne ven k a, Ljubica, vnukinji Matilda Kosec in Rnza .Toliar, sestri in ostalo sorodstvo Javna draiba dne 22. marca 1944 ob 15 v prostorih javniM.skladišč v Ljubljani, Ciril-Metodova ulica OPEL — mali tovorni avtomobil, izklicna cena 80.000 L MOTORNA TKIKOLICA — nosilnost 600 kg izklicna cena 22.000 L MOTORNO KOLO — 500 ccm, izklicna cena 5.500 L MOTORNO KOLO — 150 rcin, izklicna cena 7.500 L MOTORNO KOLO — 125 tem, izklicna cena 7.500 L Vsa vozila se lahko pol nre pred dražbo ogledajo in preizkusijo. Kupnina se ima položiti v roke dražbi prisotnega mestnega izvršilucga organa takoj po zdražitvi enega ali drugega imenovanih predmetov. Poleg kupnine ima položiti zdra/itelj tudi 8*/» zdražene vsote iz naslova državnih in občinskih taks in poslovnega davka. STEKLENA VRATA močna, 2.60 m visoka, 2.20 m široka, ugodno naprodaj. Ogleda se jih na Sv. Petra c. št. 62. (1 OTROŠKI VOZIČEK frlobok. bol* ro i>-iranjcn, prodam ali zamenjam za ii>ortnega. Fortuna, Kongresni trg 2-111. Ogled od 10 do U dop« (I UGODNO PRODAM mali namizni knjigo-veški rezalni stroj. -Poizve se v upr. >S1.< pod Št. 2268. (1 PRODAM seno za govedo in -slamo. Tržaška e. 91. GONILNI JERMEN zn motor, 5 in 7 cm širine, c.a. 6 m dolžine, naprodaj. Nasl. v upr. »Slov.c pod št. 2262. (1 PORCELAN-SERVIS jedilni, za 12 oseb -kavni za 6 oseb, že nerabljen, naprodaj. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2281. (1 KOBILICA zapravljivček, komat, navaden voz, sedlo -plohi in drugo, naprodaj. Snoj, Ježica št. 97. (1 SENO IN OTAVO nekaj 100 kg ra inale živali, ter valilna jaj-oa, rodejland kokoši prodam. Jnrčkova pot 55, ob Ižanski cesti. (1 KMECK! MLIN s prescjalnikom za r«e vrste žita — ugodno prodam. — Travnar, sinartinska C. 44. (1 »SINGER« šivalni stroj, dolg čol-niček, za domaČo u-porabo. prodam za L 1*00. Pred škofijo 19. Adamič. (1 PRODAMO kredenco, mizo (Tafel-bett), 2 pnlta za trgovino, divan in Štedilnik. Ogled Mestni trg 9-111., od 11 do 12 dop. (1 xPreiu I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5t.B Telefon M.2C-69 I Poizvedbe | ZLATO 7.APESTNO URO znamke »langendorf« sem izgubila v sredo, 13. t. m. oh 10 dop. ob Platzkommandatur v Gledališki ulici po Verdijevi ulici mimo klasične gimnazije do konca Tomauove ulice. Najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi otlda na Tržaški eesti 119, izgubil pom zvitek (načrt) z morskimi podatki, po Hrenovi ulici, Grudnovem. Cankarjevem nabreijn, Vrniti proti naprndi v upravi Klou. kt. 2290 (potzv. OIO STROJE vsakovrstne, rabljene, staro orodje za gradbeno 1. dr. stroko ponudite tvrdki llcršič, Ljubljana, Rimska c. St. 13. (sir 1 Posestva | HIŠO ttlristanovaojsko, pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno prodam, tanko. Kapiteljska J. STAVBNO PARCELO 630 m' v Ljubljani — prodam. Posrctlovalci izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2215. ZAMENJAM 1300 m" zemljišča ob Smarlinski cesti za stavbno parcelo ob Ižanski ccsti do mostu čez Išco, ob Jtirčkovi poli ali Uršičevem štradonu. Zemljišče je uporabno za otvoritev gramozne jame ali za stavbno parcelo. Informacije dobite vsak ponedeljek. sredo ali petek od 2 do (> popol-doe: Florjanska ulica št. 3t, pritličje (zaloga pohištva Veotu rini). __(P TRAVNIKE in njivo tudi 7.a kakršno koil zidavo, prodam. Ponudb« na npr. Slov pod »I). M. v Polju«, St. 2286 (p HISO Iristanovanjsko. novejšo, na periferiji, prodam. Tonudhe upravi »Slov.« pod »Vrt in hipoleka« št. 2315. (p ŠIVALNI STROI »Siuger« dobro olira-n jen poceni prodam. Dolenjska 19-1. 1 Kupimo | STEKLENIC? razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vašo ieljo jih prevsa-menio ua domu. - B. C.uštin, Vodnikov trg št. 2. MIZARSKE STROJE tudi rabljene, kupim. Novak. Rovte 145. (k LISIČJE KOZE dihurjeve in kunine, nove in nošene, usnja-te kovčke, aktovke -žoge in duše, polhove Čepice, nove in stare, pile, lesne pile in jermene, čebel ni vosek, svinjsko ščetino kupuje trgovina Zdravič, Stari trg 30. (k za maske •tare, neuporabne, In vsakovrstne Dlutovi-naste odpadke kupimo v V9akt količini Lmon •ka cesta 8 dvorišče-pisarna. (k ŽELOD zdrav svež ali suh kn- pujetno po najvišjih cenah v skladišču >Al-pa«, Ljubljana, Vidovdanska cesta 18. HLODE hrastove, bukove, jelo-ve, orehove, jesenove itd. kupim. . Naslov: Lavrenčič, Ljubljana, poštni predal 205. KUPIM staro mrtvo za ograjo kokošim. Tržaška 104. LISIČJE KOAE dihurjeve, veverične in vidrine, nove in nošene, plačujem po ogromnih, visokih cenah. Trgovina Zdravič Stari trg 30. (k TRODELNO OMARO kupim. Naslov v upr. »Slovenca« na Miklošičevi cesti. KUPUJEM volnene triko jopice -krojaške in iivilske volnene ter bombažne odrezke. Hrenova ul. št. 8. (k KNJIGE ▼ raznih jezikih, znanstvene, medicinske in tehnične, novejšega časa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Klcin-mavr Bamberg — Miklošičeva 16. (k KUPIM Siralni stroj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pogrczljiv« št. 2 238. MOTORNO KOLO dobro ohranjeno, 200 ccm, kupim. Ponudbe s ceno na upr. »SI.« pod št. 2236. (k TEHTNICO decimalno, staro, nerabno, kupim. Glavno, da ima vse železje. Ponudbe upravi »SI.« pod »Stara tehtnica« št. 2235. (k PISALNI STROJ dobro ohranjen - po možnosti boljše znamke, kupim. Gerovne, Kolodvorska ul. 8. (k F0N-APARAT dobro ohranjen . za napetost 220 Voltov -kupimo. Kino »Union« ŠIVALNE STROJE vseli vrst. samo is-pravne, kupi trgovina »Ogled« Mestni trg št. 3 (vhod skozi vc-70)._(k KROŽNIKE jedilni in kavni servis kupim. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2276. (k RJUHE in posteljnino kupim, dobro plačam. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 2274. (k BROCKIIAUS Leksikon, zadnjo izdajo. kupi. knjigarna -žužek, pasaža. (k MOTOR ca IIP 220 W. enofazni, brez krtačk, v dobrem stanju, kupimo. Kino »Union«, (k GROZDNA 7.RNCA in želod kupuje Com-merce d.d., Vič*, Tr-satska 5. (k MOŠKE OBLEKE stnre čevlje, perilo -pohištvo itd. - stnlno Kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 20. (k SLIKO MARIJE veliko, v olju ali gobelin - in zlat prstan ali zapestnico za darilo, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »lepo« št. 23-2. (k Srebrnino kovance in druge predmet® ler dragocenosti vsake vrste kupimo. Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE l-jnbljana Gledališka ulica it. 12 I Pouk I GOSPA POUfUJF, nemščino in italijanščino po posebni hitri metodi. Ugodne cene. Rimska cesta 10-1, desno. (u JEZIKOVNI POUK in klavir sc nudi otrokom in odraslim po nizki ceni. \Yolfova ul. 4. (u HARMONIKO diatonično, poučujem po hitri in praktični metodi po notah, posameznike in skupine. Tršan, Poljunski nasip 40-1, (u I Pohištvo | KRASNK SPALNICE jedilnice in kuhinje ' stalno na zalogi pri tvrdki »Pohištvo Ma-lenšek«, Gosnosvetska e. 258 Lokal Medvedova ul. 29. Odprto torek, četrtek in sobota od 3—5. (i patentna posteljne mreže, otomane, moderne kauče ln fotelje nudi *olidno ln p* nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnlk LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 NAKUP IN PROOAJA snn/nih sobnih in kuhinjskih oprav, posameznih komadov pohištva ler drugih uporabnih predmetov. Trgovina Ogled, Mestni trg 3 (vhod 6kozi vežo). (5 g Radio | OVK SERIJI znamk kompletnih, pokrajinskih, zamenjam za radio prvovrstne znamke. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dve seriji za radio« št. 2234. Iv !h1,bi I MAJHEN LOKAL ali delavnico iščem zn lahko obrt, zlato. Na. slov v upravi »Slov.« pod St. 2322._(n i v.?j.em i ZEMLJIŠČE SIM kv. m, pri Žalah, dober Hvet za krompir, dam v najem proti vrnitvi dela pridelka v jeseni. Naslov v upr. Slov. pod št. 2283_(pos KUPUJEMO raznovrstne antikva-rične knjige in revije. Knjigarna Janez Doj-žan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. ZLATA KNJIGA. zn dekleta iu žene fbrol 80, vez. 40 lir) jo grodovno darilo trajne vrednosti. — Stopito v najbližjo knjigarno! SLOVENSKE KNJIGE in novejše nemške ter časopise in revije kupuje knjigarna žužek v pasaži. | Glasba | lastniki glasovihjkvt Poslužujte se moje telefonske štev, 39-23, ki je v novem ravnokar izišlcm imeniku. Uglaševalec glasovirjev JURASEK, Zrin jskega cesta 7-11, Ljubljana. nAHMONIKE nnjholjo popravlja in uglašuje po ugodni ceni A. Zoleznik. Vrhnika, Stara e. 51. | Razno I dziu-džTtsu hrezorožoa samoobramba vsak torek in četrtek od 18 do 21: Muzejska ulica št. 3. pritličje, levo. (r | Živali i PETELINA 11 mes. starega, čiste Hoidelandske pastne -3'/« kg težkega . prodam. Iv. Požar. Par-mova il, 8. stopnišče. Bežigrad. (j KONJA kupim ali zamenjam m hika ali svinjo. Franc Novak. VI« 27. BREJO KRAVO dobro mlekarioo, prodam. Poizve se v Moč. n i kovi ni. 13. tj | Denar I -O" POSOJILIH na hiše, posestva tn poroštvo dobite informacije Ljubljana, Beethovnova 15, levo, pri JUCO-KREDIT. (d ■■■■■■■■■■■P Vse denarne in trgovske posle Izvršim hllro, točno In solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10. Zahvala vsem, ki so 10. marca 1944 ob pol 17 popoldne spremili našega zlatega očka, brata, svaka, gospoda OBLAK IVANA na njegovi zadnji poti na vi-ško pokopališče. Posebna zahvala častiti duhovščini, gosp. dr. Jamšku za njegovo skrbno nego, pevcem za v srce segajoče žalostinke in vsem, ki so počastili spomin pokojnika z venci in cvetjem, kakor tudi častnemu spremstvu Trgovske akademije. Priporočamo ga v molitev! Ljubljana,- 17. marca 1944. OBLAKOVI V globoki žalosti naznanjamo, da sta nas 2. januarja 1944 nepričakovano za vedno zapustila naš dragi sin, brat, svak in stric, gospod ANTON SEDEJ profesor v Banja Luki ter njegova žena, oz. snaha, sestra, svakinja in teta, gospa IVANKA roj. HOJKAR K večnemu počitku sta bila položena '5. jan. 1944 na kat. pokopališču v Banja Luki. Sv. maša zadušnica za draga pokojnika bo darovana v torek, 2t. marca 1944 ob pol 7 v župni cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški. Ljubljana, št.Vid nnd Ljub., Banja Luka, 17. marca 1944. Žalujoči ostali. ,,L KINO »SLOGA« B a Nov UFA-jin film bogate ln globoke vsebine po noveli W. Kimmich-a i oajmarkantnejšimi filmskimi umetniki »Noč brez slovesa« Tragična zgodba o usodepolnem srečanj«, nsodni ljubezni in zanemarjenem zakonu. Anna Daminann, Kari Ludvik Dieht, iians Sohnker Predstave ob delavnikih: 15, 17 ln 19 V nedeljo ie matineja ob 10.3*. m KINO »UNIOX