isnmnHim

• WW	,
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 4687 CORTLAICDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 189. — fiTEV. 189.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 13, 1917. — PONEDELJEK, 13. AVGUSTA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Slovensko Republikansko Združenje.
-OOO-
ZBOROVANJE V CHICAGU. — SEDEM SLOVEN-SKIH ORGANIZACIJ IN SEDEM SLOVENSKIH CA POPISOV JE BILO ZASTOPANIH. — HRVAŠKA SO KOLSKA ŽUPA "PETAR SVAČIČ" NA STRANI SLO VENCEV. ZBOROVALCI SO ZAČRTALI NOVO POT.
-ooo-
Chicago, 111., 12. avgusta. (Posebna brzojavka "Glas Naroda*'.) — Včeraj zjutraj so je začelo tukaj važno zborovanje, katerega ril j je bil vzbuditi med ameriškimi Jugoslovani novo gibanje, gibanje za jugoslovansko republiko.
Nova organizacija se imenuje 44Slovensko Republikansko Združenje".
Pri vstanovitvi ie bilo zastopanih sedem velikih slo-n > k i J i organizacij in Jtedem slovenskih časopisov.
To je vsekakor uspeh, katerega skoraj ni bilo pričakovati.
1'pamo, da se IhmIo z načrti "Jugoslovenskega republikanskega Združenja" strinjale tudi ostale slovenske organizacije in ostali slovenski listi v Ameriki.
Na ta način )>onio ameriški Slovenci tvorili celoto in homo v vseli ozirib skupno delovali za izboljšanje razmer slovenskega naroda v starem kraju.
V izvrscvalni odbor so bili izvoljeni sledeči:
Bostič, (todina, Krže, Konda, Kristan, Terbovec in Zavertuik.
Zaupniki so:
Petrovič, Kenedik iji Veram«-.
Nadaljna poročila slede.
- ■ .
Včeraj je zborovala v New Yorku Hrvatska Sokolska 7a\pa **Pctar SvaW\ ki sestoji iz sestero hrvaških so-kolskih društev. Zborovalci so cftoglasno izjavili, da se popolnoma strinjajo z znano čikaško "Izjavo" in bodo Izdali v tem smislu tudi svojo izjavo, ki se bo nanašala na slovensko.
-ooo
Situacija v Angliji.
ARTHUR HENDERSON, ZASTOPNIK DELAVSKE STRANKE IN MINISTER BREZ PORTFEJA JE OD STOPIL. — ČASOPISJE NA BUREN NAČIN RAZ PRAVLJA O SKLEPU DELAVSKE STRANKE, DA ODPOŠLJE DELEGATE NA MIROVNO KONFEREN CO V STOKHOLM
-ooo-
central news photo SERVICE, new YOB*
RUSKI POSLANIK V AMERIKI, BAHMETJEV.
Iz Rusije.
Boj med ukrajinskimi in ruskimi vojaki. — 14 ubitih v Kijevu. — Vzrok umikanja.
London, Anglija, 11. avgusta. — Resigniral je minister brez posebnega portfelja in zastopnik delavske stranke v vojnem svetu. Arthur Henderson. Poročajo, da je bila njegova resignacija takoj sprejeta.
Uesignacijo spravljajo v direktno zvezo z nastopom pri konferenci angleške delavske stranke, kjer je zagovarjal odposfltnje delegatov na mednarodno konferenco v Stockholm pod pogojem, da bo imela ta konferenca le posvetujoč značaj.
Vdeležitev pri konferencah s«J je sklenilo z več kot miljon glasovi proti nekaj nad ]*>! miljona glasov.
Listi se obširno pečajo s konferencami v Stoekliol-mu in zavzemajo tozadevne razprave obširen prostor v listih. Nasprotniki konference trdijo, da je pripisovati ugoden izid glasovanja uplivu Hendersona. Ti listi in gotovi parlamentarci so kritizirali Hendersona že od časa, ko je |>otoval v Pariz, kjer se je posvetoval s franco-Uimi socijalisti glede udeležbe v Stoekholmu.
Kljub sklepu delavske stranke, da se vdeleži konference. se vendar dvomi, da bi sploh prišlo do udeležbe.
Listi izjavljajo, da se je ruska vlada popolnoma odtegnila od teh konferenc ter da jih podpirajo le pristaši delegatov vojakov in delavcev. Veliko važnost polagajo tudi na to, da ne bo pri konferencah zastopana Amerika.
Kesignacija Hendersona je senzacija prve vrste. In Ifeudernoi) je izdal imjjoldne izjavo, v kateri je rekel, da s«» vse navedbe glede njegovega uplivauja na izid volitev ncosnovanc in da naj občinstvo izreče sojo sodbo šele ]K>tem, ko bodo znana vsa dejstva.
Henderson bo imel v parlamentu govor glede tega v-prašanja, in danes zvečer se je objavilo, da lx> govoril o tem tudi Lloyd George v poslanski zbornici.
Za splošno gotovost smatrajo, da je izgubil kabine* vsled resignaeije Hendersona vso svojo oporo od strani oelavstva. že poročajo, da ni popolnoma izključena splošna stavka v Angliji, če bi skušal George odkloniti zahteve delavcev ali celo izzvati boj.
V delež bo angleških delavcev pri stoekholmskih konferencah in situacijo, ki je nastala vsled odstopa Hender-
bo ministrstvo posve-
Petrograd, Rusija, 12. av^u^ta Oddelek novejra ukrajinskega pol ka je v Kijevu na potu na fronto pričel streljati iz vlaka na kira sir je. ki so stražili železniško postajo. Tudi kirasirji so pričeli streljati in pričela se jp pravcata bit-kn. Na obeli straueli je bilo nekaj vojakov ubitih, 11111020 pa ranje-uih.
Ko je ukrajinski polk prišel v Novisrrad-Volin.sk, je bil proti u pomikom poslan polk kirasirjev in pričela se je znova bitka. Ko so kirasirji pričeli streljati s strojnimi puškami, so se Ukrajinci podali. V Kijev so prepeljali 14 mrtvih ; ranjenih je bilo okoli 50 mož.
Petrotfrad, Rusija, 12. avgusta. V značilnem raportu popisuje polkovnik Koltkov vzroke ruskejra u-iu i kanja. Poročilo je poslal dela v-
Z ruskega bojišča.
Petro^rad, Rusija. 12. avsusta. NTa ccli ruraimski fronti se vrše obupni boji med rusko-nimunskimi in nemško-avstrijskimi armadami. V centrumu te bojne črte so Rusi in Rumuni odbili hud nemški napad ob železnici, ki pelje iz Fok-šani v Marasechli. V protinapadu
pa vjeli 1200 Nemcev in Avstrijcev. Prflti večeru pa so se morali" umakniti. V jugovzhodni Moldavi-ii so Rusi pričeli ofenzivo, v kateri so razbili nemško črto. vjeli muo •jro mož ter zaplenili štiri topove. V zapadni Moldaviji so bili Rumuni po hudih bojih prisiljeni umakniti se do Okne.
Berlin, Nemčija, 12. avjyusta. — Nemške in avstrijske čete pod poveljstvom generala Mackensena so včeraj vjele več kot 6.700 ruskih in romunskih vojakov; zaplenili -so tudi 18 topov in 61 strojnih pušk. Nemški generalni štab naznanja, la niso Avstrijci in Nemci izgubili niti ped i zemlje.
V zapadni Moldaviji so Avstrij-
Posojilo za svobodo.
Karol C- Van Dyke, kongresnik iz Mmriesote.
V	Združenih državah imamo 38 miljonov oseb, ki si služijo kruh. Vsak se trudi po svoje, da bi bil finanejelno neodvisen. Kdor si iu(> re vsak mesec prihraniti $5. da ji t investira v posojilu za svobodo, bo narastlo njegovo premoženje, ko bo plačan cel bond, na $100. Na ta način bo ameriški narod imel največje vložke.
Po izvestju raznih bank in poštne hranilnice je izmed 100 miljonov prebivalcev samo 12 miljonov oseb. ki imajo vložke na bankah.
Onstran Atlantika, v mali sestr-jski republiki Švici, je izmed 3.800,000 prebivalci -n miljon 900 tisoč vlagate! jev; to se pravi, da je vsak dru«ri Švicar, žena in otrok vložnik. Skoro na isti stopinji so vlagatelji na Norveškem in Dan-ifkein.
V	Avstraliji, kjer so finance še v otročji dobi, je med petimi mi-ljoni prebivalcev nad dva miljona vlagateljev. Ako bi v Združenih državah posnemali vlagatelje v teh deželah, potem bi se vlagatelji štirikrat povečali.
Ob pričetku vojne je skoro tre-tina prebivalstva na Francoskem. Nemčiji, Angliji, S vedi ji, na Japonskem in Nizozemskem imela hranilne vloge. Skoro polovica prebivalstva pa je imela svoje vlojre v Avstraliji, Belgiji, na Danskem. Norveškem in Novi Zelandiji.
V	Združenih državah, kjer je plača mnogo večja kot po drugih državah in kjer je bogatstva toliko kot v treh najbogatejših evropski^ državah pa znaša število vlagateljev samo devetino celokupnega prebivalstva.
Zdaj je prišel čas, ko ima vsakdo Tjotrebo. priložnost in dolžnost tla hrani. Patriotizem in narodna potreba nas sili k skupnemu delovanju. Priložnost in potreba je, da se kupi bond posojila za svobodo; zdaj je za to čas in dolžnost.
Ne oziraje se na patriotično dolžnost, je potreba, da vsakdo poseže po bondili posojila za svobodo, da si na ta način zasigura prihranek. Posojilo za svobodo je prosto taks in za njegovo varnost jam či bogastvo Združenih držav v znesku 250 biljonov dolarjev. To je najvarnejše investiranje na vsem svetu.
skemu in vojaškemu svetu.
Odgovornost zvrača na bivše po-!<?i i» Nemci jurišali vas Grozesni in
liciste, orožnike iiTšpijone bivšega carja Nikolaja. Ko so po Nikolajevem padcu izgubili svojo službo, so bili poslani na fronto.
Du konea junija, pravi polkovnik Kolotkov. so bili vojaki na bojišču zvesti in vneti za noj. Tehnično in kar se tiče oskrbe, je bi;a armada v najboljšem redu.
Bil je potem izdelan načrt za ofenziv« in rusk«»armade bi goto vo zopet osvojile Vilno. Toda bivši policisti, orožniki in špijoni so pričeli protirevolucijo, katere prvi smoter je bil. razpustiti armado.
Veliko število teli je bilo izvoljenih v pol kovne odbore in pričeli so propagando proti vojni, ščuvali so moštvo proti častnikom ter pro vizorični vladi posluževali so se tudi nasilja.
Pozneje ser skrivoma kuhali vodko (žganjej in so napajali ž njo vojake. Polieija in žandarmerija je aretirala zločince, kakor dezer-terje. ki so s svojim slabim vzgledom deinoralizirali vojake.
Nemci so se teh razmer pridno posluževali in so preplavili ruske zakope s špijoni. ki so bili oblečeni v rusko uniformo. To je bilo lahko, kajti mnogo ruskih vojakov ne nosi pri sebi nikakih listin, iz katerih bi se moglo koga identificirati.
Prej so prihajala ojačenja v manjših oddelkih, kakor pa je bilo predpisano, zdaj pa so bili oddelki vedno večji, kajti med do-šlimi polki so bi^i vedno Nemci, katere je bilo zelo težko najti zaradi pomanjkanja izkaznic.
Mnogi Nemci so tako dobro go-! vorili rusko, da so sedeti s častniki
so osvojili vršne v okolic. Ruski napad ob izlivu reke Buzeu je bil odbit.
Cesarjeva tajna pisma.
Atene, Grško. 10. avgusta. — Uradno se poroča, da namerava grška vlada objaviti zelo važno privatno korespondenco med nemškim cesarjem Viljemom in grškim kraljem Konstantinom, potem ko ie bila brzojavna zveza med Dunajem. Berlinom in Atenami pre-kinjena.
Poroča se tudi, da ie prejšnji zu-nanj" minister imenoval M. Morat-ferratosa za poslaniškega tajnika v Petrogradu z namenom, da bi šel skozi Berlin, ter da bi oddal Vi- kajti 11a ta način se bo rešil življenjski problem za prihodnjo zimo. —
Spravljanje živil.
Washington, D. C.. 12. avgusta. Gospodinje v Nebraski so iznašle pravo pot, da shranijo vse pridel ke za zimo, nemsto da bi jih prodale za nizko ceno, ali pa kakor se je prej večkrat dogodilo, da bi jih pustile pokvariti se. kar bi povzro čilo. da bi bil pozimi živež drag.
Kakor se poroča poljedelskemu departmentu, so ženski odbori po Nebraski napravili skupne sušilni ee. na katerih suše raznotere sadeže za prav nizko ceno.
Pri sušenju sadeži samo izgube vodo; ko se pozneje rabijo, se jim mora zopet pridati vode m so ravno tako dobri, krit bi bili sveži.
Posušile niso samo mnogo sadja, tenfveč delajo tudi rezance, ker so jajca poceni.
Poljedelski department se zelo zanima za shranjevanje sadežev.
Ijemu Konstant in ova pisma. Zavezniki pa so tajnika na Laškem vjeli in ga pri|»eljali nazaj na Grško, kjer so našli pri njem zelo važna pisma.
bratenjem. Vojakom, ki so bili iz pokrajin, katere so imeli zasedeni Nemei. je bilo dovoljeno iti domov na obisk. Ko so se po kratkem času vrnili, so bili že prešinjeni nemškega duha.
Posledica tega je bila, da je mnogo vojakov odpovedalo pokorščino, ko je prišel čas za napad, da bi se zavzela Vilna. Rusija je imela najlepšo priliko vdariti na Nemce, ki so bili zelo oslabljeni in mnogokrat so bežali, ako so videli ruskega vojaka. Pogosto pa se je nu-dlTkomičen prizor, ko je ruski vojak bežal pred bežečim nemškim
vojakom. Ko pa so Nemei apoena li rtplti položaj, se jim je riahks
Posta za ameriške vojake na Francoskem.
Newyorgki poštar. Patten, je naznanil, da velja za pisma, ki so na-slovljeuna na ameriške vojake na Francoskem, ista poštnina kot v Združenih držvah v domaČem pro metu.
Poštnina za paketno pošto pa bo znašala 12c za težo enega fanta. Paket sme tehtati največ 20 fun tov. Na vsakem paketu mora biti naslov pošiljatelja; poštnina mora biti predplačana.
Denar se more pošiljati samo potom Money order; ne more pa se po slati v priporočenem pismu.
Tudi za pisma, katera pišejo vojaki, znaša poštnina kot doma. — Poštnino lattko plača vojak na bo-ali pa
Mirovna resolucija.
— — 000
Washington, D. C., 11. avgusta. — Senator La Fol-lette je pričel danes v senatu z bojem, s katerim hoče izsiliti ves svet obsegajočo konferenco glede miru.
Senator je predložil resolucijo, v kateri zahteva ponovno navedbo mirovnih pogojev zaveznikov, ki naj bi temeljila na o d] >0vedi kakršnikolili dobičkov v obliki vojnih odškodnin, aneksi j, trgovskih privilegij ali gospodarskih predpravic, potom katerih bi lahko kak narod rnzširil svojo moč v inozemstvu na stroške drugega naroda.
Vse to pa bi bilo proti dosegi trajnega miru na svetu.
Ko je vložil La Folette resolucijo, ni imel nikakega govora in je vsled tega tudi ni prišlo do nikake debate.
Na predlog senatorja Williamsa pa je bila predložena debata o resoluciji za en dan.
La Folette pa je izjavil, da pripravlja velik govor, ki ga bo imel prve dni prihodnjega tedna.
Oc se voditeljem administracije ne bo posrečilo pokopati resolucijo že v komiteju, bo mogoče prišlo do najbolj zanimive debate v senatu, odkar je proglasil predsed nik vojno.
V resojuciji je omenjena ruska izjava z dne 19. maja, tikajoča sc miru brez aneksij ali vojnih odškodnin, nadalje slično izjavo nemškega državnega kanclerja v nemškem državnem zlioru dne 19. junija ter izjavo glede angleških vojnih ciljev, ki jo je podal Robert Cecil v angleški poslanski zbornici dne 23. maja.
Nadalje pa sc glasi v resoluciji:
— Vse te izjave kažejo voljo, da se sprejme geslo ali doktrino miru brze zmage, katerega je označil predsednik Wilson, kot edini možni in trajni mir. Iz izjav, ki pa so bile p rde kratkim podane deloma iz neoficiejnih virov tukaj in v inozemstvu, pa je razvidno, da hočemo nadaljevati z vojno, dokler ne bo dosežen mir, ki bo prinesel ententi ali posameznim velesilam gotovo predpriprave i j 1 moči, ki naj bi tvorile kazen ter imele za posledico vojne odškodnine in aneksije ozemlj. -
Narod te dežele ne pozna določb skrivnih pogodb, ki obstajajo med posameznimi zavezniškimi državami in v katerih so navedene prednosti, ki jih upa dobiti vsaka izmed teh držav.
Povsem naravna je zahteva našega naroda, da se pojasni namen, v katerem smo v .prvem vojnem letu izdali 13 do 17 miljard dolarjev ter dvignili potom prisilnih naborov armado dveh miljon mož, namenjeno za službo v tuji deželi.
Narod ima pravico, da z absolutno gotovostjo izve, v kak namen naj preliva svojo kri in izdaja svoj denar.
Kongres pa, ki ima soglasno z ustavo ali konštitu-cijo pravico voditi vojno, ima obenem tudi odgovornost, da ob džtfiem času konflikta pojasni in ugotovi svoje vo.j ne cilje.
Z ozirom na ta dejstva izjavlja kongres, da ne bo ta vlada nikdar pomagala naporom katerekoli vojskujoče se sile v namenu, da se doseže aneksije ozemlj, niti v Evropi. niti izven Evrope in da tudi ne bo doprinesla k prisilnemu iztirjanju vojnih odškodnin, da se dobi nazaj vojne stroške.
Kongres se izjavlja s tem za usvtarjenje splošnega fonda, h kateremu naj bi prispevali vsi vojskujoči se, in potom katerega naj bi se zopet popravilo ozemlja katerekoli dežele, je vsled vojne najbolj trpela.
Vstanovili naj bi mednarodno komisijo, koje naloga bi bila razdelitev tega skupnega fonda.
Takoj potem, ko je vložil La Folette svojo resolucijo, se je delilo na časnikarski galeriji eksemplarje te resolucije, ki so bili izdelani na mimiografu ter jim dalo za-glavje: "Ameriška Unija proti militarizmu".
Senator La Folette pa je odločno zanikal, da ima ta organizacija sploh kaj opravka z resolucijo ter izjavil, da jo je vložil iz svoje lastne inieijative.
Takorekoč kot nasprotje k resoluciji La Foletta pa je vložil senator Khig resolucijo, v kateri zahteva, naj ne sklenejo Združene države prej miru, dokler ne bodo do seženi vsi vojni cilji in principi, kateri so obrazloženi v; nagovoru predsednika na kongres dne 2. aprila.
Iz tega vzroka pa bi morale Združene države nadaljevati z vojno, dokler se ne popravi vse škode, ki so jo trpele Združene države od strani Nemčije in dokler Nemčija ne pripozna svojih zločinov ter naprosi za mir.
Pošiljateljem denarja.
r - o	1
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz-« plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim ▼ Ru^ji, Italiji in Franciji, kakor tadj onim ljndem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so sasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega njetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti jamtiini naslov.	j

: : Ki« . ^^SRfljrS;
GLAS NAHODA. 13. AVG. 1S17.

"OLASNARODA"
ISOflllfl
PHHImd by (Si tUILIIHIia
U NrporutkmJ.	_
LOUIS B1NIDIK,
P O M F A M T
lM» OC BUb4M«(titf
«2 Oortlandt Otr—C
at Manhattan.
at mbow New Tock City, N. 1
nlUlM« ln flmdo.«.««,.«, fUO ft POl Mt mmmmm*mm—m-W*mmm-m
»m««..«.* L00
Z« celo leto m mesto New Tor* ffcOO Zft pol letft m. mesto New Tork- B.00 Zft četrt letft ftft mesto New Tocfl ISO Zft inoaemstvo m. celo loto — ——
"6Li8 NAHODA"
nedelj In prasmikov.
ML&B NAIODA«
(Toke of tke People") ptej day except Sundays Subscription yearly |3.P0.
ft ta« podpisa In osebnosti m am prlobtojeje. Mj m blagovoli pošiljati po — Money Order, naročnikov prosimo, da n nam tndl rum*, da hitreje najdemo naslovnika. In poiUJatram naredite ta •VLA8 NARODA"
Avstrijo pa poznajo vsi slovanski narodi, katerih se je nasilnim ali zvijačnim potom polastila avstrijska nazadnjaška vlada in katere na eni strani pita z ničvredni-nii obljubami, na drugi pa peha v vsenemško žrelo, v katero naj izgine kot "kulturni gnoj" kot se glasi sloviti izraz nemških soeijalnih ekonomov in političnih matador je v.
Tako Nemčijo je treba zdrobiti, kajti ona predstav J.ja veliko nevarnost za mir celega sveta. --ooo
Dopisi,
2876 Oortlandt.
Nemčija.
-ooo-
lir. Kuno Meyer, dobroznani berlinski vseučilišni profesor, ki se je leta 1915 odpovedal svojemu mestu kot i'menjalni profesor 11a Harvard vseučilišču in ki je dosti rasa preživel v Združenih državah, je priobčil v "Taeg-liebe Rundschau" značilen članek ,ki nosi naslov:
"Nasi vojni cilji v očeh sovražnika."
l>r. Meyer priznava, da se je sovraštvo do Nemčije globoko vkoreninilo v duše narodov.
—	To razpoloženje je popolnoma pristno, — pravi on, — dasiravno neprimerno, in če bi mi govorili z glasom * angel ja', bi nas ne hoteli poslušati.
Profesor govori nadalje, da je opaziti na drugi strani ; trail, ki pa je pomešan z občudovanjem nemške sile in velikosti. On pravi:
—	X Ameriki pa ni bilo nobenega nagnjenja za zmanj sevanje naših uspehov, raz ven v časopisih, ki so nam bili vedno sovražni. Bil je strah, da bi bili morda koncem vsega vendar zmagoviti in da bi bil izgubljen denar, s katerim se je podprlo Francijo, Anglijo in Rusijo. Ta razlog pa je tudi prisilil Ameriko, da je stopila v vojno.
l)r. Meyer nadaljuje:
—	(%e zmagamo, nam bodo naši nasprotniki prav gotovo dali pravico določiti mirovne pogoje, ki bodo ugodni za nas. To so meni samemu odkrito priznale številne osebe sovi •ažnih narodov posebno polkovnik Roosevelt, iii je v maju 191t> sam od sebe meni in moji ženi tekom Konverzacije izjavil, da bi nam dals. avstro-nemška zmaga pravico do kompenzacij in vojnih odškodnin.
V	onem času je bilo še nekaj daljnega upanja, da bo izvoljen predsednikom, in dasiravno se je delal kot da ne veruje v tako možnost, nama je vendar izrisal program, kateremu bi sledil, če bi zopet prišel v Belo hišo.
Polkovnik Roosevelt je nadalje govoril o srednjeevropski federaciji pod nemškim vodstvom kot o naravni posledici zmage od strani centralnih zaveznikov. Vključil le v to federacijo tudi Holandsko, ki bi bila pod nemško
• krijo oproščena vsakega strahu, da izgubi svoje kolonije v prid Angliji in Japonski.
—	Nato, — je dostavil Roosevelt, — bi prišli vi v na-vi- Tiho morje in to bi preje ali ]>ozneje dovedlo do sporov med nami in vami. Proti tej možnosti pa moramo biti oboroženi.
Dr. Meyer sklej>a iz predstoječega, da imajo gotovi sovražniki boljši pojem o resničnih potrebah Nemčije kot pa Številni pri nas doma.
Izvajanja dr. Meyer-ja so tako zanimiva, da jih mota natančno prečitati vsak, kdor si hoče ustvariti pravi pojem o resničnih ciljih Nemčije, to je njene — avto-k racije.
Nemčija vstraja torej pri tem, da dobi teritorijalne kompenzacije in vojne odškodnine od svojih nasprotnikov. To seveda le v slučaju — zmage
Nemčija pa je prepričana, da bo končno vendar zmagala, dasiravno so ravno sedaj izgledi za definitivno zmago precej slabi.
V	slučaju poraza pa bi se centralni zavezniki zadovoljili s "status quo ante" ter le zahtevali, da se pusti njih dežele nedotaknjene.
Torej tudi v tem slučaju imajo Nemci na razpolago dve meri, eno za slučaj njih zmage, drugo pa za slučaj njih poraza.
Zavezniki, predvsem pa Amerika, pa gotovo ne bodo tako bedasti, da bi pristali v take pogoje. Velike dosedanje žrtve niso bile doprinešene, da bi izšla Nemčija iz tega boja ojačena, nakar bi predstavljala novo in večjo nevarnost za celi svet.
Žrtve se je doprineslo, da se zdrobi zmaja nemškega militarizma, da se oprosti nemški narod avtokracije in stem oprosti tudi druge manjše narode, ki so sedaj na milost in nemilost izročeni v roke Nemčiji in njenim zaveznikom.
Kaj se pravi za male narode živeti pod nemškim alt avstrijskim jarmom, vedo le oni Amerikanci, ki so živeli v Nemčiji in Avstriji in ki poznajo vso nemško nadutost, nasilnost in brezobzirnost.
Nemčijo poznajo pruski Poljaki, katerim se je odre-
Ironton, Minn.
Naiuenil sem se napisati za javnost nekaj besed iz mesta lronton.
Tukaj je par slovenskih družin in okoli 25 samem'. Drugih narodnosti je največ Švedov. Tukaj ^110 zdaj ma štrajku; delo sm-o pustili 6. avg-usta in zahtevamo večjo plačo.
Pozdravim vse Slovence žirom Amerike, posebno one v Gilbertu, Milim, in v Cleveland u, O.
Frank Jpavoc.
Butte, Mont.
Tukaj je velika stavka že sedem tednov; prizadeti so tudi naši rojaki Slovenci, v kolikor se drže unijskih delavcev v bakrenih rudnikih. Delajo samo stavko-kai7i in teh ni veliko, ker jih družbe ne morejo dobiti zadostno število. Med temi so tudi nekateri! naši rojaki, seveda oni. ki so nekoliko prisiljeni vsled življenskili razmer. Večji del pa naši rojaki vstrajajo na stavki in pričakujejo delavske zmage z drugimi zavednimi delavci vred. Mnogo samcev je zapustilo Butte in so odšli poiskati si drugega dela; ako ga bodo našli, mogoče pa tudi, da se povrnejo zopet nazaj, ko bo stavka končana.
Prvega avgusta je bil tu Unč an vodja delavcev Prank II. Ijitte. ki je prišel pred kratkim iz Arizone. On je bil tam leader o? Industrial Workens of the World. V noči od 31. julija na 1. avgusta je prišlo
jam nasproti. Neinci ne morejo, nih aktov pri političnih oblasteh
bi prišli zločincem na sled. Zapitih imajo šest sumljivih mož, ali brez dokaza.
Včeraj, dne 5. avgusta, se je vršil sprevod žrtve kapitalizma F. H. bittla. Njegovi zemeljski ostanki so se prepeljali iz Butte :na Mountain View Ceanetarv. Ob 2. uri popoldne se je začel sprevod premikati od glavnega poštnega poslopja na Main St. proti kolodvoru No rt h oni Pacific železnice. Sprevoda ali *'imareherja" se je vdeleilo gotovo preko 3000 delavcev; tudi ženske so bile vmes. Ta sprevod je biia nekaka demonstracija proti linčanju ali umoru F. IL Littla. Gledalcev o-bojega spola je bilo več tisoč ob strani ulic, kjer se je sprevod ipo-mikal. Pogreb se je vršil pod vodstvom I. W. W.t Metal Mine Workers Union in Pearee-Con-nolly Olub of Butte. Tiho hi mirno so korakali vdeleženei sprevoda, ki je bil dolg več kot eno miljo. Toliko delavcev & rdečimi in zelenimi maki se ni nikoli še videlo ne, enkrat skupaj, kot ravno ob tej priliki. Množica gledalcev je bila tolika, da se sprevod ni mogel vršiti po prej izdelanem načrtu, kljub temu, da poulične železnice niso vozile, ker so tudi uslužbenci teh pred par dnevi za-stavkali. Na Broadway in Main St. je bil sprevod vstavljen po T. Cairhbellu, ki je vodja Metal Min« Workers Union, in K. F. Dnnim. vodji Electricians Union, nakar . . . v, so stopili v ospredje nosilci v njegovo stanovanje kjer je bil Pearce-Coimolly Cluba ki so no-
na boardu. sest maski ranih moz.	:i. Cl, , . ' .
. . , ... , , -	sili Stars and .Stripes, za tem so
ki so ga s silo potegnili s postelje	... 1
, & ... 1, , - - ,	nastopili godci, zbrani večinoma
m odvettli v avtomobil, ki je bil	_ * * '
.. . ,	od Anaconda Compel' Mines m
-lien, ter ara potem	, . , , - ^
t,	' deloma od drugod, nakar so za-
liallllOa'l1 . .. v , ,	i •• . -i » i- j- i I igrala zadostni ko v zadnji po-
T rest le, kjer so ga ljudje dne 1 . ® ,	J 1 ' J ... J 3 i zdrav umrlemu.
k a iO pripravljen, obesili na Milwaukee
avguata našli obes-?nega.
F. H. Little je bil že prej enkrat vstreijen v nogo in je hodil po berglji. a delavski govornik je bil prve vrste. Umorili ali linčali so 2-a sedaj takozvani Vigilantes
Vdeležnik korakanja J. P.
A dna, Wash.
K ameriški mornarici je bil potrjen sin tukajšnjega rojaka John
Uvedli so preiskavo, ali težko, da Bobnar.
Poročevalec.
prevzeti odgovornosti za tečke posledice ampestye. Toda nemško ljudstvo bo šlo mimo vseh viharjev ne up ognjeno. (Ploskanje pri Nemcih.)
Poslanec dr. Stransky (Cesky svaz; zakliče: Živio -nemška policija!
(iovori poslanec Semuka (l-krajinec, Malorus). Pritožuje se nad zasledovanjem Ukrajincem potom vojaških sodišč. Razvije želje in zahteve ukrajinskega naroda. Nastopa za osvoboditev narodov izpod tujega jarma.
Poslanec dr. Roller (nemška nacionalna zveza) izjavi: Če bo pomilostveni proglas tako vplival kot je začrtan, tpotem ga Nemci blagrujejo. Če pa ga smatramo kot znak slabosti, odklanjajo Nemci vso odgovornost. Nemško ljudstvo ne bo propadlo, naj se zgodi, kar hoče.
Poslanec Gmadi (I ta! j an) želi. r.aj se osvobodijo sedaj tudi številni politični mtemiranci.
Poslanec Fink (nemški kršean ski soeijaihe) obžaluje, da je na pomilostveneoi proglasu podpisan tudi ministrski predsednik. Amnestija je akt cesarjeve milosti in zato nima noben minister prevtzc-ti odgovornosti. Pozdravlja oni stavek, ki govori o upanju, da se bodo združiti i vsi narodi 'monarhije pri skupnem delu Ta premaga-nje težavnih nalog in pri preureditvi notranjih razmer. Govornik /pozdravlja velikodušni čin cesarjev. .
Poslanec Wohlmeyer (nemški krščanski poslanec) poudfurja, da vlada med ljudstvom zato velike nezaupamje proti sodnikom in u-pravnim organom, ker se kaznu jejo navijadci cen na debelo in roparski vitezi zelo milo. navadni ljudje pa so izpostavljeni ra»di vsake malenkosti drakoničnim kaznim.
Poslanec Liebermann (poljski socialni demokrat) se zahvaljuje cesarju za amnestijo in polemizira proti protipoljskim 'govorom v gosposki zbornici. Zelo dober začetek je, da prične zbornica z od-vrnitvijo kršitve ustave. V poštev pride vprašanje oblasti med ljudstvom in izvršilnimi organa na polju ustavnega prava. Gre za boj med ljudskim pravnim redom in vojaško diktaturo.
Poslanec Biankiiii (Jugoslovanski klub) pravi z ozirom na izvajanja voditelja pravosodnega mi uistrstva, da po padcu Lovčena Dalmacija ne spada več v vojno ozemlje. Zato ni nikakih tehničnih in drugih ovir za obnovitev okrajnega in deželnega sodišča v Kotoru. Prosi voditelja justrčne-iga ministrstva, naj to upošteva.
na Štajerskem in pri deželnem namestniibvu v Gradcu. Dalje v zadevi postopanja vojaške cenzure. Istotako je stavil predlog glede poškodb vsled povodnji v bistriški dolini in v glavarstvu Slovenski Gradec.
Poslanec dr. Ravnih ar je inter-peliral v zadevi jezikovna enakopravnosti na Koroškem.
Izpustitev pomilof.čenih poslancev iz zapora.
Ministrski predsednik dr. pl Seidler je predložil cesarju svoji predloge glede izpustitve čeških poslancev dr. Kramara in dr. Ra-šina. Voditelj ministrstva za dež. hrambo je bil 4. julija pri cesarju radi rešitve vseh onih slučajev, ki spajdajo le pogojno 'v amnestijo. Poslanca Kramar in liašin se odpeljeta v Fran cove toplieo, o^iro-mia Karlove vare na Češkem. Poslanec Kloiaič se no vdeleži tega lasedamja zbornice, ampak bo vzel dopust in se odpeljt v V v-soko Myto na Češkem.
Razmere v Avstriji.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA
dne 4. julija.
Zbornica debatira o poročilih ustavnega in pravosodnega odseka glede cesarskih naredb po paragrafu 14., na podlagi katerih je delovanje porotnih sodišč list avljeno in so civilne osebe podrejene pod vojaško sodišče.
•Prvi govori dr. Korner (stranka Českv svaz, zveza). Obrača se ostro proti vojaškemu sodstvu. Nato govori govornik o (posameznih slučajih, kjer še ni gotovo, ali spadajo pod poglavje amnestije (cesarjevega pomiio^eenja^ ali ne. Razpravlja o slučaju dr. Preisa, ravnatelja Živnostenske banke v l*ragi. Pritožuje se, da ni poslanec Kloiač še izpuščen iz zapora. Govornik pravi: Gospod je dober; toda »lužabciki niso voljni. Če je treba koga zapreti, je sodnija takoj na delu, če pa je treba koga iejnistiti iz zapora, vse miruje. Govotrnik razpravlja o ^v/jaškem sodstvu na Češkem. Pondarja, da ue bi govoril resnice, če 'bi slai šal zanika vati, da ni bilo na Češkem gotovega razpoloženja proti vojski. Vizrok takega razpoloženja se a»aih»ja v raznih načrtih, kot carinska zveza z Nemčijo, dr žavnopravna zveza. Avstrije z Nemčijo, (iovornik ratapravlja o obsodbah na Češkem. Poadravija amnestijo in prioakuje, da poiue ni ta velikodušen čin cesarjev žarek nove lepše bodočnosti
Besedo dobi poal&nae dr. Tertil i Poljsko kolo), ^-wlravlja amne stijo In se zahvaljuje v imeou Poljskega kola cesarju. O gosposki zbornici pravi: Veseli nas, da se gospodje tam zanimajo za jav no življenje. Toda nas nsj puste pri mirni, naj ne motijo našega uspešnega d«fta. Tudi Tie sporne točke feomo že sttni Tefitt.
Ta stremljenja so zajamčena že v državnem temeljnem zakonu. Razna praizna besedičenja in sumni-čenja pod besedo " veleizdajail-stvo" nas ne strašijo. V Galiciji je polsko ljudstvo storilo v polni meri svojo dolžnost in pomagalo armadi. Zato je pa dobilo od generalnega polkovnika Dan Ida posebno izahvalo. Dalje obžalujejo Poljaki netaktno in pristransko postopanje predsednika gosposke zbornice Fiirstenberga proti nadškofu Teodorovvieziu. liaron Ple-ner je rekel Poljakom, da vodijo zopet politiko koncesij. Poljaki ne zalite vajo nobene milosti, hočejo samo pravico in to bodo dosegli, če bodo ostatli v opoziciji.
Govori češki socialni demokrat Pik. Prtiotžuje se čez vojnonadzo-rovalni urad in cenzuro. Razpravlja nato dogodke v Plznu in Vit-kovicah. Med njegovim govorom pride do burnih prizorov med Slovani in Nemci.
Nato <poda načelnik neuuške nacionalne zveze Dobernig izjavo glede amnestije. Poudarja, da je pomilostveni proglas sopodpisan od ministrskega predsednika, zato je ministrski predsednik zanj soodgovoren. Nemška nacionalna zveza zre vladi z nezaupanjem nasproti. Proglas amnestije je oseb ni akt cesarjev, zato ga ne sme kritizirati. V imenu nemškega ljudstva pa je dolžan zavzeti nasproti njemu svoje stališče. Nemški narod je bil vedno opora dr žave in cesarja. TVidi danes ne odreka zvestobo cesarju. Smatra pa pomilostitev onih, ki niso med vojno tprianavali države ali (jo ho teli celo v sovražnem smislu uničiti, za ogromno obtežitev države. (S tem je mislil Čehe in Poljake.) Govornik povdarja nemške žrtve. Nemci ne bodo nikoli pozabili, koliko nemške krvi je teklo in koliko bratov je postalo žrtev izdajstva. Nemško ljudstvo, ki trpi pomanjkanja živil, ne moro
Ljubljansko Barje.
Minister Hofer je v nekem javnosti namenjenem govoru omenjal. da veliko pričakuje od zelenjave, katero so državni, najbrž vojaški organi izvršili na ljub Ijanskein Barju. Ker v deželi sami o kakeni izdatnem obdelovanju Barja po državnih organih se nič ne ve, je iposdanec Jaklič in-terpeliral ministra, kdo nm je to neromico poročal, ker se s tem samo ljudi vam.
Za pogorelce v Podgorici.
Poslanec Jaklič je vložil v zbor niči sledeči predlog:
Dne 26. junija je velik požar uničil vas Podgorico. Prizadetih je 16 gospodarjev, katerim so •zgorele hiše in gospodarska poslopja, živež, obleka, krmila, o-a-odje itd. .Škode je nad 200,000 kron. Hudo je tembolj, ker so možje in fantje v vojni službi, ni delavcev in rokodelcev. Nimajo vprežue živine, niti orodja, mainj-ka vsega.
Zbornica naj sklene, da se nesrečnim prebivalcem da podpora iz državnih sredstev.
O težavah in uspehih kmetijskega dela
je govoril v gosposki zbornici predsedni kdunajske kmetijske družbe baron Ehrenfels. Kot tak in kot kmet dobro pozgia kmetijske razmere cele Avstrija in jih je tudi dobro očrtal. Naglašal je, da je kmetijstvo v vojni svoji nalogi »popolnoma zadostilo in da je k možno dati nam vsega v radostni meri, ako se mu po dragi strani nudi vsega, kar potrebuje. Ko nas je leta 1914. izneaiadila vojna, smo imeli vsega dovolj ter smo v misli, da ne bo dolgo trajala, dobro živeli in z zalogami slabo gospodarili ter j ill zapravljali. Zato so bile ustanovljene razne centrale, katerim je bilo poverjeno pravilno in enakomerno razdeljevanje teh zalog in živil, toda centrale se žalibog niso obnesle. Avstrija in Ogrska sta pravzaprav razpadli po svoje v posebni gospo da.rski centrali, čegar posledica je bila, da je v Avstriji, ki je sicer v miru z Ogrsko uvažala veliko živil, nastalo pomanjkanje. Preganjanja kmetov ali bolje kmetic in starih ljudi, ki so ostali na grudi, so bila na dnevnem redu, trde odredbe so jih pritiskale. Ko je kmečko ljudstvo izrprevidelo, da ni gospodar Čez pridelke, ki jih je pridelalo v potu svojega obraza, aimspak se mu jih jemlje in se z njimi v bogati meri zaklada dobro organizirano delavstvo, se ga je polastil nekak fatalizem (vera v usodo). Delovanje raznih oblasti je bilo težavno in negotovo, ker svojega dela niso poznale, rza-to se je v raznih glavah porodila misel na prisilno obdelovanje zemlje. Govornik je svaril, naj se lok nikari .preveč ne napenja, kajti nič ne /bi bilo nevarnejše kot odpor žensk in otrok, ki vstrajajo v tihem junaštvu in se potijo z obdelovanjem zemlje. Vlado poživlja, da odmeri težko delajoče-mu kmetu vsaj tisitih živil in v toliki meri kot industrijskemu delavcu. Potem je govoril o razmerju Avstrije do Ogi^ke. Rekel j.-, da smo mislili, ker se z Ogtfsko skupno bojujemo, da bomo tudi skupno jedli iz iste sklede. Medtem ko so vojaške zadeve skupne za obe državni polovici, smo mislili. da ne bo vojsko preskrbovalo po enakih načelih iz obeh državnih polovic. Kje divja boj pravzaprav, na fronti ali v zaledju Kje napada sovražnik, na fronti ali doma? Ravnanje je v vsaki dr zavrni polovici drugačne. V tem oziru bi povdarjal dvoje, to je dobavo iz Ogrske nasproti prejšnjemu prostemu prometu in I'i
mleka jo moralo iti najprej n-a Ogrsko in je šele od tam prišlo na Dunaj- Sad^c*. je namenjeno Dunaju, je uu-ralo romati zx Dunaj preko Ogrske, da so se mogle doseči višje cene. Vlado prosi, naj bi se natančno ločilo pridelke, ki prihajajo na trg z Ogrskega, od onih iz tostranske državne polov ice. <ia se bo vsaj vedelo, da se mora ogrsko Mag) dr?.žje plačevati. Posebno težavne pa so razmere pri dobavi živine. Medtem ko s^ v Avstriji stanje živine neprestano redči, se je v veliko krajih na Ogrskem znatno pomnožilo. Dolžnosi vlade je, da dobavo pravično razdeli. Tu se moramo bati, da bodo prišli po vojni za nas težki časi, ko se na Ogrsko steka toliko miljonov. Ogrska postane bogata dežela, a mi bomo obubožali. Pri tem pa bomo prejkosdej prisiljeni Avstrijci, nositi zvišana bre-fcnena in bomo morali v miru <wl Ogrske kupovati zaloge po fantastičnih cenah, one zaloge, ki jilt Ogrska sedaj kopiči. To je vzrok, da je že sedaj skrbeti za povzdi-go in propeh domače produkcije. V tem oziru bi mirno gledal v bodočnost, ker je ministrski jwvd-sodnik dolgoletni delavec v kmetijskem ministrstvu in sedanji vodja kmetijskega ministrstva (prvovrstni poznavalec kmetijskih razmer in potreb ter je le škoda, da je sedanja vlada samo provi-zorična. Upa, da bo v novem kabinetu na čelo kmetijskega minii-strstva poklican strokovnjak, kateremu so podrobno znani naši kmetijski odnosa ji.
Iz ogrskega državnega zbora.
V poslanski zbornici je 5. julija utemeljeval baron Julij Mada-rassv lieck {Tiszova stranka« svojo interpelacijo. Dotaknil seje rai/.mer v avstrijski zbornici in Obžaloval celo, ker je avstrijski parlament danes zopet delozmožen. V Avstriji je dobilo slovanstvo nasproti nemštvu prvo besedo. Tudi v avstrijski zbornici r;izkrita veh izdajstva Cehov obsoja naj odi cenejše in obžaluje, da se še vedno ne upoštevajo narodne želje Ogrske, medtem ko je v Avstriji protežiran narod, kojega številni duševni voditelji so liili vsled veleizdajstva obsojeni. 1)«>-igodki, ki se odigravajo v Avstriji in ki jasno kaižcjo, kako prehaja vedno bolj vodilna iiloga i Nemcev v roke Slovanov, vzbujajo prejaiislej nevarnost triali.> ina ali federalizma. To ni saimo avstrijska zunanja zadeva, ampak posega tudi v drzavnopravne stališče Og:*ske. Govornik vpnuf.i ministrskega predsednik.i, ali misli podali tozadevna pomirjevalna pojasnila.
Uradnike .v Črnogoro
išče avstrijski vojni generalni government v Octinju. Uradniki morajo biti popolnoma sposobni srbskega in nemškega jezika. Plača iznaša letno 'i000 kron (pri uradnih potovanjih doplačilo 5 kron dmevnb), nadalje brezplačno stanovanji- in potovanje.
"Strokovnjakkontrolne komisije.
V neko vas na Biorwvskem pride lepega due komisija, da d«rže-ne. koliko mleka in masla se pridobiva. IIcsiio pregleduje komisar (č^ski Nemce) nlov in vpraša končno d«klo:
"Ku4iko mleka ima t i krava'.'" "To je teliea", odgovori d«*kla. Uradni obraz strogega gospoda "'komisarja'' se stemni ter ves jezen pravi:
•'.Jaz vas nisem vprašal, če j<: telica. marveč koliko mleka ima.'
Dekla, vsa ponižna i:i v strahu, odvrne:
'•prosim, ta krava še ni imela
spomnil na enomemo visoke cene, nobenega teleta.
Batne interpelacije.
Poslanec Rcškar in tovariši so vložili interpelacijo glede podpor kmetov, ki so trpeli škodo ipo ui-•mah. Odpišejo xtaj se jim (po razmerju davki, preskrbe živila ter pošteno ptreeeni (pridelek.
Po6lanee Jaklič je vložil sledečo interpelacijo: Ker napravilja rdečica po svinjakih veliko škode, je cepljenje proti rdečiei nujno potrebno. Ker se pa čuje, da je Nemčija izvoz cepiva prepovedala, vpraša, kako bo vlada po svojih zdravnikih cepljenje proti rdečici izvršila.
Poslanec dr., Krek 5e interpeli ral voditelja muxnlnsbva za dtoel-no brambo glede dopustov, odroma oprostitve vojaških aMib-vabi-
ki jih dobivajo Ogri. Xa Ogrskem so pač določene za žito maksimalne cene, za veliko stvari pa velja tani prost promet, medtem ko pri nas tega ni. Na naših trgih Zfito vidimo le blago ogrske provenience. Veliko avstrijskega
l'Z:i vraga", zahrešei komisar "kaj mi mar tele. meni gre </.a kravo in koliko mleka ima vsak dan !"
In tak.šni ljudje imajo bit' avstrijski stmkov^nj^ki kontrolne komisije!!
DR ROSENTHAL,
«22 PENN Am, PITTSBURGH, PKNNA.
Dr. Rosenthal, Specialist že Čez 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kaparl-co, Izgubo nemena, bolno kri, nervoznoat, želodec, lediee, mazulji, rermatizem In druge bolezni, npraSajte za nasvet Dr. Rosenthal* In povedal ram bo če ste ozdravljivi
POSEBNA PONUDBA zp kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni • Bdrarljeojem vam vrnem dva dolarja.
'Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi sdravlli, ki jih dobi ls Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On želi ■draTlti le svoje bolnike.
Dr. Ho#enthml, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
__________.jtassttrsfftei
01»

; S! ' V ■
QLA8 NARODA, 13. AVfr. 1917.

(3:
Jugoslovanska
0:
—g
Katol. Jednota
a
inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
CRkAVNI DEADHIKT:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, K P. D. No. 1, Cone-niogh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106, Pearl Are., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn Glarni blairajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 A venae 4,M*\ So. Chicago 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
?OROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn-
MAT. POGORELC, 7 W. Madison SU, Room 605, Chicago, I1L
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RPD. Box 17, Denver,
Colo.
PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Ym dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se poll jejo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ne bode
odralo.
Društveno glaailo: "GLAS NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Historična povest iz 16. stoletja.
Spi»al Avgust Šenoa.
cetom radi neke piv v de — kakor mi zdi. Zbirali so se v mestni iii.ši k jH»svetovaiiju.'' I ** Vsi
*'l)a. vsi.*? '"Tudi Krn j »ir?" j 4 Nevcda rudi."
Poslušaj me, Milo**", nadaJju-
(Nadaljevanje).	j j«- Pav«l nekoliko ii>jr. "radi ne
OVtu omahne roka. Spomni se »^ili °pravkov moram iti v Saimo
bor."
" Naj-li grcui z vami?" "•Sam pojdem. (% nekaj <iui se vrnem. Ti pa <potttijaj v Zagreb in Ker iiuaiit bvt^n nekaterel '-r,t4daj. kaj se godi — posebno o-
»pOfUUI S«' j
du ni ravno hotel mL.riti «na i da ga jo le prevarila vroča kri. "(Mani!' spregovori mi me j Mla«buiii* jHMtoji.
raeui
HsmolNirskil
tak«,j konji Ni iv dolgi gospe j. Spr
prej, prodno >e vna*. Idi!'
"Idem! Z l>o^>iu, »»V!" vori mladem«- in odide.
< hitanklj« ii jMihiu IVv.l \ Ooi mu žare v gtc
kor hi mu ležaLa gora. Zdi Ne mti, da bi se najraje* pogrezuil v zemljo. V grmu poleg njega m* '»glasi »lav«
mi LZ\t»iTi iiekater
»po Gruberjevo radi . 1 z,alarj.ne hHc — in j»otem k metov, o^xllaj >i!,m	poro-; a j vse. Z Lo-
dgo-
irotii!"
in jezdi v Samohor. . <*lkar seui bil pi.sulj	ISogom, gospod!" odvrni-
li zad< vii na čisto in -Vlil.»* in	za 1'avloiu. "Ilm!
\ raj naj pooaia moj:ga gospodar-ja. V svojem življenja še nisem videl ta ki-, ga vodaka. Zdivjan j» kakor volk z gore."1 r«* liMMgutfu mu vrejol 1'omalem se p<k1h mož naprej za ia prsih se mu zdi, ka gozdnim porokom. Začne popeva-
ti miljotno, žalostno (Ksciu, ka kor «>i mu /. kapala kri u srca. l>ospc\ši v globino, ie?ic p«s;>?
a Pavel ga 11« Vrže j *ati. »•p n a Ua. Hi«-. umi j« »iNti »j. Pred iMtiiii MW-i. pri grlu gi »lavi. a y la v a
li.ll »to
i — —« j^-r.enje konja .proti Kame-j nim vratam. Mcr-li pre k teti na
a !uqx<r In vSU- s.> j«> p«>vs)»e4,-t :ia nebu 11 tu j luna.
1\> 2U*grol*kih ulicaJi ni videti e p<*-«f». liri pC*ne vro- A\v ,iu.v*. Dremaje «nlpre yaspani
<•«* eeio v nuzlo zemljo. Ker ni j vratar Pavlu m-sf a vrata. Mla-ne |ioma4ra, skoči na noge iu po- j d«i:|x»ž4
ti iti v grad.
Nasedla jte mi konja' zapo-l retire? Da, bo «el k nji. tod:, ve lilapeem. 1'otom skori na ko-1 pozneje.
nja m v naglem diru paleti „a- U zlatarj^a v,ta je dišalo |oej. Kakor Ik ga gonile izdam-j hlljno ,.vKje ki jo omamljevalo
J Uuam*. Izza strehe je jel gletlati Bil J*' tih mtr; nobeuoga gla j mexs- vrt«ih gredah, a pred-su m si t sa t i. <;,Mte /v.-zdhe s,e j nji hiie ^ bil v sem i. Mlad^ Ithw'e Iia nebu. Goed kakor mi | nie ustaAi konja. Toda glej! Ali tev. Mlinu ttuui potoka m topot | sr ne sve*Ji nekaj v senci? Da. Fam lov. ga kmiia slikati v caoč ,svetli *e nekaj. Ali je Žeruska? Du! ni tišini.	j dve ženski sta.
Pavel dos^ m gi«la na iH>ije.j \a kh^d ]>red hiš,, prieakuje Na isfao»iu je bledi4«> rtnneuo j Bora svojem <« eta, a na stopni-nelio. a nelrn s, j.> /e pt-ik.i^.la j eali polag	Magda. Ali bo
ru«V-e plameneca luna. č ez p«*tkjnaJu prišel T liog z*ia. Mest po katorem je jezdil Pawl. po-|IUI gospoda se danes pri mestnem tegne ^ «|olifa «etwa. Kakor hi biljsadniku pogovarja nekaj tajnega, iz zemlje vvrasuiL prikaže tie ve- Ouj! Kaj pa je!"
liki k lož. .Mwei'uit je otWvala od svetli in*«»*»\ a črne oei so sel »•vet ki e v nenavadnem žaru. ' Kdo ni?" vpraša Pawl. "Hog z vami. mladi gospod! Miloš sem odgmori velikan, o Igraje se na dolg" puško.
"Ti iti. moj XlilfM? Kam na aalf"
"Iz Zagreba pridem. Solnee me je varalo it. zakasnil Mem ae.*' "Kako je na t%ojem domu T" "Jsvojee imam v^e zdrave, hvala Uogu! Toda mene je gnalo od hiše. Prasn* je, ma^ks ji Mare."
Mož umolkne in skloni glavo Ali m mu je **iaa aablieeala v očesu. sli N!B<*Tf!
"Jezus!" zaklit'e Dora in si prikrije obrez.
Pred njo stoji Pa vol. Senca mu zakriva tolo. samio plavo mu ose v a bleda mesečina.
"Dora, jaz Rem!" oglasi se Pavel z mehkim glasom in naigne glavo proti "deklici.
"Vi ste. milostmi vi gospod?" oglasi se starka. "Pa zdaj? In kakor goba ste vzrastfi iz zemlje. Ali tako ne sme biti, nikakor ne »me biti! Pogdite, da se ne zgodi kaj hudega! Ako pride gospod«-» Bog pomegag!"
<4Od:dite. gospod Pavel!" ne Dcvm v strahu ia dvigne roko.
"Dora!" odgovori Pavel lirah-9 in vlovi dekle za roko. "Od.
ffota, vc-iika sramota! Čast in po-šteoijc, gospod, kadar pridete po dnevu, pri durih! Toda ponoči in eez plot. oprostite, gospod, kakor tat. — to je grdi <n sramota. Takega dovadjeuja ne najde nol>eii človek v Svetem pismu tudi za gospo le ne!"
"Teta!" posvari Dora starko.
"Kos je, kar govorim, Dora! Pojdi v hišo tajkoj pojdi v hwo. Ako nas zasači oče. ubije me. Dora, dr:.,ga Dora, idi v hlso! Aloj Bog, moj 15og! Ako bi te tako videla tvoja pokojna mati!"
"Gospod Pavel, ako verujete v Boga, pojdite! šopeče Dt;ra in gi 'prijema za roko.
"Sel bom; toda ix>s;liLŠaj me »prej. Samo nekaj moraiu povedati. Danes se mi je porinil v srce nož in »preklinjati moram dan, katerega me je rodUa mati. Teimi se mi je delala pred očmi, na sreu mi je ležal kamen in tako hudo mi je bilo, da bi bil najrajši živ pogreznil v zeir^ijo. Toda nevidna roka me je vsdramila iz o-motiee in piišel sem k tebi, dokle. Ako bi mi bil pot z.Vurar ;eval lastni h rat, ubil bi ga biL Kes niseii.i prišel na pošten naem sem, toda okregaj me. Dora, ok'-egaj me i Videti sem hotel le vašo hišo in poteni sem opazH tebe. Sree me jt zajjeljaic čez plot, tisto srce, ki nosi v sebi z zlatimi p'smenkami zapisano tvoje ime. Kam mi je šfc volja, kanu moč, kam pamet! Vsi je lj pri tebi. dekle ausje. Takrat ko sem vi-VI. kako so ti ^o liej tekle solz*1 prve ljubezni dozdevalo se mi da srmjr.m, da sem
v	raju. d-' sem jfri liogu. Ali zda; sem pri tebi Držim tvajo roko in drbre. mi j". Dn.i, ik* <!a.i. •! Iii hile s:.ino sanjo; reci. da mo .iinuš rade. Do;deva se mi, da se mi ne »'JieveHs. e^prav i a j ll bedo hotjli drugi ločiti. Tudi jaz ti podajem svojo roko, da hočem bili le tvoj in da nočem gleda*t 1 ožjrjfa lica*ako T.isem polten iu čiste vesti."
"Ne govori, me govori, Pavel" odgovori dekle ilile. "Da, da. tvo ja sem, n ne govori — preveč sem srečna!"
In pa ie mu v mu-očje; ko se mu izmakne iz rok, reče:
"Z IJvigmn. Pavel! — Pojdiva, teta !"
"Odpusti nam grehe, mihrstlji
vi	l»og!" zamrmra isiaika in odide z Dero v hišo.
Naglo odhiti Pavel na svojem konju.
Mesec se je zakriJ za oblake Ob v.vglu stoji človek dol gin. Ju rij tiarue — kot nočni čuvaj z ve-l k\» helebardo.
Ko urni ieadee p<ihiti mimo njega, }»rekriža se dolgin iu zamrmra :
"Vidiš, vid*!"
(Dalje prihodnjih).
t-
Zastonj
čaj za poskusnjo.
is ČUOOOELNUI RASTLIN umna m,. ■arijo«elna zdravniška iznajdba — FATHER MDU.INCCSJEVEGA GLA90VITEGA RASTLINSKEGA ČAJA — Ako imate revmatizem, zaprtje, nečisto kri. noredni Želodec, glavobol, nered v ledieah ali jetrah. pošljite na dopisnici svoje ime in prejeli baete brezplačni zavitek. Naslov:
MOLUNGER MEDICINE CO.
21 MolUacw Baildiac.
14 Eut Park Way (N. S.) Pittaburgh, Pa.
Iz spominov poslanika Elkusa,
(Konec.)
Ladja Združenih <iržav "Scorpion" je internirana v Carijrradu za čas vojne. Potem ko so Združene državo proglasile vojno *ta nje z Nemčijo, je turška vlada prekinila diplomatieiie zveze z A-ineriko ter ohvestHa poslaništvo da nio'd Seorpion glaKoin določb pogodbe v Haagu ali odpluti v 24 urah. ali se pa pustiti internirati za čas vojne. Poslaništvo s*' je odločilo za interniranje in tur ška vlada je nato razorožila kanonski č«dn. Posadka je ostala na krovu ter se ji dovoljuje odhajat: ua kopito, seveda s privoljenjem
turških oblasti.
# • »
Y sedanji tunški vladi dve radičui stranki. Pr\a strtaika — manjšina — je »kozi iu skozi nemška ter pripravljena slediti nem škini poveljem aie le v vojaških zadevah, temveč tudi v političnih in notraujih. <Ptriprarljena je iz-r« eiti deželo v roke kajzerja v miru in vojni. Druga stranka pa se 'zavztmia za domačo politično ne odvisnost Turčije. <ločini je voljna pripozn&ti nemško tnadvlado v vojaških srtvareh.
* a *
,i\ido vtatAi čudov je. da se liričen ja videti v Carigradu dela.ke. Prvi korak žensk proti emancipaciji giede dela v Turčiji se je izvršilo s pomočjo neke ameriška iznajdbe, narareč telefona Naj prvo svje zaposlilo dekliee pri telefonu. Pioznejc je dobilo mesto dovoljenje.	ame uporabljati
ženske kot čist ilk* cest. Če so pometati po hišah, zakaj bi Nato je
zaposlilo se je par žensk pri sortiranju pisem. Ženske so nadalje zaposlene kot bolniške strežnice ter v izkuhih.
* * *
Dasii-avno je Turčija dejasuski obvladmia od Nemčije v vojaškili aadevah, vendar Turki ne \jubijo Nemcev. Po mislih Turka primanjkuje Nemcu takta in deli-katnosti. Občuduje se tevtoiisko zmožnost, eneržijo in inicijativo. vendar pa Turka in Nemca ni mogoče bolje združiti kot olje in vo-j do. Kljub temiu pa je najti Nemce vsepovsod v Turčiji, Tu so nemški častniki, nemški vojaški izveden« i. nemški civilni svetovalci, nemški vzgojitelji, — kajti Nemčija posveča posebno pozornost vzgoji bodoče generacije mladih Turkov. Nemški častnik se nahaja celo pri pojicijskeon glavnem
staiiiu. kar pa Turke precej jezi. * * *
Turški policijski sistem je mogoče najboljše organizirana stvar / Turčiji. Orijentalska ljubezen lo intrig ima veliko polje za de-'o. Glede prekanjenosti in finese *>a ni mogoče prekositi turške ajne službe. Polit ija ima na raz-Rjlago več skrivnostnih metod, o 'iaterih matematični duh nemške
ispešno-sti še nikdar sjunial ni. 4 * *
Postavna meja za mohametfan-•a so štiri žene. Seveda pa je tre-ja reči. da se večina njih zado »olji z eno samo. Najti je seveda uir starinskih reakeijonarjev, ki mhtevajo z:ise |>ostaviio število število žena ter tudi par revnih nož. ki si žele služkinje, a je ne nore j o plačati. Vsled tega se po-*oče z drugo žensko, ki mora nato jpravljati dola brez vsakega pLa-iila. V splošnem pa se mora reči. ia poliganiija v Turčiji iiit.ro izginja in to v iM^ljšth lazredih. cajti iaobražene turške /eaiske s-, l&čejo dandanes več poročiti z noškim. ki ima že eno aili več že-la ter tiwli nočejo dovoliti, da bi >e mož pozneje poročil s kako 1 i*u go.
* •> *
Turki se še vedno poslužujejo izraza harem"*, a ta pomeni le v maj redkejšem slučaju to. kar si Amerikauec predstavlja pod njun. Ce govori Turek o haremu. niLsli s tem tudi svojo mater, sestre, svakinje in djuge sorodnice ter tete. Del hise, ki je odločen za Ženske, se imenuje harem, ki pa ui opremljen, kot si ljudje navadno predstavljajo, z orrrjentalskim luksusom. V številnih slučajih vsebuje pohištvo iz Grand Ilapnls. Micli.. neudobne stole, klavirje, fonografe ter vse druge pritikliuc
am c i*išk e ga " fl at a
* « *
V Carigradu je večje število jrledaiišč ali ^aj poslopij, ki nosijo ta zapeljivi naslov. V teh pa se le redkokdaj vidi kaj. kar bi bilo približno spodobno. Kino-gledišč je celi legijon; ko je štah ameriškega poslaništva zapuščal Carigrad, so ravno kazali velike Pathe-jevo serijo. imenovano "Skrivnosti New Yorka*\ Fran coske fihue je redkokdaj videti, italjanske pogosteje, nemške p."« seveda največkrat. Vsaki teden je seveda tudi videii vojne siike ter so a\strijske vojne dike bolj priljubljene kot pi nemške. Ka
žejo seveda le zmage.
* *
Carigrad se ima malo bati pred zračnimi napadi in ceste so ostale močno razsvetljene tudi skozi celo noč. Nepričakovan učinek vojne je bilo hitro razširjenje instalacije električnih žarnic v vsake vrste poslopij in to kljub naravnost pretiranim cenam za žice ter elektriuno opravo. Vzrok tega je, da stane s<xiaj petrolej, katerega se je preje uporabljalo za razsvetljavo, $5 v zlaitu 'za galono. dočim se gazoliua sploh up mora dobiti. Vse kurivo za avtomobile
je pod vojaško kontrolo.
* * *
Odkar je stopila Turčija v voj-
no, je izgubila tudi še ono malo
senco kontrole, katero je preje zahtevala glede Egipta in kediva (vladarja). Dežela kediva pa je prešla sedaj definitivno pod angleški protektorat. Emir iz Meke, ki kontrolira celo Arabijo, se je uprl ter proglašal svojo neodvisnost. To neodvisnost pa so priznali zavezniki. Angleii so vzeli Bagdad, kojega ipadca si cesarska ortomanska vlada nikdar ni upala oticijelno priznati, ter dobršen del Mezopotamije. Rusi so vzeli Erze-ruin, Trebizond ter večji del Armenije in angleške čete se nahajajo v razdalji 40 milj od Jeruzalema. Kljub temu pa je malo tega ali sploh aiic znanega tršate-mu turškemu kmetu v notranjosti Male Azije, ki tvori hrbtenico celega turškega cesarstva.
nija 1916. V celici nas je bilo povprečno pet. Moj družabnik je bil župnik dr. Leviekv iz Galicije, brat državnega poslana Kosta Levicke-ga. Druga družba je bila mešana. Večinoma častniki, kaznovani radi goljufije, poneverbe ali tatvine. V sosedni celici je biva! znani nadpo-roenik Hofrichter. Hrana je bila pičla. Po zimi smo zelo zmrzovali.
amnestiji smo izvedeli 3. julija zju-trj, seveda neoficelno. Oficielno so nam naznanili to šele danes 6. julija. Časopisov nismo dobivali. Ma-ševati tudi nismo smeli. Sprehajali smo se vsak dan. Zadnji mesec sva bila skupaj z Grafenauerjem.
Francoski mornariški minister.
Grafeiiauer in jugoslovanski poslanci,
C 1 1,	. , ,	. < Pariz, Francija, 10. avjrnsta. —
Sele odkar nas ie obiskal biv&voj- Karol Chaumet je bil danes imeni minister Krobatin 16. februarja' novan za francoskejra ra0rnariške-t. 1., so nam dovolili pakete z^lo- ea ministra namesto admirala Lama, odkoder smo dobivali živila. O caze, ki je 2. avgusta odstopi!.
MOŽJE!
Pittte ie daaoa no brezplačna pojasnila« kako podvojiti svoje mod, fivab-
Httrlvbehi.
6. julija popoldne je prišel v 'Jugoslovanski klub'" v družbi žup nika Sturma koroški mučenik — po amnestiji osvobojeni poslanec Grafenauer naravnost iz Moellers-dorfa. Jugoslovanski poslanci so svojega tovariša prisrčno pozdravljali. Novica o Grafenauerjevem prihodu se je hitro raznesla po par lamentu. Prihiteli so v klub pozdravit Grafenauerja tudi češka poslanca Stanek in Tusar.
Zunaj na hodnikih .so ga po zdravljali poslanci vseh strank. Po sebno se je opažalo, da ga je pri šel pozdravit poleg koroškega Nem .*a dr. Waldnerja tudi načelnik nemško nacionalnega Verbauda dr. I )<>bernig.
Oba trospoda, Sturm in Grafe uauer, izgledata kaj slabo. Pozna se jima že na obrazu, da sta glado-vala iu trpela. Vendar našega tjrra-fenauerja humor še ni minul. — Na svoji teži je izgubil Grafenauer • la februarja 28 kg. Oslabel je te-laj že tako. da je moral sesti kc ie šel po primeroma kratkem hodniku enkrat gori in doli. Glede ravnanja od strani poveljstva prav* Grafenauer, da gosp. major pl. Sehinuek iu štabni zdravnik dr. ^lama zaslužita vso pohvalo za svo-ie humanitarno ravnanje.
Vendar bi bile njegove moči o »ešale. ko bi februarja meseca ne bilo dovoljeno, da smejo od doma orejeinati pakete. Dne 16. februarja je obi>kal kaznilnico tedanji minister Krobatin. Prišel je tudi v '»rafenauerjevo celico. Dve uri po-'nejo pride g. major naznanit vedelo vest. da odslej smejo domači nosil jat i živila v paketih. — Vest o i-esarjevi amnestiji jep rišla nepri •akovano. Slutil pa .ie, da bo državni odbor zbor preje ali pozneje razveljavil in ovrgel krivične obsodbe na podlagi protiustavnih vladnih odredb.
Grafenauer je prišel v parla ment malo pozneje, ko je parlament odrekel potrjen je vladnim odredbam po § 14.
Župnik Strnm pripoveduje:
Bil sem 11. marea 1016 aretiran, v Moelllersdorf d osel 15. ju-
JUŽNO-VZHODNI MISSOURI
je edina dežela pod solneem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga. ki uspešno rastejo in ob rode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode.
Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, solnčaric, bue, dinj, pavole, ri-ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja.
In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu.
Jfeebno imam 120, 80 iu 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prvi pridelek plača zemljo, čaščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam. sredstev jo čistiti. Priložnost imaš ObišČi tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej deželi. Vsa zemlja je k analiziran a.
Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa kateri prihajajo trumoma ▼ naš kraj za stalno življenje.
Povabim te na trgatev in n« kozarec domačega ▼ins, ki nisi pil boljsga. Pri nas ne bo nikoli sode Obiiči na« I Ako ne rabil zemlje, boš znal, kako živimo.
Lahko se ozdravite
t
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-ŽARKI.
Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne,
Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen,
Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe,
Jaz imam sam leke in laboratorij«
Jaz rabim le pravi Ncosalvarsan, 914 in 606,
Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist s večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
PROF. DOCTOR SLOAN
URADNE URE: b Jthnikik 9. rj. i• 8 zuču •h »Jeljifc 10. i* 1 vi.
C.r. Smitkfitld Si.
Specialist	Pittsburgh,
408 SIXTH AVENUE	PA.
NOVO!
Naznanjam cenjeni m rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica	-jr
(Regiment po cesti gre	luu
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo ~icn (Divja rožica	/ o C
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -jr (Slišala sem ptičko pet*	' "C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN B0JAKINJ&
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 26U638 Besens May Miss
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 BobiČ Vajo
No. 260583 Božičkovic Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael
330395 Kastelic John
No. 44708 C. E. Kinzie Mrs.
No. 331554 Knaus Joe Now
Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Laurie Anton No. 330640 LenaršiČ Josip
No. 44550 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Malavalič 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise - No. 260632 Paternoster John
No. 333673 Pekol John No. 44749 Pershe Geo. ' No. 330784
Kak Ferko
No. 330001 Ranch Math.
No. 2&0622 Iiesman Frank
No. 44206 Rohs Anna
No. 329638 Sain id e Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Starčovič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Tvan
No. 260647 Turk Jernej
No. 239741 Anton Vever No. 329670 Yaklisch John No. 330404 Žacrar Frank No. 831286
"'''•"fv-^i-«^/'



GIiAfi
4»
1	i i	
piip, initn	L®J	sviti Barton
i		3
	^ 1	
* v
Bede*: FOREST CITY, PA.
m SL jamarja 1*2 v driavl GLAVNI URADNIKI:
13.AVG. 1&17.
Br. Hočevar predlaga, da se pošljejo glasovnice regitsrirano o-ziroma zavarovano, da gotovo pridejo na določeno mesto. Podpirano in sprejeto.
Br. Prostor prečita pismo od pripravljalnega odbora S. D. P. Z. ter priporoča, da kaj ukrenemo za združenje tudi s to organizacijo. Se vzame na znanje.
H koncu seje izrazijo br. Prostor, Vidrich, Hočevar, Marinčič, Novak, Pavlovčič in Peternel v primernih eovorih svoje zadovoljstvo, da se je ta dolgo pričakovani korak združenja tako mirno in povoljno izvršil.
Zaključek seje ob 7. zvečer.
5. seja, 21. julija 1917.
F. a. TAUCHRR. «74 Ahsey Are., Rock Psdpied—rtnl* : JAKOB DOLENC, box 181, Broogtiton, Pa.	f
Tajnik: FRANK PAVLOVClG, box «47, Forest City, Pa.	F
riMSiJnt tajnik: AVGUST GOSTI&A, box S10, Forest City, Pa. Bla«ajaik: JOSIP MARINČIČ. 6806 St Clair Ave.. Cleveland, Ohio. P—u«it blagajnik: ANT. HOCHKVAR, RFD. No. 2, box UH. Bridgeport,
OMa
NADZORNI ODBOR;
■ads. odbora: JOSIP PETERNKL, box 96, Wlllo®. Flu : JERNEJ HAFNER, box 65. Burdine. Pa. : IVAN QROSELJ, 8» & 137tb Cleveland, OM
4 #
POROTNI ODBOR:	'
PrMssdalk porot odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, R Mineral, L porocalk: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark. I. nt staft: JOSIP GOLOB, 191« So. 14th St, Springfield, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dt. JOSIP V. GRAHEK. 843 R. Ohio St, Plttsboi«*, Fa,
—is
glasilo: "GLAS NARODA", 82 Oortlandt St, Now Tori, R. X«
OMaJena dndtva, odroma njtb uradefkl so naprofienl poOljatl van Sapi« direktno na glavnega tajnika In nikakor dragega. Denar naj se pa po-KUa edino potom postnih, ekspreenih sU bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ns potom privatnih tekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmorf A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo druitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika tak« pomanjkljivosti, naj to nonndoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ss aamoro napako popraviti	...
ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA SV. BARBARE, MESECA JULIJA 1917.
Br. Vidrih priporoča, tla se ta korak glede združenja dovolj pojasni v časopisih.
Br. Pavlovčič predlaga, «ia se ta točka z dodatkom sprejme. — Podpirano in sprejeto s pretežno večino gLasov.
Br. Peternel ne gla«uje, vsled česar se vname debata.
Br. Hočevar povdarja. da br. Peternel zastopa celokupno članstvo, ne pa samo eno postajo.
Br. Hafnar je ravno istega mnenja.
Br. Novak povdarja. da bi moral br. Peternel na vsak način glasovati /a. ali proti, ker t-e bo končno ime vendar določilo po združenju potom splošnega glasovanja.
Po pojasnilu, br. Peternel tudi glasuje za sprejem te točke.
Točka 2. Sledi debata"glede sedeža gl. urada.
Br. Vidrih in Novak priporočata Johnstown, Pa., ker je središče slovenskih naselbin v Pennsylvaniji.
Br. Gostiša predlaga, da se ta točka clasi: Združena organiza-/aeija posluje v Conemaugh, Cambria County, Pa., toliko časa, dokler m' potom glasovanja ne določi drugo mesto za sekiež gl. urada. -Sprejeto.
Br. Prostor predlaga, da se nominirata dva mesta za sedež gl. urada, katera >c «Ja i>o združenju na splošno glasovanje. Nominirana sta Johnstown in Pittsburgh.
Zaključek seje ob 12.
* 4	4. seja, 20. julija 1917, J J / ' ,
Podpredsednik otvori sejo ob 8. zjutraj. Zapisnik prejšnje seje se sprejme.
Nadaljevanje poročila gl. tajnika. Ponudba F. Kerže-ta se vzame na znanje ter se sklene, da se znaki kupijo, če se ne združimo.
Pismo postaje št. 41 iz leta 1913 ter ček ni bil vpisan v dohodke. Pismo se vzame na znanje, toda gl. odbor ne more zaradi zastarelosti nič ukreniti o tem.
Post. št. 40. Money order iz Canade od John Kržišnika za svoto $4-10 iz leta 1914., katerega 4>a je prejšni gl. tajnik pregledal in ni izmenjal.
O tem se sklene, da- naj se glavni tajnik informira, če je Money order še dober ter v slučaju, da je, izmenja, <ter vpiše v dohodke.
Pismo glede izjave za politično federativno Jugoslovanso repu bliko. Sledi debata in grovori o tem.
Glavni odbor S. P. D. Sv. B. se strinja s to izjavo, toda nam je za sedaj nemogoče poslati kakega zastopnika na morebitno konferenco, ker se ravno sedaj urejuje vse potrebno za zidruženje s S. D. P. Z.
Pismo dr. Seliškarja iz leta 1911 glede prošenj, katere je on zavrnil. Od post. št. 1 je bilo vrnjenih 19 prošenj, ker niso bile pravilno izpolnjene od zdravnika, ter so dotični prosilci že prekoračili 45. leto, a so bili kljub temu sprejeti v organizacijo. Je pa še mnogo drugih članov, ki so prekoračili 45. leto, ko so pristopili oziroma povišali smrtnino.
Br. Hočevar predlaga, da se dotične člane še nadalje obdrži, če prav je proti našim pravilom. Člane,- kateri so vsled tega suspendirani. se zopet sprejme. Sicer je pa gl. tajnik postopal po pravilih, ko je omenjene člane suspendiral.
Br. tajnik predloži zadeva glede certifikatov, ki so izdani za &300.00, člani pa plačujejo za $250.00 in narobe. To zadevo naj uredi gl. tajnik, kakor je to storil že v enakih slučajih. Brat tajnik poroča, da poteče lease za gl. urad. Br. Hočevar predlaga, da se najame prostore za dr. urad samo do 1. januarja 1918, če je mogoče, obenem se pa da gl. tajniku in predsedniku moč, da to uredita po previdnosti. Sprejeto.
Br. tajnik poroča, da se je ustananovila nova postaja št. 98 z 12 člani. Se vzame na znanje.
•Br. tajnik naznanja, via je v glavnem uradu preveliko dela sa mo za eno osebo, ter mu je bilo treba držati pomočnika. Ko je on nastopil urad, je bilo vse v neredu. Treba je bilo poslati na tisoče pisem, predno se je uredil pravi sistem. Otroški oddelek je bil skrajno zanemarjen, člani so plačevali pri postajah, v glavnem uradu pa niso bili vpisani in narobe, ter je bilo treba vpejlati card sistem za ta oddelek. On je plačal pomočnika iz svojega žepa ter prosi, da se nekaj ukrene slede tega. ker pod sedanjimi okolščinami ne more ek-sistirati s sedanjo plačo in sam plačati pomočnika, ki je pa neobhodno potreben.
Nadzorniki poročajo, da je res preveč dela v glavnem uradu samo za enega, ter je pomočnik neobhodno potreben.
Ravno tega mnenja je br. Hočevar. Tu se vdeleži seje gl. predsednik F. S. Tauehar ter se opraviči, da mu ni bilo mogoče ob času udeležiti se seje. Se vzame na znanje.
Sledi obširna debata glede povišanje plače gl. tajniku oziroma dovoljenja pomočnika. Predlagano in podpirano, da se tajniku povrne svota $267.50, katero je plačal pomočniku, ki je bil neobhodno potreben, ker sam tajnik ni mogel vsega dela pravilno izvršiti, čeprav je delal Čezurno, ker je bilo veliko zastarelega dela. Sprejeto je enoglasno.
Br. Peternel predlaga, da se plača gl. tajniku poviša za $25.00 mesečno do izida glasovanja za združenje, ter da tajnik sam plača pomočnika. Sprejeto.
Br. Pavlovčič poroča, da sta z br. Gostiša poizvedovala na sod-niji v Montrose glede čarterja, pa se je sodnik izrazil, da se je ime spremenilo, spremembo za zvišanje smrtnine je pa moral odkloniti, oziroma še ni izrekel razsodbe, da ne pride organizacija v nasprotja z državnimi oblastmi. Sledi debata.
Br. Hočevar omenja, da je treba nekaj ukreniti glede čarterja v slučaju, da se ne združimo. Ker Če ni mogoče dobiti povoljen čar-ter * Susqehana County, naj se poskusi v kaki drugi, kjer bi bilo mogoče dobiti amendment k čarterju.
Glavni predsednid in tajnik sta pooblaščena, da to zadevo povoljno ureklita.
Br. tajnik poroča, da je dal tiskati 4000 pravil in sicer pri tvrd-ki Fr. Sakser. Pravila so bila jako slabo urejena ter jih je sam popravil oziroma uredil v slovenščini. V nglesčini naj jih pa sestavi br. Zbašnik, kar pa do sedaj še ni storil, kakor se razvidi iz pisma tiskarne "Glas Naroda". Sledi pojasnilo br. predsednia, ki se vzame iia znanje.
Br. predsednik pojasni zadevo glede denarja naloženega na Kock Spring Bank, kar se vzame na znanje.
Br. Peternel predlaga, da se kupi za $10,000 Liberty bond, ako se zopet razpišejo, ter se vzame $5350.42 iz banke v Kock Spring, drugo pa iz glavne blagajne. Podpirano in sprejeto.
Glede izračunanja solventnosti br. tajnik poroča, da je vse potrebne podatke poslal aetuarju že 9. maja. Actuar mu je odpisal, da je jako obložen z delom, ter mu dosedaj še ni poslal svoje izjave. Se vzame na znanje.
Zaključek seje ob 12.
Katero je najboljše zdravilo?
Spoštovani gospodje:—
Priznati vam moram, da je Bolgarski Krvni Čaj najboljše zdravilo, ki smo ga dozdaj spoznali. Moja eela družina je bila vedno zaprta, in odkrito moram priznati, da odkar uživamo to blaženo zdravilo, nam^je stol v najboljšem redu. S spoštovanjem
Ivan Majerčak P- O. Box 153 Dixonville, Pa.
Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, šest škatelj za 5 dolarjev kamorkoli pošlje
Marvef Products Company,
9 Marvel Building, PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošilja te v zagotoviti, pošljite 10c. več.
Kje je moj prijatelj JOŽEF V A TOVEC? Doma je iz H-rušice pri Pod gradu. Pred enim' letom sva bila skupaj v Jolietu. III., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, dia mi naznani, ali se naj pa sajn oglasi. — Frank Božič, Box S, Lynch, Pa. (13-15—8)
PRIPOROČILO,
Rojakom ▼ Pennsylvaniji in West Vinginiji naznanjamo, da jih bo obiskal r&š rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za 4 * Glas Naroda" in izda-vati pTavomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bode sli na roke.
S spoštovanjem r Upravništvo "Glas Naroda",
fei UOlElZi
Rad bi i©del, kje sse nahaja FRANK CELIN, doma iz Pod-kraja pri Ilia-ski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, -ali pa m^j se sani oglasi. — Alois Rolih, Box 147, Brockwayville, Pa.
SLUŽBA ORGANISTA.
Išče se za slovensko cerkev organist, ki je zmožen učili in voditi čotveroglasno petje ter obenem oskrbovati cerkovnisko službo. Stalna letna plača $720, "poleg tega pa še štolnin^. Službo jo nastopiti 1. septembra. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo '•C.las Naroda".	(10-13—«)
Rada bi izvedela za naslov JOŽEFA LAIK. Pred 14. dnevi je od šel itz Clevelanda; pri memi je bil dva meseca na hrani in ni plačal za boaird. V Milwaukee, Was., ima dve sestri. Kje se sedaj nahaj-a., oni ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da fljii nazna ni, ali naj se pa sam oglasi. — Mrs. Johana Kramiaršie, 1419 E. 39. St., Cleveland, Ohio. (11-14—8)
Navzoči ->o v>\ zgoraj omenjeni odborniki, kakor tudi zastopni ki I). P. Z. Zapisnik zjutrajšnje seje se sprejme.
Točka 3. odpade.
Točka 4. Br. Vidrih priporoča, da se glavni odbor izvoli potoni splošnega glasovanja, razun tri- tajnikov, ki morata oba ostati in .sicer «'dert kot glavni tajnik, drugi pa kot pomožni tajnik. Slede vsestranska pojasnila in nasveti. Po daljšem razmotri vanju se sklene, da s»e naj ta točka glasi: Glavni odbor S. D. P. Z. ostaue kot začasni gl. odbor združene organizacije, kateri .se pa izpopolni iz obeh gl. «*iborov. Skupna >«*ja obeh gl. odborov razvrsti glavne Odbornike obeh organizacij kot kandidate za .stalni odbor združene organizacije, izvolitev pa določi splošno glasovanje.
Točka 5. se sprejme.
Točka 6, »c sprejme.
Točka 7. se sprejme.
Točka 8. se po dal.išcm pojasnjevanju sprejme z dodatkom. "Članom v starosti do 45. let ..
Točka 9- se sprejme.	j
Točka 10. se sprejme.
Točka 12. se sprejme.
Br. Paviovičič priporoča, da se siurtnina nikakor ne poviša nad MU00. Kavno tega mnenja je br. Peternel. Članom, omenjenim \ točki 4. se izda certifikat za višji znesek, kakor $1000.00, nikakor I m ne drugim.
Br. Peternel predlaga, da se ta pogodba objavi v obeli društve-(IIh glasilih, v "Glas Naroda" in **ProletarcuS pristavkom, da je ponatis dovoljen. Sprejeto.
Gl. tajnika odideta, da sestavita pogodbo z omenjenimi spremembami.
Tu se udeleži seje br. Telban ter pojasni, da hrani bančne knjiži, e mladoletnih dedičev, v safety VOult na Farmers iu Miners Na- j NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ln>nal Bank. ter je toljan izročiti jih odgovornemu uradniku orga-; nzaeijv. toda šele jutri, ker je danes b/nka ze zaprta.
Brat Teibau tudi poroča, ila je prejel denar od bond kompani-je za poneverbo John Pogačnika ter je svota v knjižen a že v računih lanskega leta. Se vzame na znanje, na kar se odstrani.
Citanje pogodbe, ki je na drugem mestu v sedanjem glasilu.
Br. Peternel omenja, da bi bilo umestno, da razpošlje glavni u-rad .S. D. P. Z. na postaje S. I*, i). Sv. B. svoja pravila.
Vidrieh ;*»roča. da se um.rajo dati pravila S. D. P. Z. še na rlasovanje ter bodo člani S. P. D. Sv. B. ravno tako glasova-
POZOR ROJAKI
UraOaS ara! dura« ed i. I poldne do 8. are sveGer. T pet-Uh od ». dopoldne do 1 popoL Medaljo od 10 dop. do 2. popel* DR. LOKENZ,
•44
Aia.naaM.ia
ROJAKOM V UJETNIŠTVU! !
Bad bi izvedel za narilov mojih štirih bratov po imemi FRANCE, IVAN, ALOJZIJ in KAROL FKANCEŠKIN, doma iz Kostanjevice na Krasu. V začetku vojne so biK vsi štirje v vojni po vseh bojiščih. Mogoče se kateri nahaja v zavetmiškem ujetništvu. Prosim rojake v Rusiji, Italiji in drugod, da mi javijo »jih naslov, ali pa naj se sami javijo svojemu bratu:	1
Anton Frančeškin, 16003 Saranac Rd., Cleveland. O.
U. S. A.
LEPA IN ZRAČNA SOBA
se odda pri slovenski družini Joseph Rojance. 353 Cornelia St., Rklgcwood, (11.14—b)	Brooklyn, N. Y.
HARMONIKE
bodttl kakrinekoH vrste ladataj«m tal popravljam po najnlijih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V poprave zanesljivo vsakdo pofij* ker eea» M nad 18 let tukaj v tem posla In aedaj ▼ svojem lastnem domu. y popravek vzamem kranjske kakor vse drag* harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo saMev\ bres nedelja!! vpraSanj.
JOHN WKNZXL,
1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
UM FINN ATI,
PITTSBURGH. PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr - Koler je najatsrejil tloT«n*kl zdravnik. špocUH.l v Pitta burghu. ki Im« 231etno prakso t zdravljenju tajnih moikifc boteni Sifilis ali zastrupljeni« krri zdravi S fflMOVitln 606. ki (K J« lzomvl dr. prof, Eriich. C* imata mozolja aH mahortk« pa tolera. v Brin. izpadanj* U«. boUftna t kostah. pridite in ls£iltll vam bo kri. Ne čakajte, kar ta bolezen »o naleze.
Semeaotok, kepavec ali Iriperin tudi vae dru*e posledice, ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadnji metodi v najkraji
Kakor hitro opazite, da vam ponebo je rooika zmoSaoet. ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
Suienje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim e kratkem čata Hrdrocelo ali vodenico, kilo ozdravim ▼ 30 urah in aicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križa in hrbta in včasih todi pri »puščanje vede. ozdravim z totov ostjo.
Rcrmtlizcm. trganje, belečine, otekline, srbečico, ikrofle ta dnit* koiae ki nastanejo vsled neJUite krvi. ozdravim v kratkem časa in ni potrebao letati.
Uradne ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od t. do S.
agiaaiaaiaiaia^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 OORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
'SfllMgfZJBIBlZfl!^
POUČNE KNJIGE:
Abnov nemSko-angleškl	tolmač,
vezan	-—.50
Cerkvena zgodovina	70
Hitri računar	e^.40
Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan $1.00
Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angL-slov.
slovar Trtna u§ ln trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-angiedkl tolmač
—.25
11.50 —.40 —.50 —.50 F-.50
«2.00
ZABAVNE IN RaZNE DRUGH KNJIGE:
JAKOB WAHČl0,
6702 Bonna Ava, Cleveland, Ohio.
Br. Novak i>ori»«-a ravno v i>tm smislu. Sledi dehatar Br. Hočevar omlU^a. da razpošlje tri- urad S. D. P. Z. po edei* vojih ura vil na xihie poHtaje. ter da se priobči primeren ko-r v dr. rla.silu srlede tejja. Sprejeto. Br. Hafnar predlaga, da s»e pogrodba sprejme. Sprejeto eno-
Br. Novak priporoča, da se dajo glasovnice takoj tiskati, da se stvar tem hitreje uredi.
Br. Vidrieh predlaga, da se da na glasovnice tiskati tudi po? godba s primernim komentarjem. Sprejeto.
Glasovnice sestavita gl. tajnika obeh organizacij skupno. Br, Peternel predlaga, da se glasuje od 15. do 30. septembra. Sprejeto. Takoj po povoljnem izidu glasovanja glavna tajnika sklice ta s«-"jo obeh odborov. Ta seja
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA",
Sej vem, kam jo bom mahnil,... k Balkovcu, ker tam bom dobil prijateJja-
Kadar se gre za postrežbo za krepeilo telesa, kakor tudi za lepe urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji stran Moja dolgoletna skušnja t splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej ce čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno.
" Hotel
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, Coloradi in Utah, naznanjamo, da'jih bo v kratkem obiskal nai zastopnik
U j« pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je^pred Isti šo večkrat prepotoval driave, v katerih so nafi rojaki naseljeni in jo povsod dobro da n bodo Si
Bodi svoje sreče kovač	f^.50
Doli v orožjem	
Fabiola	F—.50
Miklova Zala	!—JfO
Pegam in Lambergar	—.30
Preganjanje indijanskih misi-	
jonarjev	(—.40
Rodbinska creča	P-.50
Slovenske novele ln povesti	—.30
Socializem	—.15
Socijalua demokracija	P=.10
Stanley v Afriki	f=j£6
Trojka	'—30
Vojna na Balkanu 13 zvez.	$1.85
Zgodovina c. Ink pečpolka 6t	17
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Mejerlingu) ?-.7l Strah na Sokolskem gradu 100 zvez.	16.00
■ nllkeml
-.50
RAZGLEDNICE:
NewjorSke s cvetlicami, hnmo-ristične, božične, novoletne ia velikonoCne komad po	^—.03
ducat po	—.28
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI;
Združenih držav mali	f=.10
veliki	t^.25
Avstro-ltalijanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav	"--.IS
Evrope	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mai»a	$o.00
Vojni atlas	fe-.2i
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih drŽav po	—M
Avstro-Ogrske mall	, —-10
veliki vezan	—-50
Celi svet
Velika stenske mapa U. 8. na
na drugi strani pa celi svet $3.00
Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali počtaik	Poštnina je pri vseh cenah že vračunanaj
Veliki vojni atlas!
Tojskiijocih se evropskih drža? in pa ko-kmijskih posestev vseh vdesiL
Obsega 11 raznih zemUevidor«) S CEHA SAMO 26 CENTOV«
STENSKO KAPO CELE EVROPE $1.50, VELIKO STENSKO KAPO, NA ENI STKANI ZJE-DINJENE DEŽAVE IN NA DRUGI PA 0EZJ SVET, GBHifLNL

KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z IX&LUO. e-i GENA JE 16 CENTOV.	,,... r
Naročila in denar posljits ni:
Slovenic Publishing Company
Ntw Tsrk, N, It