AVE MARIA KOLEDAR 1966 AVE MARIA KOLEDAR 1966 53. letnik Uredili in izdali slovenski frančiškani Leraont, Illinois, ZDA Ovitek: Kristus nam je rojen - pridite molimo! Maria Laach „Studepec vode, tekoče v večno življenje" (Jan 4, 14) NUMBER 10 b OCTOBER 1965 VOLUME 57 (AMK 53) AVE MARIA - Nabožni slovenski mesečnik - 57. letnik - Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v ZDA - St. Mary's Seminar/, Lemont, Illinois, Naslov - Address: A VE MARIA, P. O. BOK 608, Lemont, Illinois - 60439 Naročnina - Subscription rate: Za ZDA in Kanado 2.50 - za inozemstvo 3.00 Published once monthl/ - twice in October - by the Slovenc Franciscans Fathers, Lemont, Illinois in the interests of the Commissariat of the Holy Gross. Entered as sccond class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of of March 3, 1879« Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103 act of October 1917. Authorized July 14, 1945. "Second Class Postage Paid at Lemont" Illinois”. Printed by Ave Maria Printery, Lemont, 111.. H 1966 je navadno leto - ima 365 dni b. d. ali bog. d.: bogoslužni delavnik c. u.: cerkveni učitelj d. ali dev.: devica m. ali muč.: mučenec, mučenci, mučenka G.J.K.: Gospod Jezus Kristus o. : opat p. : papež prebl. D.M.: preblažena Devica Marija Raz.: Razglašenje sp. ali spozn.: s poznavalec š.: škof t. m. ali tov. muč.: tovariši mučenci Z. M. božja: Žalostna Mati božja LITURGIČNE BARVE bela - b. čma - <" ' v ’* i - v. zelena - z. ZAPOVEDANI PRAZNIKI Osmina Rojstva Gospodovega Vnebovhod Vnebovzetje Vsi sveti Brezmadežna Rojstvo Gospodovo 1. januar 19. maja 15. avgusta 1. novembra 8. decembra 25. decembra KRATICE JANUAR 1 S Božična osmina - Novo leto - b. 2 N Presv. Ime Jezusovo - b. 3 P bog. delavnik - b. 4 T bog. delavnik - b. 5 S bog. d. - b.; sv. Telesfor, p. in m. -r.; 6 C Razglašenje Gospodovo - b. 7 P bogoslužni delavnik - b. 8 S Marijina sobota - b 9 N Sveta Družina - b. 10 P bogoslužni delavnik - bT 11 T bog. d. - b.; sv. Hi gin, p. in m. - r. 12 S bogoslužni delavnik - b. 13 Č Spomin krsta n. G. Jezusa Kristusa - b. 14 P sv. Hilarij, š. in c.u. - b.; sv. Feliks, m. 15 S sv. Pavel, puščavnik - b.; sv. Maver,o. 16 N 2. ned. po Razgl. Gospodovem - z 17 P sv. Anton, pušč., opat - b. 18 T bog. d., z.; sv. Priska, d. in m. - r. 19 S bog. d. - z.; sv. Marij in tov. m. - r. 20 C sv. Fabijan in Sebastijan, muč. - r. 21 P sv. Neža, dev. in mučenka - r. 22 S sv. Vincencij in Anastazij, muč. - r 23 N 3. ned. po Razgl. Gospodovem - z. 24 P sv. Timotej, škof in mučenec - r. 25 T Spreobrnenje sv. Pavla - b. 26 S sv. Polikarp, škof in mučenec - r. 27 Č sv. Janez Zlatousti, š. in c. u. - b. 28 P sv. Peter Nolask, sp. - b.; sv. Neža 29 S sv. Frančišek Šaleški, š. in c. u. - b. 30 N 4. ned. po Razgl. Gospodovem - z. 31 P sv. Janez Boško, spoznavalec - b. FEBRUAR 1 T sv. Ignacij, škof in mučenec - r. 2 S Očiščevanje prebl. D. M. - Svečnica - b. 3 C bog. delavnik - z.; sv. Blaž, š. in m.; 4 P sv. Andrej Korsini, škof - b. 5 S sv. Agata, dev. in mučenka - r. 6 N 1. predpostna - V. 7 P sv. Romuald, opat - b. 8 T sv. Janez iz Mathe, spoznavalec - b. 9 S sv. Ciril Aleksandrijski, škof in c. u,- b. sv. Apolonija, dev. in mučenka 10 C sv. Sholastika, devica - b. 11 P Lurška Mati božja - b. 12 S 7 svetih ustanovnikov servitov - b. 13 N 2. predpostna - v. 14 P bog. delavnik - v.; sv. Valentin, m. - r. 15 T bog. del. - v.; sv. Favstin in Jovita, m. 16 S bogoslužni delavnik - v. 17 Č bogoslužni delavnik - v. 18 P b. del. - v.; sv. Simeon, š. in m. - r. 19 S Marijina sobota - b. 20 N 3. predpostna - v. 21 P bogoslužni delavnik - v. 22 T Stol sv. Petra - b.; 23 S Pepelnica - v. 24 C sv. Matija, apostol - r. 25 P postni bogosFužni delavnik - v.. 26 S postni bogoslužni delavnik - v. 27 N 1. postna - v 28 P postni bogoslužni delavnik - v. SPLOŠNI: SPLOŠNI: ISKRENO PRIZADEVANJE ZA KRŠČANSKO SPREOBRNJENJE PO JUNAŠTVU PRE-EDINOST: Molimo, da bi bili vsi kristjani G AN JANIH KRISTJANOV: Molimo, da bi pri-vedno bolj sprejemljivi za božjo voljo in tako čevanje kristjanov, ki so preganjani zaradi iskreno delali za krščansko edinost. vere, pripravilo pot Kristusovemu evangeliju. MISIJONSKI: MISIJONSKI: PRIČEVANJE EVANGELIJA PO KRŠČAN- SPREOBRNJENJE IZOBRAŽENCEV NA SKIH DELIH LJUBEZNI: Molimo, da bi JAPONSKEM: Molimo, da bi izobraženci na krščanska dela ljubezni pričevala resnico Japonskem prišli do poznanja vere. evangelija. MAREC 1 T postni bogoslužni delavnik - v. 2 S pomladanska kvatrna sreda - v. 3 Č postni bogoslužni delavnik - v. 4 P pomladanski kvatrni petek - v. sv. Kazimir, spoznavalec 5 S pomladanska kvatrna sobota - v. 6 N 2. postna - v. 7 P p. b. d. - v.; sv. Tomaž Akvinski 8 T p. b. d. - v.; sv. Janez od Boga, sp. 9 S p. b. d. - v.; sv. Frančiška Rimska 10 Č p. b. d. - v.; 40 svetih mučencev 11 P postni bogoslužni delavnik - v. 12 S p. b. d. - v.; sv. Gregor I. Veliki, p.. 13 N 3. postna - v. 14 P postni bogoslužni delavnik - v. 15 T postni bogoslužni delavnik - v. 16 S postni bogoslužni delavnik - v. 17 Č p. b. d. - v.; sv. Patricij, škof 18 P p. b. d. - v.; sv. Ciril Jer.,š.,c.u. 19 S sv. Jožef, ženin prebl. D. M. - b. 20 N 4. postna ali „Veseli se“ - roza b. 21 P p. b. d. - v.; sv. Benedikt, opat 22 T postni bogoslužni delavnik - v.; 23 S postni bogoslužni delavnik - v.; 24 Č p. b. d. - v.; Gabrijel, nadangel 25 P Oznanjenje prebl. D. Marije - b. 26 S postni bogoslužni delavnik - v. 27 N 1. pasijonska ali tiha - v. 28 P pasijonski bog. d. - v.; Sv Janez Kap. 29 T pasijonski bogoslužni delavnik - v. 30 S pasijonski bogoslužni delavnik - v. 31 Č pasijonski bogoslužni delavnik - v. SPLOŠNI: SPOŠTOVANJE DUHA UBOŠTVA: Molimo, da bi v Cerkvi cenili duha uboštva. MISIJONSKI: ZDRUŽENO PRIZADEVANJE KRISTJANOV V POMOČI AZIJSKIM REVEZOM: Molimo, da bi združeno prizadevanje krščanskih narodov olajšalo uboštvo v Aziji. APRIL 1 P pas. bog. d. - v.; Marija 7 žalosti 2 S pas. bog. d. - v.; sv. Frančišek Pav. 3 N 2. pasijonska ali cvetna - v. 4 P veliki ponedeljek - v. 5 T veliki torek - v. 6 S velika sreda - v. 7 C veliki Četrtek - b. 8 P vel iki petek - Č. in v. 9 S velika sobota - 10 N Velika noč - b. 11 P velikonočni ponedeljek - b. 12 T velikonočni torek - b. 13 S sreda po Veliki noči - b. 14 C četrtek po Veliki noči - b. 15 P petek po Veliki noči - b. 16 S bela sobota - b. 17 N bela nedelja - b. 18 P bogoslužni delavnik - b. 19 T bogoslužni delavnik - b. 20 S bogoslužni delavnik - b. 21 C sv. Anzelm, škof in cer. učitelj 22 P sv. Soter in Gaj, papeža in muč. - r. 23 S Marijina sobota - b.; sv. Jurij - r. 24 N 2. ned. po Veliki noči - b. 25 P sv. Mark, evangelist-r.; lit. v. svet. 26 T sv. Klet in Marcelin, papeža in muč.-r. 27 S sv. Peter Kanizij, cer. učitelj - b. 28 Č sv. Pavel od Križa, spoznavalec - b. 29 P sv. Peter, mučenec - r. 30 S sv. Katarina Sienska, devica - b SPLOŠNI: SPOZNANJE, DA JE VSAK ČLOVEK MOJ BLIŽNJI: Molimo, da bi imen slehernega človega za svojega bližnjega. MISIJONSKI: CERKEV NA FILIPINIH. MAJ 1 N sv. Jožef, delavec,- b.; 3. po V. n. 2 P. sv. Atanazii. škof in mučenec - r. 3 T bog. d. - b.; (Aleksander in drugi m.) r. 4 S sv. Monika, vdova - b. 5 C sv. PijV., papež - b. 6 P bogoslužni delavnik - b. 7 S sv. Stanislav, škof in mučenec - r* 8 N 4. ned po Veliki noči - b. - mat. dan 9 P sv. Gregorij Nacianski, š. in cer. u.-b. 10 T sv. Antonin, š.-b.; Gordijan in Epimah 11 S sv. Filip in Jakob, apostola - r. 12 C sv. Nerej in drugi muč. - r. 13 P sv. Robert Bellarmin, š. in cer. u. - b. 14 S Marijina sobota - b.; sv. Bonifacij,m.-r. 15 N 5. ned. po Veliki noči - h. 16 P sv. Ubald, š. - b.; prošnji dan 17 T sv. Pashal, Baj., sp.-b.; prošnji dan 18 S bdenji dan - b.; prošnji dan 19 C Vnebohod Gospodov - b. 20 P sv. Bernardin Sijcnski, sp. - b. 21 S Marijina sobota - b. 22 N ned. po Vnebohodu - b. 23 P bogoslužni delavnik - b. 24 T Marija Pomagaj - b. 25 S sv. Gregorij VII., p. - b.; sv. Urban 26 Č sv. Filip Nerij, sp.; - b.; sv. Elcvterij 27 P sv. Beda, c.u.; - b.; sv. Janez, papež 28 S bdenji dan pred binkoštmi - r. 29 N Binkošti - r. ^0 P.binkoštni ponedeljek - r. 51 T binkoštni torek - r. JUNIJ 1 S poletna kvatrna sreda - r. 2 C četrtek po binkoštih - r. 3 P poletni kvatrni petek - r. 4 S poletna kvatrna sobota - r. 5 N Presveta Trojica - b. 6 P sv. Norbert, škof - b. 7 T bogoslužni delavnik - z. 8 S bogoslužni delavnik - z. 9 Č Presveto Rešnje Telo - b. 10 P sv. Marjeta, kraljica, vdova - b. 11 S sv. Barnaba, apostol - r. 12 N 2. pobinkoštna - z. 13 P sv. Anton Padovanski, cer. uč. - b. 14 T sv. Bazilij, škof in cer. učitelj - b. 15 S bog. d. - z.; sv. Vid in drugi m. - r. 16 C bogoslužni delavnik - z. 17 P Presv. Srce Jezusovo - b. 18 S sv. Efrem Sirski, cer. učitelj - b. 19 N 3. pobinkoštna - z.; očetovski dan 20 P bog. d., - z.; sv. Silveri, p. in m. - r. 21 T sv. Alojzij Gonzaga, spozn. - b. 22 S sv. Pavlin, škof, spozn. - b. 23 Č bdenji dan - v. 24 P Rojstvo sv. Janeza Krstnika - b. 25 S sv. Viljem, opat - b. 26 N 4. pobinkoštna - z, 27 P bogoslužni delavnik - z. 28 T bdenji dan - v. 29 S sv. Peter in Pavel, apostola - r. 30 Č Spomin sv. Pavla, ap. - r.; (sv. Peter) SPLOŠNI: SPLOŠNI: POBOŽNOST MLADINE DO EVHARISTIJE VERSKA SVOBODA: Molimo, da bi Cerkev IN MARIJE, MATERE CERKVE: Molimo, da izvajala in uživala pravo versko svobodo, bi otroci in mladoletniki rasli z globoko ce- MISIJONSKI: nitvijo Evharistije in Marije, Matere Cerkve. MLADINA V UGANDI: Molimo za krščansko MISIJONSKI: in nekrščansko mladino v Ugandi. MIR V AFRIKI. JULIJ 1 P Predragocena Kri n. G. J. K. - r. 2 S Obisk. b. D.M.-b. (Proces in Martinijan) 3 N 5. pobinkoštna - z 4 P bogoslužni delavnik - z. 5 T sv. Anton Caharija, s po zn. - b. 6 S bogoslužni delavnik - z. 7 C sv. Ciril in Metod, š., apostola Slovanov 8 P sv. Elizabeta, vdova - b. 9 S Marijina sobota - b. 10 N 6. pobinkoštna - z. 11 P bog. d. - z.; sv. Pij I., papež in m.-r. 12 T sv. Janez Gvalbert, o,- b.; (Nabor in Feliks) 13 S bogoslužni delavnik - z. 14 C sv. Bonaventura, š. in cer. uč. - b. 15 P sv. Henrik I., cesar in spozn. - b. 16 S Karmelska Gospa - b. 17 N 7. pobinkoštna - z. 18 P sv. K amil, sp. - b.; (Simforoza in sinovi) 19 T sv. Vincencij Pavelski, spozn. - b. 20 S sv. Hieronim (Emil.), sp. - b.; (Marjeta, d.) 21 C sv. Lavrencij Brind., c. u. - b.; (Prakseda) 22 P sv. Marija Magdalena, spokornica - b. 23 S sv. Apolinarij, š. in m. - r.; (Liborij, š.) 24 N 8. pobinkoštna - z. 25 P sv. Jakop, ap. - r.; (sv. Krištof) 26 T sv. Ana, mati bi. D. M. - b. 27 S bog. d. - z.,; (sv. Pantaleon, m.) 28 C sv. Nazarij in Celzij in drugi muč. - r. 29 P sv. Marta, d. - b.; (Feliks in drugi muč.) 30 S Marijina s. - b.; (Abdon in Senen, muč.) 31 N 9. pobinkoštna - z. AUGUST 1 P bog. d. - z.; Makabejski bratje, m.-r. 2 T sv. Alfonz Ligv., š. in c.u. - b.; Štefan, p. 3 S bogoslužni delavnik - z. 4 C sv. Dominik, spozn. - b. 5 P Marija Snežna - b. 6 S Spremenjenje Gospodovo - b.; Ksist in d.m. 7 N 10. pobinkoštna - z. 8 P sv. Janez V.,sp. - b.; (Ksist in dr. m.) 9 T bdenji dan - v.; (sv. Roman, muč.) 10 S sv. Lavrencij, muč. - r. 11 C bog. d.-z.; Tiburcij in Suzana, muč. - r. 12 P sv. Klara, devica - b. 13 S Marijina s. -b.; (Hipolit in Kasijan, m.) 14 N 11. pobinkoštna - z. 15 P Vnebovzetje Device Marija - b. 16 T sv. Joahim, oče bi. D. M. - b. 17 S sv. Hijacint, spozn. - b. 18 C bog. d. - z.; (sv. Agapit, m. - r.) 19 P sv. Janez Eudes, spozn. - b. 20 S sv. Bernard, opat in cer. učitelj - b. 21 N 12. pobinkoštna - z. 22 P Brez. Srce D.M.-b.; (Timotej in d. m.) 23 T sv. Filip Benicij, spozn. - b. 24 S sv. Bartolomej (Jernej), apostol - r. 25 C sv. Ludvik, kralj, spozn. - b. 26 P bog. d. - z.; sv. Zefirin, p. in m.-r. 27 S sv. Jožef Kalasancij, spozn. - b 28 N 13. pobinkoštna - z. 29 P Obgl. Janeza Krstnika - r.; (Sabina) 30 T sv. Roza iz Lime, d.-b.; (Feliks, Adaukt) 31 S sv. Rajmund, spozn. - b. SPLOŠNI: GOREČ ODZIV NAŠEMU POKLICU K SVETOSTI: Molimo, da bi se duhovniki in laiki vedno bolj zavedali svojega poklica k svetosti. MISIJONSKI: RAZŠIRJENJE VERE V AZIJI-PO RADIU, TELEVIZIJI IN TISKU: Molimo, da bi radio, televizija in tisk razširili poznanje vere v Aziji. SPLOŠNI: LAIČNI APOSTOLAT V NEKRŠČANSKIH DEŽELAH: Molimo, da bi laiki v nekrščanskih deželah spolnili svojo vlogo pričevanja za vero. MISIJONSKI: • SPREOBRNJENJE INDIJE PO SOCIALNEM NAUKU EVANGELIJA: Molimo, da bi ljudstva Indije našla pot do Kristusa po socialnih naukih evangelija. SEPTEMBER 1 Č bog. d. - z.; (Egidij, o.; 12 bratov m.) 2 P sv. Stefan, kralj, spozn. - b. 3 S sv. Pij X., papež - b. 4 N 14. pobinkoštna - z. 5 P sv. Lavrencij Just., š. - b.; delavski dan 6 T bogoslužni delavnik - z. 7 S bogoslužni delavnik - z. 8 C Rojstvo prebl. D.M. - b; (Hadrijan, m.) 9 P sv. Peter Klaver, sp. - b.; (Gorgonij, m.) 10 S sv. Nikolaj Tolentinski, spozn. - b. 11 N 15. pobinkoštna - z. 12 P Ime Marijino - b. 13 T bogoslužni delavnik - z. 14 S Povišanje sv. Križa - r. 15 C Marija 7 žalosti - b.; (Nikomed, m.) 16 P sv. Kornelij in Ciprijan, muč. - r. sv. Evfemija in drugi muč. 17 S Marijina s. - b.; Rane sv. Frančiška As. 18 N 16. pobinkoštna - z. 19 P sv. Januarij in tov. muč. - r. 20 T bog. d.-z.; (Evstahij in tov. m. - r.) 21 S sv. Matej, ap. - r.; jesenska kvatrna 22 Č sv. Tomaž Vil,š. - b.; (Mavricij in t. m.) 23 P jesenski kvatrni - v.; (Lin, pap. in m.) 24 S jesenska kvatrna - v.; M .- Reš. jet. 25 N 17. pobinkoštna - z. 26 P Severnoam. muč. - r.; (Ciprijan in Justina) 27 T sv. Kozma in Damijan, muč. - r. 28 S sv. Venčeslav, knez in piuč. - r. 29 C sv. Mihael, nadangel - b. 30 P sv. Hieronim, cerkveni učitelj - b. OKTOBER 1 S Marijina s. - b.; (Remigij, škof - b.) 2 N 18. pobinkoštna - z. 3 P sv. Terezija D. J., dev. - b. 4 T sv. Frančišek Asiški, spozn. - b. 5 S bog. d. - z.; (Placid in tov. m.) 6 C sv. Bruno, spozn. - b. 7 P Rožnovenska Mati božja - b.; (Marko, p.) 8 S sv. Brigita, vd. - b.; (Sergij in dr. m.) 9 N 19 pobinkoštna - z. 10 P sv. Frančišek B., spozn. - bi 11 T Materinstvo prebl. D. M. - b. 12 S bogoslužni delavnik - z. 13 Č sv. Edvard, kralj - b. 14 P sv. Kalist I., papež in muč. - r. 15 S sv. Terezija Avilska, devica - b. 16 N 20. pobinkoštna - z. 17 P sv. Marjeta m. Alakok, devica - b. 18 T sv. Luka, evangelist - r. 19 S sv. Peter Alkantarski, spozn. - b. 20 Č sv. Janez Kancij, spozn. - b. 21 P b. d. -z.; (Hilarion, m.; Uršula in t.m.) 22 S Marijina sobota - b. 23 N 21. pobinkoštna - z. 24 P sv. Rafael, nadangel - b. 25 T sv. Izidor, kmet - b.; (Krizant in Darija) 26 S bog. del. - z.; (Evarist, papež in m.) 27 C bogoslužni delavnik - z. 28 P sv. Simon in Juda, apostola - r. 29 S Marijina sobota - b. 30 N Kristus Kralj - b. 31 P bogoslužni delavnik - z. SPLOŠNI: . NAŠE OBLIKOVANJE V LITURGIJI: Molimo za oblikovanje ali vzgojo vernikov v bogoslužju. MISIJONSKI: MISIJONI V KONGU. SPLOŠNI: PRIZNANJE UČITELJSKE-OBLASTI CERKVE: Molimo, da bi danes vsi ljudje priznali katoliško Cerkev za „steber in temelj resnice" (1 Tim 3, 15). MISIJONSKI: AKTIVNO ZANIMANJE MLADINE ZA MISIJONSKO DELO: Molimo, da bi mladi ljudje razumeli in sodelovali pri misijonski nalogi Cerkve. NOVEMBER DECEMBER 1 I V si sveti - b. 1 Č adventni bogoslužni delavnik - v. 2 S Spomin vernih duš - č. 2 P sv. Bibiana, dev. in muč. - r. 3 C bogoslužni delavnik -z. 3 S sv. Frančišek Ksaverij, spozn. - b. 4 P sv. Karel Bor., š. - b.; (Vital in Agrikola)4 N 2. adventna - v. 5 S Marijina sobota - b. 6 N 23. pobinkoštna - z. 7 P bogoslužni delavnik - z. 8 T bog. d. - z.; 4 kronani muč. - r. 9 S Posvet, lat. b. - b.; (Božidar, š.) 10 C sv. Andrej Av., sp. - b.; (Trifo in d.m.) 11 P sv. Martin, š. - b.; (Mena muč.) 12 S sv. Martin I., papež in m. - r. 13 N 24. pobinkoštna (6. po Razgl.) - z. 14 P sv. Jozafat, škof in muč. - r. 15 T sv. Albert, škof in cer. učitelj - b. 16 S sv. Gertruda (Jedrt), devica - b. 17 C sv. Gregorij Čudodelec, škof - b. 18 P Posv. baz. sv. Petra in Pavla - b. 19 S sv. Elizabeta, vdova - b.; (Poncijan) 20 N Zadnja pobinkoštna - z. 21 P Darovanje Device Marije - b. 22 T sv. Cecilija, dev. in muč. - r. 23 S sv. Klement, p. in m. - r.; (Felicita) 24 C sv. Janez od Križa, c. u.-b.; (Krizogon) 25 P sv. Katarina, dev. in muč. - r. 26 S sv. Silvester, opat - b.; ( Peter iz Al.) 27 N 1. adventna - v. 28 P adventni bogoslužni delavnik - v. 29 T adventni b. d. - v.; (Saturnin, m.) 30 S sv. Andrej, apostol - r. 5 P ad. bog. d. - v.; (sv. Saba, opat) 6 T sv. Nikolaj, škof, spozn. - b. 7 S sv. Ambrozij, škof in cer. uč. - b. 8 Č Brezmadežno spočetje I). M. - h. 9 P adventni bogoslužni delavnik - v. 10 S ad. bog. d. - v.; (sv. Melkijad, p.,m.) 11 N 3. adventna - v. 12 P Naša Gospa Gvadalupska - b. 13 T sv. Lucija, dev. in muč. - r. 14 S zimska kvatrna sreda - v. 15 C adventni bogoslužni delavnik - v. 16 P zim. kvatrni p.-v.; (Evzebij, š., m.) 17 S zimska kvatrna sobota - v. 18 N 4. adventna . v. 19 P adventni bogoslužni delavnik - v. 20 T adventni bogoslužni delavnik - v. 21 S sv. Tomaž, apostol - r. 22 Č adventni bogosluž ii delavnik - v. 23 P adventni bogoslužni delavnik - v. 24 S bdenji dan (sveti večer) - v. 25 N Rojstvo našega Gospoda J. K. - b. 26 P sv. Štefan, diakon, mučenec - r. 27 T sv. Janez, apostol in evangelist - b. 28 S Sveti nedolžni otroci - r. 29 Č dan med bož. osmino - b.; (Tomaž, sp.) 30 P dan med božično osmino - b. 31 S dan med b. osmino - b.; (Silvester, p.) SPLOŠNI: ZDRUŽENJE LOČENIH VZHODNIH CERKVA IN KATOLIŠKE CERKVE: Molimo, da bi po milosti božji vzhodne ločene cerkve našle pot do celotnega združenja s katoliško Cerkvijo. MISIJONSKI: KRŠČANSKA SOCIALNA AKCIJA ZA REŠITEV JUŽNE AMERIKE PRED KOMUNIZMOM. SPLOŠNI: SPOŠTOVANJE PRAVIC DRUGIH NARODOV: Molimo, da bi voditelji ljudi ne razvnemali ognja nacionalizma. MISIJONSKI: PRESELJENI KITAJSKI KRISTJANI: Molimo za kitajske kristjane ločene od domovine. * TEMELJNI NAUKI KONSTITUCIJE O SVETEM BOGOSLUŽJU Dne 4. decembra 1963 ob zaključni slovesnosti drugega zasedanja 11. vatikanskega koncila je sveti oče Pavel VI. odobril in proglasil KONSTITUCIJO O SVETEM BOGOSLUŽJU, v kateri je načrt za obnovo javnega bogoslužja. Ta obnova je največji verski dogodek tega stoletja. Ta prva uradna listina drugega vatikanskega koncila je več kot navodilo za obnovo bogoslužja. V njej so podana načela, ki bodo vodilno vplivala na celotno delovanje in življenje Cerkve. Ta načela se ne nanašajo samo na bogoslužje, ampak na celotno krščansko duhovnost; podana so jasno, trdno in na slovesen način. To ni navaden koncilski odlok, ampak je konstitucija, ki se začne z besedami: „Pavel škof služabnik božjih služabnikov skupaj z očeti cerkvenega zbora v trajen spomin." Konstitucija ne vsebuje samo disciplinarnih navodil, marveč izraža vero Cerkve. V njej ni nobenega novega nauka, podaja nam pa jasno opredelitev, kaj Cerkev razume pod besedo liturgija ali bogoslužje. Deseti člen konstitucije pove, da je bogoslužje živo sredstvo dušno-pastirskega dela in središče vsega krščanskega življenja. Ta člen je zelo važen za razumevanje vse liturgične obnove. Tako se glasi: „Vendar pa je bogoslužje vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč. Apostolsko prizadevanje je namreč usmerjeno v to, da bi se vsi, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, zbirali skupaj, da bi v Cerkvi hvalili Boga, se udeleževali daritve in uživali Gospodovo večerjo. Z druge strani pa bogoslužje že samo priganja vernike, naj nasičeni z velikonočnimi skrivnostmi postanejo enega srca; prosi, da bi zvesto živeli, kar so vemo sprejeli; obnovitev zaveze med Gospodom in ljudmi v Evharistiji vernike priteguje in vžiga v razventi Kristusovi ljubezni. Iz bogoslužja, zlasti iz Evharistije, se kot iz studenca v nas izliva milost in v Kristusu se v najvišji meri dosega tisto posvečenje ljudi in tista čast božja, za katero kot za svojim ciljem teži vse drugo delovanje Cerkve." V konstituciji o svetem bogoslužju je pet osnovnih naukov, ki se nanašajo na to, kar Cerkev vrši v svetem bogoslužju. Ti nauki nikoli ne bodo spremenjeni, ker izražajo življenje in bistveno delo Cerkve. I. LITURGIJA ALI BOGOSLUŽJE VSEBUJE VELIKO SKRIVNOST SVETE VERE - VIR VSEGA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA VERNIKOV. Koncil jo imenuje VELIKONOČNO SKRIVNOST. Z velikonočno skrivnostjo je Jezus Kristus izvršil delo odrešenja. VELIKONOČNA SKRIVNOST JE KRISTUSOVO TRPLJENJE, DARITVENA SMRT NA KRIŽU,VSTAJENJE IN ČASTITLJIV VNEBOHOD. Kaj je skrivnost? Pod skrivnostjo, o kateri govori konstitucija, ne razumemo samo resnice, ki jo sprejmemo od Boga in je ne moremo popolnoma pojasniti in razumeti; to je velika in nedostopna tajnost božjega načrta za rešitev sveta. Te skrivnosti ne moremo odkriti. Človeška modrost je ne more dojeti. Modrijani tega sveta se spodtikajo in pohujšujejo nad njenim razodetjem. Zdi se jim nespamet: „Nauk o križu je tistim, ki se pogubljajo, nespamet, nam pa kateri smo na poti zveličanja, božja moč" (1 Kor 1, 18). „Kje je modrijan, kje pismouk, kje učenjak tega sveta? Ali ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet? Ker namreč svet ni spoznal po svoji modrosti Boga v božji modrosti, je Bog sklenil verujoče zveličati po nespameti oznanjevanja... Od njega (op.: od Boga) pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje“ (1 Kor 1, 20 in 21; 30). Skrivnost pomeni božjo modrost in razodetje te modrosti. Po sv. Pavlu samo Bog poseduje modrost, ki je vredna tega imena. To pomeni, da le Bog ve za načrt in potek zgodovine, zakaj vse je v njegovih rokah. In končni ključ do skrivnosti tega božjega načrta je Kristusov kriz. V Kristusovem trpljenju in smrti, ki vodi do vstajenja, je božja modrost med nami uresničena in razodeta. Ta -modrost je nad ustvarjenim razumom. Sprejmemo in oklenemo se je lahko le po veri v Duhu, po katerem je vstali Kristus za nas edini vir našega osebnega odrešenja in zveličanja. Skrivnost je veliko razodetje bolšje modrosti v Kristusu. V Kristusu doseže razodetje Boga svojo končno polnost. Boije razodetje so nauki in resnice, ki nam jih je Bog razodel, in vse, kar je Kristus izvršil za nas. Razodeto nam je, kar je Kristus učil, se bolj pa, kar je med nami izvršil in kar za nas ostane v svoji nebeški slavi in mogočnosti. To nam je razodeto v luči njegovega kriza. Kriz osvetljuje vso sveto zgodovino dela Boga za rešitev ljudi. Sv. Pavel je o božji modrosti v Kristusu pisal v 2. poglavju prvega pisma Korinčanom: „Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko Jezusa Kristusa, in to križanega. In jaz sem prišel k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu, in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči, da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na božji moči. Modrost pa oznanjamo med popolnimi, toda ne modrosti tega sveta, tudi ne poglavarjev tega Sveta, ki preminevajo, marveč oznanjamo v tajnosti skrito božjo modrost, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje..." O velikonočni skrivnosti govori člen 5: Bog, „ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice" (Tim 2, 4) in ki je »mnogokrat in na mnogotere načine nekdaj govoril očetom po prerokih" (Hebr 1, 1), je ob polnosti časov poslal svojega Sina, učlovečeno Besedo, maziljenega po Svetem Duhu, da bi oznanil blagovest ubogim, tiste, ki so strtega srca (prim. Iz 61, 1: Lk 4, 18), ozdravil kot »telesni in dušni zdravnik" (sv. Ignacij Antijohijski, Ef 7, 2) in srednik med Bogom in ljudmi (prim. 1 Tim 2, 5). Njegova človeška narava, združena v eni osebi z Besedo, je bila sredstvo našega odrešenja. Zato je v Kristusu »vzšla popolna odkupnina naše sprave ter nam je v njem dana polnost božjega češčenja" (Zakramentarij iz Verone; - Leonov). To delo odrešenja človeškega rodu in popolnega božjega češčenja, katerega predpodobe so bila čudovita božja dejanja nad ljudstvom stare zaveze, je izvršil Kristus Gospod predvsem s svojim blaženim trpljenjem, vstajenjem od mrtvih in slavnim vnebohodom. S to velikonočno skrivnostjo je »s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje" (velik, hvalospev v rimskem misalu), saj iz strani na križu zaspalega Kristusa izvira čudežna skrivnost vse Cerkve. II. SKRIVNOST BOGOSLUŽJA: VELIKONOČNA SKRIVNOST JE SKRIVNOST CERKVENEGA BOGOSLUŽJA ne le zato, ker je osnova in središče bogoslužja, ampak KER V UDIH CERKVE »LITURGIJA IZVRŠUJE DELO ODREŠENJA'*(prošnja nad darovi 9- ned po bin.) IN JIH SPREMINJA V PRAVE MOLILCE, KAKOR JIH OČE HOČE. Člen 6. opiše skrivnost bogoslužja: Kakor je bil torej Kristus poslan od Očeta, tako je tudi sam poslal apostole, napolnjene s Svetim Duhom, ne le da bi z oznanjevanjem evangelija vsemu stvarstvu (prim. Mk 16, 15) razglasili, da nas je Sin božji s svojo smrtjo in vstajenjem iztrgal satanovi oblasti (Apd 26, 18) in smrti ter nas prestavil v Očetovo kraljestvo, ampak tudi, da bi delo odrešenja, ki ga oznanjajo, izvrševali z daritvijo in zakramenti, središčem vsega bogoslužnega življenja. Po krstu se namreč ljudje vcepijo v Kristusovo velikonočno skrivnost: z njim vred mrtvi, z njim pokopani, z njim vstali (prim. Rim 6, 4; Ef 2, 6; Kol 3, 1; 2 Tim 2, 11) prejmejo duha posinovljen j a, „v katerem kličemo: Abba, Oče“ (Rim 8, 15) in tako postanejo pravi molivci, kakor jih Oče hoče (prim. Jan 4, 23). Podobno vsakikrat, ko uživajo Gospodovo večerjo, oznanjajo smrt Gospodovo, dokler ne pride (prim. 1 Kor 11, 26). Zato so bili na binkoštni dan, ko se je Cerkev razodela svetu, »krščeni** tisti, ki so »sprejeli Petrove besede**. In bili so »stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah... hvaleč Boga in priljubljeni pri vsem ljudstvu** (Apd 2, 41 - 47). Nikdar se poslej Čerkev ni nehala zbirati k obhajanju velikonočne skrivnosti: brati, »kar je bilo o njem v.pismih** (Lk 24, 27), obhajati Evharistijo, v kateri se »ponavzočuje zmaga in zmagoslavje nad njegovo smrtjo** (trid. končil) in hkrati v Kristusu Jezusu opravlja zahvala »Bogu za neizrekljiv dar“ (2 Kor 9, 15) »v slavi njegovega veličastva** (Ef 1,12), vse v moči Svetega Duha. III. BOGOSLUŽJE JE SKRIVNOST CERKVE in IV. SKRIVNOST NJENEGA ŽIVLJENJA IN NJENE RASTI V ZGODOVINE Cerkev, katere življenje in rast je v skrivnosti bogoslužja, ima v bogoslužju velik zaklad, ki nalaga veliko odgovornost onim, ki vodijo Cerkev, pa tudi onim, ki so bili po krstu vključeni v Kristusovo velikonočno skrivnost. Ta zaklad je zaupan Cerkvi, njenemu oskrbovanju v zveličanje vseh ljudi. Cerkev ni gospodarica nad tem zakladom, ona ga le varuje in upravlja. Bogoslužje, v katerem se božja beseda oznanja, obhajajo zakramenti, katerih višek je Evharistija, ki je tudi daritev, vključujejo ljudi v udeležen j e velikonočne skrivnosti in v češčenje Boga v »duhu in resnici“. Zato je bogoslužje »vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč. Apostolsko prizadevanje je namreč usmirjeno v to, da bi se vsi, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, zbirali skupaj, da bi v Cerkvi hvalili Boga, se udeleževali daritve in uživali Gospodovo večerjo** (čl. 10). Člen 7.: Za izpolnitev tolikšnega dela je Kristus vedno v svoji Cerkvi, zlasti v bogoslužnih opravilih. Pri daritvi svete maše je navzoč tako v duhovnikovi osebi, - kajti „isti sedaj daruje po služabništvu duhovništva, kot je nekoč sam sebe daroval na križu“ (trid. koncil), - kakor še posebno pod evharističnima podobama. Navzoč je s svojo močjo v zakramentih tako, da kadar kdo krščuje, Kristus sam krščuje (sv. Avguštin). Navzoč je v svoji besedi tako, da on sam govori, kadar se v Cerkvi bere sveto pismo. Kadar končno Cerkev prosi in poje, je navzoč tisti, ki je obljubil: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi11 (Mt 18, 20). Zares si pri tako velikem delu, s katerim se daje Bogu popolna čast in se ljudje posvečujejo, Kristus vedno pridružuje Cerkev, svojo preljubljeno nevesto; ta ga imenuje svojega Gospoda in po njem časti večnega Očeta. Po pravici torej gledamo v bogoslužju izvrševanje duhovniške službe Jezusa Kristusa. Vidna bogoslužna znamenja označujejo in vsako na svojski način povzročajo posvečenje ljudi; tako skrivnostno telo Jezusa Kristusa, namreč glava in udje, izvršuje celotno javno bogoslužje. Zato je vsako liturgično opravilo kot dejanje Kristusa duhovnika in njegovega telesa - Cerkve na najodličnejši način sveto opravilo in se z njegovo učinkovitostjo v isti vrsti in na enaki stopnji ne more primerjati nobeno drugo cerkveno opravilo. V tem členu je opisano, kako Jezus Kristus izvršuje duhovniško službo v bogoslužju in soudeležen j e vernikov v bogoslužju. Pod besedo cerkev razumemo tu vernike, ki so zbrani pri božji službi. Nauk Cerkve o bogoslužju je na kratko podan v Čl. 2: Liturgija, ki »izvršuje delo našega odrešenja11 (prošnja nad darovi 9. ned. po b.), posebno s sveto evharistično daritvijo, namreč rta j bolj pomaga, da življenje vernikov predstavlja in drugim razodeva Kristusovo skrivnost ter pristno naravo prave Cerkve. Kajti njej je lastno, da je človeška in božja hkrati; vidna, pa polna nevidnega; goreča za delo in premišljevanju predana; v svetu doma, pa vendar popotnica; vse pa tako, da je človeško usmerjeno v božje in božjemu podrejeno, vidno k nevidnemu, dejavnost k premišljevanju, sedanje pa k prihodnjemu mestu, ki ga iščemo (prim. Hebr 13, 14). Ko torej sveto bogoslužje tiste, ki so znotraj, vsak dan vzidava v sveti tempelj v Gospodu, za bivališče božje v Duhu (prim. Ef 2, 21 - 22), do mere polne starosti Kristusove (prim. Ef 4, 13), obenem na čudovit način krepi njihove sile za oznanjevanje Kristusa in tako tem, ki so zunaj, kaže Cerkev kot znamenje, dvignjeno med narodi (prim. Iz 11, 12), pod kateriTn se zbirajo razkropljeni božji otroci (prim. Jan 11, 52), da bo ena čreda in en pastir (pr. Jan 10,16). O bogoslužju, ki je skrivnost življenja in rasti Cerkve, najdemo v konstituciji o Cerkvi (člen 26) ta nauk: Škof zaznamovan s polnostjo zakramenta svetih redov je »oskrbnik milosti velikega duhovništva11 (molitev škofovskega posvečenja v bizantinskem obredu), posebno v Evharistiji,ki jo daruje ali pripomore, da se daruje in po kateri Cerkev trajno živi in raste. Ta Cerkev je resnično navzoča v vseh zakonitih krajevnih kongregacijah vernikov, ki so v edinosti s svojimi pastirji imenovane v novi zavezi cerkve (Apd-1, 8...). Zakaj v svojem kraju so ti novo ljudstvo, poklicani od Boga v moči Svetega Duha in v polni gotovosti (prim. 1 Tes 1, 5). V njih se zbirajo verniki po oznanjevanju Kristusovega evangelija in obhajajo skrivnost Gospodove večerje, „da se po jedi in krvi celotna bratovščina združuje (molitev v mozarabitskemobredu). V vsakem občestvu oltarja je po duhovniškem opravilu škofa prikazan simbol one ljubezni in ..edinosti skrivnostnega telesa, brez katere ni zveličanja" (sv. Tomaž). V teh občestvih, čeprav so pogosto majhna in uboga ali živijo v diaspori, je Kristus navzoč in v moči njegove navzočnosti je je združena ena, sveta, katoliška in apostolska Cerkev (sv. Avguštin). Zakaj »udeležba telesa in krvi ne naredi nič drugega kot da nas spremeni v to, kar zavživamo" (sv. Leo). Škof daruje ali pripomore, da se daruje sveta maša in delijo zakramenti. Beseda pripomore je dostavljena (navedene so besede sv. Ignacija, mučenca), ker škof posvečuje nove duhovnike in on skrbi, da se verniki, ki ne morejo k škofovi maši, lahko udeležu- > jejo evharistične daritve. V obhajanju Evharistije ali daritve svete maše je v občestvu vernikov, ki so zbrani okoli oltarja, po moči Kristusove navzočnosti dejansko uresničeno to, kar označuje pravo Kristusovo Cerkev in zaradi česar je Kristus ustanovil Cerkev, jo je ohranjal, jo ohranja in jo bo ohranjal do konca sveta. Cerkev doseže v evharistični daritvi višjo stopnjo svoje dejavnosti in resničnosti kot s samim nadaljevanjem obstojanja. V evharistični daritvi so uresničeni bistveni znaki prave Kristusove Cerkve: V evharističnem Jezusu so verniki eno; sv. obhajilo ni samo združenje posameznih vernikov z evharističnim Jezusom, ki ga zauživajo kot hrano nadnaravnega življenja, marveč je tudi združenje vernikov med seboj v Jezusu Kristusu. Vsi, ki so pri sveti daritvi in sprejmejo sv. obhajilo,so eno v Kristusu. To je vidno tudi na zunaj. Vsi se namreč hranijo z istim Nebeškim Kruhom; evharistični Jezus je postal resnično navzoč med njimi na istem oltarju in pri isti daritvi, ki jo verniki darujejo skupno z duhovnikom. Evharistična daritev - daritev božjega ljudstva nove zaveze - je vez, moč in hrana ljubezni. Cerkev je sveta, ker je v njej Kristusova svetost. To svetost prejemamo po zakramentih, v največji meri pri sv. obhajilu. Zakramenti so vidna znamenja nevidne milosti. Sv. Leo, katerega besede so navedene v členu 26. konstitucije o Cerkvi, uči, da nas udeležba telesa in krvi Kristusove spremeni v to, kar uživamo; v sv. obhajilu pride v nas evharistični Jezus s svojo svetostjo. Z vero v Jezusovo resnično navzočnost v posvečeni hostiji, smo priče za Jezusa in njegovo svetost. Ta pomen ima „Amen“, ki ga pri sv. obhajilu odgovorimo na duhovnikove besede »Kristusovo Telo". Po naši veri v Jezusovo navzočnost v Sveti Hostiji, ki jo javno izpovemo, je svetost Cerkve vidna pri vsaki evharistični daritvi. V zakramentih, posebno v obhajanju Evharistije, je v občestvu vernikov, ki so zbrani okoli oltarja, navzoče vse, kar ima Cerkev in zaradi česar obstoja. In ta Cerkev ima Kristusovo zapoved, da vključuje vase vse narode. Vesoljnost ali katolištvo Cerkve je uresničeno v občestvu vernikov, ki obhajajo sveto Evharistijo. Verniki, ki so zbrani okoli oltarja, so iz vseh stanov, raznih poklicev, raznih narodov in ras. Pri vsaki sveti maši je v bistvu navzoče vse, kar je v vseh mašah križem sveta. Različnost liturgičnih jezikov in nekaterih posebnosti sodelovanja vernikov pri sveti daritvi nas ne sme motiti. Tudi ta različnost izraža vesoljnost Cerkve, ki vključuje vase duhovnost in navade vseh narodov in ljudstev. Cerkev danes deli iste zakramenta in obhaja isto evharistično daritev kot v apostolskih časih. Škofje so nasledniki apostolov. Ali bolj točno: zbor škofov vesoljne Cerkve naslednje zbor apostolov mlade Cerkve. V javnem bogoslužju je tudi uresničeno in javno ter vidno izraženo apostolstvo Cerkve. To ni nov nauk. Ako se nam pa zdi nov, je to le znamenje, da je bil pozabljen. Sedanji koncil ga je osvežil. Gornji odstavek iz konstitucije o Cerkvi je torej važen in pomemben za pravilno pojmovanje liturgične obnove. Pove nam, da pri njej ne gre le za zunanje spremembe, ampak za resnično duhovno obnovo, ki se mora začeti v našem duhu in v naših srcih. Le s poglobljeno vero v Kristusovo navzočnost v javnem bogoslužju, ki ..izvršuje delo našega odrešenja", bomo lahko obnovili sebe in družbo. Zato bi morali pri izvajanju liturgične konstitucije posvetiti več truda za spoznanje naukov, ki so v njenih prvih členih. Vpeljava narodnih jezikov v bogoslužje nas sama po sebi ne more duhovno obnoviti; je le sredstvo, ki podpira glavni namen liturgične obnove. V. OSEBNA PRIPRAVA ZA BOGOSLUŽJE, „KI IZVRŠUJE DELO NAŠEGA ODREŠENJA", JE POTREBNA ZA POLNO UČINKOVITOST OBHAJANJA VELIKONOČNE SKRIVNOSTI. „Bogoslužje že samo priganja vernike, naj nasičeni z velikonočnimi skrivnostmi postanejo enega srca: da bi zvesto živeli, kar so vemo prejeli; obnovitev zaveze med Gospodom in ljudmi v Evharistiji vernike priteguje in vžiga v razvneti Kristusovi ljubezni. Iz bogoslužja, zlasti iz Evharistije, se kot iz studenca v nas izliva milost in v Kristusu se v naj višji meri dosega tisto posvečenje ljudi in tista čast božja, za katero kot za svojim ciljem teži vse drugo delovanje Cerkve" (drugi odstavek Žrl. 10 konstitucije o sv. bog.). O pripravi na bogoslužje govori člen 11: Da bi pa dosegli to polno učinkovitost, se morajo verniki udeleževati svetega bogoslužja pravilno pripravljeni, morajo svojega duha vskladiti z besedo ter z nadnaravno milostjo sodelovati, da Je ne bi nepridoma prejemali (prim. 2 Kor 6, 1). Dušni pastirji morajo zato paziti ne samo, da se pri bogoslužnih opravilih držijo predpisov za veljavno in dopustno izvrševanje, ampak tudi, da se jih verniki udeležujejo zavestno, dejavno in z vso duhovno koristjo. SLAVA OČETU IN SINU IN SVETEMU DUHU ZASEBNA MOLITEV IN PREMAGOVANJE Takoj za navedenimi Meni sledi važno opozorilo. Zdi se, da ne spada v konstitucijo, ker govori, o zasebni molitvi in premagovanju ali spokornih vajah. NapaKno bi bilo razlagati konstitucijo o svetem bogoslužju tako, kot da je z njo postala zasebna molitev brez pomena in da premagovanje vec ni potrebno. Tako se glasi člen 12: “Duhovno Življenje pa ni samo v sodelovanju pri svetem bogoslužju. Kristjan, ki je poklican k skupni molitvi, mora namreč tudi v svoji sobi moliti k svojemu Očetu na skrivnem (prim. Mt 6, 6) ter po apostolovem nauku celo neprenehoma moliti (1 Tes 5, 17). Isti apostol nas tudi uči, naj na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem telesu (2 Kor 4, 10 - 11). Zato Gospoda pri daritvi svete mase prosimo, naj "sprejme duhovno daritev in nas same" spopolni sebi “v večen dar" (prošnja nad darovi na bink. poned.). LJUDSKE POBOŽNOSTI Koncil je tudi zaščitil ljudske pobožnosti. Nekateri jih preveč omalovažujejo. Koncil jih ohranja, le prilagoditi jih je treba liturgičnim predpisom. O njih govori Men 13: Pobožne vaje krščanskega ljudstva, da se le skladajo s cerkvenimi postavami in pravili, se zelo priporočajo, zlasti če se opravljajo po naročilu apostolskega sedeža. Posebno se tudi odlikujejo svete pobožnosti posameznih cerkva, ki se obhajajo po naročilu škofov po veljavno potrjenih navadah ali knjigah. Treba pa je te pobožnosti vskladiti z liturgičnimi časi, da bodo s svetim bogoslužjem v soglasju, v nekem smislu iz njega izvirale, ljudstvo k njemu vodile, ker je že po svoji naravi daleč odličnejše od njih. F Priljubljena romarska (ljudska) pobožnost, ki jo opravimo vsako leto med romanjem ZOD iz Clevelanda, je kronanje kipa Fatimske Gospe. Slika je bila posneta 19. avgusta 1962, ko se je lahko še udeležila romanja glavna predsednica ZOD Mrs. Katerine Roberts. Jezus, vesoljni rešenik* Jezus, vesoljni rešenik, ki pred svetlobo prvo te najvišji Oče je rodil po slavi si enakega. Ti luč, odsvit Očeta si, vseh neminljivo upanje, čuj prošnje, ki služabniki ti z zemlje jih pošiljajo. Ne žabi, Stvarnik vseh stvari, da si telesa našega podobo nekdaj nase vzel in iz Device se rodil . Pričuje to današnji današnji dan, ki v letnem krogu vrača se, da iz naročja si prišel Očetovega rešit svet. Te zvezde, zemlja in morje, in kar pod milim nebom je, odrešenika novega pozdravlja z novo pesmijo. In mi, ki nas omočil je krvi presvete tvoje val, za rojstni dan darujemo, kot dolžni smo, ti slavospev. Naj tebi, Jezus, slava bo, ki rojen iz Device si, z Očetom, Duhom vzvišenim od vekomaj do vekomaj. ♦JEZUS, VESOLJNI ODREŠENIK (JESU, REDEMPTOR OMNIUM) je himna, ki jo molijo duhovniki v jutranjkah in večernicah na božični praznik in med osmino. Zložil jo je proti koncu krščanskega starega veka, morda že v 6. stoletju, neznan pesnik. Pesem sega v globino božične skrivnosti in je prelep izraz globoko občutenega božičnega veselja in iskrene hvaležnosti za odrešenje. - Himno je prevedel pokojni dr. Franc Ksaver Lukman. Tudi navedena pripomba je njegova. Rt. Rev. dr. John Zaplotnik ŠKOF JANEZ N. STARIHA Minilo je že pol stoletja, odkar je umrl mil. Janez Stariha, zadnji Slovenec, ki je postal škof v Ameriki. Vendar še nima dostojne biografije in je morda tudi ne bo še kmalu dobil. Kdor bi namreč hotel moža Starihovega kova pravično in resnično opisati, bi moral napisati debelo knjigo. To je pa komaj še pričakovati, ker je le malo ljudi še živih, ki so rajnkega in njegovo delo dobro poznali. Stariha je bil delaven in zmožen duhovnik in škof. Česarkoli se je lotil, je navadno tudi izpeljal. Zato je izvršil mnogo znamenitega in si tako postavil trajen spomenik na ameriškem severozapadu. Pričujoči spis je le kratka črtica o velikem pokojniku. Priobčujem jo, da se ohranijo podatki, ki so se mi tekom let nabrali, ker bo gotovo zanimala misijonarje, zgodovinarje in morda še druge. ih j : ■. I <♦* w ; ^ VI Škof Janez Nepomučan Stariha DOM IN ŠOLE Janez Nepomučan Stariha je bil rojen 12. maja 1845 v Sodinji vasi, majhnem selu semiške fare v Beli krajini na Slovenskem. Pri hiši, ki nosi številko 5, se pravi po domače pri Jenžetku. Očetu je bilo ime Janez, materi pa Ana, rojena Judnič iz Kota. Pečali so se s poljedelstvom in vinogradstvom. Ker je svet kraški in slabo rodi, so morali pridno delati, da so se mogli preživljati. Imeli so šest otrok: štiri sine in dve hčeri. Janez je bil naj starejši. Ko je nekoliko odrastel, so ga starši poslali v semiško šolo, kamor je imel dvajset minut hoda. Ker se je dobro učil, so ga na prigovarjanje učitelja Bartola in dekana Skubica dali v Novo mesto študirat. Tam je dovršil 3. in 4. razred ljudske šole ter potem stopil v gimnazijo, katero so še očetje frančiškani vodili in oskrbovali. V osmem gimnazijskem razredu je moral iti na nabor. Ker je bil postaven fant, je bil potrjen k vojakom. Dobil pa je dovoljenje dovršiti gimnazijo in matutirati pred nastopom vojaške službe. Toda spomladi je iznenada nastala vojna in pod orožje je bila sklicana vsa avstrijska armada. Tudi Stariha je meseca maja moral iti. Poslali so ga na laško fronto, kjer se je 24. rožnika 1866 udeležil krvave bitke pri Kustoci. Z nasajenimi bajoneti je njegov polk naskočil ondotne višine ter pognal sovražnika iz zakopov. Za izredno hrabrost je Stariha dobil srebrno medaljo in postal desetnik. Med bitko so morilne krogle sikale vse križem ter kosile prijatelje in sovražnike, a njega ni nobena zadela. Priporočil se je namreč v goreči molitvi Bogu in Brezmadežni ter obljubil, da bo postal duhovnik, če ostane živ. V jeseni je dobil dopust za nadaljevanje osme šole in šel domov. Napravil bi bil najbrž tudi maturo ali zrelostno skušnjo, če bi se mu potem ne bilo treba vrniti k vojakom. (Po Wandererju z dne 19. sept. 1894 je naredil maturo v Novem mestu.) Vojaščina ga ni prav nič veselila; zdela se mu je samo potrata časa. Zato je sklenil pobegniti v Ameriko, kjer je upal, da bo mogel zaobljubo najhitreje izpolniti. Na to misel je tem laglje prišel, ker je bilo tedaj že na stotine Semičanov in Črnomaljcev v Ameriki. Dva sta pred kratkim ondi celo duhovnika postala, namreč Plut in Vertin. V začetku svečana 1867 se je Stariha na tihem opravil z doma v Nemčijo. Iz Bremena je po pičlih šestih tednih pustega čakanja in skrivanja odplul z jadrnico v Ameriko. (S parnikom si ni upal, ker se je bal, da ga bo pruska policija prijela in pridržala, ko ni imel potnega lista.) Morska vožnja je bila viharna in dolga; trajala je celih 57 dni. šele 11. maja se je iskrcal v New Yorku s štirimi dolarji v žepu. Drugi dan mu je bilo ravno 22 let. Ker je hotel dalje potovati, je potreboval več denarja. Šel je torej služit na farmo za hlapca. Ko je prislužil dvajset dolarjev, se je odpeljal v Michigan k Janezu Vertinu, prijatelju z gimnazije, ki je bil župnik v Houghtonu ob Gornjem jezeru. Ostal je pri njem dva meseca in nameraval tam zasebno študirati bogoslovje. Toda misijonar Čebulj mu je svetoval, naj rajši gre v semenišče, kjer se bo več naučil. Stariha je ubogal in Sel v Milwaukea Spotoma se je ustavil v Marquettu in obiskal škofa Barago ter ga prosil za sprejem v škofijo. Ta pa je bil tedaj že smrtno bolan in mu je odvrnil, da je oddal vse škofijske posle in naj torej počaka naslednika. Žalosten je Stariha nadaljeval pot v Milvvaukee in srečno dospel v semenišče sv. Frančiška Šaleškega. Ker pa ni imel ne spričeval ne priporočila kakega škofa, ga sem eniški vodja dr. Saizmann ni hotel sprejeti. Potrtega srca je že odhajal po stopnicah iz poslopja, ko ga je vodja nenadoma poklical nazaj, češ: “Imate pošten obraz, ostanite pri nas!” Tako je Stariha postal bogoslovec in se dve leti pridno učil teologičnih znanosti. Tedaj se je tam šolal tudi njegov bratranec Jožef Štrukelj, a eno leto za njim. Seveda ju je izprva trlo domotožje in sta bila vesela, če ju je kdo prišel obiskovat. Taki vasovalci so n.pr. bili misijonar Čebulj, ki se je po božiču tam oglasil, in dijaka Franc Ločnikar in Andrej Šifrar, ko sta konec sledečega poletja tja prispela na potu iz Minnesote v Pennsylvanijo k benediktincem. Ondi je Stariha pred božičem prejel nižje rede. Višje rede pa mu je naslednje leto podelil škof Mrak v Marquettu. Ta ga je tudi posvetil v inašnika v nedeljo 19. septembra 1869, ravno preden se je odpravil v Evropo na prvi Vatikanski zbor. V ZGORNJEM MICHIGANU Novo mašo je Stariha obhajal prav slovesno sledečo nedeljo v Houghtonu pri prijatelju Vertinu. Ta je pri svečanosti služil za diakona in tudi Pridigal angleški o častitljivosti in težavnosti duhov skega stanu. Za subdiakona je bil č. Friderik Gerst, kaplan v bližnjem Hancocku, ki je pred mašo izpodbudno govoril vernikom v nemškem in francoskem jeziku o istem predmetu. Praznovanje je poteklo v naj lepšem redu. Povzdignilo ga je nemalo tudi ubrano petje cerkvenega zbora. V tedanjih časih je moral duhovnik, ki je hotel v Gornjem Michiganu uspešno delovati, skoraj povsod znati tudi francoski. Stariha se pa s tem jezikom še ni ukvarjal. Zato ga je škof takoj po novi maši poslal v Negaunee za kaplana župniku Honoratu Bourionu, pristnemu Francozu, da bi se pri njem naučil tega jezika. Po rodu francoski je bil tudi velik del ondotnih faranov, drugi so se pa šteli večinoma za Irce, ki pa so malone vsi angleško govorili. Ti niso delali posebnih sitnosti Starihi, ki se je že v semenišču angleščini precej privadil. Bolj počasi je napredoval v francoščini. Ostal je v Negaunee nekako do srede rožnika 1871 ter pomagal skrbeti tudi za faro v bližnjem Ishpemingu in za lepo število misijonskih postaj. Te so bile raztresene večidel okrog železnih rudnikov po okolici, kakor Champion, Clarksburg, Cleveland, Deer Lake, Goose Lake, Edward’s Mine, Greemvood, Iron Cliff, Lake Angeline, Morgan, New England, Perrinsburg, New York Mine, Palmers Falls in Washington. Nato je bil premeščen v Marquette, kjer je meseca julija služil za kaplana pri stolnici sv. Petra, ki je bila tedaj še edina katoliška cerkev v mestu in so vanjo spadale vse narodnosti. Župnik je bil Friderik E is, poznejši škof. Tu je pa Stariha nevarno zbolel za vročnico. Ko je okreval, je prosil škofa Mraka, naj mu dovoli škofijo ? Škof Ignacij Mrak, ki je posvetil Janeza Stariho v duhovnika, zapustiti. Čutil je namreč, da v Michiganu ne bo mogel razviti svojih talentov, kakor bi rad. Tudi zdravnik mu je nujno priporočal, naj ostri zrak Gornjega jezera zamenja z milejšim podnebjem. Čeprav nerad, mu je škof končno vendarle ugodil. V MARYSTOWNU, MINN. Stariha je šel v Minnesoto in se pridružil šentpavelski škofiji, ki je obsegala še vso državo in večji del Dakotskega teritorija. V njej je že misijonarilo šest slovenskih duhovnikov, eden celo iz semiške župnije. Tudi stric Jožef Stariha je ondi trgoval najprej v St. Paulu in potem v Miller villu. Škof Tomaž Grace je Stariho z veseljem sprejel, ker mu je primanjkovalo duhovnikov. Poslal ga je za župnika v Marystown. Marystown (Marijin trg) je bil majhna nemška naselbina šest milj južno od Shakopee. Imel je novo kamnito cerkev Marijinega očiščevanja, župnišče s samo eno sobo iz hlodov in majhno farno šolo pod vodstvom svetnega učitelja. Prvi krst je tam Stariha podelil 27. septembra 1871. Skrbel je tudi za irski podružnici sv. Patricija v Cedar Lake in sv. Katarine v Spring Lake ter nekaj misijonskih postaj, v katerih je moral po zasebnih hišah maševati. O njegovem ondotnem delovanju ne vemo veliko, ker je bilo kratko. Vknjižil je tam 22 krstov, štiri poroke in pet pogrebov. Omeniti bi bilo tudi, da je v svečanu leta 1872 ustanovil društvo popolne vzdržnosti med Irci v Cedar Laku. Na drugem plenarnem zboru v Baltimoru leta 1866 so namreč ameriški škofje rotili župnike, da naj z vsemi silami Skušajo iztrebiti pijančevanje in priporočajo popolno vzdržnost. Neposredno pobudp pa je Starihi dal stolni župnik Janez Ireland, poznejši škof, ki je zelo vneto pospeševal abstinenčno gibanje v Minnesoti. V nedeljo 14. aprila so otroci imeli v farni cerkvi prvo sv. obhajilo. Župnik je za to slovesnost lepo okrasil in razsvetlil oltar. Veliko mašo je pel s polnim čistim glasom; bil je dober pevec. Odgovarjal mu je izurjen pevski zbor pod vodstvom zmožnega orglarja. Imel je seveda tudi poučno in izpodbudno pridigo, kakor je sporočil neki dopisnik. Stariha je bil spreten mož, ki si je znal pomagati iz zadrege, kakor kaže tale primer. V podeželski fari je hotel praznik sv. Rešnjega Telesa slovesno obhajati s procesijo na prostem. To je župljanom ugajalo. Malo pred praznikom pa je nenadoma zapazil, da nimajo neba ali baldahina, ki ga Cerkev predpisuje za takSno procesijo. Zato si je naglo izposodil od neke faranke novo krasno vezeno posteljno pregrinjalo, mu dal napraviti okvir in palice, da so držale pregrinjalo, in nebo je bilo narejeno. Pod njim je župnik nosil sv. Režnje Telo med procesijo, ko so tudi z možnarji streljali. Bilo je 30. maja 1872. Zanimivo je, da ta “baldahin” potomci tiste družine Se zdaj hranijo za spomin na ta dogodek. Še pred tem so farani zvedeli, da škof namerava Stariho premestiti v Red Wing. Nemudoma so odpravili posebno deputacijo k Škofu in ga prosili, da bi sklep - če mogoče - preklical, a niso uspeli. Morali so se torej vdati v svojo usodo in se pripraviti na grenko izgubo, kakor je pisal neki župljan. Iz njegovega dopisa posnemamo tudi sledeče vrste: V nedeljo 16. rožnika je po pridigi Župnik oznanil, da pojde ta teden na Škofov klic v novo odkazani kraj, in se priporočil fari v molitev. Tedaj se je Žalost faranov ganljivo sprostila in na koncu božje službe ni bilo očesa, ki ni kazalo sledov pretočenih solz. V torek so mu članice oltarskega druStva v znamenje sjtaSto vanja in hvaležnosti poklonile srebrn pribor, moSko druStvo pa mu je obljubilo oljnato sliko, pet čevljev visoko in tri Sevi j e Široko, predstavljajočo brez-tnadežno spočetje Device Marije. Zvečer po angelovem čeSčenju sta zagrmela dva strela iz možnar jev in fazzvenela v daljavi, zaviti že v nočno temo, medtem ko je glas zvona odmevu Prijazno odgovarjal. Opozarjali so raarystownsko župnijo na prihodnji dan. Tudi v sredo sta grom iz možnar jev hi zvonjenje pozdravila mlado jutro in tokrat z vidnim uspehom. Kajti takoj so farani praznično oblečeni hiteli v zalo cerkvico, kjer jim je ljubljani župnik zadnjič maSeval. Vsa fara se je zbrala, da je Se zadnjič videla svojega spoštovanega duSnega pastirja in očetovskega prijatelja ter se z njim poslovila. Tudi zdaj je med maSo in po njej marsikatera tiha solza zgovorno pričala, kako so se srca trgala ob žalostnem slovesu. Vse je izguba hudo skelela. Dopisnik, ki je to sporočil, je Se tole pristavil: “Častiti gospod Stariha je bil samo devet mesecev v naSi fari in vendar si je v tem kratkem času znal osvojiti srca vseh. Morda s prilizovanjem, popustljivostjo itd. ? Nel Kaj takega ne bi mislil, kdor bi bil sliSal njegovo pridigo zoper nezmernost v pitju, pijance itd., katero je predzadnjo nedeljo imel tukaj. Kar mu je tako hitro in tako brezizjemno zagotovilo ljubezen vse fare, je bil njegov vzorno moSki, priljudni in nesebični značaj, njegovo dostojanstveno vedenje pri oltarju, njegova neutrudljiva delavnost v spovednici, njegove privlačne pridige, njegova vnema pri poučevanju mladine. Zlasti zelo priljubljene so bile njegove pridige, tako da ga je celo mnogo tujcev prihajalo posluSat. SluSalec je nehote zaznal očetovske, dobrohotne namere pridigarja in se čutil prevzetega. Ljubezen rodi ljubezen. Red Wingu moremo le čestitati, da dobi takSnega duhovnika. ” V RED VVINGU Red Wing (rdeča perut) je lepo mesto in sedež okrožja Goodhue v Minnesoti. Stoji v rodovitni pokrajini ob reki Mississippi 43 milj južno-vzhodno od St. Paula. Ime je dobilo po nekem indijanskem glavarju, ki je tam pokopan. Tedaj je imelo kakih 7000 prebivalcev mnogih narodnosti. Trgovali so zlasti s pšenico in delali v prodajalnah, mlinih in tovarnah. Katoličani, ki so Steli okrog Štirideset družin, večinoma irskih in nemSkih, so si pred sedmimi leti postavili leseno cerkvico sv. Jožefu na čast. Ko je Stariha priSel med nje v rožniku 1872, se je takoj vneto lotil pastirskih dolžnosti in kmalu dosegel lepe uspehe. Pred vsem je hotel poživiti božjo službo in jo napraviti bolj privlačno. Zato je preosnoval pevski zbor in kupil dober melodeon ali majhne orgle. Pod vodstvom zmožnega učitelja se je ta zbor kmalu tako izuril, da je veljal za izvrstnega. Župnik je ustanovil tudi tri druStva: sv. Ane za žene, sv. Alojzija za mladeniče in Brezmadežne za dekleta. S temi druStvi je zlasti hotel povzdigniti versko življenje med farani. Vedel pa je, da bo župnijo prekvasil res pravi katoliški duh samo, če bo mladina po katoliško vzgojena. Od vzgoje je navadno odvisno srečno ali nesrečno življenje na svetu in v večnosti. Red Wing je tedaj imel štiri brezverske javne šole,. kamor so morali tudi katoliški starši pošiljati svoje otroke. Zato je župnik sklenil postaviti tej mladini farno šolo, pa naj stane, kar hoče. Ko so župljani to slišali, so se baje uprli, češ da bodo stroški preveliki. A Starihe to ni ostrašiio. Dal je napraviti načrte za leseno poslopje 60 čevljev dolgo in 26 čevljev široko in dve nadstropji visoko z dvema šolskima sobama in samostanom za učiteljice. Skušal je zbirati tudi denarne prispevke za nameravano zgradbo, pa je bil odpor menda prevelik. Nekateri so šli celo tako daleč, da so župnika proč podili. Ta pa jim je pogumno odvrnil: “Čeprav drva sekate na meni, ne pojdem. Škof me je semkaj poslal in odšel bom, kadar me škof odpokliče. ” Na pomlad je vzel naposodo 1200 dolarjev in začel šolo graditi. Ko so farani videli, kako poslopje polagoma raste in kako se župnik trudi za blagor njihovih otrok, so nehali nasprotovati in mu tudi sami začeli pomagati, tako da se je podjetje srečno dokončalo. To se je zgodilo, čeprav so se že tisto pomlad dobri časi začeli slabšati in je bilo potem le težko denar dobiti, dokler se ni v jeseni denarno gospodarstvo v vsej deželi popolnoma zrušilo. Ko je bila šola dovršena, je župnik izročil pouk v njej trem šolskim sestram Notre Dame iz Mihvaukee. Odprl jo je 3.novembra 1873 s slovesno sv. mašo, katero je sam pel, njegov sosed Jakob Trobec pa je pridigal. Vpisalo se je takoj devetdeset otrok. Preden je minilo leto dni, so bili vsi farani veseli, da so imeli svojo šolo. Videli so namreč, kako je pod vodstvom vrlih učiteljic seme krščanske vzgoje vzklilo in se ukoreninilo v srcih otrok. Razen tega pa je šola privabila katoličane tudi od drugod, da so se mnogi naselili v Red Wingu. Tako je fara sv. Jožefa v septembru 1874 štela že 80 družin, Sola pa sto otrok. In kar je še več: Bili so ponosni na svojega pobožnega župnika, ki je z njimi v kratki dobi dveh let storil zares veliko Bogu na čast in župljanom v korist. To pa največ zato, ker je v fari vladala sloga, kakor se je pohvalil neki dopisnik. Medtem je Zensko društvo napravilo pet dragocenih mašnih oblek, župnik pa je kupil nove orgle, ki so lepše in glasneje pele nego melodeon. Vse to je obhajanje božje službe še bolj povzdig- nilo. Povrhu je pa cerkev dobila tudi krasen nov oltar, ki ga je izdelal Slovenec Martin Mikuž iz Rakitne, znan že iz Knobieharjevih misijonov v Sudanu. Da je farane duhovno Se bolj poživil, jim je Stariha leta 1875 priredil tudi sv. misijon, ki so ga vodili očetje jezuiti. Skrbel pa je za katoličane ne samo v Red Wingu, temveč tudi po skoraj vsem ostalem goodhueSkem okrožju, ki meri 767 StirjaSkih milj. Na tem prostranem ozemlju je imel osem podružnic in sicer Belle Creek, Bel vider e (zdaj Bellechester), Cherry Grove, Frontenac, Hay Creek, Pine Island, Zumbrota in Mazeppa, katera je bila v vvabashkem okrožju. Stale so raztresene in daleč narazen, kar je misijonarju službo zelo obtoževalo. Pretrpel je mnogo hudega, ko jih je obiskoval s konji na lahkem vozu (buggy) ali saneh ob vsakrSnem vremenu poleti in pozimi. Le dve nedelji v mesecu je imel doma službo božjo, veliko ostalega časa pa je prebil v podružnicah. Izmed teh sta samo dve imeli cerkvi, namreč Belle Creek in Belvidere, Sest pa jih je bilo Se brez njih. Kjer ni bilo cerkve, je moral maSevati in vrSiti druga opravila v zasebnih hiSah ali dvoranah, kar pa tudi ni Slo zmeraj brez težav. Čeprav je bilo vedno zaposlen, je Pa utegnil ob raznih priložnostih Pomagati Se svojim duhovnim sosedom, n.pr. spovedovati, pridigati, levitirati itd. V nedeljo 18. julija 1875 je škof Grace slovesno blagoslovil novo cerkev v Wabashi, katero je sezidal č. Jakob Trobec. Stariha je pripeljal dol svoje farane s posebnim vlakom, obstoječim iz devetih voz, 30 milj daleč. Pri blagoslavljanju cerkve in pri pontifi-kalni maSi je bil arhidiakon. Slavnost je zelo povzdignil njegov pevski zbor s svojim krasnim petjem, kakor je neki dopispik sporočil. Misijonsko delo je Starihi kmalu tako narastlo, da mu je Škof moral dati kaplana. Prvi je to službo dobil č. Kornelij Walter 1. 1875. Nasledoval ga je drugo leto č. Anton Holzer, tretje leto pa č. Janez Meier. Pomagali so mu skrbeti posebno za podružnice. Ko je Stariha hodil po svojem misijonskem področju, je kmalu opazil, da ponekod pijančevanje dela veliko Škode. Zato je že v grudnu leta 1873 ustanovil druStvo popolne treznosti v Belle Creeku. TakSna društva je posebno priporočal stolni župnik Ireland. Ta je bil 21. grudna 1875 posvečen za pomožnega Škofa s pravico nasledstva v St. Paulu. Konsekracije se je udeležil tudi Stariha in sicer kot pevec. Ireland je tudi kot Škof treznostno gibanje krepko podpiral. Sledeče leto je Stariha ustanovil društvo popolne vzdržnosti tudi doma v Red Wingu, v Belle Creeku pa druStvo kadetov. V le tej organizaciji so se mladi fantje zavezali, da pet let ne bodo pili opojnih pijač in da bodo vsak dan molili za greSnike. Abstinenčni druStvi iz Belle Creeka sta se tako odlikovali, da sta nekaj desetletij služili za zgled vsej Ameriki. Stariha je posvečal pozornost tudi gmotnemu napredku svojih podružnic. Najprej se je lotil vasi Mazeppa, stoječe kakih 25 milj južno od Red Winga ob reki Zumbro v vvabashkem okrožju. Tam so se katoličani že leta 1873 pripravljali, da bi si cerkev zgradili. A prav tedaj je nastal gospodarski polom v deželi in so morali namero odložiti. Brž ko so se časi malo iz bolj Šali, so pa na Starihovo pobudo Sli zopet na delo. Sicer jih je bilo malo, menda samo kakih 40 druZin, a so bili požrtvovalni. Postavili so si 1. 1876 Čedno cerkvico iz desk, ki jih je stala okrog 1800 dolarjev. Stariha je poskrbel, da jo je Škof Ireland v sredo 30. maja 1877 slovesno blagoslovil na Čast sv. Petra in Pavla. Isto pomlad se je lotil zidanja nove cerkve tudi v Red VVingu. Stara je bila lesena in že popolnoma pretesna. Treba je bilo veCje in bolj Se cerkve. Vkljub velikim težavam je Stariha zaCel zidati. V nedeljo 27. maja 1877 je Škof Ireland blagoslovil vogelnik in molil, da bi Bog obvaroval faro kobilic, ki so tista leta pustoSile deželo. V enem letu so cerkev dovrSili. V nedeljo 2. rožnika so jo slovesno blagoslovili ob velikanski udeležbi ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleC s parniki, vlaki, vozovi, konji in peS. Iz Wabashe je poseben vlak pripeljal farane z župnikom Trobcem., Ob enajstih je Škof Ireland blagoslovil cerkev, nakar je Trobec pel veliko sv. maSo. Stregli so mu jezuit Peter Schnitzler, župnik Stariha in kaplan Meier. Pridigal je po evangeliju Škof angleSki o napredku in krSCanstvu. Med maSo je izvrstno prepeval' domaCi pevski zbor. Popoldne je Škof blagoslovil nove zvonove, jezuit pa je pridigal nemSki o njihovem pomenu. ZveCer so peli veCernice, nato pa je Škof pretresljivo govoril o niCevosti protestantstva. Pobožnost je konCal blagoslov z NajsvetejSim. Cerkev stoji na najviSjem in najlepSem kraju mesta. Sezidana je v gotskem slogu iz rezanega kamenja in meri s svetiSCem in zakristijo vred 108 Čevljev v dolžini in 40 Čevljev v Širini. Stala je 25 tisoC dolarjev. V njej se je vse ubrano skladalo med seboj: mojstrsko izdelani novi oltarji, lepi križev pot, krasna okna z barvanim steklom, sijajni plinski svetilniki in izvrstna akustika. V pritliCju je cerkev imela prostor za kurjavo, s katero se je grela, in veliko kapelo, kjer se je pozimi ob delavnikih maSevalo. Ko je bila cerkev dodelana, je župnik dal staro cerkev predelati v Solo. V njej je opremil in v jeseni odprl tretjo šolsko sobo. To je bilo potrebno, ker je Solo obiskovalo že veC kot sto otrok. A preden je par let minulo, je Število Solarjev narastlo na 120. Prav toliko je bilo tedaj tudi katoliških druZin v Red Wingu. Ravno tisti Cas, ko je Stariha doma stavil farno cerkev, je zidal tudi novo hišo božjo v Belvideru kakih 15 milj južno od Red Winga. Tudi ta je bila iz rezanega kamenja, dolga 90 in Široka 50 Čevljev, posveCena Brezmadežni. Vogelni kamen ji je položil Škof Ireland v torek 29. maja 1877. Leto pozneje dne 4. rožnika jo je isti Škof slovesno blagoslovil. Veliko mašo je pri tej priložnosti pel župnik Stariha, pridigal pa je župnik Trobec o pomenu katoliSke hiše božje. Po maši pa je Škof govoril ter Čestital župniku in faranom. Cerkev stoji na slemenu griCa s krasnim razgledom in je veljala 16, 000 dolarjev. Stariha je ondi postavil tudi lepo ZupniSCe in velik hlev, da so ljudje imeli kam devati konje, ko so prihajali v cerkev. Staro cerkev so pozneje predelali v Solo, ki jo je C. Janez Tori opremil in odprl. Leta 1878 je Stariha sezidal tudi v Cherry Grove cerkev iz kamenja in jo posvetil na Čast sv. Roze iz Lime. Ti misijoni so stanovitno rastli in postali preveliki, da bi jih dva duhovnika mogla oskrbovati. Zato je Stariha prosil Škofa, naj župnijo razdeli in ustanovi nekaj samostojnih far z lastnimi župniki. To je škof storil konec poletja 1878 in poslal enega duhovnika v Belvidere s podružnico Mazeppa, drugega pa v Belle Creek s podružnico Cannon Falls. Sledeče leto pa je povzdignil Pine Island v samostojno faro s Cherry Grove in Zumbrota kot podružnicama. Tako se je Stariha po sedmih letih znebil brige za misijone ali podružnice in obdržal skrb samo za Red Wing. Zanimivo je, da je na tistem ozemlju, kjer je izprva sam misijonaril, zdaj deset duhovnikov, osem župnij in dve podružnici. V maju 1879 je zvedel, da je bil prijatelj župnik Vertin imenovan za marquettskega Škofa. Udeležil se je njegovega posvečenja dne 19.septembra v Negaunee, Mich., kjer je bil sam pred osmimi leti za kaplana. Spotoma je obiskal tudi svojega brata Jakoba, ki je Študiral v semeniSču sv. Frančiška v Mihvaukee. Tačas je minilo že več kot dvanajst let, kar je Stariha priSel v Ameriko. Rad bi se bil vrnil domov, da bi zopet videl starSe, sorodnike in znance, a se je bal kazni, ker je bil pobegnil iz Avstrije, ne da bi bil odslužil vojake. Zato je pisal cesarju Francu Jožefu za PomiloSčenje, a ni bil usliSan. Potem se je obrnil na dunajskega kardinala Kučkerja, ki je sam položil njegovo ProSnjo pred cesarja in dobil zaželeno Pomilostitev. Vesel se je Stariha začel pripravljati za pot. Dobil je nekega jezuita, da je med njegovo odsotnostjo upravljal njegovo župnijo. Farani so ga velikoduSno oskrbeli s popotnino. V nedeljo 23. maja 1880 je odrinil na pot s prijatelj ima dekanom Trobcem in trgovcem Šebatom. Sredi rožnika je dospel v Belo krajino, kjer je naSel Se žive ne le starSe, ampak tudi deda, ki mu je bil z denarjem pomagal popihati jo v Ameriko. Da so bili drug drugega veseli, ni treba praviti. Kakor se je bralo v Zgodnji danici, je tudi Stariha daroval deset goldinarjev za spomenik, ki so ga tisto leto postavili v Ljubljani na grob misijonarju Pircu. Isti list je tudi oznanil, da je Stariha imel od svojega Škofa dovoljenje vzeti s seboj tri mladeniče iz viSjih Sol, ki bi se na Škofove stroSke iz Šolali za misijonarje. Kolikor je znano, se je oglasil samo Anton Ogulin. Proti koncu počitnic se je Stariha 9. avgusta odpeljal nazaj v Ameriko. Spremljali so ga dijak Ogulin, trgovec Žfebat, sestrična dekana Pluta in precej drugih Kranjcev. V treh tednih je bil zdrav in okrepčan zopet doma v Red Wingu. Teden potem se je udeležil duhovnih vaj, ki so jih Škofijski duhovniki imeli v St. Paulu. Ti so že nekaj let Čutili potrebo ustanoviti si vzajemno podporno druStvo, ki bi jim v bolezni in sili pomagalo. Namero so uresničili v septembru 1880 med duhovnimi vajami. Dali so druStvo tudi inkorporirati ali vknjižiti po državni postavah. Listino je podpisalo Sest duhovnikov, med njimi ****************************************** Opat je vprašal služabnika, zakaj ne posluša pridig. Ta je odgovoril, da ima zelo slab spomin in čeprav bi poslušal še toliko govorov, mu ne bi nič koristilo, ker vse takoj pozabi. Opat mu je ukazal, naj umije pleteno košaro tako, da jo bo namakal v vodo. Ko se je služabnik vrnil z umito košaro, mu je opat rekel: „Vidiš, košara ne more zadržati vode, vendar ko je tekla voda skozi, se je očistila. Prav tako je z besedo božjo; kadar človek posluša pridigo, se očisti greha in prejema milosti." - Pia Stariha, Plut in Koeberi. Ti so bili tudi odborniki društva. Čez dve leti so imeli še 45 Članov in 1500 dolarjev v blagajni. Stariho so zaradi njegove upravne sposobnosti veCkrat izvolili za blagajnika. Članarina je znašala 15 dolarjev na leto. Leta 1881 je Stariha pomagal ustanoviti v fari društvo sv. Jožefa. Pridružilo se je Nemški katoliški podporni družbi Minnesote. Župnik ga je nato Cesto zastopal na raznih društvenih sejah in shodih. Tako se je polagoma približalo leto 1883, ko je škof Grace sklenil ustanoviti tretjo nemško faro v St. Paulu in sicer na južnozapadnem koncu mesta, kjer so se ljudje zelo naseljevali. Med njimi je bilo mnogo katoliških Nemcev. Ustanovitev te župnije je škof hotel izroCiti g. Starihi, Cigar zmožnosti je dobro poznal. Ko so RedwingCani to zvedeli, so takoj poslali zastopstvo k škofu in ga živo prosili, naj jim tega župnika nikar ne odvzame. Obveljala je seveda škofova volja, in proti koncu leta je Stariha odšel v St. Paul. Ob slovesu so mu farani v znamenje spoštovanja in hvaležnosti izroCili mošnjiCek denarja ter mu želeli sreCo v novem podroCju. V ST. PAULU Ko je Stariha prišel v St. Paul, glavno mesto države Minnesote, je to imelo kakih 70,000 prebivalcev in devet katoliških župnij. Od teh so bile štiri za Angleže, dve za Nemce in po ena za Francoze, Čehe in Poljake. Pri naj starejši nemški cerkvi Marijinega vnebovzetja je bil za kaplana naš dr. Bernard LoCnikar OSB. Drugo nemško cerkev sv. Srca Jezusovega je vodil njen ustanovitelj Karel Koeberi, rojen Štajerec. Župnik češke cerkve sv. Stanislava pa je bil Honorat Povolny. Stariha se je takoj ves posvetil svoji novi nalogi. Vedel je, da je vsak začetek težak, a se težav ni bal. Korenito je prouCil razmere in previdno pretehtal načrte. Ko si je bil z njimi na jasnem, se je krepko lotil dela ter ga hitro in spretno izvršil. V manj kot osmih mesecih je namreč ne samo organiziral župljane, temveč postavil tudi vsa poslopja, ki jih dobra ameriška fara potrebuje. Zares spomina vreden rekord! Najprej je povabil "katoliške Nemce, ki so živeli na južnozapadnem koncu mesta, naj v nedeljo popoldne 13. prosinca 1884 pridejo na shod v bližnjo češko dvorano sv. Stanislava. Zbralo se jih je prav mnogo. Pod predsedstvom škofa Gracea so sklenili faro ustanoviti in so izvolili cerkveni odbor, kateremu je načeloval seveda župnik Stariha. Ta se je potem odpravil popisovat družine, s katerimi je upal, da bo župnijo ustanovil. V manj kot enem mesecu je naštel blizu 180 družin. Tako se je osebno seznanil z ljudmi, ki so ga kmalu vsi poznali in radi imeli. Kupil je tudi zemljišče šestih parcel ali lotov za 3800 dolarjev, da na njih postavi farna poslopja. Novi župniji je škof takoj opredelil meje. Bilo je še v prosincu, ko so se odločili sezidati cerkev sv. Frančišku Šaleškemu na čast in župnišče. Malo pozneje so sklenili postaviti tudi šolo. To je župniku posebno ugajalo, ker mu je bilo mnogo do katoliške vzgoje otrok. Narediti je dal natančne načrte in se pogodil s stavbniki, da poslopja zgradijo. Vsako stavbo je oddal drugemu podjetniku, da bi se delo hitreje dovršilo. Brž ko je zimski mraz popustil, so župljani začeli kopati temelje, za kar so bili primerno plačani. Potem so prišli zidarji in tesarji ter se s toliko vnemo poprijeli dela, da so ga v nekaj mesecih dogotovili. Preden je minilo poletje, so bila poslopja dodelana in izročena svojim namenom. Medtem ko so se stavbe gradile, je župnik opravljal božjo službo svojim faranom v češki cerkvi. Pri tem mu je nekoliko pomagal tudi pevski zbor, katerega je ustanovil. Ustrojil je tudi Zensko oltarsko društvo sv. Marije, dekliško društvo sv. Cecilije, društvo Angela varuha za otroke in podporno društvo sv. Frančiška Šaleškega za može. Ta društva so potem mnogo storila tudi za cerkev in šolo. Bližala se je blagoslovitev cerkve, ko so farani hoteli imeti dober zvon. Naročili so torej v St. Louisu 2100 funtov težak zvon z napisom: “Sancte Antoni, ora pro nobis! Ich bin e in Geschenk des Herrn Anton Stathel. ” Blagoslovil ga je v nedeljo popoldne 24. avgusta stolni Župnik Shanley, pridigal pa je župnik Koeberi. Botrovalo je 14 mož in Zen. Vreme je bilo deževno in hladno, zato ni prišlo posebno veliko ljudi. Sledeča nedelja pa je prinesla prav krasno vreme, kar je ugajalo župniku hi faranom, ki so Zeljno čakali tega Praznika. Ob pol enajstih je škof Ireland novo cerkev slovesno blagoslovil. (Stari škof Grace se je mesec Poprej odpovedal službi.) Bila je to Prva cerkev, katero je Ireland kot samostojni škof blagoslovil. Nato je oče Valentin OSB. imel mašo z leviti vpričo škofa. Po evangeliju je dekan Plut ganljivo pridigal nemški o svetosti hiše božje. Za njim je škof govoril angleški. Rekel je, da ga zelo veseli, ker so vkljub zaprekam tako hitro postavili cerkev, šolo, župnišče in samostan. A kjer je sloga, tam se s pomočjo božjo in s požrtvovalnostjo ljudi lahko premagajo tudi največje težave. Zahvalil se je župniku in faranom za dosežene uspehe, ki so vsej škofiji v čast. Staršem pa je vneto polagal na srce, naj vestno skrbijo za dobro katoliško vzgojo otrok. Po maši je vsa cerkev pela zahvalno pesem “Gros s er Gott”. Nato je bil obed za občinstvo v novi šoli; stregle so žene in dekleta. Praznovanje je lepo poteklo in ostalo vsem v živem spominu, čeprav se ga nemška katoliška društva niso korporativno udeležila. Župnik je namreč dva tedna poprej oznanil, naj po želji preč. škofa društva tisto jutro, ko bo nova hiša božja blagoslovljena, nikar ne paradirajo z godbo po mestu, da ne bodo motila drugovercev v njihovih cerkvah. Sicer pa so bili povabljeni na slavnost vsi katoličani iz mesta in okolice, in mnogi so se je res udeležili. Cerkev je lepo poslopje iz kamenja in opeke ter se drži gotskega sloga. Dolga je z zakristijo 125 čevljev in široka 54 čevljev ter ima 130 čevljev visok zvonik, ki ga je že od daleč videti. V njej lahko sedi sedem sto ljudi. Stala je s kopanjem temelja in zidanjem prostornega pritličja vred 13,000 dolarjev. Ima tri oltarje, posvečene sv. Frančišku Šaleškemu, Materi božji in sv. Jožefu. Povrhu so pa še nekaj tisočakov potrošili za cerkveno obleko, posodo in drugo opravo, vštevši dobre orgle na piščali. Večino teh stvari so darovali razni dobrotniki. Obenem s cerkvijo sta bili dovršeni tudi prostorno župnišče iz desk in priročno zidana šola s štirimi velikimi, svetlimi sobami in s samostanom za učiteljice, ki je bil prizidan šoli. Stroški za to poslopje so znašali 4, 500 dolarjev. Ni pa v tem vračunana notranja oprava šole in samostana. Sledeči torek je prišlo pet šolskih sester Notre Dame iz Mihvaukee in so 9. septembra odprle šolo s 134 otroki, katere so razdelile v tri razrede. Župnija je tedaj štela že 250 družin, od katerih je bilo 14 hrvaških iz južne Ogrske. Velikost fare se spozna tudi iz tega, ker je imela povprečno 114 krstov, 15 porok in 37 pogrebov na leto. Lepo slavnost so zopet praznovali tri tedne pozneje, ko je č. Anton Ogulin imel novo mašo. Levitirati sta pomagala čč. Ločnikar in Jeram, pridigal pa je ganljivo župnik Stariha o pomenu duhovništva. Pobožnost je povzdignilo tudi lepo petje cerkvenega zbora. Proti koncu jeseni je župnik priskrbel fari prvi ljudski misijon. Vodili so ga trije nemški jezuiti. Ljudje so ga prav pridno obiskovali in se z njim okoriščali; spreobrnilo se je tudi precej mlačnežev in drugih grešnikov. Dve leti pozneje so zopet imeli uspešen misijon. Drugo nedeljo po veliki noči 1. 1885 je škof Ireland prvič v župniji birmoval. V pridigi je toplo pohvalil faro in župnika zaradi lepega in naglega napredka občine. Nemški je pridigal K. Koeberl. Škof se je udeležil tudi slovesnih večernic. Konec iste pomladi so prvič imeli v fari prvo sv. obhajilo otrok. 17 dečkov in 12 deklic je pristopilo k mizi Gospodovi. Stariha je bil odločen, a tudi razumen in razsoden mož. Zato ga je kmalu po njegovem prihodu v St. Paul škof pritegnil k upravi škofije. Najprej ga je postavil za enega izmed oskrbnikov semeniške blagajne. Leta 1886 pa ga je imenoval za člana škofijskega šolskega odbora. Ta je imel dolžnost in pravico izprašati in potrditi ali zavreči učitelje in učiteljice, ki so hoteli v farnih šolah poučevati. Tisto pomlad je Stariha tudi pomagal inkorporirati novo župnijo sv. Mateja v St. Paulu kot začasni podpredsednik; njen župnik je postal č. Alojzij Plut. Medtem je fara sv. Frančiška neprestano rastla. Otroci so se tako množili, da jim je šola kmalu postala popolnoma pretesna. Župnik pa ni hotel, da bi hodili v javne šole. Zato jim je moral priskrbeti več prostora. Sklenil je torej postaviti sestram poseben samostan in jih vanj preseliti iz šolskega prizidka, v katerem so dotlej živele, tega pa spremeniti v šolske sobe. Dal je tedaj, sezidati veliko hišo za blizu 2100 dolarjev, v kateri so se konec avgusta 1886 sestre nastanile. Prostore, ki so jih v šoli izpraznile, so pa sledeči mesec otroci zasedli. Kar 275 se jih je vpisalo, torej so se več kot podvojili. S tem je bila župnija, ki je komaj dve leti obstala, lepo urejena, kajti imela je vsa potrebna poslopja nova in moderna, da je bila nanje lahko ponosna. Vredna so bila okrog 60, 000 dolarjev, a so imela manj kot 20,000 dolarjev dolga. Za to se je bilo zahvaliti posebno župniku, ki je z neumorno vnemo skrbel ne le za duhovni, ampak tudi za gmotni napredek fare, tako da se je dolg stanovitno krčil. Ljudje so bili posebno zadovoljni, ko so videli, kako uspešno so sestre šolo vodile in otroke k dobremu navajale in s koliko vnemo so se otroci učili. Največ časa je Stariha posvečal svoji fari. Utegnil pa je tudi drugod pomagati. Naj navedemo nekaj primerov. - Župniku Jeramu, ki je leta 1882 ustanovil v Minneapolisu faro sv. Elizabete, je spomladi leta 1884 blagoslovil nove oltarje, za katere je tudi sam nekoliko daroval. - Vedno sta bila na roko s prijateljem Koeberlom, župnikom mestne fare sv. Srca Jezusovega. Stariha mu je blagoslovil nove oltarje in zraven pridigal. Imel je tudi glavni govor, ko mu je Škof novo cerkev blagoslovil. - Cesto je pomagal tudi rojaku Plutu pri spovedovanju in drugih opravilih, posebno ko je ta leta 1886 ustanovil v mestu faro sv. Mateja. - Prav tako je velikokrat podprl prijatelja Trobca, ki je v jeseni leta 1887 priSel v St. Paul ustanavljat Župnijo sv. Neže. Takoj na prvem shodu faranov je pripomogel, da so sprejeli primerne sklepe. Bil je tudi pri 25-letnici maSniStva, katero je Trobec tri leta potem praznoval. Zanimivo je, da tudi tedaj nekateri ljudje niso razločevali med mojim in tvojim. Spomladi leta 1887 ni bilo nekega večera nikogar z župniSču. To Priliko so izrabili tat j e in se splazili zadaj skozi odprto okno v hišo ter iz Železne omare ukradli 60 do 65 dolarjev. Izginili so brez sledu, da jih toka postave ni mogla prijeti. Sledeče leto se je Stariha udeležil slovesnosti, pri kateri je bil škof Ireland povzdignjen v nadškofa in metropolita nove cerkvene provincije Šentpavelske, ki obsega Minnesoto in °be Dakoti. Leta 1889 je šel drugič domov obiskovat svoje starše in prijatelje. °dpeljal se je 3. julija s parnikom “Lahn” v Evropo in se 18. septembra zopet vrnil v St. Paul. Naslednji dan je farni odbor imel sejo in sklenil cerkev s plinom razsvetliti, ker je vladalo mnenje, da ta lepše sveti in je cenejši nego petrolej. Sklep so še isto jesen uresničili. Električne luči se tedaj še niso rabile. Leta 1890 so si po župnikovem prizadevanju društva v fari postavila lepo dvorano, ki je stala 3000 dolarjev. Isto leto je Stariha ustanovil posebno društvo za fante. Začel ga je s 16 mladeniči in ga nazval “casino”. Z njegovo pomočjo je društvo rastlo in v manj kot dveh letih štelo že 80 članov. Uredili so si čitalnico v župnijski dvorani, kjer so se shajali, učili in zabavali. V začetku sledečega leta 1891 je nadškof Ireland postavil šest svojih duhovnikov za nadškofijske svetovalce, med njimi Stariho in Trobca. Ti gospodje nadomeščajo v Ameriki stolne kanonike in pomagajo Škofu voditi škofijo. To važno službo je Stariha opravljal, dokler ni postal škof. Spomladi 1891 je dal svojo cerkev znotraj lepo pobarvati in poslikati. V septembru je nadškof povzdignil tri škofijske duhovnike v nepremestlji-ve župnike, med njimi Stariho. Ti so poleg drugih privilegijev imeli pravico predlagati s škofijskimi svetovalci vred tri kandidate za nadškofa izpraznjene nadškofije. Tisto jesen je nadškof Ireland imenoval tudi nov odbor štirih ravnateljev škofijskega sirotišča, med njimi Stariho in Trobca. Fara sv. Frančiška je kmalu tako narasla, da je potrebovala pomočnika. Izza leta 1888 je Starihi pomagalo 15 kaplanov zaporedoma, od katerih je bilo osem Slovencev, in sicer Alojzij Kastigar, Marko Pakiž, Anton Vilman, Ferdinand Požek, Anton Mikš, Jožef Knafelc, Franc Kerže in Mihael Tušek. Stariha je nekaj let s kaplani oskrboval misijon Bloomfield (zdaj Richfield) v hennepinskem okrožju južno od Miimeapolisa. Tam si je 1. 1887 kakih 60 nemških družin postavilo cerkev Marijinega vnebovzetja in najelo svetnega učitelja, da jim je poučeval 55 otrok. Stariha je dal to cerkev inkorporirati ter 1. 1893 pobarvati in opremiti, tako da se je Stela med najlepSe hiSe božje v Šentpavelski Škofiji. Prvo nedeljo v oktobru so tam otroci prejeli prvo sv. obhajilo, ko je Stariha pel veliko sv. mašo in tudi nagovoril prvoobhajance. V septembru 1892 so prepeljali Lavtižarjeve telesne ostanke iz Crow Winga v Duluth in jih na Calvary Cemetery pokopali. V stolnici so imeli zanj slovesno maSo zaduSnico, pri kateri je bil Stariha diakon. Tudi za nagrobni spomenik je daroval pet dolarjev. V sredo 4. aprila 1894 je prijatelj Karel Koeberl praznoval petindvajsetletnico maSništva. Stariha je bil pri jubilejni maši obredar, ‘pri kosilu pa predsednik omizja (toastmaster), čeprav ga je grlo bolelo. Bolezen se mu je polagoma hujšala, tako da skoraj ni mogel več govoriti. Zdravnik mu je svetoval, naj gre v Evropo na počitnice, češ da mu bodo odmor, morski zrak in milo domače podnebje dobro deli in prejkone bolezen ozdravili. Stariha je ubogal in se 14. maja odpravil s C. Ogulinom na pot. Na Bavarskem sta se oglasila pri slavnem zdravniku Kneippu, ki je skoraj vse bolezni z vodo zdravil. Stariha se je nekaj časa mudil tudi v Kamniku na Gorenjskem, kjer je bilo priljubljeno letovišče in zdravilišče, ter res popolnoma okreval. V Novo mesto se je pripeljal menda že z Dolenjsko železnico, katero so tisto leto dogotovili. Doma je zadnjič videl svoje postarne starše, kajti oče mu je sledeče leto umrl, mati pa dve leti kasneje. Konec poletja, ko so se šole začele, je bil že zopet v St. Paulu. Med odsotnostjo mu je faro oskrboval kaplan F. Požek. Kmalu potem je Stariha praznoval 25-letnico mašništva. Bilo je v sredo 3. oktobra 1894. Župljani so prejšnji dan cerkev sijajno okrasili in zdaj docela napolnili. Ob desetih je slavljenec pel sv. mašo z leviti. Pridigal je K. Koeberl. Navzočnih je bilo tudi 32 duhovnikov, med njimi 11 Slovencev. Končali so z zahvalno pesmijo, katero je vsa cerkev navdušeno pela. Nato so imeli obed v okusno o zal j Sani dvorani. Sledile so napitnice, nakar so župljani in drugi prijatelji izročili slavljencu dragocene in pomenljive darove. Zvečer pa je bila v šolski dvorani zabava v čast slavljencu. V septembru leta 1895 je Jakob Hill predsednik Velike severne železnice, poklonil šentpavelski škofiji novo semenišče (St. Paul Seminary), katero je iz svojega sezidal. Obsegalo je šest velikih poslopij. Nadškof Ireland je dal zavod inkorporirati. Zadevno listino so podpisali poleg nadškofa tudi škof Cotter, župnik Stariha in še dva laika. V njem se je potem šolalo tudi veliko Slovencev. Konec sledečega meseca je Stariha ustanovil faranom društvo katoliških borštnarjev, dobro leto potem pa ženam društvo katoliških borštnaric. Na kraju leta 1899 pa je pomagal župljankam ustrojiti še podporno društvo sv. FranCiSke in ga vpisal v NemSko katoliško osrednje druStvo Minnesote. Dne 21. septembra 1897 je bil C. Jakob Trobec posveCen za Sentklavd-skega Škofa v Šentpavelski stolnici. Za to slavnost je vse potrebno pripravil odbor, v katerem je bil tudi Stariha. (Naj bo mimogrede povedano, da so njegovo ime tedaj Cesto omenjali v zvezi z izpraznjenim sedežem v St. Cloudu). Tudi pri posveCevalnih obredih je pomagal kot arhidiakon, zveCer pri slavnostnem obedu pa je imel zanimiv govor o novem Škofu. Asistiral je tudi sledeCo nedeljo, ko je Škof Trobec blagoslovil novo cerkev sv. Neže v mestu. Proti koncu novembra 1897 je umrl generalni vikar Šentpavelske nadškofije, preC. Louis Caillet. Pri pogrebu dne 1. grudna je pomagal njegovo krsto nositi tudi Stariha. Tega si je tedaj zaradi njegove modrosti nadSkoflreland izbral za generalnega vikarja. (Bil je naS sedmi in zadnji generalni vikar v Ameriki.) To službo, ki je prva za Škofovo, je Potem Stariha skoraj pet let opravljal, dokler ni sam Škof postal. Med nadškofovo odsotnostjo v Evropi je dvakrat nadškofijo sam upravljal. Povrh pa mu je nadSkof prepustil tudi težavno kanoniCno obiskovanje župnij, ki je trajalo s presledki skoraj tri lota. Službo generalnega vikarja in Upravitelja Škofije je tako vestno, a tudi obzirno vrSil, da je ne le zadovoljeval nadSkofa, temveC si tudi Pridobil zaupanje vseh katoličanov uiogojeziCne nadškofije. Znameniti za župnijo sv. FranCiSka so bili božiCni prazniki tistega leta (1897). Prinesli so kar dve posebni slavnosti. Prva je bila nova maSa, katero je pel na sam božiC prvi fant iz fare, C. Andrej Rinke. Stariha je pomagal kot arhidiakon in tudi pridigal. Za geslo je vzel apostolove besede: “Obsodba pa je v tem, da je prišla luC na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo kot luC, zakaj njih dela so bila hudobna. ” (Jan 3, 19). Popoldne je novi maSnik vodil slovesne veCernice in podelil blagoslov z NajsvetejSim. Drugi dan je bila nedelja in praznik sv. Stefana. Tedaj je apostolski delegat nadSkof Martinelli tam daroval pontifi-kalno sv. mašo. MoSka farna druStva so ga iz župniSCa spremila v cerkev, ki je bila Se izza prejšnjega dne ozaljSana, a je za to slavnost dobila Se posebne okraske. Ljudje so jo docela nagneCili. Delegatu sta asistirala CC. Andrej Rinke in Matija Štukelj. Diakon in subdiakon maše sta bila bogoslovca Janez SeliSkar in Franc Krže. Nižje službe je opravljalo 12 semeniSCnikov, obredar pa je bil dr. Franc Schaefer. Pridigal je nemSko kaplan H. Klein o veri in krepostih prvega muCenca sv. Stefana. Prav dobro se je izkazal tudi pevski zbor, ojaCen z orkestrom. V svetiSCu so bili delegatov tajnik dr. Rooker ter župniki Solnce, Kober 1 in o. Alfred OSB. Po maSi je župnik Stariha pogostil v ZupniSCu delegata, nadSkofa Irelanda, duhovnike in semeniSCnike, ki so pri maši stregli, vseh skupaj 24. Po obedu se je delegat vrnil v nadškofovo palaCo. V nedeljo 26. sveCana 1899 je v Marquettu umrl Škof Vertin in bil sledeCi petek pokopan. Pri pogrebu svojega starega prijatelja je bil tudi Stariha. Ta je teden poprej pokopal tudi prijatelja Karla Koeberla. Medtem je Število za šolo godnih otrok v župniji sv. FranCiSka stanovitno raslo, tako da v farni Soli niso mogli veC najti dovolj prostora. Zato jo je župnik hočeš nočeš moral povečati. Prizidal ji je poleti 1899 kar šest sob, tako da jih je imela deset. Razširil je tudi samostan, ki je bil prav tako že pretesen, in mu dodal šolski prizidek. Vsa ta dela so stala blizu deset tisoč dolarjev. Upeljal je tedaj tudi kurjavo na paro. Proti koncu leta 1899 sta bila preoblečena v monsinjorski ornat semeniški spiritual Anatol Oster v St. Paulu in generalni vikar Jožef Buh v Duluthu. Obeh slavnosti se je udeležil tudi Stariha. Pri prvi je tudi prebral zadevno papeževo listino po latinsko in po angleško. Kot generalni vikar je imel seveda tudi z raznimi župnijami opraviti. V New Ulmu n. pr. je župnik želel postaviti dostojno župnišče, a so nekateri farani nasprotovali. Da bi stvar pospešil, se je Stariha 16. avgusta 1900 ondi udeležil seje cerkvenega odbora, na kateri so sklenili nemudoma sezidati primerno novo župnišče. Šest tednov potem je namesto nadškofa blagoslovil novo cerkev v Wabasso. Dobro leto kasneje 22. septembra 1901 je blagoslovil vogelni kamen za novi samostan šolskih sester v fari šv. Neže v St. Paulu, kjer je bil C. Janez Solnce za župnika. Tisto poletje 2. julija je šentpavelska škofija praznovala zlati jubilej svojega obstanka. Na sporedu je bilo več govorov. Nastopil je tudi generalni vikar in poklonil nadškofu mošnjiček z 80,000 dolarji, katere je škofijska duhovščina darovala za St. Thomas College v mestu. V jeseni 30. oktobra se je udeležil pogreba č. Janeza Torija v Richfieldu. Pri maši, katero je pel škof Trobec, je bil arhidiakon ter je blagoslovil in pokopal mrliča. Sledeče leto se je iznenada raznesla novica, da bo Stariha postal škof nove škofije v Dakoti. Ta vest se je v avgustu uradno potrdila. Razveselila je vse njegove prijatelje, le faranom sv. Frančiška ni bila všeč, ker so neradi izgubili vrlega župnika; a morali so se v voljo božjo vdati. V znamenje ljubezni so ga oskrbeli s škofovsko opravo in mu povrhu še darovali mošnjiček s 575 dolarji. Dekliško društvo sv. Cecilije mu je priredilo častni sprejem s petjem in godbo ter mu poklonilo zlato posodo za sveta olja. Župnik se je ganjen zahvalil za pozornost in dragocene darove. ŠKOF V LEADU Papež Leon XIII. je 6. avgusta 1902 ustanovil novo škofijo v Južni Dakoti. Za sedež ji je določil mesto Lead (reci Lid) v Črnih hribih (Black Hills), katerih naj višji vrh Harney Peak je 2207 m ali 7242 čevljev visok. Škofija obsega vso državo na zapadni strani reke Missouri. To ozemlje je do 1879 spadalo v apostolski vikariat Nebraska, od 1. 1889 pa v škofijo Sioux Falls (reci Su Folz). Apostolski vikar Dakote in prvi škof sufolski je bil Martin Marty. Nasledoval ga je škof Neveren človek se je norčeval iz nune. „Kakšna potegavščina bo, če boste po smrti videli, da ni posmrtnega življenja." »Kakšna potegavščina bo šele za vas," je odgovorila nuna, „če boste videli, da posmrtno življenje obstoja." - Pia Škof Jakob Trobec Tomaž 0’Gorman, ki je prej učil na katoligki univerzi v Washingtonu. Leadska Škofija je 1. 1902 imela kakih 9000 katoliških prebivalcev, vStevSi suSke Indijance (Sioux Indians). Po Catholic Directory za leto 1903 je bilo v njej 17 duhovnikov (9 Škofijskih in 8 redovnih), ki so oskrbovali 12 župnij, 13 misijonov, 16 postaj, 4 Sole s 720 učenci in 2 bolnici. Tu so vStete tudi indijanske rezervacije. (Točnost teh Številk naj kdo drug preiSče.) Za prvega načelnika te misijonske Škofije je papež izbral preč. Janeza Stariho. Storil je to na priporočilo nadSkofa Irelanda in podložnih Škofov v Priznanje njegovega dela in njegovih zmožnosti. NadSkof ga je 28. oktobra v svoji stolnici slovesno posvetil za Škofe. Tedaj mu je poklonil v dar tudi Uaprsni križec z verižico, narejeno iz Srnohribskega zlata in darovano njegovemu predniku Škofu Martyu 1. l883. Hkrati je posvetil tudi preč. Jakoba Keane za cheyennskega Škofa. NadSkofu so pri tem pomagali škofje Jožef Cotter, Jakob McGolrick, Jakob Trobec in Janez Shanley. Pridigal je Škof Tomaž O’Gor man o pomenljivih obredih pri posvečevanju in o častitljivosti katoliškega Škofa kot naslednika apostolov; navezal je na Kristusove besede: “Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas poSljem.” (Jan 20, 21.) Prisostvovalo je Se devet drugih Škofov in nad sto duhovnikov, tudi 20 slovenskih. Stolnica je bila nabito polna. Svečanost je trajala kake Štiri ure. Tedaj je Stariha imel že čez 57 let. Popoldne so se naSi svečeniki zbrali in ustanovili “Zvezo slovenskih duhovnikov v Ameriki”. Namen zveze je bil prirejati misijone za priseljene Slovence, jim ustanavljati slovenske župnije, dobivati slovenske duhovnike in, če mogoče, Se slovenske Šolske sestre. Škofa Trobec in Stariha in monsignor Buh so zvezo takoj navduSeno pozdravili. Postali so njeni pokrovitelji in jo dobro gmotno podpirali. Tudi ostali člani niso plačevali manj kot 25 dolarjev na leto. Zveza je nekaj let lepo uspevala. Zvečer istega dne (28. okt.) sta novo posvečena Škofa Stariha in Keane obiskala šentpavelsko semeniSče. Spremljalo ju je 13 Škofov in mnogo duhovnikov od blizu in daleč. Seme-niSčniki, katerih je bilo 150, so jima na čast priredili lepo zabavo s pestrim sporedom. Ena izmed točk je bila Markovič-Zajčeva pesem “U boji” Peli so jo slovenski dijaki, katerih je tedaj bilo 18 v semeniSču. Živahni napev je vsem ugajal. AmeriSki dijaki ga dolgo niso mogli pozabiti. Sledečo nedeljo (2. nov.) je Škof Stariha prvič pel pontifikalno sv. maSo v cerkvi sv. Frančiška SaleSkega na veliko veselje Zupljanov. Stregli so mu Cč. Anton Ogulin, Janez Solnce, Peter Jung, Janez Goergen in čč. doktorja Janez Seliškar in Franc Schaefer. Pridigo je imel C. Robert Schlinkert. Popoldne pa je škof sam ondi pridigal, ko je birmal 145 otrok. Nasledoval ga je v fari Ljubljančan Franc Bajec kot župnik. V četrtek 20. novembra se je novi škof odpravil v svojo novo področje. Spremljali so ga škofje 0’Gorman, Cotter in Shanley ter mnogi duhovniki. Tedaj še ni nobena železnica neposredno vezala Minnesoto s Črnimi hribi v Južni Dakoti. Peljati so se torej morali po velikem ovinku skoz Iowo in Nebrasko, da so dospeli do cilja. O leadski škofiji je tedaj neki katoliški list iz St. Paula vedel tole povedati: “Pokrajina se je odprla naseljevanju šele leta 1890 po pogodbi, katero je vlada sklenila s prvotnimi indijanskimi posestniki. Nova škofija se sčasoma utegne razviti v obljudeno in premožno škofijo, ker obsega mnogo rodovitne zemlje. A zdaj monsignor Stariha še nikakor ne bo imel na rožah postlano v prostrani pokrajini, kjer živi le malo katoliških družin in so še te raztresene med indijanskimi rezervacijami ter se s trudom borijo za obstanek. ” Ko so se škofje s spremstvom v v soboto pripeljali v Lead, jih je na postaji čakalo prav mnogo ljudi - katoličanov in drugovercev. (Ondotni rudniki so se za tisti dan zaprli.) Prišleke je odbor meščanov pozdravil in v kočijah odpeljal v mesto. Spremljala so jih v veliki paradi vsa društva in šolski otroci kakor tudi mestni oblastniki. Pri cerkvi sv. Patricija, kjer je stal lep slavolok, so škofa Stariho pozdravili mestni župan in še dva druga govornika. Škof je odvrnil v kratkem govoru, ki so ga ljudje s ploskanjem pozdravili. Sledil je sprejem občinstva. Drugi dan - v nedeljo je bilo slovesno ustoličenje novega cerkvenega kneza. Praznično ozaljšano cerkev je ljudstvo natlačilo. Po prihodu škofov in duhovnikov v stolnico je nekdo prebral po latinsko in angleško apostolski pismi, s katerima je papež ustanovil leadsko škofijo in izvolil preč. Stariho za njenega prvega škofa. Potem ga je škof CPGorman peljal k njegovi stolici in umestil. Nato je v pridigi poudarjal mnoge sposobnosti novega prelata za visoko službo in dolžnost škofljanov, da z njim sodelujejo. Na koncu je škof Stariha nagovoril svoje nove vernike približno takole: “Naš sveti oče Leon XIII., vrhovni pastir Kristusove Cerkve na zemlji, me je poslal v ta zapadni del velike države Južne Dakote ter mi izročil dolžnosti in odgovornosti škofa v Cerkvi božji. Velike so zares te dolžnosti. Kot škof prevzamem skrb za najdražje in naj dragocenejše, kar imamo na tem svetu, skrb za duše mojih škofljanov. Voditi vas moram po potu v nebesa in o tem mi bo kdaj treba dati strog račun božjemu Sodniku. V strahu trepetaje torej nastopam važno in težavno službo * * * *************************** „Ne maram ljudi, ki menjajo vero," je rekel nemški knez nekemu grofu. „Tudi jaz ne,“ je grof odgovoril. „Ker so naši predniki menjali vero, sem sedaj primoran, da se vrnem v katoliško cerkev. Protestant, ki postane katoličan, ne menja vere, ampak se samo vrne, kar so naši predniki zapustili." - Pia * * tem bolj, ker sem docela nevreden nasledovati moža, ki sta pred menoj tu delala: svetniškega Škofa Martya in učenega škofa O’Gor mana. A čeprav nisem vreden stati poleg njiju, sem vendar sklenil na lo Z ene mi dolžnosti z boZjo milostjo po najboljših močeh izpolnjevati. In te dolžnosti mi bo tem laglje in prijetneje izvrševati, čim bolj vneto me bodo škofljani podpirali. ” “Bom vam škof in dušni pastir in kot tak bom oznanjal evangeljske nauke Jezusa Kristusa, kakor jih je zadnjih 1900 let vesoljna katoliška Cerkev oznanjevala v vseh delih sveta po zapovedi Gospodovi: ‘Pojdite po vsem svetu in učite vse narode. ’ Prva dolZnost mi bo, deliti kruh boZje besede vsem, bogatim in ubogim, mladim in starim, kajti vsi naj ubero Pot v nebesa. A kako naj najdejo ta pot, 5e ga jim nihče ne pokaZe? Porabil bom torej vsako priloZnost na priZnici, v spovednici, v šoli, pri bolniški Postelji, da zadostim izročeni mi dolžnosti, da namreč vsadim v vaša srca nauke naše svete vere, se neustrašeno borim zoper zmote duha in srca ter vas zmeraj opominjam na edino potrebno skrb za vaše zveličanje.” “Dasiravno je naša pokrajina prostrana, njeno prebivalstvo pa še majhno, vendar ne prihajam v puščavo, kjer je treba kraljestvo boZje šele od kraja začeti. Saj tu najdem cerkve, bolnice, šole in akademije. Veseli me da versko in dobrodelno mislite in cenite vrednost vzgoje. Imate tukaj katoliško šolo in zato vam čestitam. To samo ni vzbuja dobro mnenje o vas, ker spoznate, da moramo, če hočemo mladi rod Cerkvi ohraniti, naše otroke ne le v svetnih stvareh vzgojiti, ampak jih tudi naučiti dolZnosti do Boga in bliZnjega. Tako bodo zvesti Cerkvi in drZavi. ” Škof je še govoril o duhovskih opravkih v škofiji ter o zvestem sodelovanju škofa, duhovščine in vernikov. Za zaključek je podelil blagoslov boZji mladi škofiji. Sledila je slovesna sv. maša, pri kateri pa je bilo petje še prav pomanjkljivo in preveč posvetno. Zvečer so imeli slovesne večernice. Lead je bil prav od početka rudarsko mesto. Stoji na skrajnem zapadu drZave v gorski dolini Črnih hribov 1626 m ali 5335 čevljev nad morjem. Ustanovili so ga 1. 1876 prospektorji (iskalci kovin), ki so tja pridrli, ko se je zlato našlo v ondotnih gričih in grapah. Kmalu potem so si tam katoličani postavili cerkev sv. Patricija, pozneje pa tudi bolnico In šolo. Ob Starihovem prihodu je bil Lead največje mesto v škofiji. Štel je blizu 8000 prebivalcev, ki so se preživljali z delom v zlatih, srebrnih in svinčenih rudnikih. Največji od teh je bil Homestake, ki je dajal vsako leto zlata vrednega okrog sedem milijonov dolarjev. Vendar pa od bogatih rudnikov v Črnih hribih Cerkev ni imela dobička. Prebivalci Leada so bili Američani, Francozi, Irci, AngleZi, Finci, Švedi, Hrvati, Srbi in drugi. Izpovedovali so različne vere. Hrvati so prišli z dalmatinskih otokov. Šteli so nad tisoč duš in imeli tri podporna društva. Bili so pa versko popolnoma zanemarjeni. Ker niso znali angleškega jezika, jim je škof takoj prvo leto priskrbel č. JoZefa Tomšiča, duhovnika trZaške škofije. Ta se je med njimi trudil do aprila 1904, ko je otresel prah s svojih nog in s Starihovim dovoljenjem odšel v bolj vneti Forest City, Pa. Škof Stariha je tudi posvetil dva slovenska duhovnika, namreč JoZefa Judniča 1. 1905 in Janeza Novaka 1. 1908, a sta pozneje oba zapustila Dakoto. Prva leta je Škof delal doma, kar je le mogel. Nagel je tam majhno leseno cerkev, ki mu je sluZiia za stolnico. Imela pa ni ne dostojnega svetišča ne primerne zakristije. Zato je moral cerkev povečati in ji oboje pridelati. Škofova “palača” je bila majhna lesena hiša s štirimi sobami. Tudi to je moral škof znatno razširiti. Kot dober pevec je seveda tudi poskrbel, da sta se petje in godba v stolnici kmalu pošteno izboljšali. V farni šoli so sestre benediktinke poučevale 150 otrok. Te pa je 1. 1904 izročil sestram frančiškankam v oskrbo. Zanimal se je pa seveda tudi za vse druge katoliške naselbine v • škofiji. Mnoge so šele nastajale in so prav vsega pogrešale, starejše so pa rastle in potrebovale večjih cerkev, šol itd. PreteZno večino prebivalstva v škofiji so tvorili Sioux Indians (suški Indijanci), ki so deloma še čakali pokristjanjenja. Amerika je bila tedaj še misijonska deZela. To je veljalo posebno za zapadni del JuZne Dakote. Njeni duhovniki so bili zares misijonarji, ki večidel niso premogli niti beliča na svetu. Niso imeli ne redne plače, ne stalnega bivališča in so Živeli od miloščine siromakov, katerim so sluZili. Le malo jih je jedlo ob rednih obrokih. Ko so hodili okrog po misijonih, so bili mnogokrat prisiljeni spati v skednjih, v senenih kopicah in pod milim nebom. Kraj, ki so mu rekli “dom”, pogosto ni bil nič drugega kot revna bajta. Ni čudno, da je Stariha menil, da mora imeti poseben poklic, kdor hoče biti misijonar. Revščine torej nikjer ni manjkalo. Zato je škof Stariha rad šel pomagat v starejše in bolj premoZne škofije ter prosit podpore. In kar je nabral, je porabil za izboljšanje stolnice in za zgradbo novih cerkev in drugih poslopij kakor tudi za podporo svojih misijonarjev. Pri tem delu ga je zalotila velika stavka, ki so jo z novim letom 1907 začeli rudarji Črnih hribov, da bi izsilili osemurni delavnik, ki ga jim rudniške druZbe niso hotele prostovoljno dati. Namen so dosegli šele po hudem več kot pet mesecev trajajočem boju. Seveda je škof sočustvoval z rudarji, katere so druZbe izZemale, kjer so mogle. Sredi te stavke je škof Stariha sluZbeno odpotoval v Rim na grobe sv. apostolov; odšel je v soboto 6. aprila in se- vrnil konec poletja. Obiskal je Pariz, Rim, Slovenijo, Avstrijo, Bavarsko itd. Sveti papeZ Pij X. ga je zelo ljubeznivo sprejel in mu podaril v spomin zlat naprsni kriZec. Iz Semiča ******************************* Hanibal je uspešno preganjal Rimljane in jih težko porazil pri Cannah. Ni pa nadaljeval zasledovanja poražene vojske in ni šel nad Rim, ki bi ga tedaj z lahkoto osvojil. Njegova vojska je’ taborila v Capui, kjer so se vojščaki predajali veseljačenju in brezdelju.' Medtem so Rimljani na novo organizirali svoje sile in napadli Hanibala ter ga porazili. Tedaj je Hanibal vzkliknil: „Ko sem mogel, nisem hotel, in sedaj ko hočem, ne morem." Enako se godi ljudem, ki zavračajo božjo milost. - Pia je 18. junija 1907 pisal Ludovikovemu misijonskemu druStvu v Monakovem tole pismo: “Prečastiti g. prelat 1 Pravkar prihajam iz Rima, kjer sem napravil svoj “ad Limina” obisk, in sem tu izstopil z namenom, da Vam predstavim uboStvo svoje Škofije in Vas prosim podpore. “Moja Škofija je bila ustanovljena 1. 1902 v Južni Dakoti Zedinjenih držav Severne Amerike zapadno od reke Missouri s Škofovskim sedežem v Leadu, z namenom, da bi zvabila na zapad nove priSlece in druge katoličane iz večjih mest na vzhodu. “Ta Škofija obsega ozemlje 41, 759 StirjaSkih milj. Na tem velikem prostoru sem ob svojem prihodu naSel 4600 katoličanov, M so živeli raztreseno naokrog in katere je oskrbovalo pet duhovnikov. V Leadu samem sem naSel majhno leseno cerkev, ki se zdaj stolnica imenuje, in majhno hiSo komaj dovolj veliko, da je nudila streho enemu duhovniku. Poleg teh imam Se 20, 000 Indijancev v Škofiji, od katerih je približno 6000 katoliških. Ostali so Se pogani ali pripadajo drugim ločinam. “Izza zadnjih dveh let se začenjajo katoličani vseljevati. Število katoličanov se je povečalo za 8000 in duhovnikov za 15. Letos se jih posebno veliko vseljuje, ker sta bili dve novi beležnici zgrajeni in se je tako dežela odprla naseljencem! In ker je zemlja Ugodna zlasti za poljedelstvo, se nam obeta najboljSa bodočnost. Seveda so ti novi priSleci ubogi in ne morejo zase veliko storiti, če jih same pustimo, se j® bati, da postanejo versko brezbrižni. Dal sem jim torej v raznih krajih Postaviti 12 majhnih cerkev; denar 2anje sem nabral večidel sam po vzhodnih Škofijah. Te zdaj redno oskrbujejo za to določeni duhovniki in jih bodo tako za prihodnjost Cerkvi ohranili. A manjka Se mogočesa: treba je zgraditi nove cerkve, vzgojiti bogoslovce, nabrati novih dijakov, ki imajo poklic. Toda od kot vzeti sredstva, da se vsi stroSki plačajo ? “Jaz kot Škof nimam prav nikakih dohodkov. Škofija Sele nastaja, zato ne more ničesar storiti. Vsi moji dohodki znaSajo (mesečno) 50 dolarjev, ki jih v Leadu dobivam za svojo plačo, ker sem tam hkrati Škof in župnik. Da bi opisal' žalostno stanje Indijancev, za to mi manjka besed. Želel bi torej z Vami, prečastiti gospod prelat, osebno govoriti in Vam razložiti svoje uboStvo. Potrebujem duhovnikov, ki imajo poklic prenaSati pomanjkanje na zapadu. Oglasili so se pri meni že trije dijaki, ki so rekli, da so pripravljeni iti v misijone. Ker so pa siromaSni, ne morejo potnih stroSkov plačati. Obljubil sem jim, da jih bom sprejel pod pogojem, če mi bo mogoče kje dobiti denar, da bom mogel zanje plačati. “Te in druge potrebe so me pripravile, da se oglaSam pri Vas, prečastiti gospod, in Vas prosim, da mi v mojem siromaStvu pomagate. Želim, da bi si Vi sami mogli ogledati razmere v moji Škofiji, potem bi se strinjali z menoj, da sem najrevnejši Škof v Združenih državah. Imam veliko in ugodno področje, kjer bi se moglo mnogo storiti v božjo čast in za zveličanje neumrjočih duS, če bi bila na uporabo potrebna sredstva. “Upam, da boste milostno upoštevali mojo proSnjo in naj ljubi Bog Vam in vsem dobrotnikom Ludovikovega druStva tisočerno povrne. ” ProSnja ni ostala brez uspeha, kajti konec leta je Škof prejel od tega druStva 1500 mark podpore, za katero se je zahvalil s pismom z dne 3. januarja 1908. Sledeči dan je pisal pariSki druZbi za Sirjenje vere in ji med drugim tudi tole povedal: “Izza maja 1907, ko sem Vas obiskal, se je v moji Škofiji veliko spremenilo. Vlada je vso to pokrajino odprla priseljevanju belcev in železniške družbe so zgradile dve novi železnici skoz Škofijo. Z železnicama pa so priSli tudi ljudje in zasedli krasno deželo. ” “Lani v avgustu sem se vrnil iz Evrope. V septembru in oktobru pa sem obiskal vse kraje, kjer so se ljudje naselili, ter ustanovil Sest novih župnij. In brž ko bomo v tistih krajih mogli postaviti potrebne cerkve in ZupniSče, jim bom dal stalne duSne pastirje. ” “Seveda bodo te fare zelo skromne vsaj spočetka, kajti ljudje so Sele lani priSli. Večinoma so prav ubogi, pogosto nimajo nič drugega kot krepke roke in volje delati. Zemljo 160 akrov dobijo zastonj od vlade Združenih držav. So pa dobro razpoloženi in pobožni. Z malimi sredstvi, ki jih imamo na uporabo, bomo seveda postavili lesene cerkve in ZupniSča ter naredili, kolikor je neobhodno potrebno. Vsaka izmed teh cerkev in ZupniSČ bo stala od 4000 do 5000 dolarjev, kar je več nego ti revni ljudje morejo plačati. ” Zato Škof prosi družbo podpore in pristavlja: “Skoraj leto dni sem že bolan in morem le z naj večjo težavo opravljati dolžnosti svoje službe. Z dovoljenjem Rima sem se preselil v Hot Springs, kjer je podnebje boljSe nego v Lfeadu. ” Isti mesec so v leadski stolnici imeli ljudski misijon. Stariha je bil primeroma trdnega zdravja. Toda sčasoma se mu je to začelo krhati v neprestanih skrbeh in naporih, tako da je pričel bolehati. Poiskal si je milejSe podnebje v Hot Springsu, kjer je kupil čedno hiSo in se dol preselil. To mesto je 1049 m nad morjem. Poleti 1908 so njegovi suSki Indijanci imeli enega svojih dveletnih katoliških kongresov ali shodov. SeSlo se jih je okrog 1500 v misijonu sv. FrančiSka na Rosebudski rezervaciji in si postavilo toliko Šotorov, da je bil pogled nanje nepozaben. Kakor vselej tako se je tudi to leto Škof Stariha udeležil shoda z 11 duhovniki. Zborovali so skoraj Štiri dni. Tihe maSe so se začele vsako jutro že ob pol Šestih in mnogi Indijanci so pristopili k sv. obhajilu. Ob osmih so imeli slovesno sv. maSo. Peli so ubrano indijanski fantje in dekleta. Tudi pridige so bile v suSkem jeziku. O zbranosti teh Indijancev pri sv. maSi je Škof pisal tole nekemu prijatelju: “Videl sem že lepe pobožnosti po raznih cerkvah, ali takSne nikjer ne, kakor pri Indijancih. Njihova živa vera je naredila name velikanski vtisk in mislil sem si: Tako vbrni in pobožni so morali biti prvi kristjani. Celo sveto maSo se nihče ni ganil; vsi so bili na kolenih in sklonjeni z glavo do tal, dokler se sveta daritev ni končala. ” Prvi dan je slavnostni pridigar govoril o koristi in časti dela, katero so misijonarji vedno priporočali Indijancem; ti so namreč najrajSi pohajkovali ali se kvečjemu ukvarjali z lovom in pretepanjem, za vse drugo pa so morale njih Zenske skrbeti. Po veliki maSi se je začelo zborovanje. Otvoril ga je katehist s pozivom: “Kaunkijapitko! - Molimo!” Vsi so Pokleknili in molili očenaš. Nato je vstal Škof Stariha in imel kratek pozdraven govor, ki ga je tolmač prestavil. Svoj jezik je prilagodil duševni zmožnosti Snov, rekoč: “Zborovanje naj bo tudi nekak misijon. Vaš škof in vaši duhovniki so prišli, da vas pouče v Kristusovem nauku in vam dele sv. zakramente. Udeležite se vsako jutro sv. maše in pridige, pojdite k spovedi in sv. obhajilu in, če le mogoče, pridite k vsakemu zborovanju. ” Po maši so imeli pouk o verskih resnicah in verskem življenju. Popoldne so razpravljali o svoji duhovni in telesni blaginji ter sprejeli primerne sklepe. Zvečer so skupno molili in Potem šli spat, ko je po šotorih vse Potihnilo. Drugi dan je bila velika maša zadušnica za vse člane in članice društev sv. Jožefa in sv. Marije, ki so izza zadnjega shoda pred dvema letoma umrli. Indijanci leadske škofije so uamreč bili organizirani v 26 društvih sv. Jožefa za može in v prav tolikih društvih sv. Marije za žene. Pridigar je razložil najprej molitev za rajnke, Potem pa deset božjih zapovedi. Na sledečem shodu so razpravljali tudi o pitju in pijančevanju. Besedo je Povzel škof Stariha in jedrnato orisal Pustošenje, ki ga pijančevanje dela v družinah. Svoj govor je zaključil z besedami: “Zato vam svetujem, da ne Pijete opojnih pijač: svetujem vam, da t° Bogu obljubite. To obljubo lahko storite za vse svoje življenje, ali pa le za eno ali dve leti. Rad bi vas videl srečne, rad bi vam pomagal, da zveličate svoje duše; zato moj nasvet. ” Indijanci so bili z nasvetom zadovoljni. Da pa ne bi šli predaleč v svoji vnemi, jim je škof nasvetoval sledeči sklep, katerega so po dalj Sem posvetovanju sprejeli: “Vsi naj obljubimo, da ne bomo pili opojnih pijač. ” Isto so hoteli skleniti tudi o kajenju tobaka, pa jim je škof odsvetoval. Nato so posamezna društva poročala, kaj so storila za siromake, bolnike, veroučitelje, cerkve itd. Škof se jim je zahvalil in izpodbudil dobre ljudi, naj še dalje denar pametno porabljajo. Blagajnike pa je opomnil, naj zmeraj pravilno vodijo račune. Tretji dan je bila birma. Med pontifikalno mašo je pridigar razložil pomen tega zakramenta. Birmanih je bilo 119 oseb, večinoma novih spreobrnjencev. Četrti dan po božji službi so zborovanje zaključili. Sklenili so, da bo prihodnji kongres že sledeče poletje na Cheyenne River rezervaciji. Škof je vstal za končni govor. Opomnil je katehiste, naj se v vsem podredijo ukazom misijonarjev. Potem je pre-srčno vzpodbudil vse zborovalce: “Prijatelji, veseli me, da ste tako mnogi te dni prejeli sv. zakramente. Na prihodnjem zborovanju hočemo pol dneva posvetiti mladini. Ljubi starši, na teh shodih hočem videti vaše sinove in hčere; hočem jim govoriti. Zdaj pa ostanite zdravi in božji blagoslov naj vas spremlja! Prihodnje leto se bomo zopet videli, če je to volja našega Velikega Očeta v nebesih. ” V POKOJU IN SMRT Vendar pa to ni bila božja volja, kajti preden je minilo mnogo mesecev, se je Stariha odpovedal svoji škofiji. Papež je odpoved sprejel dne 29. marca 1909. Vest o tem se je hitro raznesla in zelo užalostila vse vernike škofije, ki so najbolje vedeli, kako velike so bile zasluge, katere si je vladika pridobil za razvoj katoliškega življenja v zapadnem delu Južne Dakote, kjer je moral tako rekoč ledino orati in vse iznova začeti. V nedeljo 25. aprila so pri veliki maSi ljudje stolnico v Leadu docela natlačili, ker so zvedeli, da bo tedaj Škof slovo vzel. Nič niso prikrivali žalosti, ki jih je prevzela, ko jim je naznanil, da je moral zaradi bolezni pretrgati vezi z leadsko Škofijo in da je papež njegovo odpoved sprejel. Rekel je, da bo čez malo dni odSel v Evropo, a da se bo pozneje zopet vrnil na obisk, če je le volja božja, da ozdravi. Potem je govor obrnil naravnost na Skofljane. Preproste in odkrite besede so mu vrele iz velikodušnega srca in pokazale njegovo krepko osebnost, s katero si je pridobival prijatelje, kamorkoli je priSel. Dal je račun o vsem svojem oskrbovanju Škofije od početka do konca. Pripovedoval je, kako je Škofija rastla, kakSne težave so ga obdajale, ko je skrb zanjo prevzel, in koliko dela in nadlog ga je povsod spremljalo. Preprosto in z zaupanjem, M je zgovorno izražalo njegovo vero v končni uspeh, je razložil zgodovino Škofije. Pri tem pa je vse uspehe, ki jih je dosegel, pripisal ne svojim osebnim naporom in žrtvam, temveč božji pomoči, ki mu je omogočila izpeljati načrte, med tein ko mu je telo slabelo in zdravje peSalo.Ob zaključku je izrazil svojo ljubezen in spoStovanje do Skofljanov ter jih vse blagoslovil. Mnogi so ihteli, ko je končal preprosto in odkritosrčno poročilo o svojem delovanju. Popoldne tiste nedelje je Škofa obiskalo na stotine Leadčanov, katoliških in drugih, ter se z njim poslovilo. Vsi so mu želeli, da bi kmalu ozdravel. Zvečer se je Škof vrnil v Hot Springs. Kakor povsod tako so tudi tam ljudje žalovali, ker so z njim izgubili skrbnega in vestnega pastirja pa tudi dobrega očeta, ki je imel vedno odprta vrata in srce za svoje ovčice. Sledečo nedeljo se je odpeljal v St. Paul, kjer je prebil nekaj dni. Dne 25. maja je odplul iz New Yorka proti Rimu. Spremljal ga je stari prijatelj č. Anton Ogulin. Ko se je poklonil sv. očetu Piju X., je odSel v Slovenijo. Leadska Škofija, katero je zapustil, je zadnja leta res izredno rastla. Medtem ko je leta 1902 imela le kakih devet tisoč katoličanov, vStevSi katoliške Sue, jih je leta 1909 imela že dvakrat toliko. Po statistiki te Škofije je zdaj bilo v njej že 25 duhovnikov (9 redovnih), 18 župnij, 35 misijonov s cerkvami, 5 Sol s 1030 učenci in 1 sirotiSnica s 24 sirotami. Zares lep napredek v manj kot sedmih letih v pokrajini, ki je bila znana pod imenom “Bad Lands”. Po 40 letih napornega dela v Ameriki se je Škof Stariha vrnil v rodno domovino. Da bi si izboljSal zdravje, se je najprej odpravil v dolenjske Toplice, ki mu pa niso nič pomagale. Potem je Sel v Iko, a se vrnil v Toplice, kjer se mu je zdravje Kaj je ateist (brezbožnik)? Brezbožnik je otrok, ki hoče na vsak način prepričati samega sebe, da nima očeta, je slepec, ki trdi, da ni sonca in je človek, ki zapira oči sredi dneva in trdi. da ni svetlobe. -Pia za silo popravilo. Nato se je naselil v Ljubljani in blizu jezuitske cerkve sv. Jožefa kupil majhno vilo ter v njej prebil tiho in samotno večer svojega Življenja v pobožni pripravi za zadnji klic večnega Sodnika. Dne 9. novembra 1909 ga je sv. stolica imenovala za naslovnega Škofa Antipatride, nekdanje Škofije v Palestini. Naj tu pripomnimo, da je bil sedež njegove Škofije leta 1930 prestavljen iz Leada v Rapid City in da se po tem zdaj Škofija imenuje. Ne daleč proč od njegove vile v Ljubljani so usmiljene sestre sv. Vincencija vodile Elizabetno otroSko bolnico v StreliSki ulici, kjer je sleherno jutro maSeval v kapeli Brezmadežne. Imel je navado vsako dopoldne se izprehajati, popoldne pa doma prebirati angleSke in druge knjige. Semtertja je tudi prevzel kako Škofijsko opravilo; pokopal je n.pr. znanega jolietskega župnika Šušteršiča, ki je spomladi 1. 1911 ondi umrl. Bil je tudi izvrSevalec njegove oporoke. To in drugi posli so ga tisto poletje potegnili nazaj v Ameriko, kjer je zadnjič obiskal stare ljube kraje in prijatelje ter se čez dober mesec zopet vrnil v Ljubljano. Zdaj pa zdaj ga je stara bolezen - protin - zopet nadlegovala in se polagoma bližala srcu. Na nekem izprehodu dne 4. novembra 1915 (med prvo svetovno vojno) ga je hudo napadla, a si je vendarle zopet opomogel. Toda dne 28. istega meseca ga je kap drugič zadela in mu v kratkih minutah končala življenje. Dosegel je 70 let in 6 mesecev. Imel je veličasten pogreb, katerega se je tudi vojaStvo udeležilo. Zagrebli so ga na novem ljubljanskem pokopališču sv. Križa. Tam počivata z dr. Janezom Krekom, vsak na eni strani križa. Njegov grob krije krasen spomenik; v lepem mozaiku ima podobo Dobrega pastirja, čigar zvest služabnik in delaven namestnik je bil Stariha vse svoje dni. Tam čaka prihodnjega vstajenja zadnji Slovenec, ki je v Ameriki Škof postal. Vest o njegovi smrti je zaradi svetovne vojne le počasi prispela v Ameriko. Sprejeli so jo z obžalovanjem duhovniki in verniki Minnesote in Južne Dakote, ki so ga poznali. Pri sestavljanju Starihovega življenjepisa sem rabil posebno tele vire: Acta et Dieta. St. Paul 1907 - 1917; Amerika in Amerikanci. Spisal J. M. Trunk. Celovec 1912; Amerikanski Slovenec. Tovver 1892 - Joliet 1912; A ve Maria. Rockland Lake 1911 - Lemont 1956; The Catholic Hulletin. St. Paul 1915 - 1940; The Catholic Church in the Diocese oj St. Paul. By Jas. M. Reardon. St. Paul 1952;. The Catholic Directory 1870 - 1909; The Catholic F.ncyclopedia. Vol IX. New York 1910; Cvetje z vertov sv. Frančiška. 6’orica 1884; Geschichte der hi. Dreifaltigkeits -Gemeinde in New Ulm. 1919; Golden Jubilee oj St. Francis de Sales Church, St. Paul 1934; Uistory of St. Mary’s Parish oj the Purijication, Marystown 1930: History oj the Diocese oj ...Marquette. By A. J. Rezek., 2 vol s. Houghton 1906 - 1907; The Indian Sentinel. New York 1916; Koledar A ve Maria. Chicago 1923 - Ler^ont 1956; Koledar družbe sv. Mohorja za l. 1902, Celovec; The Northivestern Chronicle. St. Paul 1897 - 1902; Novi svet. Chicago 1938 - 1944; The St. Paul Globe. St. Paul 1897; Slovenski misijonarji Baragovi nasledniki v Ameriki. Spisal Dr. Fr. Jaklič. Celje 1931; Spominska knjiga v jugoslovanskem kulturnem vrtu. Cleveland 1935; The True Voice. Omaha 1909; Der Wanderer. St. Paul 1869 - 1935; in Zgodnja danica. Ljubljana 1868 - 1899. -k * -K ' Leta, mlada leta: Počasi se oddaljujejo in bolj, ko izginjajo, bolj so pri srcu. Včasih sedim in gledam predse pa se mi usta zategnejo v nasmeh. „Počemu se pa smeješ?" pravi žena. „Samemu sebi," rečem. „Buček,“ mi pravi. Kaj morem zato, če se naravnost iz srca potegne cesta, ki pelje iz Podtabora v Podnart in se vidim na njej. Hlače do kolen - podbreški betini so mi nagajali, da sem stal v vodi, ko mi jih je nakelski Tomazin meril. Bil je dober krojač in imel je veliko otrok in mnogo dela. Seveda, tista p od breška mularija je nosila samo dolge hlače. Pa kakšne! V seno so lezli z njimi in se po paši valjali, od umazanije so bile trde, da so same stale, če si jih postavil. Naravnost iz srca gre torej tista cesta iz Podtabora v Podnart. Tedaj smo bili gostači v Matijevčevi kajži. Čedna kajža je bila tedaj, vam rečem. Spredaj vrt za solato, za nekaj gredic krompirja, ki smo mu rekli kifelčar, za fižol, ki je na preklah tako lepo cvetel, in za grah, ki ga je posebno rad jedel moj oče. Takoj pri vrtu je bila drvarnica, ki je imela stene iz lat, morda zato, da je stara Meta, ki je bila menda teta Matijčeve mame, že od praga lahko videla, če je še kaj drva. No, in kajža je bila na to stran vrtiča. Za njo je šla cesta, po pravici rečeno kolovoz. Ravno pri kajži se je cepil. Ena rogovila je šla v bregec in mimo Bleka proti cerkvi, druga rogovila pa mimo hiše tiste Maričke, ki je na semanje dni na Taboru prodajala melisne bonbone - bele in rdeče hlebčke, ki so bili neznansko dobri in jih je bilo za nežico ravno toliko, da si sline dobil. Seveda, nežica ni bila velik denar -petdeset par. Tisti kolovoz je bil čudno lep in ga imam navitega okrog srca še danes. Peljal je ne samo do cerkve, še naprej na Kočarja in malo pred Grmačem prišel na lepo cesto, ki se je v v prijetnih ovinkih vila skoz Gobove e v Podnart. Tam je bilo dvoje lepega. Sava in vlak. Čez Savo je bil lesen most in na njem sem se velikokrat peljal po vodi. Nič drugega ni bilo treba, kakor da sem se naslonil na ograjo in nepremično gledal v bežeče valovje. In kar nenadoma sem se začel premikati. Sprva počasi, nato pa je nekaj v meni pričelo bežati in šel sem z valovi gor in dol, dokler nisem imel občutka, da sem pijan. In sem res bil. Ko sem pogledal v mostnice, je most bežal s tako naglico, da sem se bal odtrgati od ograje. Kako poceni vožnja in kako lepa! Pa vlak! Povejte mi,' ali je kaj lepšega za otroka kakor vlak? Spredaj stroj, ki puha in sika, velika kolesa in svetli vzvodi, znotraj pa ure in ročaji in držaji, strojevodja s kapo in kurjač, svetal od ognja. Nobena svetniška podoba v pratiki se mi tedaj ni zdela lepša od teh dveh velikanov. Med šolo z vlakom ni bilo nič. Podbreška učiteljica Mara Bežkova, ki mc vje mučila z računstvom, me je mučila zaman. Številk nisem prenesel, niti gledati jih nisem maral. Vsak dan zaprt, s šibo tepen sem zasovražil številke in račune in še danes, če le morem, se jih ognem. Učiteljica je že stara gospa zdaj. Staknil sem njen naslov in od časa do časa ji pišem in ona meni. Tam v Celju uživa stare dni, celo sliko mi je poslala. Zdi se mi, da je še prav taka. Dve uri boš sedel danes, butec! Prav tako se mi zdi kakor da je to pravkar rekla in ne pred štiridesetimi leti. Dobra učiteljica je bila, jaz pa slab učenec. Menda so mi škodovale tiste knjige iz prosvetne knjižnice. Koliko sem prestal z Zadnjim Mohikancem, sam Bog ve. Od trpljenja tistih ubogih ljudi v knjigah, res nisem mogel misliti še na računstvo. Za tolažbo in da sem pozabil skalpirane siromake, sem včasih bral pobožnega Kerži-čevega Angelčka. Gospod Vaclav Vondrašek, podbreški župnik, so ga zelo priporočali. Vlak še danes rad vidim, čeprav tu ni tak kakor je bil tisti. Nima dimnika, ne kadi tako, ne piska - podoba je samo tistega lepega, pravega vlaka, ki sem ga v kratkih hlačah gledal. Škoda, da nikdar sam. „Mama,“ sem rekel, „vlak grem gledat." „Pa boš tudi druge vzel s seboj. Ne boš sam kolofiral okoli." Brata sta že stala za menoj. „Uh,“ sem rekel in strašno grdo gledal. Toda ni bilo rešitve: videti vlak ali pa ostati doma. In smo šli. Emil na eni strani, Ivan na drugi.. Oba sta vedela, da sem hud in sta molčala. Odprla sta usta šele v Gobovcih, tam nekje se mi je jeza malce ohladila. „Ali boš ti, ko boš velik, mašinfirer?" je čivknil najmlajši. Premlad je bil, da bi vedel, da se reče strojevodja. Tudi jaz menda nisem vedel in menda nihče v P od brez j ah, razen učiteljice. Za Podbrezje je bil strojevodja le mašinfirer. „Bom,“ sem rekel, „toda samo na brzovlakih." Saj ga nisem velikokrat ujel, toda nekaj barti sem ga. Sel je kot blisk, na ovinkih so tračnice tako cvilile, da je bilo groza. Strojevodja pa nič, Za neko kljuko je držal in se smejal. „Jaz bom tudi," je rekel Ivan. „Vsi ne moremo biti mašinfirerji," sem rekel. »Saj bom koj samo na tovornih vlakih," je zinil. „Tisti gredo počasi." To sem še nekako prenesel. Sedeli smo na postaji do večera in uživali. Nato smo klampali nazaj, povedali mami, da je bilo lepo in ko je na Taboru zvonilo marije, smo gledali za posteljo. Za prakso sem si naredil vlak v šupi, ki se je tiščala kajže. Na dve tnali sem dal primerno debel kolec, dovolj dolg, da je mogel sprejeti še nekaj potnikov. V steno pred seboj pa sem nabil dolge, zarjavele žeblje in jih lepo ukrivil. Vrtil sem jih na desno, piskali pa smo sami. »Vstopiti, prosim!" se je drl brat. Kol je postal kakor grozd, potniki so se trli. Zapiskal sem, enkrat, dvakrat, trikrat. Nato pa, kakor se spodobi za vlak: „Šu..šu..šu..šušušušu...“ Tudi potniki so pomagali. Najmlajši so mahali z roko svojcem in prijateljem, ki jih ni bilo, jaz sem visel malo malo na stran kot da gledam skozi okno. Vse strojevodje tako delajo. Ko smo bili od šušu že vsi hripavi, smo utihnili. Vrtil sem žeblje, potniki so tiho sedeli za menoj in peljali smo se daleč čez otroški svet, ki ni poznal ne meja in ne ovir. Leta, mlada leta! <9» P. S. Napisal sem zgodbico majhnim in velikim otrokom v spomin. Karel Mauser: Otožna: Jesen ugdsnila je rož lestence, večer obeša meglo nad vasjo, ko na grobovih bomo pomolili, bo prvi sneg že tu in brž temno. Postalo tiho bo na polju, v lesu, postali tihi bomo tudi mi. Tako pač pride, ko poletje mine, v srcu vsakem nekaj zaboli. B. K.: V V V V I Zapuščene mreže in čolni Kristus je stal ob Genezareškem jezeru, v Galileji, na severu Palestine. Množica je pritiskala za njim, da bi poslušala božjo besedo. Zagledal je dva čolna pri bregu. Stopil je v Simonovega, ga dal odriniti malo od kraja, sedel in učil množice. Ljudje so hodili v množicah za Kristusom. Iskali so resnico. Zgodilo se je, kar je pozneje povedal Tertulijan, da je človeška duša po naravi krščanska. Ali kot je Kristus ob drugi priložnosti izrazil z besedami, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, prihajajoče iz božjih ust. Res, za življenje je je potreben kruh, a je prav tako potrebna resnica. Človek potrebuje neke življenjske filozofije, neke resnice, gotove in globoke, da more živeti. In Kristus prinaša božjo resnico, edino, ki more zadovoljiti človekovo dušo v vsej njeni globini. Ko je Gospod nehal govoriti, je hotel povabiti za seboj prve učence. Da bi bil odgovor ribičev na njegovo povabilo pritrdilen, naredi čudež. Reče Simonu: „Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!“ Simon mu odgovori: »Učenik, vso noč smo lovili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo." Kako globoka je Simonova vera. Vso noč so delali, v temi, morda v mrazu in vetru, z vso izkušnjo iz prejšnjih let, z vso dobro voljo, z velikim naporom, a brez uspeha. Kljub izgubljeni noči je na samo Kristusovo besedo pripravljen poskusiti srečo znova. Vržejo mreže in rib je toliko, da se mreža trga. Tovariši iz drugega čolna jim morajo priti na pomoč in oba čolna se potapljata od množice rib. Kolikokrat občutimo isto v našem življenju. Delamo, se trudimo, uporabimo talente, izkušnjo, prijateljske zveze, denar, sploh vse, kar imamo v naravnem redu, a uspeha ni. Pozabili smo na moč molitve v konkretnem življenju, v vsakdanjih problemih. Ne znamo priklicati z molitvijo Boga v naše življenje in delo, kot so to znali svetniki in so zato dosegali neverjetne stvari, celo čudeže. En sam božji navdih, majhna božja pomoč nam bo težave rešila bolje in prej kot vse naravno delo. Simona in njegove tovariše je ob čudežu zajela groza. Kako tudi ne! Saj so na lastne oči videli in z rokami otipali, kako je Bog vstopil v njihovo delo. Bližina Boga jih je navdala s svetim strahom. Simon Peter je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" Gospod ni zanikal Petrove grešnosti, ampak je Petra sprejel takega kot je bil, grešnika, za svojega apostola: »Ne boj se: odslej boš ljudi lovil." Simon in njegovi so potegnili čolna h kraju, popustili vse in šli za njim. Te besede šele razodenejo pravo dimenzijo srca Simona in njegovih tovarišev. Popustiti v trenutku vse, domači kraj, družino, mreže, čolna, način življenja, in iti za Kristusom, ni lahko. Začeti povsem drugo življenje, res, da na božji ravni, a vendar življenje za nevidne vrednote, katerega temelj je edinole vera, je za v konkretnost obrnjenega človeka, kot so bili Simon in tovariši, nemalo težko. Gre za skrivnost božjega klica in odgovora velikodušnih src nanj. Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek! Cvetlice, ki ne ovenejo Nek mogočen gospod je poklical mladeniča in mu je rekel, da mu da vse veliko premoženje, če mu prinese Šopek cvetlic, ki nikdar ne uvenejo. Mladenič se je napotil v svet in iskal cvetlice. Hodil je po poljih in gorah, po gozdovih in zelenih dolinah in jo trgal cvetljice, ki so vse uvenele. Končno se je utrudil in ves obupan je sedel na bregu velike reke. Sam pri sebi je govoril, da ne bo več iskal in hodil naprej, tukaj na tem mestu bo Čakal smrti, ker ne more najti cvetic ki ne uvenejo. Od nekod je priSel star mož, ki se je opiral na palico in je rekel mladeniču, da je Se premlad, da bi mislil na smrt. “Pred seboj ima5 življenje”, je dejal. “Mnogo moraS Se storiti na tem Svetu. Imej pogum v boju z življenjem. ” “Povej mi torej dobri mož, ”je rekel Mladenič, “kaj naj storim. Kje morem ttajti cvetico, ki nikdar ne uvene?” Starček se je vsedel poleg mladeniča 111 mu je govoril: “Cvetica ki nikdar ne Uvene zraste v tvojem srcu. Svet jo imenuje čednost. Seme te cvetice pa hoS naSel v nebesih. Pobožna molitev Uapravi, da pade to seme na zemljo. Oblogo pobožno moli!” V tem trenutku je starček izginil. Mladenič je mnogo molil in delal pokoro Za prejSnje brezskrbno življenje. Izpolnjeval je božje zapovedi in je živel zelo zgledno. Velik Šopek cvetic je zrastel v nj ego vem srcu in s tem Šopkom, ki ni Pikdar uvenel, se je mladenič vrnil k bogatemu gospodu in ta ga je sprejel z Velikim veseljem in mu je izročil vse Sv°je premoženje. Tako je bil mladenič poplačan že na tem svetu za svoje lepo in čednostno življenje. - Pia Legenda NaS Gospod Jezus in Sv. Peter sta zopet romala po slovenski zemlji. Oblečena sta bila kakor revna potnika in nihče ju ni prepoznal. Končno sta priromala v revno gorsko vasico in ob cesti na polju sta zagledala ženico, ki se je globoko sklanjala, ker je plela. Pozdravila sta jo po stari slovenski navadi in ženica jima je takoj pričela pripovedovati o svojih velikih nadlogah in težavah. Da Bog ni dal dosti dežja, je ženica tožila in da sonce preveč pripeka. Njiva je trda in le s težavo dela. V vaški cerkvici je zazvonilo poldne in nag Gospodje molil po stari slovenski navadi. Sv. Peter je bil preveč utrujen in lačen in se je samo prekrižal, ženica pa je hitela v senco, da se odpočije. Zakaj bi molila, je godrnjala, bogati, ki imajo bel kruh naj molijo. Sv. Peter je odšel za njo, naš Gospod pa je ostal ob cesti in se vsedel na hlod. Ženica je jemala s cule skromno kosilo. Imela je malo steklenico vina in velik kos dišečega rženega kruha. Ves čas ko je jedla je Zenica godrnjala in se pritoževala, prestala je samo takrat, kadar je srknila s stekleničice požirek vina. Sv. Peter pa je požiral sline, ker je bil svet človek ni nič rekel. Naprej se je jezila ženica nad slabim življenjem, da mora delati v vročini in ima samo slabo vino in malo kruha za kosilo. Sveti Peter je bil lačen, zopet je požrl sline in dišeč vonj svežega rženega kruha mu je dražil nos. Krulilo mu je v želodcu in bil je silno žejen. Rad bi poskusil malo slovenske božje kaplice in je milo poprosil ženico za krajček kruha. Požirek si je misli bo pa sama dala. Ženica je zadirljivo odgovorila, da bi že dala, če bi imela, saj ve kaj je revščina. Pa ne more, če ne bo jedla, ne bo mogla delati na polju. Žalostno je v tretjič sv. Peter požrl sline in odšel nazaj na cesto, kjer je sedel naš Gospod na hlodu. Ko je pripovedoval Gospodu o ženinih težavah, je Gospod v svoji dobroti spremenil njeno kislo dolenjsko kaplico v sladko vince, kruh je postal bel in še kos mesa je imela ženica nenadoma v rokah. Sv. Peter je grdo pogledal Gospoda in nikakor ni odobraval njegove velike dobrote, ker jezikava Zenica tega ni zaslužila. Ves oslabel od lakote se je sv. Peter napotil nazaj k Zenici in jo je zopet milo poprosil za skorjico kruha. Ženica pa mu je odgovorila, da bel kruh, dobro vino in meso ni za siromake. Naj gresta naprej pa bosta že kje kaj dobila. Gospodu se je milo storilo za ženino nehvaležnost, sv. Peter pa je bil zelo nejevoljen. Ko sta odhajala je ženica zaklicala za njima, če je že imela srečo, da se je spremenilo njeno kosilo, naj Bog pošlje še dežja, da bo vse lepo raslo na polju. Odpirati božje zatvornice pa je bila zadeva Sv. Petra. Ukazal je odpreti vse zatvornice. Deževalo je dneve brez prestanka in ženica je izgubila ves posevek in vse njeno delo je bilo zaman. Tako se je Sv. Peter maščeval za njeno skopost in godrnjavo st, čeprav mu je naš Gospod Jezus vedno govoril, da moramo dobro delati tistim, ki so nam kaj hudega storili. - pia Zgodba o tarskem sodniku Turški sodnik z male vasi je doživel veliko čast, da je bil povabljen pri sultanu na kosilu. Sedel je k mizi, okoli katere so sedeli hudobni in zavidljivi dvorjani. Prinesli so na mizo mnogo dobrih jedi in zakon je bil, da morajo vsi čakati toliko časa, da sultan prične jesti. Potem šele mu morejo slediti drugi. Sultan je imel mnogov gostov, s katerimi je bil zelo zgovoren in dolgo ni pričel jesti. Vaški sodnik pa je bil lačen in je takoj segel po jedi ker ni poznal prepovedi. Kdor pa se je pregrešil pri sultanovi mizi, je bil obsojen na smrt. Dvorjani so bili nevoščljivi vaškemu sodniku in so ga takoj zatožili sultanu in zahtevali, da se smrtna kazen izvrši. Sultan ni rad privolil, vendar ni mogel oporekati strogemu zakonu, Zato je dal vaškemu sodniku posebno milost, da si more z izjemo življenja izbrati kakršnokoli milost. Vaški sodnik se je za trenutek zamislil, potem pa je rekel, da če že mora umreti prosi za milost, da se iztaknejo oči vsem onim, ki so ga videli, da je jedel preden je pričel jesti sultan. Sultan je prisegel pri Mohamedu, da ga ni videl in vsi toZljivci so trdili isto. Končno je vprašal sodnik, če ga nobeden ni videl, kaj je potem vzrok za smrtno obsodbo. Ker so vsi toZljivci utihnili je ostal prost, potem ko je silno ponižal dvorjane na sultanovo veliko veselje. - Pia Kraljevič Jozafat Mogočni maharadža v Indiji je živel v velikem blagostanju. Imel je veliko družino in je prebival v prekrasni Palači. Silno je sovražil kristjane in ker se je bal, da bo njegov sin prestolonaslednik postal kristjan, je nastavil učenega moža, ki naj bi sina vedno Nadzoroval in mu onemogočil, da bi sPoznal kristjane. Prestolonaslednik Jozafat je nekega dne videl blizu kraljevske palače starega P^oZa, ki je z veliko težavo stopal po cesti. Ubogi starček je bil ves skrivljen ^ je hodil s sklonjeno glavo. Kaj je to? ie vpraSal Jozafat svojega učitelja. To Je starček, je ta odgovoril. Vsi stari ljudje so blizu groba in bodo kmalu Pnirli. Ali bom tudi jaz umrl?, je vPraŠal mladenič. Vsi bomo enkrat Ulnrli, je odgovoril učitelj. In po smrti, ^j je po smrti? Učitelj je zamišljeno Priznal, da tega ne ve, ker vse je Bog Zagrnil v tančico skrivnosti. Kraljevič Jozafat se ni več umiril. Hotel je izvedeti resnico. Molil je in Prosil Boga da bi ga razsvetlil. Prosil Je» da bi Bog poslal koga, ki bi mu Razložil resnico. Neki puSčavnik je priSel v kraljevo Palačo preoblečen v trgovca biserov, kraljeviču je pokazal prekrasne bisere in Jozafat je bil začuden nad lepoto dragih kamnov. Slednjič mu je puSčavnik rekel, da ima biser, ki je tisočkrat lepSi od vseh drugih biserov. Jozafat ga je prosil, naj mu ga pokaže. Tedaj mu je puSčavnik odgovoril, da tega bisera ne more videti z očmi. Ta dragoceni biser je velika resnica, ki uči edino pravo vero. Mladenič se je vzradostil in je prosil puSčavnika, naj mu govori o tej resnici. Sveti puSčavnik mu je vso noč govoril o pravem Bogu in o Kristusu, naSem OdreSeniku in o presveti Devici Mariji, božji Materi. To je bila prava luč za ubogega kraljeviča. Po noči je brez slovesa zapustil kraljevo palačo in je odSel s puSčavni-kom v puSčavo. Mnogo dni so iskali povsod kraljeviča in vsi so jokali za dobrim mladeničem. Nikdar niso izvedeli ali Se živi ali je umrl. On pa je služil Bogu v puSčavi. V palači je imel vsega v izobilju, tukaj pa je ležal na tleh, trpel je lakoto in žejo in edina pesem mu je bila puSčavski veter, ki je ob večerih pihal in hladil vroče ozračje. Kraljevič je zapustil zemeljsko kraljestvo in vse dobrine sveta. Po mnogih letih spokornega življenja pa ga je vsemočni Bog poklical k sebi in mu dal nebeSko kraljestvo, ki ga je pripravil vsem, ki ga ljubijo. - Pia SOCRAT IN NJEGOV UČENEC Socrat je opazil, da je eden izmed njegovih učencev silno ošaben in napuhnjen, ker je bil bogat in je imel veliko posestvo. Pridi sem Alca-biades, ga je poklical, in pokaži mi na zemljevidu Grčijo. Sedaj mi pokaži naše mesto Atico. Sedaj pa mi pokaži svoje posestvo. Mladenič je našel Grčijo, pokazal je Atico, ni pa mogel pokazati svojega posestva in je slednjič priznal, da ga ni na zemljevidu, ker je premajhno. Socrat mu je dal lep nauk: „Tako malo zemlje, ki ni niti zaznamovana na zemljevidu, je predmet tvojega napuha. Iznebi se ga in boš imel mnogo več miru in pokoja." '-Pia Sodba protestanta NaS ameriSki misijonar, Mariborčan pater Weninger iz družbe Jezusove, pripoveduje v svoji knjigi “Katholizis-mus, Protestantismus und Unglaube” naslednji pogovor: Pred veC leti sem sreCal Častnika francoske konjenice v Minnesoti na meji Indijancev Sioux (Su). Častnik se je boril v Parizu proti vstašom prav tedaj, ko sem jaz potoval v Ameriko. Bil je od rojstva protestant, pa je imel za ženo katoličanko. PriSel me je obiskat. Med pogovorom o veri mi pa pravi: “Kar se mi pri katoliCanih najbolj dopade, je, da Caste Marijo z velikim spoštovanjem" in prisrCnostjo. Sam sem protestant,” je pristavil, “toda rad posluSam, kadar moli moja žena z otroci: Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas greSnike zdaj in ob naSi smrtni uri. ” “PosluSajte,” je nadaljeval, “kaj se mi je pripetilo nekoC v Parizu. Bila je delavska revolucija leta 1848. General Bignan prijezdi pred mojo hiSo ter zavpije: Ven prijatelj, na barikade! Napravil sem hitro svojo oporoko, objel ženo in svoje otroke ter odjezdil proti vstaSem. Bil je straSen trenutek. Bojeval sem se v marsikateri bitki v Alžiru, ali one niso bileniCesar v primeri s pocestnim bojem. Ko so sikale Številne krogle okoli mene, sem se spomnil molitve svojih otrok! Na konju, sredi bojnega meteža, sem klical v srcu proti nebu; Sveta Marija, Mati božja, prosi zame! In Čudovito! Iz stotin smrtnih nevarnosti sem sreCno odnesel svoje pete. Prevedel P. B- Veliki muzik Chopin je dirigiral koncert v navzočnosti kneza Konstantina. Ko mu je ta po koncertu čestital, ga je vprašal, zakaj je ves čas gledal proti nebu. „Ali od tam dobivate prave note?" „Tako je,“ je odgovoril Chopin, „od zgoraj dobivam pravo inspiracijo za muziko." -Pia Komunistični agitator je govoril o razdelitvi dobrin. Vsak mora vse svoje premoženje razdeliti. Če imaš dva konja, daj enega ubogim. Če imaš dve hiši, prepusti eno tistemu, ki je nima. Vsi so ga poznali kot revnega človeka, ki je imel kočo in se je preživljal z rejo kokoši. Mlad fant je zaklical: „Oča, dajte mi pol svojih kokoši!" Prestrašen in presenečen je oča obmolknil. Vsi so čakali, kaj bo odgovoril. Slednjič je s slabotnim glasom rekel: „Jaz ne morem dati svojih kokoši. Govoril sem o hiši in konju, ker tega nimam. Kokoši so pa moje in teh ne morem dati." -Pia Mladenka je umirala. Zelo je trpela, vendar je bila vdana v božjo voljo. Težko je govorila, pa je vendar izrekla še zadnje besede: „S petnajstimi leti sem bila nedolžna. Gorje mi za tisti trenutek, ko mi je stric dal na razpolago svojo knjižnico in mi rekel, naj vse berem. Bolje bi bilo, da bi mi porinil nož v srce. Tako vsaj ne bi grešno živela in tako nesrečno in žalostno umirala." -Pia F. Odilo Hajnšek, 0. F. M. : MARIJA NA KOROŠKI KRKI ŠT. EMA a na Koroški Krki - G ur k je zdaj v popolnoma nemškem kraju. Tu je bil najprej S^ad Krški dvor, potem samostan Benediktink, ki ga je ustanovila naša slovenska svetnica sv. Ema; po ukinitvi samostana pa je po Selji ustanoviteljice posestvo prešlo na salzburško nadškofijo in to je bilo uporabljeno kmalu za ustanovitev krške, zdaj celovške škofijo, Takoj je treba omeniti in povdariti, da so v Krki- trije romarski magneti: Prvi je: Na- ravnost veličastna stolnica krške škofije in v stolnici prelepa Marijina podoba vnebovzetja na edinstvenem velikem oltarju. Drugi magnet je: starodavni Marijin kip Matere božje, takozvana Emina Marija, ki jo je sv. Ema nosila ali vozila vedno s seboj in je pred tem kipom podeljevala našim slovenskim prednikom svobodo. Ko se je Krka ustanavljala, je bilo ozemlje popolnoma slovensko. To dokazujejo krajevna imena. Lieding, kako uro od Krke imenujejo Pogled na stolnico od jugozapada koroški Slovenci Ladine - to so slovenske Ledine; Pissvveg je naša Piševica; Weitenfeld je naše Šentviško polje; Zweinitz je naša Svinica (od svinca); Glodnitz je naša Glodnica (od glodati). Vsi ti kraji so v neposredni bližni Krke. Krka je od početka pripadala Koroški ali Karantaniji. Ime Karantanija je pri vseh starih zgodovinarjih veljalo isto kot Slovenija. Spočetka so vse slovensko ozemlje imenovali __ Karantanija, pozneje Slovenija - Sclavonia. Še le pozneje so ozemlje razdelili na razne krajine: Vzhodna Krajina ob Donavi, Karantanska Krajina ob srednji Muri, Podravska krajina ob Dravi, Savinjska krajina ob Savinji in zapadno od Sotle, Kranjska Krajina ob Savi in Istrska Krajina ob morju. Pokrajine Slovenske Karantanije so bile še skoraj do četrtine drugega tisočletja pretežno slovenske. Meja je šla do Kristen-bacha - to je Krščni potok med Lienzem (od liti); doline, ki pošiljajo svoje vode pri Lienzu v Dravo, so spadale pod Koroško. Na severu so delale mejo slovenskemu ozemlju Visoke Ture - kraj Mallnitz pod Turami so naše Malniče (od Malin) Gornje štajerski Tržič - Neumarkt je pripadal še 13. stoletju pod slovensko Koroško, ravno tako Št. Lambert in Murava (Murau). Torej je bila krška dolina ali dolina Zgornje Krke še dolgo slovenska. Prvi zanesljivi podatki o Krški dolini so iz leta 898, ko je cesar Arnulf podelil slovenskemu knezu Svetopolku posestva v Krški dolini okrog Selč in Brež. Ta Svetopolk je bil praded naše sv. Eme. Družina S ve topol kov a je imela širna posestva^ in sicer v fevd ali nekak najem na Spodnjem Štajerskem in na Dolenjskem: To je Pilštanj, Podčetrtek, Podsredo, Bizeljko, Rifnik in Planino ter Kunšperg pri Kozjem, na Dolenjskem pa Mokronog s Škrljevem. Tudi Rogatec ob Sotli je bil last Emine družine. Sv. Emo imenuje zgodovina grofico ali po slovensko knjeginjo Pilštanjsko. Obenem jo imenujejo Koroško kneginjo. Še le v zadnjem času je zgodovinar LOW zanikal, da bi bila sv. Ema slovenskega rodu. Trdi, da je bila rojena na Koroškem. Toda najnovejši krajevni imenik Koroške ne navaja nobenega kraja pod imenom Peilenstein - takega kraja na Koroškem sploh ni. Nemški viri so vedno, vsa dolga stoletja omenjali spodnje štajerski slovenski Pilštanj za rojstni kraj sv. Eme. In ravno sv. Ema je dobila Pilštanj in vso štajersko posest v last - prej so bila ta posestva v najemu Eminega rodu. Lastninska listina je izdana leta 1016. V desetem stoletju je to ozemlje lastoval Savinjski grof Engelbert Pilštanjski, ki se omenja 1. 963 in zopet 980. Njegovi ženi je bilo ime Tuta in to sta bila roditelja naše sv. Eme. Nemci ji pravijo Hema. Ni pa to nemško ime, temveč latinsko Gemma, kar pomeni “dragulj ali biser”. Torej je bila Ema naša Dragica ali Biserka. Ta imena so bila zelo v navadi pri starih Slovencih. Istočasno kot Emin rod je bil na Koroškem obdarovan še eden koroški slovenski plemič in sicer Volhun, ki pa je bil stari oče Eminega moža Viljema. Tudi Viljem je imel obširna posestva tako na Koroškem kot na Spodnjem Štajerskem. Na Koroškem je ^posedoval Trušenjsko dolino in Djekše, na Štajerskem pa Rajhenburg ob Savi in sicer vse ozemlje od Rajhenburga do Sotle, torej Videm, Brežice, Dobovo, Sromlje, Pišece; tudi Lemberg pri Novi Cerkvi in Vitanje nad Celjem. Ema in Viljem sta imela dva sinova: Viljema in ilartvika. Leta 1015 je Ema postala vdova. Mož ji je umrl na potu iz Rima, kamor je šel na božjo pot. Leta 1036 je Ema izgubila oba sinova, ubili so ju rudarji. Bila je sama z velikanskimi posestvi. Kmalu je sklenila, da bo vse imetje zapustila v korist Cerkve. Svoja posestva v Aniški dolini je darovala okrog leta 1041 nadškofu Balduinu z namenom, da ustanovi moški samostan. To je bil benediktinski samostan v Admontu, ki še danes obstoja. Drugi del posestva in premoženja pa je Ema namenila za ustanovitev ženskega samostana, v katerega je stopila tudi sama in je v njem umrla kot redovnica. Z ustanovitvijo tega samostana in z zidavo grve cerkve je združena ljubezniva legenda. Z e Emina mati je menda dobila dovoljenje za zidavo ženskega samostana v Ledinah, kako uro hoda od današnje Krke. Pa do zidave ni prišlo. Emo je skrbelo, kje naj samostan pozida in kam naj namesti svoj ljubljeni Marijin kip, ki ga je vedno imela s seboj. Morda ga je prinesla s seboj celo iz Pilštanja. Kneginja - vdova je zdaj izdelala načrt: Kar mi je nebo dalo brez mojega zasluženja - bogastvo, moč in čast, to hočem darovati zdaj vse Bogu, vrnila mu bom vse, preden umrem. S seboj tako ne morem ničesar vzeti, le dobra dela gredo za človekom v večnost. Moški samostan v Admontu so pozidali še le leta 1074. Trideset let po Emini smrti. Ženski samostan pa je bil pozidan, ko je bila Ema še živa. Ema se nikakor ni mogla odločiti, kje naj pozida ženski samostan: alt na Koroškem, ali na Štajerskem aU na Kranjskem. Ko tako tuhta in premišljuje, goreče prosi Marijo, naj ji pomaga, da se pravilno odloči. Pokleknila je pred Marijino podobo. Ko je vstala, je bila odločitev narejena. Ema je zapovedala, naj v Brezah zaprežejo dva mlada volička, ki nista bila še nikoli uprežena. Kneginja je dvignila ljubljeni kip Matere božje in ga je skrbno postavila na voz, pred katerim so mirno stali volički in čakali na povelje svoje gospodarice. Ko ljudje sprašujejo, kaj to pomeni jim je Ema odgovorila: “Tam bom postavila Marijino cerkev in samostan, kjer bosta volička sama obstala*. Ema je s svojimi spremljevalkami peš hodila za vozom. “Marija naj določi, kjer hoče imeti svojo cerkev in samostan. In prav ta podoba naj pride na oltar nove cerkve!” Kneginja med potjo moli in prepeva. Prav kot romarji. Voz brez voznika se pomika skozi mesto Breze in nato proti jugu. Volički vlečejo pod goro Sv. Lovrenca, kjer je pobožna Ema malo poprej svetniku na čast pozidala cerkev. Nato srečajo zopet drugo Emino cerkev na Visokem polju; posvečena je sv. Radegundi, Emini vzgojiteljici. Potem voli sami zavijejo proti zahodu po stari vojaški cesti v dolino Krke. Srce pobožne kneginje prekipeva veselja: “Ali bo morda njena ljuba Krka izbrana za srečen kraj, ki ga bo Marija izvolila?” Volička mirno vlečeta voz dalje in puščata na desnem griču Marijino cerkev na Ledinah. To cerkev je začela zidati že Emina mati, njena hčerka jo je dovršila. Se en ovinek in že se pokažejo strehe prvih krških hiš, le Emin višje ležeči Krški dvorec se še ne vidi. Emi se zdi, kakor bi sončni žarki risali obrise mogočne cerkve 2 dvema stolpoma, poleg nje pa veliko belo hišo z mnogimi okni. Že so prišli mimo farne cerkve, ki jo je tudi dala pozidati Ema na čast spokorni sv. Mariji Magdaleni. Na desni je nizka in širna vzpetina. Tja gori zavijeta volička kar sama in obstaneta. To je bilo prav tam, kjer se je plemeniti gospe zdelo, da so sončni žarki narisali mogočno poslopje. Vsa srečna in blažena postavi Ema Marijin kip na tla. Potem vzame sama lopato in jo Zasadi v zemljo. To je bila prva lopata za začetek mogočne stavbe. “Tu naj stoji nova cerkev in v njej oltar, od koder bo kraljevala Marija z Detetom na naročju." Kmalu je na tem prostoru vse oživelo. Prišli so zidarji in stavbeniki. Pod svojim Krškim dvorcem je sedela kneginja vdova B-ma dan za dnem na neki odlomljeni skali. Dd tu je nadzorovala zidavo, tu je razgrinjal Mojster svoje načrte, sem so prihajali graditelji Po nasvet. Pri tej skali je kneginja tudi 'Zplačevala delavce. V rokah je držala denarnico in po predloženih računih delovodje je vsak prejel zasluženo plačilo. In stavba je rasti a višje in višje proti nebu: cerkev in samostan poleg nje. Toda, kakor danes, takšni so bili ljudje tudi ob Eminem času. Delavci so postali nezadovoljni. Zahtevali so večjo plačo. Prišli so pred kneginjo, ki je zopet sedela na skali. Pripravljena je bila, da delavcem izplača zaslužek. Pa stopi pred njo največji hujskač ter predrzno in surovo zahteva večje plačilo. Kneginja se ljubeznivo nasmehne in reče prijazno: “Ljubi moj mož, tukaj je denarnica, kar sam sezi vanjo in vzemi toliko, kot veš, da si zaslužil.” Vsi se začudijo modrosti in dobroti plemenite gospe. Mož poželjivo in grabežljivo seže v mošnjo. Prav do dna gre s svojo veliko roko, da bi več zagrabil iz nje. Ema se kar naprej smehlja, mož pa krohotaj e prešteva denar. Vsi ga opazujejo, vsak bi rad bil na njegovem mestu in bi si svobodno nagrabil denarja. Toda kar naenkrat se hujskačev krohot konča. Njegova roka zatrepeta, on sam pa se osramočen zgrudi pred Emo na kolena in prosi odpuščenja. Kaj se je zgodilo? Niti dinarja več ni hujskač potegnil iz denarnice, kot samo to, kar je kazal račun, kar je delavec resnično zaslužil. V potrdilo obema: delodajalcu in delavcu: Kar delavec zasluži, to mu mora delodajalec plačati; nimaš pravice zahtevati denarja za delo, ki ga nisi opravil in denarja nisi zaslužil! Ta dogodek nam kaže slika na glavnem oltarju farne cerkve sv. Eme pri Podčetrtku na Štajerskem. PRVA CERKEV NA KRKI Prvotna cerkev in samostan sv. Eme sta stala nekako tam, kjer je zdaj zapadni vhod v sedanjo veličastno stolnico. Splošno mnenje je, da je bila prvotna Marijina cerkev v Krki slovesno posvečena na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 1043. Ema sama je povabila v Krko za to priliko iz Salzburškega nadškofa Balduina. Vest o slovesnosti se je razširila po vsej deželi. Neštete množine so takrat priromale v Krko. Nadškof se je pripeljal s številnim spremstvom. Pravijo, da je bilo tisti veliki dan posebno krasno in ugodno vreme. Dolg in veličasten sprevod se je pomikal proti novi cerkvi. Bilo je polno preprostega slovenskega ljudstva, med gospodo pa so bili slovenski in nemški plemiči . Ob nadškofu je stopala prva samostanska prednica Ita (kar je menda Ajta ali Agata). Pričujočih je bilo tudi veliko število duhovnikov. Saj je razumljivo: že radi pričujočnosti nadškofa, pa tudi radi kneginje Eme, ki so jo vsi visoko spoštovali . Pa čudežno podobo Emine Marije so hoteli ljudje videti . Ema sama se je udeležila slovesnosti v spremstvu 70 deklet ali devic. Kneginja je nosila v rokah nadškofovo listino o ustanovitvi ženskega samostana in o posvetitvi Marijine cerkve. Listino so med slovesnostjo javno prebrali . Nadškof je najprej posvetil novo Marijino cerkev, potem je opravil slovesno mašo. Po maši je blagoslovil in potrdil prvo prednico. Nato je stopila kneginja Ema pred veliki oltar naše ljube Gospe. Vse je bilo prevzeto radi velikega in prevažnčga dogodka in prizora. Kneginja je položila ustanovno listino na pravkar posvečeni oltar v znamenje, da hoče, kar notri zapisano, darovati Bogu in Mariji, ki kraljuje na oltarju. Potem je pristopilo v bliščečem sprevodu pred nadškofa 70 deklet, ki so med petjem in molitvijo prejele od nadškofa redovno obleko. Kot zadnja je pristopila vdova, kneginja Ema, ki je zaprosila za redovno obleko. Tedaj ni ostalo nobeno oko suho. Vse ljudstvo je jokalo od ganotja. Za sklep je pristopilo še krdelo duhovnikov, ki so bili izbrani za krške kanonike in ki bodo vršili službo božjo za redovnice in za ljudstvo. Spet se je zvrstil isti sprevod iz cerkve v novi samostan. Tu je izginila kneginja Ema skozi samostanska vrata, ki so se za njo zaprla. še le po smrti, ko so mrtvo nesli k pogrebu in k večnemu počitku, so se vrata zopet odprla. Emin Marijin kip je ohranjen še danes. Slog res kaže veliko starost in je v romanskem slogu - takrat so se v cerkvi povsod držali tega sloga. Kip je stal prvotno v krški spodnji cerkvi ali v kripti in sicer na glavnem oltarju. Pred njim se je zgodilo mnogo izpričanih čudežev. Slovenci so ta kip skozi vsa stoletja posebej častili, ker je pred njim kneginja Ema našim pradedom delila svobodo, škoda, da so ta kip proti koncu 18. stoletja pokvarili, ko so ga ne strokovno popravljali . Zdaj stoji kip na stranskem oltarju v spodnji cerkvi . Je še vedno češčen . Prvotna cerkev ali Emina cerkev ni bila majhna, majhna samo v primeri s sedanjo cerkvijo, ki je naravnost ogromna. Stala je na sedanjem pokopališču. Cerkev je res služila komaj 70 let kot škofijska cerkev ali stolnica. SEDANJA CERKEV - ZUNANJŠČINA Sv. Ema je živela kot redovnica samo dve leti . Leta 1045 je namreč že umrla. Toda svetnica je še le 27 let počivala v grobu, ko si je samostan izvolil svojo drugo prednico in ta druga je bila že zadnja. Radi precejšnjih nerednosti je bil samostan ukinjen. Skoraj je blaga žena že ob ustanovitvi samostana slutila, kaj se bo zgodilo. Plemkinje pač niso v prvi vrsti poklicane, da bi vodile in živele duhovno življenje. Za ta slučaj je preskrbela že ustanoviteljica: pokojna Ema, ko je določila, naj se vse premoženje vporabi za ustanovitev lastne slovenske škofije, a ko bi samostan prenehal. Spet je bil velik dan v Krki in sicer 6. maja 1072. Krka je ta dan prenehala biti samostan, postala je škofija. Izpolnila se je vroča želja naše slovenske kneginje Eme: njeni rojaki so dobili cerkveno središče. Prvi škof za Krko je bil določen domačin Korošec: Gunter iz Krappfelda blizu Brež. Udeležilo se je slovesnosti več škofov s svojim nadškofom Gebharddom iz Salzburga. Novi škof je bil posvečen v Emini cerkvi . Ustanovno listino,papeževo in cesarjevo, so prebrali v treh jezikih: latinsko, slovensko in nemško. Razlaga listin je bila pa samo slovenska, ker je bilo prebivalstvo takrat v veliki večini slovensko. Ker je bil prvi krški škof rojen čisto v slovenskem ozemlju tedanje Koroške, je naravno moral znati jezik ljudstva . 8 I ■ 0F1E vF ■ f ' ; ■ Pogled na stolnico od jugovzhoda: tri apside in samostan Seveda je bila Emina cerkev veliko Premajhna za stolnico. Kmalu so začeli misliti na večjo stolnico. Podjetni škof Roman I. (1131 - 1167) je začel zidati stavbo leta 1140. Narejena je kot iz enega liva, znamenje, da so se držali Prvotnega zelo duhovitega načrta . Vodilna misel pri stavbi je "sveti" kvadrat. Tega so se držali zelo radi pri [Mogočnih in pomenljivih stavbah. Sveti kvadrat se uveljavlja v Krki v Prezbiteriju, potem v prostoru, kjer so korne klopi za kanonike, isto je v kripti, Potem glavna ladja sestoji s treh kvadratov in tudi veža je natančen kvadrat. Tudi pri vsakem kamnu so 91edaIi na to, da so bili kvadratni. Vsa ^rkvena stavba je zgrajena iz rumeno oečkastih mramornatih kvadrov, enako tlJdi oba zvonika, le da so ju pozneje ometali in pobelili. Posebno lepa je južna stena s stranskim najstarejšim romanskim vhodom ali portalom. Nad njim je Kristus, kot bi vabil ljudstvo k sebi, kot bi govoril: "Pridite k meni vsi! Jaz sem vrata!" Nekaj posebnega je vzhodna stran cerkve, kjer se od zunaj vidijo tri krasne romanske apside ali zaključki, v cerkvi namreč te zaključke zakrivajo oltarji. Izredna umetnost je glavni vhod v stolnico. Pravijo mu "paradiž". To je zunanja cerkvena lopa. Portal ali vhod je romanski in kamenit. To je najodličnejši romanski portal cele bivše stare Avstrije. Treba je pogledati sliko! V gotski dobi so pred ta vhod postavili steno in globok portal spremenili v prekrasno in edinstveno kapelo. V marmornatem portalu so se ohranila stara 'esena vrata z romanskimi reliefi, ki - so nastali okrog leta 1230. Reliefi na levern krilu predstavljajo sv. Trojico s simboličnim spremstvom. Desno krilo pa nosi dogodke iz sv. pisma stare in nove zaveze. Skupina teh rezbarij je dobila ime "bibiia pauperum", kar bi pomenilo: sv.pis.no preprostih ljudi . Ljudstvo takrat še ni znalo brati črk, pa je imelo priliko, da se je učilo po slikah. Ta vrata so prekrasni nazorni katekizem. Stolnica stoji paralelno, vzporedno reke Krke in hribovja ob dolini. Je malo ven iz trga in se kar vsesava v okolico. Pogled na zunanjost je naravnost očarljivo veličasten, saj je cerkev 66 metrov dolga, nad 20 m široka in ravno tako 20 m visoka. Oba stolpa imata višino 60 metrov. Za ozadje mogočne cerkve je velikansko poslopje: nekdanji škofijski Postori kanonike za urade in stanovanja za uporabljalo za razne redovnike in . V stoletjih se je poslopje redovnice. Voznik je strašno preklinjal, ker se mu je sredi ceste pokvaril avto. Star mož je prišel mimo in vprašal voznika, če prihaja iz pekla. „Zakaj me tako neumno vprašujete?" „Tako je," je odgovoril mož. „Če kdo govori nemško, mislim, da pride iz Nemčije, če govori francosko, gotovo prihaja iz Francije in če kdo preklinja in govori jezik hudobcev, bi pač mislil, da prihaja iz pekla.,, - Pia A MK 1966 55 Južni portal - naj starejši OČARLJIVA NOTRANJOST KRŠKE STOLNICE Najprej je treba povdariti, da se je krika škofija morala zelo boriti za svojo samostojnost s Salzburško nadškofijo. In ravno v tej borbi je zrastel ponos in pogum: Krka je hotela tekmovati s Salzburgom. In v tej tekmi je zmagala Krka. Notranjost krške stolnica je zmagala nad Salzburgom. Berimo in strmimo! Pri glavnih vratih pridemo najprej v notranjo cerkveno vežo ali lopo. Nastala je zato, da je dobila nad njo v nadstropju za orglami slavna škofova kapela svoj prostor. V tem preddvoru moramo kar strmeti nad krasnimi romanskimi stebri in nad njihovimi glavami - kapiteli. Cerkev ima tri ladje. V levi ladji je nad krasnim krepilnim kamnom freska sv. Bolfenka iz leta 1380. Svetnik nosi takrat običajno škofovsko Freske v veži °blači lo. V kotu te ladje se nahaja ^ojhen renesanski oltarček Marijine ^rti. Na njem je polno svetniških kipov. ^Itar je dal postaviti stolni prošt Galler ^ekako leta 1530. Takoj vidimo, da se le notranjost cerkve izpolnjevala vsa Poletja. Pri oltarju je tudi proštov nQgrobni kamen. Prav kot bi prošt znal Psti našo pesem: Ko bo zadnja ura bila, barija prid po nas! Na tej severni steni je tudi prelep 9otski vhod ali portal, ki je nekdaj vodil romanski križni hodnik, ki ga že Qvno ni več. Spodaj na steni je polno 2Qnimivih nagrobnih spomenikov, nad sPomeniki so razne slike na platno; ^ekatere so bile nekdaj na oltarjih. Tu *e zidna freska Marijine smrti, ki je nastala okrog leta 1400. Na steno je naslonjen star oltar z moderno sliko sv. Eme, ki jo je za njeno proglasitev svetnikom 1938 naslikal celovški slikar Avguštin Veiter. Potem so stopnice v gornjo cerkev ali v prezbiterij. Gornja se imenuje zato, ker je dvignjena skoraj dva metra, pod njo je namreč Emina grobnica ali kripta. Pri vhodu v kripto je na desnem stebru freska Marijinega varstva, ali Marijinega plašča iz leta 1400. Strop nad prezbiteri jem ima gotske oboke, ki so bili narejeni po požaru leta 1525. Prvotno so bili vsi stropi leseni. Posebno pozornost vzbuja v prezbiteriju pretresljivi križ iz leta 1720. Potem pa so sloviti Emini reliefi, katerih trije vise v levi stranski ladji svetišča, trije pav desni. Te reliefe je izdelal v pozno gotskem slogu Lenart Pambstell iz 5t. Vida ob Glini in sicer v letu 1500. Prvotno so ti reliefi viseli na stenah križnega hodnika. Prva slika nam kaže umor Eminih sinov: Zadaj je grad in cerkev v Selcah. Zanimivi so rudarji pri delu, ganljiva je žalost staršev in pretresljiv je prizor razmesarjenih sinov. - Druga reliefna slika predstavi ja, kako se Emin mož Viljem poslavlja od svoje žene, ko odhaja v Rim na božjo pot. Zanimivo je njegovo spremstvo. - Tretji relief nam kaže zidanje prvotne krške cerkve: Kneginja Ema sedi na kamnu, ki še zdaj stoji v kripti. V rokah drži denarnico. Vse okrog je živahno vrvenje in udejstvovanje: Tu lomijo kamenje, spredaj je voz naložen s skalami, ki jih vlečejo voli. Zgoraj koliba, kjer delajo kamnoseki, v spodnji zidarji, ki spirajo pesek in mešajo malto. Zenske jo že nosijo na glavah. Škripec vleče skale kvišku, tesarji pripravljajo ostrešje. Prečna ladja je znak srednjeveške škofijske cerkve. V njej je glavni oltar in vzporedno z njim dva stranska oltarja. Na severni steni pred zakristijo najdemo zastopane vse cerkvene stavbene in slikarske sloge. Nad vhodom v zakristijo je baročni oratorij ali molilnica s slikarijo z leta 1678. Izredno dragocen je poznogotski zakristijski vhod ali portal iz leta 1450. Na tej steni je naravnost orjaška slika fresko sv. Krištofa, ki 'je nad 8 m visoka ter 2 in pol metra široka. Nastala je leta 1260 in je bila odkrita leta 1926 po profesorju Viertelberger-ju. Kar je bilo na sliki pokvarjenega in uničenega, je on dopolnil. Slika je ena izmed največjih zanimivosti krške stolnice. - Tudi tu je po steni polno raznih starih nagrobnih spomenikov. Vzhodna stena je skoraj vsa pokrita z oltarji. Velikanski glavni oltar je izdelal v letih 1626 do 1632 mojster Mihael Honel. Veliki oltar je ena največjih krških umetnin. Je izraz veselja, ki je zavladalo v katoliški cerkvi, ko je bila premagana Lutrova vera in je znova zacvetelo bujno krščansko življenje.V sredini je Marijino vnebovzetje, ki mu je oltar posvečen. Ljubeznivo Marijino podobo obkroža rožni venec, ki je ravno v tisti dobi zmagovito zopet prišel do veljave .Okrog Marije v nebesa vzete muzicarijo nešteti angeli. Spodaj je skupina ob Marijinem grobu z dvanajstimi apostoli, ki se odlikujejo po krasno izrazitih obrazih. Na vrhu oltarju je presv. Trojica, ob kateri klečita sv. Ema in sv. Kunigunda. Marijin tron ima tri nadstropja: Čisto spodaj ob oltarju stoje štirje evangelisti v naravni velikosti in v čudoviti življenski resničnosti. Romarji posebno odlikujejo evangelista Marka, ki ima sklonjeno plešasto glavo. Vsak romar mu položi svoj klobuk na glavo s prošnjo, da bi ga varoval glavobola. Evangelij je temelj naše vere, zato evangelisti na Krki nosijo ves oltar na svojih ramenih. Nad vsakim evangelistom pa je eden štirih glavnih cerkvenih učenikov. Sv. Hieronim ima na glavi velikanski klobuk, ki romarjem silno ugaja. Nad njegovo glavo je mojster kar hudomušno postavil sv. Florjana, v vedrom poliva vodo prav na Hieronimov klobuk. Romarji pravijo, da ta klobuk svetniku služi za dežnik. "Med cerkvenimi učeniki stojita sv.Henrik in knez Viljem. Postavljena sta tako, da imata nad seboj svoji ženi: Henrik Kunigundo, Viljem Emo. Nekateri zgodovinarji so spravljali sv. Emo v sorodstvo s Kunigundo, pa se je to zgodilo samo radi tega, da bi Emi podtaknili nemško narodnost. Ema in Kunigunda ste obe svetnici, torej sorodni duši in to ju je v življenju bližalo in družilo, ne pa krvno sorodstvo. Nekaj čudovitega je oklep Viljemov-on seveda ni bil nikoli svetnikom prištet. V drugem nadstropju je vrsta svetnikov, v tretjem pa vrsta svetnic, prav na vrhu pa je polno angelskih figur. Vsega skupaj je na glavnem oltar 72 celotnih kipov in 82 angelskih glav . Ni čudno, da je tako oltar silno razgiban, izredno živahen. Oltarna miza je ostala stara iz 1200 in tudi antipendij, prt, je kamenit oziroma iz mozaika .Vkljub velikanskemu glavnemu oltarju ostane arhitektura neoporečna vladarica, ker se zdi kakor bi iz oltarja rastli silni rebrasti oboki, ki slone na štirih polstebrih, kateri se končavajo z romanskimi kockasti glavami . Zadaj za oltarjem so ohranjei Qli odkrite prekrasne starinske fresk Posebni zaklad krške cerkve Postni prt ali zagrinjalo, ki nojstarejše koroško postno zagrinjalo ^odi največje ter najdragocenejš Naredil ga je leta 1458 Konrad iz Bre Celotno pregrinjalo obsega dev kvadratnih metrov in na zagrinjalu r°vno sto prizorov iz starega in nove; zakona. Prt pokrije ali zagrne v postnem času skoraj ves oltar. Rabijo ga seveda samo v postnem času. Med letom je spravljen. Srednja ladja prezbiterija je bila za kanonike ali korarje. Tu so še zdaj umetnostne korarske klopi, nad katerimi sta dva kipa: Kristusa in Marije. Tu so še vedno v rabi nekdanje korarske orgle, ki jih je leta 1625 izdelal graški mojster Schlackwein . - Stranska oltarja sta ravno tako delo Mihaela Honla in sta samo pet let mlajša od glavnega. Posvečena sta eden sv. Petru, drugi pa sv. Stefanu. Vsak ima lepo oltarno sliko. Tu sta tudi kipa dveh salzburških nadškofov: Sv. Ruperta in sv. Virgila. Virgil je bil tisti, ki je poslal na Koroško med Slovence sv. Modesta, ki je stoloval pri Gospe Sveti in je tam pokopan. Na južni steni prečne ladje ste največji okras dve veliki gotski freski . Ena je zanimiva slika "starešin". Te starešine omenja sv. pismo v Razodetju sv. Janeza. V srednjem veku so jih zelo častili. Smatrali so jih za božje svetovalce, s katerimi se je Bog vsake kvatre posvetoval za bodoče četrtletje. Kako preprosto si je ljudstvo vse predstavljalo! Imeli so jih tudi za pomočnike zoper vremenske nezgode. - Nad to sliko je upodobljeno spreobrne-nje sv. Pavla. Obe sliki ste bili narejeni okrog leta 1380. Na južni steni stranske ladje vidimo ostale tri Emine reliefe - trije so na severni steni. Prvi relief kaže prihod korarjev in redovnic v krški samostan. Opozoriti je treba, da resnično to niso bili pravi korarji, ampak le duhovniki, ki so skrbeli za sestre in vernike, korarji so prišli v )U Po raznih virih zbral Jacob Resnik Morda se bo komu Čudno zdelo, zakaj “Cerkev na gori”, saj je skoro po vseh veCjih griCih v Sloveniji cerkev. Ta cerkev, ki je posveCena Mariji Vnebovzeti, je zelo stara in ima čudovito zgodovino. Spada v faro Sv. KriZ pri Litiji na Dolenjskem. Najprej je bila tu postavljena cerkev v starem slogu na Čast sv. Juriju. Valvazor opisuje Jurjevo goro. Dokazano je, da je na Gori stala cerkev sv. Jurija, ko so prišli leta 1336 beli menihi v StiCno. Bila je podruZnica Primskovške fare. V okolici je bila prva fara Primskovo Pri Litiji. Hrib je bil ves obzidan; sledovi obzidja se še vidijo. Na vsaki strani hriba je bil velik stolp, iz katerega se je videlo na Kum, na Gorjance in proti Ljubljani. Ob prihodu Pa hrib z zapadne strani je stal grad, ki je Ze dolgo v razvalinah. Ko je bila Ustanovljena fara v Trebnjem, je Pripadala cerkev na Gori z vso okolico tja; v Trebnjem je sedaj dekanija. Kdo je bil lastnik gradu, tabora in vsega ozemlja in kdo je dal postaviti cerkev, Ui ugotovljeno. Ve se le toliko, da so kili v srednjem veku lastniki Gallen-steini. Ime spriCuje, da so bili Nemci. Za njim so prevzeli grofje Thur. V starih listinah je zapisano Thurngallen-stein. Grofje Thur so bili imenitna rodovina, ki so imeli na Kranjskem VeC gradov. Pod hribom je bilo nekdaj SrašCinsko poslopje za Živino in za vse kar spada k gospodarstvu. Sedaj so na tem kraju trije kmetje. Pri njihovih hišah se je reklo: Kolavsov, ZajCev in Gdlaskov. Poslednji je moj rojstni dom* Na prostoru, kjer stoji moja rojstna hiša, je bilo nekdaj pokopališče. Ko smo prekopavali okoli hiše, smo še našli leZeCe okostnjake, lasi in svileno ruto. Vse tri kmetije so v bregu. Malo polja je na ravnem. Pri Kolavsovem imajo hlevi za Živino še isto zidovje, ki je sluZilo grašCakom pred veC stoletji. Poleg nekdanje cerkve sv. Jurija, ki še stoji in je rabljena za shrambo, je veliCastna stavba Marije Vnebovzete in stranska kapela sv. JoZefa. Okoli cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališCe. Zadnjega mrliCa so pokopali tam v zaCetku junija leta 1817. To leto je bilo strašno za ljudi. Tri leta prej niso kmetje pridelali skoro niC. Leta 1816 so ob kresu 24. junija prav malo posejali, ker niso mogli sejati, pa tudi zrastlo ni. Po gradovih ih ŽupniŠCih so imeli še malo zaloge. Kuhali so jim Zupo, bele vrste. Sestradani ljudje so Čakali v vrstah, da so dobili kaj jedi. Tudi ko so tega zadnjega mrliCa prinesli na Goro, ga poloZili v grob, so bili pogrebci tako oslabeli, da niso mogli groba zasuti. Polegli so po pokopališču in jokali kot otroci. To mi je pravil moj stari oCe, ki je bil sam med pogrebci. Novo veliCastno cerkev so zidali v 17. stoletju. Letnica nad vrati je 1625. Ko so bile turške nevarnosti konCane, so oni grofi grad opustili in sezidali veliko poslopje v dolini. Poslopje je stalo do zadnje vojne; med zadnjo vojno je bilo o pusto Seno. V davnih Časih so tudi romarji radi prišli na Goro k Mariji Vnebovzeti in se ji priporočali. Po potresu leta 1895, ki je zelo občutno prizadel naše kraje, posebno Ljubljano, se je vpeljala vsakoletna procesija na Goro na velikonočno nedeljo popoldan. A ko se še vrši, ne vem. Ko se je ob koncu leta 1915 ustanovila fara Sv. Križa, je postala cerkev na Gori z vso okolico njena podružnica. Od tedaj je stalno župnik pri Sv. Križu. Naj omenim še to, kar je tudi zgodovinsko. Nad vasjo Moravče je težko dostopna vas Podpeč. Je velikanska skala od vasi Vodice do Podpeči. V skalo so vdolbene jame, v katerih so nekdaj živeli pra-pra-pra-dedji, to je jamski ljudje ali ajdje. Ob strani te velikanske skale je tudi grad v razvalinah. Zadnji lastnik tega gradu in posestva je bil baron Henrik Gal. Pokopan je v cerkvi Sv. Križa. Posestva, ki so bila v nepristopnem kraju, je nekdaj izročil kmetom. Tlake in desetine jih je oprostil; večji del pa je zapustil cerkvi Sv. Križa. V svoji oporoki pa je naročil, da mora župnik po pridigi moliti en očenaš in češčeno-marijo. Ako še molijo, ne vem. Vem da so, ko sem bil doma, molili to vsako nedeljo. Med ljudstvom je bil glas, da je bil Henrik Gal svet mož in da bi bilo prav, da se ga prišteje k svetnikom; seveda je bil to le ljudski glas. Tako sem opisal moj rojstni kraj. Upam, da bo čitateljem, posebno pa uredniku, to všeč. Želel pa bi, da bi ljudje vsako leto v koledarju opisali svoj rojstni kraj. Vsi radi čitamo opise krajev, kjer so naši ljudje doma. Tako je bilo včasih na Kumu (1219 m) TISOČLETNICA MONT-SAINT-MICHEL Mont-Saint-Michel se nahaja na francoski obali med Normandijo in Bretonsko blizu mesta Rouen. Legenda pripoveduje, da se je prikazal sv. nadangelj Mihael sv. Avbertu, škofu v Avranches (od približno 704 do 725). Velel mu je, naj mu sezida cerkev na visoki pečini, ki moli blizu obale iz morja. Z velikim trudom in težavami je dal škof res postaviti tam lepo cerkev. V potrdilo pa, da je bila prikazen resnična, $e je zgodilo na priprošnjo sv .nadangel ja fu mnogo čudežev. Med ozdravljenimi je bilo 12 oseb, ki so dobili spet svoj vid nazaj. Karl Veliki, frankovski kralj od 1. 768, rimski cesar pa od 1. 800 do 814, je posvetil tu svojo državo nebeškemu vojvodu.Na Karlovo povelje so se sestali cerkveni in svetni dostojanstveniki 1.813 na petih krajih v njegovem obširnem cesarstvu, da sklenejo cerkvene in svetne zakone. Ena izmed teh petih sinod se je vršila v Mainzu. Tu je predsedoval poleg mainškega nadškofa in kolnškega župnika saleburški nadškof Arno, pod čigar oblast so spadali tedaj naši kraji. Akti te sinode so se nam ohranili. Tu so določili praznovanje praznika sv. Mihaela (29. sept.). Praznik je postal važen mejnik v gospodarskem letu. O Mihaelovem so delali pastirji in tudi drugi posli pogodbe z gospodarji. Po zgledu Mont-Saint Michela in gore Gargano so tudi po naših krajih zidali cerkve na čast sv. Mihaelu ob bregovih rek, potokov in jezer ali strme gore. Baje je sta bile tudi Sveta gora pri Gorici in Stara gora pri Čedadu nekdaj posvečeni sv. Mihaelu. L. 865 je posvetil saleburški nadškof Adalwin nekje v Panoniji na Kocelovi posesti v kraju "na Ortahu" cerkev na čast sv. Michaelu nadangel ju. O cerkvi na gori Mont-Saint-Michel pripovedujejo legenda, da so se naselili okoli nje najprej samotarji. Imeli so osla, ki jim je nosil hrano, pa ga jim je požrl divji volk, ki se je pa nato spreobrnil in sam opravljal službo osla. Cerkev so kmalu knezi in kralji bogato obdarili, saj je poromal vsak francoski kralj na Mont-Saint-Michel, da znova postavi svoje kraljestvo pod varstvo vodnika nebeške vojne. Pred ravno tisoč leti t.j. I. 966 so prevzeli benediktinci svetišče v svojo oskrbo. Sedaj je zaslovela sveta gora kot učeno "mesto knjig". Skoda, da je razdejala francoska revolucija vse te meniške zaklade neprecenljivih rokopisnih zbirk. Ostali so samo divni prazni prostori, ki so jih uporabljali za državno jetnišnico. Meseca maja leta 1966 pa se bodo vrnili menihi spet začasno sem in opravljali pol leta službo božjo po nekdanjem hišnem redu. P. Bertrand Kotnik ofm L Glej sliki na strani 84 in 85 AMK 1966 83 Mont-Saint-Michel Granitno stopnišče v gornjo baziliko in samostan Mont-Saint-Michel Del stebrov in stopnišča v notranjosti opatije . X /I * pip Grob kardinala Alojzija Stepinca v zagrebški katedrali. Na grobu , je vedno sveže cvetje, ki ga ? prinašajo tja mladi in starejši verniki, ki prihajajo tja molit. Or. Filip Žakelj: SLOVENSKO IZSELJENSKO SEMENIŠČE - Nadaljevanje iz koledarja 1965 ROŽMANOVA ROMANTIKA OSREDNJI ODBOR IN KRAJEVNI ODBORE ZA SEMENIŠČE Slovenski misijonski odsek v Argentini ie leta 1951 prav tisti mesec avgust, v ^aterem se je semenišče moralo izseliti iz i ar> Luisa, organiziral kot Baragov mesec, . er smo tisto leto slavili več Baragovskih [ubi le jev. 19. avgusta pa je bila v zavodu s°Jskih bratov v ulici Rio Bamba v Buenos Airesu nekako pet ur dolga baragovska Proslava (16), ki se je začela ob štirih Popoldne. Ker sem isti dan že v ^opoldanski pridigi pri maši za Slovence ^menjal silne težave glede semenišča, se I® že isti dan najbrž na pobudo g. direktorja Oreharja Antona zbralo z [oznih strani Velikega Buenos Airesa pred boragovsko slovesnostjo v istem zavodu na Posvetovanje več bolj uglednih mož. Ne ^Pominjam se več, ali je bilo zraven kaj bonskih oseb. Tam smo se pogovorili o Ustanovitvi posebnega odbora za pomoč Semenišču. Ta odbor se je res z vso dobro y°ljo organiziral . Za predsednika so 'zbrali sedaj že pokojnega Franca Kremžarja, res zglednega krščanskega ^°ža in za slovensko katoliško in politično 'vl jen je tako zaslužnega, ki mu je rezbožni komunizem kar dva sina umoril: °hovnika Marijana in Franceta, ki je bil Poveljnik vaških straž v Grahovem pri -erknlci. Na baragovski prireditvi se je Qkoj obrnil na udeležence ter jih prosil Pomoč za semenišče. Slovenci so to stisko °bro razumeli in semenišču z vsem srcem Poskočili na najrazličnejše načine na Pomoč. Duhovno življenje je o tem Uneslo precej točno poročilo: "Slovenci v Buenos Airesu in okolici S° zelo hitro razumeli nujno potrebo zavoda ob tej nagli selitvi ter takoj v prvih dneh s posojili in darili priskočili na pomoč, da so se dela mogla začeti in nakupiti potreben inventar. Ustanovljen je bil poseben odbor, katerega naloga je zbrati sredstva za preureditev hiše in pa oskrbeti trajno vzdrževanje. Odboru predseduje urednik g. Franc Kremžar. Po tedenskih časopisih se je obrnil odbor na Slovence za pomoč, v posebnih dopisih prosi za sodelovanje vse organizacije in v cerkvah v pridigah razlagajo pomen semenišča, posebej za Slovence v izseljenstvu. Namen je zbrati dobrotnikov, ki se bodo obvezali za stalno mesečno podporo. V prvih tednih je zbral odbor okrog 30.000 pesov, večina darov, posojil ter stalnih podpor. Poseben ženski odbor ureja nabavo opreme za semenišče. V času, ko se hiša preureja, bogoslovci stanujejo pri domačih in poznancih, ki so jih radevolje vzeli pod streho, tako da je bilo v enem dnevu že preveč ponudb. (17) Isto Duhovno življenje v zadnji številki leta 1951 poroča: "Osrednji odbor je poskrbel, da so se po posameznih središčih sestavili, krajevni odbori, ki skrbijo zlasti za organizacijo nabiranja stalnih sredstev. Zlasti se poudarja želja, naj se rojaki oglasijo za redne mesečne podpornike, ker je na ta način najbolj sigurno poskrbljeno za stalna sredstva. Po sedanjih poročilih so ti odbori sestavljeni za mesto Buenos Aires, Ramos Mejia, San Justo, San Martin, Florida in Lanus. Vsi so začeli z vso vestnostjo zbirati sredstva. Poudariti je treba, da so se ljudje na splošno dobro odzvali, nekateri prav na vzpodbuden način. Z večjim enkratnim zneskom so se odzvali rojaki iz Rosario ter v obliki mesečnih prispevkov oni iz Cordobe. Gotovo odbor čoka še težko delo, preden bo organizacija zbiranja stekla in se ustalila ter tako zagotovila stalno podporo semenišču. V semenišču je sedaj toliko urejeno, da imajo prostora bogoslovci in nekateri profesorji ter je za prihodnje študijsko leto mogoče misliti, da na mesta odišlih novomašnikov pridejo gimnazijci kot gojenci malega semenišča. Ker bo treba zbrati sredstev vsaj okrog 6.000 pesov mesečno, zato se je odbor z dopisi obrnil na vse organizacije v Argentini, naj med svojimi člani podpro odborovo prošnjo za prispevke. Pisal je tudi slovenskim izseljenskim skupinam izven Argentine, naj po svoje prispevajo k vzdrževanju te ustanove. Vse je odvisno od dobre volje in požrtvovalnosti nas samih; sami moramo semenišče vzdrževati, če ga hočemo imeti" (18). DVE USMILJENKI Z ZLATIM SRCEM Ko je na velikonočni ponedeljek leta 1948 z ladjo Santa Cruz dospela druga skupina bogoslovcev s profesorjem dr. Ignacijem Lenčkom in z menoj v Buenos Aires, smo še tisto popoldne dobili pred hotelom za izseljence dve slovenski usmiljenki: sestro Marijo ter mojo daljno sorodnico sestro Oktavi jo (v svetu ji je bilo ime Ivana) Gabrovšek, ki je doma iz Horjula, pa je prišla kot usmiljenka v Argentino že leta 1928 ter'skoraj je vsa leta ogromno delala in pretrpela za bolnike v buenosaireški bolnišnici Ramos Mejia. Starejša sestra Marija je bila semenišču vedno naklonjena, sestra Oktavi ja pa se je za nas naravnost materinsko zavzela. Tisti čas je bila v bolnišnici Ramos Mejia za prednico neka zlata vredna Francozinja, ki je bila silno usmiljenega srca do slovenskih bogoslovcev. Bolni bogoslovci so že iz San Luisa prihajali v to bolnišnico. Tako je bil že leta 1949 Janez Šušteršič, ki je potem odšel v Združene države ter sedaj deluje kot duhovnik v Nashvvauku v Minnesoti,skoraj vse šolsko leto v tej bolnišnici zaradi žolča. V tej bolnišnici sta morala precej časa preživeti tudi bogoslovca Horn Jože in Kunčič Jože. Sredi julija 1951 pa je iz San Luisa v to bolnišnico s hudo bolno nogo odšel bogoslovec Mavrič Marko. V taborišču v Spittalu ga je med nogometom nekdo močno udaril v piščal. Bolečine so bile vedno hujše. Tedne in mesece je prebil potem v tej bolnišnici, kjer so končno poskusili z operacijo. Bogoslovca Mavriča so semeniščniki zelo priporočali škofu Frideriku Baragi. Kronist je 15. julija 1951 zapisal, da je bogoslovec Mavrič odšel v Buenos Aires, zraven pa dodal: "G. Mavrič je zaradi svoje noge že obletel sanluiške zdravnike, a brez uspeha. Bog daj, da bi bil čimprej spet zdrav." 18.julija pa omenja: "G .spiritual nas je pri punktih opozoril, naj molimo k Baragi za ozdravljenje g. Mavriča." 16-avgusta pa sporoča: "V naslednjih dneh bomo premišljevali o Baragi, opravili k njemu tridnevnico in prosili Boga, naj p° Baragovi priprošnji čudežno ozdravi g-Mavriča." Takoj drugi dan pa je nastale zmeda, ker je sanluiški gospod škof ukazal, naj se izselimo iz San Luisa. Bogoslovec Tone Škulj je prehodil težak križev pot do duhovniškega poklica-Kot študent je bil proti koncu drug6 svetovne vojne med četniki. Iz Vetrinja so ga prepeljali komunisti proti koncu maja leta 1945 v uršulinski samostan v Škofji Loki, kjer so ga nečloveško pretepali po glavi in mu s puškinim kopitom izbili nekaj zob; brazgotine od udarcev po glavi se mu še danes poznajo-Od tam so ga z drugimi spravili v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano, od koder jim je ponoči ušel . A so ga spel legitimirali na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani, kjer se jim je srečno izvil, s6 dlje časa skrival v Ljubljani, potem p° nekje na kmetih. Končno je skrivaj prešel mejo in dospel v begunsko taborišče v Servigliano v Italiji, kjer je naredil drug0 leto maturo in potem vstopil v semenišče v Brixenu, od koder je preko morja dospel v Argentino in končno v San Luis. A že 2^ ■ julija 1950 zvečer so ga hudo bolneg0 prepeljali v sanluiško bolnico; takratni Kronist Branko Rozman je zapisal, da je ^enda imel vnetje možganske mrene; slo le za meninghitis. Zdravniki v skromni sanIuiški bolnišnici ter dobre redovniške s®stre sv. rožnega venca (19) so mu skušale rešiti življenje. Morda je takratni kronist izrazil 31. julija malo prehudo 5odbo: "G. Škulj se počuti malo boljše. Hudo je to, ker se v bolnici dosti ne brigajo zanj." Dan pred velikim šmarnom se je nekoliko oslabljen vrnil iz bolnice. Toda 10. oktobra istega leta je moral spet na zdravljenje, a sedaj v bolnico Ramos Mejia v Buenos Aires. Kronist je omenil: Se vedno se mu pojavljajo bolečine v Slavi kot posledica meninghitisa.11 8. Novembra se je od tam vrnil . A kronist je Pripomnil; da se mu stanje ni dosti boljšalo in da je s seboj prinesel zdravniško navodilo, da ne sme veliko Študirati . Na bedenji dan pred velikim šmarnom leta 1951 pa ga je neka čudna kožna bolezen spet spravila v saniuiško “olnišnico. A 19. avgusta je v spremstvu Pogoslovca Horna Jožeta ves bolan šel na c‘°lgo pot v Buenos Aires. Na potovanju z °mnibusom je iz reveža tako hudo tekla neka čudna gnojna tekočina, da mu je udarjala celo skozi talar. Seveda je spet [^oral ostati v bolnišnici Ramos Mejia, kjer le dobra sestra Oktavi ja prav po ^aterinsko skrbela sedaj za oba: za Markota Mavriča in za Škulja Toneta . Nekako sredi septembra 1951 pa je v 'sto bolnišnico prišel še bogoslovec Jože .ostar, da so ga operirali v glavi, ker ga le strašno mučila sinositis. Med hudo Operacijo se je tako po fantovsko in Nnaško obnašal, da so se zdravniki čudili 'n ga vpraševali, ali je Bask; jim je °dgovoril, da je Slovenec. . Takrat je bil v tej bolnišnici za oplana pokojni duhovni svetnik Janez Memenčič. Sam si je obdržal spalnico, elovno sobo je pa do 10.oktobra prepustil Semeniškemu spiritualu. Pri njem so se kar Naprej zbirali tudi bogoslovci, nekajkrat nekateri tudi kar tam prenočili. Sestra ktavija pa jim je seveda z dovoljenjem °bre prednice stregla, kolikor je največ ^ogla. V tisti stiski je prednica nekoč rekla svetniku Janezu Klemenčiču: "S tem semeniščem morajo nadaljevati, ker jih pač bolj temeljito vzgajajo kot v tukajšnjih semeniščih. Razmere dobro poznam . Tudi vem, kako velika je razlika med evropskimi usmiljenkami in argentinskimi. Evropske garajo kot mule." Morda je pri tem mislila zlasti na tako požrtvovalno sestro Oktavi jo. Ta zgledna prednica je večkrat nabrala najrazličnejših živil in jih pošiljala v semenišče bogoslovcem. Pred nekaj leti je za rakom umrla menda v Montevideo v Uruguayju. Kronist je 14. oktobra v semeniški kroniki postavil obema usmiljenkama tale skromen spomenik: "V tej bolnici smo prejeli res veliko dobrega, č. s. Oktavi ja, Slovenka, nam gre izredno na roko, kadar se kdo zateče tja. Prav tako dobra do nas je prednica, Francozinja po rodu.Vedno nam je pošiljala pomaranč, mesa, marmelade, maslo, enkrat celo pol kilograma kuhanih makaronov v škrnicl ju . Rekla je: Rada bi imela veliko, da bi vam mogla veliko dati. - Res, plemenita duša." PREDNICA V SANATORIJU OTAMENDI Tisti čas, ko smo se morali tako na hitro preseliti iz San Luisa, je bilo v Buenos Airesu v sanatoriju Otamendi v službi več slovenskih deklet: gospodična Modrova, nečakinja nekdanjega profesorja Modra v Škofovih zavodih, sedaj župnika na Dobrovi pri Ljubljani, kjer je starodavna Marijina božja pot, gospodična Renata Ašičeva, ki se je kasneje poročila z dr. Kozino in sedaj živi blizu Montreala v Kanadi ter je prav do danes ostala slovenskemu izseljenskemu semenišču naklonjena, ter gospodična Silva Žužkova iz znane Žužkove družine, ki je pred nekaj časom šla za svojima dvema sestrama Terezijo in Janjo v misijonsko redovniško družbo zdravnic. Te so opozorile takratno prednico, ki pripada redovniški družbi služabnic Sv. Duha, v omenjenem sanatoriju na veliko revščino slovenskih bogoslovcev. Ta prednica je bila po rodu Nemka in zelo vplivna. Preskrbela je za semenišče v Adrogueju zastonj kar enajst postelj, kakor je zapisano v kroniki. Pa tudi za nov, kar dosti okusen oltar s tabernakljem, ki ga je ta prednica dobila pri nekem izdelovalcu oltarjev tirolskega pokolenja, ni bilo treba ničesar dati. Tudi prav lep križ, ki sedaj visi v dijaški učilnici Škofovega zavoda je njen dar. NAŠI DOBRI REDOVNIŠKI SOSEDJE Neko popoldne so g. direktor Anton Orehar, prelat dr. Alojzij Odar in profesor dr. Ivan Ahčin šli na obisk h g. Feliksu Masramonu, župniku fare sv. nadangela Gabrijela v Adrogueju, ker je takrat novo skromno slovensko semenišče bilo na ozemlju te župnije. Silno neprijazno jih je sprejel in - kakor so poročali - samo vpil, da ima že tako preveč redovniških duhovnikov na ozemlju svoje župnije. Ko so ga prosili, da bi morda smeli, dokler ne bo semenišče imelo svoje kapelice, kdaj maševati v kapelici Brezmadežne s čudodelno svetinjo, ki je oddaljena nekako pol kilometra od novega semenišča, je dovolil samo pod pogojem, da duhovnik mašuje pri zaprtih vratih. Takrat je bil pri njem za kaplana Štefan Novak, ki je končal bogoslovne nauke v slovenskem izseljenskem semenišču v Brixenu, pa je župnik zelo pazil, da ne bi zahajal v novo semenišče na obisk. Vselej je moral bolj skrivaj smukniti k nam. Ker mu res nismo delali prav nobenih težav, se je čez nekaj let z nami sprijaznil . Blizu novega semeniškega bivališča pa so že nekaj let živeli redovniki, katerih ustanovitelj je Bask sv. Mihael Garicdits, sodobnik sv.Janeza Vianneyja (20). Svojo glavno hišo imajo v kraju Betharram blizu Lurdu v južni Franciji. Ker je kraj v bayonnski škofiji, pravijo tem redovnikom kar bayonnci. Njihov ustanovitelj se je posebno izkazal v krščanski ljubezni, ko je ob španski revoluciji pod svojo betharramsko streho sprejel iz Španije izgnane kapucine. Tako so tudi ti redovniki v Adrogueju razumeli velike začetne težave slovenskega semenišča v novem kraju. Prelata dr. Alojzija Odarja ter profesorja dr. Ivana Ahčina so za nekaj časa vzeli kar pod svojo streho. Naprosili so prelata celo, da je on imel ob pol sedmih zjutraj sv.mašo za njihove novince in semeniščnike, katere so se udeleževali tudi naši bogoslovci, dokler ni bilo stalne sv. maše v novem semenišču, ki je bilo prve tedne seveda še brez kapele. Pogostokrat so jima tam tudi hrano dajali • Takrat je bil tam za ekonoma neki dober starejši francoski redovnik, majhne postave, pa velikega srca. Vedno je rad v gospodarskih zadevah semenišču svetoval in brž opozoril, kje bi bilo mogoče kaka živila bolj poceni dobiti. Pokojnemu profesorju dr. Ivanu Ahčinu se je posebno dobro zdelo, ko je nekoč prav 'ta pater silno pohvalil delo slovenskih šolskih sester v Paraguayu, kjer je bil nekaj Časa takoj' po prihodu šolskih sester v Asuncion njihov redni spovednik. Dejal je, da so bile tako delavne in požrtvovalne, da jih je kot spovednik moral pogosto opozarjati/ naj se nikar tako ne ženejo. Ob drugi priložnosti se je isti profesor zelo p viivalno izrazil o duhu ljubezni med temi redovniki: "Veliko sem hodil po svetu in ‘katere redovnike spoznal; toda toliko medsebojne ljubezni nisem nikjer videl kot pri tehle redovnikih; nikoli nisem slišal nobenega redovnika govoriti čeZ svojega sobrata, nasprotno: vsak je znal kaj lepega povedati o svojem redovniškem tovarišu, kaj je že naredil, kaj napisal in kako zgleden je . " Z njimi je semenišče vedno ostalo v prijateljskih zvezah. Dvakrat sta njihova redovnika imela letne duhovne vaje za semeniščnike in duhovnike v semenišču/ že več let pa od tam prihaja redni spovednik za gojence škofovega zavoda - MIREN DOM Neko poročilo v Duhovnem življenju je kasteljonski napis na hiši, ki smo j° najeli za novo semenišče: Buen retiro/ prevedlo v slovenski: Miren dom. (21) Toda precej nemirnih tednov je preteklo, Preden so vsaj za prvo silo prostore tako Prilagodili, da so se vsi mogli naseliti in 2ačeti z mirnim življenjem. Osrednji odbor za pomoč semenišču je 'zbral p. Cirila Petelina, da je prevzel vodstvo glede predelave prejšnjih prosto-r°v in dozidave najbolj potrebnih novih s°b. Kronist pravi, da je najel tri Ravenske zidarje, dva tesarja in enega inštalaterja. Kasneje so prišli na pomoč še nekateri drugi električarji . Iz garaže ob vhodu so naredili majhno, res zelo skromno semeniško kapelico; le Prostorček za oltar so prizidali. Profesor r. Ivan Ahčin je nekje staknil nekaj ^arih klopic brez naslonjal . Bogoslovec °vše Milan je sam naredil nekaj močnih klečalnikov za kapelo in nekaj knjižnih P°lic za profesorje. Umetniško čutečemu kronistu so se kIečaIniki sicer zdeli močni, toda ne posebno čedni. Cerkveno perilo in Poramente, nekaj svetih posod, monštranco 'n nekaj drugih potrebščin za božjo službo srrio dobili iz Buenos Airesa, kamor so jih Popeljali iz.slovenskih begunskih taborišč 'l Evropi, nekaj smo pa prinesli s seboj iz Qn Luisa. Razen velikega oltarja sov Spetiči postavili še res zelo reven iranski oltarček. Nekdanjo pralnico so preuredili v stanovanjsko sobo za spirituala. Poleg ^alo večjega stranišča s prho so prizidali kromno kopalnico s prho ter dve skromni ^tranišči. Verando so zagradili s stenami er^pregradili z vmesnimi stenami. Tako so °bili štiri nove prostore: stanovanje za g. 9-prelata, obednico, ki je prav do zadnje f)redelave služila tudi za glavno predani ni co, sobico za dr. Franca Gnidovca, edarijega rektorja, ter za spoznanje ecjo, malo bolj podolgovato soba Prof, esorja dr. Ivana Ahčina. Sobica za j . _ , -------- -------- ------- za ^edanjega g. rektorja je bila tako majhna, si se v njej komaj obrnil . Nekdanjo ^rriico so predelali v umivalnico za ngoslovce, zraven so pa prizidali , romno enosobno hišico za kuharici . Vse ^ bilo tako skromno, da so menda kasneje Velikem semenišču v La Plati naše sk r°mno semenišče stavili zgled ljubezni do uboštva in zadovoljnosti z malim. S predavanji v takih razmerah ni bilo mogoče takoj začeti . Bogoslovci so morali najprej sami pomagati pri prilagoditvi in zidanju novih prostorov. Kronist o tem takole poroča: "Bogoslovci smo že takoj od začetka delali kot težaki . Zavihali smo rokave in pl junili v roke ter razkladali s kamionov, prevažali pesek in opeko, delali malto in jo nosili zidarjem, kopali jame, pomagali zdaj tu, zdaj tam. Ker nismo bili vajeni takega dela, smo bili zvečer seveda zelo utrujeni. V začetku smo prihajali zjutraj od družin, kjer smo stanovali, in se zvečer spet vračali, nekateri eno uro, drugi dve, spet drugi tri ure daleč. Vsak dan je prihajalo okoli šest bogoslovcev tako da nisi prišel vsak dan na vrsto. Eden je vršil službo kuharja. Jedilni list seveda ni vseboval velike izbire. Ko so pripeljali štedilnik in postelje, smo se začeli vseljevati, najprej gg. čuk, Dejak in Himmelreich, nato še drugi subdiakoni in končno vsi ostali. K maši smo hodili k bajonezom, petnajst minut od nas. Tam je ob pol sedmih maševal g. prelat. " Kronist, ki je sam vse doživljal, je iz teh prvih tednov napisal precej obširno nekaj prav bridkih na račun medsebojnih bogoslovskih sporov zaradi razdelitve stanovanja, zaradi drugih nevšečnosti in zlasti glede dela. Vse je komaj čakalo, da bi že končno začeli s predavanji in rednim semeniškim življenjem. Zlasti enajst subdiakonov, ki so bili v zadnjem letniku, bi rado čimprej prejelo red diakonata, končalo s poslušanjem predavanj in naredilo izpite ter končno še isto leto prejelo mašniško posvečenje. Na ta račun so pa drugi bogoslovci trpeli. Prelata dr. Alojzi-ja Odarja je ta nepričakovana preselitev zelo pretresla, bil je od vsega utrujen, zato ni imel več tiste moči in oblasti kot nekdaj. Kronist je nekje zapisal, da še nikoli ni bilo v semenišču tako slabe discipline kot tisti čas. V tako čudnih razmerah so vse te človeške slabosti razumljive. Slovenska dekliška organizacija je semenišču veliko pomagala. Članice odbora so nakupovale kuhinjsko posodo, pribor, posteljnino in druge potrebščine za opremo stanovanja. 30. septembra 1951 sta Slovenska dekliška organizacija ter Slovenska fantovska zveza organizirala na novih semeniških prostorih celo posebno prireditev. Že zjutraj so se udeleženci zbrali k sv. maši, ki jo je opravil g. prelat dr. Alojzij Odar v bivši garaži, sedaj novi semeniški kapelici. To je bila prva sv. daritev v novem semeniškem kraju. Med pridigo se je posebej zahvalil dobrotnikom. Po končani pobožnosti se je na semeniškem vrtu razvil vesel dan z govori, prizori in petjem. Seveda je bilo preskrbljeno za potrebno jedačo in pijačo. Popoldne so prihajali še novi gostje. Vseh udeležencev je bilo okoli 600. Prireditev je prinesla lep dohodek za stroške prezidave (22). 16. oktobra je cela vrsta deklet prišla čistit okna, pospravljat in prat. Vse to je bilo kaj lepo, ali semeniških kuharic zlepa ni bilo mogoče dobiti. Kronist se večkrat vrača k tej težavi. Tako n.pr. 6. oktobra toži: "Prefekt je nabil listo, s katero je določeno, kdo bo kuhal naslednji teden: vsak dan dva dopoldne in dva popoldne 7raven je tudi lista, kjer so,ncrtete jed*, ki jih lahko kuhamo. Vsak si izbere jedi, ki jih zna ali si jih upa pripraviti. Nekateri so se izkazali prave mojstre v kuharski stroki. Gre pa vsak zelo nerad v kuhinjo, ker ni malenkost pripraviti kosilo ali večerjo za okoli petindvajset ljudi. In povrhu še štedilniki nagajajo." 14. oktobra, na drugo oktobrsko nedeljo, se kronist kar nekoliko razburja: "Sest bogoslovcev iz zadnjega letnika je šlo iskat kuharico, ker drugače je še ne bomo imeli; vsi se že jezimo na ekonoma, ker je ne preskrbi; kuhinja nam namreč požre ogromno časa ." Takoj drugi dan se spet vrača k isti težavi: "G. Rijavec je šel znova iskat kuharici. Menda je staknil dve, ki prideta v kratkem. Hvala Bogu, konec bo kuharskih križev in prepirov zaradi tega." Nekaj dni nato je bogoslovec Horn Jože prevzel odgovornost za kuhinjo. Za nekaj časa je prišla za kuharico Božnarjeva mama,, za njeno pomočnico pa gospodična Židan Marija. Božnarjeva mama je prišla samo za prvo silo na pomoč. Profesor dr. Ivan Ahčin je končno s pomočjo bogoslovca Toneta Škulja le našel gospodično starejšo Julko Sedej, sestro pokojnega vojaškega kurata Sedeja, izvrstno kuharico, s katero je bilo seveda treba malo potrpeti, kakor moramo zaradi človeških slabosti pač drug drugega prenašati, vendar nam je lepo vrsto let odlično gospodinji la .Tudi Marija Židan je ostala kot njena pomočnica precej časa v semenišču, dokler se ni poročila. 6. novembra je kronist končno pripomnil: "Slovensko pripravljena hrana nam dobro tekne; saj so se nam kriožke (23) jedi v sanluiških letih popolnomo uprle. Nekateri so si pokvarili želodec, drugi spet so bili taki kot'gotski svetniki1, kot je rekel profesor Ahčin." Mislim, da se je prelat dr. Alojzij Odar najprej naselil v svojih prostorih-Zlasti ob nedeljah je v dopoldanskih urah odhajal v Buenos Aires, kjer je hotel veliko delati pri slovenski Katoliški akci ji. Profesor Ahčin se je najprej naselil v nok; hiši kakih tristo metrov od semenišča; je ponudil zastonj za stanovanje lastnik Alfred Marotta, neki starejši buenosaireški uradniški upokojenec, zaveden katoličan. 5. novembra pa se je vselil v svojo sobico v semenišču, tja pa je šel stanovat g. profesor dr. Ignacij Lenček, ki je po prihodu iz San Luisa bival pri lazaristih v ulici Cochabamba v Buenos Airesu, kamor mu je pomagal njegov brat Ladislav Lenček. Sam sem se iz Buenos Airesa preselil v semenišče 10-oktobra ter še isti večer imel prvič v novem kraju za bogoslovce točke za premišljevanje. Dr. Franc Gnidovec pa se je vselil 21. oktobra v svoj skromni prostorček. S predavanji je vsak profesor čimprej začel. Prelat dr. Al. Odar je najprej začel. Zadnjemu letniku je moral izpredavati kar tri predmete: cerkveno pravo, dušno pastirstvo in liturgiko- Sosedni redovniki so ga občudovali, kako toliko zmore. Profesor dr. Ahčin je predaval cerkveno zgodovino in nauk o Zakramentih, dr. Ignacij Lenček filozofijo 'n apologetiko, dr. Franc Gnidovec dogmatiko, jaz pa sem menda kar po Petnajst ur na teden razlagal sv. pismo stare zaveze; nauk o duhovnem življenju (asketiko in mistiko) pa je zadnji letnik kar sam preštudiral za izpit. Posamezni Profesorji so končali s predavanji, kadar |e pač vsak svojo tvarino predelal . Od 17. novembra dalje pa ni bilo več nobenih Predavanj. Gotovo je bilo naporno za profesorje, še huje pa za bogoslovce, ki so morali toliko delati, potem pa toliko predavanj poslušati in se končno priprav-I jati za izpite . Od 30. septembra dalje je bila vsak dan sv. maša že v domači kapeli. Od 7. oktobra dalje pa je Jezus v presv. Rešnjem telesu stalno začel bivati med nami v tabernaklju. Saj smo njegove tolažbe in miru vsi tako zelo potrebovali. Od tu nas je odslej vabil: "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil" (Mt 11,28). Nadaljevanje v prihodnjem koledarju Iz tehničnih razlogov ta spis še ni zaključen OPOMBE: 16) V Duh. življenju od avgusta do dec. 1951 je objavljenih celo vrsto člankov o Baragi; posebno poročilo o Baragovem mesecu in veliki baragovski proslavi pa dobiš v Duh. življenju, okt. 1951. str. 529/34 (L.L.,C.M., Baragov mesec je lepo uspel). 17) Duh. življenje, okt. 1951, str. 550. 18) Duh. življenje, nov./dec. 1951, str. 602. 19) Ustanovitelj te nove red. družbe je izredno zgleden in čudovito apostolsko goreč Americo Orzali, nadškof v San Juan de Cuyo. Leta 1964, so v Argentini obhajali stoletnico njegovega rojstva; umrl je. leta 1939. Tem sestram tu v Argentini pravijo: rosarinas; mi bi jim lahko rekli: rožnovenske sestre. V tej sanluiški bolnici je bil nekaj časa za kaplana g. Jože Košiček, dokler ni odšel v Buenos Aires; slovenskemu semenišču v San Luisu so bile te sestre zelo naklonjene ter mu izkazale veliko dobrot. 20) Kratek, slovenski oris njegovega življenja dobiš v knjigi: Dr. Filip Žakelj, Živi Kristusov evangelij, 2. zvezek, Celovec (Dr. sv. Mohorja) 1956, str. 144/62. 21) Duh. življenje, nov./dec. 1951, str. 601. 22) Pr. Duh. življenje,, nov./dec. 1951, str. 602. 23) Criollo (izg: kriožo):_ ljudski, . domačin, domač prebivalec; tu pomeni: na argentinski način pripravljen. S Pok. škof dr. Gregorij Rožman prvič v Ameriki 1. 1935 Na drugi strani: Pismo pok. škofa dr. Gregorija Rožmana pok. p. Janezu Ferlinu //. £. //rr '■■£?'zt^-rV^f <^€<.c-<5^c. -k^/i—r> ■++*.+&/? -^W^V^4U l't*-**+Ccs/, >6, ‘^O >2» f r r wnt 1. / J. c-e^&co , J//^0 t*tC ^ ^*>y*&A>C '£4* -£*. .^Z* /i*V <^t*c^yre ^ ****TsC&r £0 _ c+*e^U* c*< 4^-*-*^. ^ ^ sMttf, t^e^e, Uet ** toi^Ct'- -««. <^ye ^c .«—«V-<-c«eV . r, *~^r'~ •, Z»vonuMice “Zakaj si vedno zadnji v razredu?” je vprašal oče sina. “Je vseeno, kje sem,” je odgovoril sin. “Na obeh koncih učijo isto.” Delodajalec: “Kako morete zahtevati tako visoko plačo, ko nimate nobenih izkušenj v tem delu.” Prosilec za zaposlitev: “Ker je delo veliko težje, ako nimaš nobene izkušnje.” “Janezek,” je dejal oče resno. "Učiteljica je dejala, da si najslabši v razredu. Kako moreš biti naj slabši med 30 sošolci in sošolkami!* “Zal mi je, a bilo bi lahko še slabše.” “Slabše ne more biti.” “Lahko bi bilo, ako bi imel 50 sošolcev in sošolk.” Nekaj dni pred svojim rojstnim dnevom je Janezek po svoji večerni molitvi zelo glasno molil: “Dobri Bog, prosim te, da bi dobil nov bicikel in električni vlak za moj rojstni dan.” Starejši brat mu je nevoljno dejal: “Zakaj tako glasno moliš, saj Bog ni gluh.” “Vem da ni, stara mama pa je.” Zdravnik: “Vaše zdravje bo veliko bolj trdno, ako boste jedli več sadja in manj drugih stvari. Posebno lupina sadja je za vas dobra, ker je v njej več vitaminov. Kakšno sadje pa najrajši jeste?” “Orehe.” Micka: “Zakaj si pa dala pobarvati levo stran avtomobila zeleno, desno pa rdeče?” Ančka: “Le predstavljaj si, koliko zabave bom imela, kadar bodo nekatere priče govorile, da je bila kara rdeča, druge pa, da je bila zelena.” “S čim si pa nadevala kokoš, ki je tako okusna?” vpraša novoporoče-nec svojo mlado ženo. “Je nisem mogla nadevati, ker ni bila izpraznjena.” Z DOVOUCNJEM e- QL BCGUNSKO TARORlfe SPITAL OB DRAVI V JUNIJU A9+6 Mnogim v spomin |TTvTb OB -iU (Ni ' I jOpENRURG j SLOVENCI POD JUŽNIM KRIŽEM Kar težko verjamem, da je minilo že celo leto odkar sem pisal podobno poročilo o Slovencih “tu spodaj”, na južni polobli. Neznansko hitro je šlo leto mimo. - Urednik Koledarja me je v svojih pismih zadnjih par tednov že parkrat pobaral, če bom zopet kaj napisal za Koledar 1966. - Res je, da je tudi pri meni problem številka ena: ČAS. Pa vseeno, si ga bom “ukradel” in nekaj vrgel na papir (ubogi urednik, ko bo moral vse to spraviti v red in dati spisu primemo obliko za tisk!). Ko sem se odločil, da zopet nekaj napišem, sem se tolažil z zavestjo, da bo potem za celo leto. “mir” s tovrstnim poročilom. - Ali mislite, da je težava v tem, da manjka snovi za pisanje, gre hitro od rok. Misli ir) dogodki pretečenega leta kar drug drugega prehitevajo in vse hočejo planiti na papir istočasno, kot bi se bale, da bi katera izpadla iz poročila. Kar pripravno bi bilo imeti stenografista, ki bi z naglico vse zabeležil, kar mi prihaja na misel... jaz bi mu pa z udobnega naslonjača le narekoval. Saj se mi roka ne bi pri tem nič utrudila, ker bi ne bilo treba tistega okornega “medija”, ki mu pravimo pero. - Ni lahka reč, zajeti v eno samo poročilo dogodke celega leta. Poskusil bom; da se mi bo pa tudi posrečilo, Pa ne morem jamčiti. - Eno pa je gotovo: za tovrstno poročilo drugo leto, bom pa “vpregel” nekoga drugega. Naj koledarjev! bralci za spremembo gledajo na naš živelj Pod Južnim soncem z drugačnimi očali! © SYDNEY IN N.S. W. VERSKO ŽIVLJENJE. - Tudi v Preteklem letu smo vsako Četrtletje imeli romanja. Za zimsko romanje v avgustu smo se zbrali v Župni cerkvi v Penshurstu, ki je eno izmed juZnih predmestij velikega Sydneya. Po cerkvenem opravilu smo v farni dvorani gledali skioptiCne slike iz Amerike. ObCudovali smo v krasnih barvah Marijanska romanja na Ameriških Brezjah (Lemont), katerih se je veCkrat udeležil tudi (sedaj že pokojni in v Lemontu pokopani) škof Dr. Gregorij Rožman. Blagrovali smo vas in obenem zavidali za tako lep romarski kraj, središCe vernih Slovencev v Ameriki in Kanadi. Videli smo dosti slik tudi iz drugih krajev Amerike, posebno iz Clevelanda, kjer je slovenski živelj številen in narodno zaveden. Slike je prinesel iz Amerike preč. g. Dr. Ivan Mikula, ko se je pred tremi leti ustavil tam na potu v svojo domovino Koroško. So delo odliCnega fotografa Antona JegliCa iz Clevelanda. — Pomladansko romanje se je vršilo v Liverpoolu. Ta kraj je kakih 16 milj jugozapadno od središCa Sydneya. Mlada naselbina. Pred dobrim desetletjem je bila tam skromna podeželska naselbina. Danes pa je tam vse polno novih stanovanjskih hiš, številna podjetja, trgovska in industrijska, itd. Naše romanje se je vršilo v novi cerkvi Vseh svetnikov, prav na njihov praznik, 1. novembra. Ker je bilo ta dan tu “Zegnanje” ali “prošCenje”, so imeli celodnevno CešCenje svetega Rešnjega Telesa. Zato smo tudi mi v program romanja vkljuCili uro CešCenja pred Sydney: Ob zaključku misijona, ki ga je vodil p. Odilo ofm od 28. marca do 4. aprila 1965. Najsvetejšim, kateri je sledila sv. maša v slovenščini.----- Marčno, ali jesensko romanje je bilo združeno s sv. misijonom, ki se je vršil od 28. marca do 4. aprila. Bil je prvi slovenski misijon v Sydneyu in ga je vodil p. Odilo Hajnšek, OEM. Vse misijonske pobožnosti so se vršile v cerkvi sv. Benedikta na Broadway, prav blizu glavne železniške postaje. Obe nedelji (otvoritev in zaključek misijona) je bila misijonska pridiga in sv. maša v popoldanskih urah. Prvo nedeljo so bile tudi pete litanije Matere božje in blagoslov, drugo pa križev pot, ker je bila tiha nedelja. Med tednom pa smo se zbirali k misijonskim govorom ob sedmih zvečer, katerim je sledila sv. maša. Sydneyski kardinal Gilroy nam je pred misijonom poslal pismo, v katerem nas spodbuja, da naj se misijona marljivo po s lužimo in nas posebej opozoril, da naj ob tej priliki veliko molimo za našo trpečo domovino.----Namesto zimskega ro- manja v juniju, je bila Telovska procesija v Manly. Ta se vrši vsako leto za sydneysko nadškofijo na prostorih bogoslovnega semenišča v Manly. Tudi Slovenci smo bili zastopani z lepim številom naših mož, žena, deklet in otrok. V naši skupini smo imeli tudi okrog trideset več ali manj popolnih narodnih noš. Nekaj smo si jih za to priliko sposodili iz Melbourne-ja, nekaj pa jih imamo v Sydneyu in to - hvala Bogu - vsako leto več. V zadnjem letu si je slovenski dušno-pastirski urad nabavil dve noši, ki bodo na razpolago za razne verske in civilne manifestacije.--Pomladansko romanje bo na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta v cerkvi sv. Benedikta. Ob tej priliki se bomo spomnili našega oltarnega kandidata Friderika Baraga. P. Odilo nas bo zopet obiskal in nam kazal skioptične slike iz Baragovega življenja. Obenem pa bo to zaključna slovesnost slovesnost zlatomašniškega jubileja p. Bernarda Ambrožiča za Sydney in okolico. Zlatomašnik bo sam pridigal o pomenu imeti lastnega svetnika. Po sv. maši in petih litanijah se bomo zbrali v dvorani, kjer bodo otroci pozdravili zlatomašnika z zborno deklamacijo. Potem bodo “Škrjančki” pod vodstvom g. Ludvika Klakočerja podali nekaj izbranih pesmi (to bo nekak predokus njihovega koncerta, ki ga bodo priredili v oktobru). Sledilo bo predavanje p. Odila o našem oltarnem kandidatu Baragi. Vsako prvo nedeljo v mesecu se je mala skupina rojakov zbrala v kapelici ob prezbiteriju cerkve sv. Frančiška v Paddingtonu in molila za domovino po namenu Molitvene zveze. Navadno je pobožnost obstojala v molitvi rožnega venca, litanijah, dela ure molitve in v kratkem premišljevanju. Upajmo, da se bo število udeležencev sčasoma povečalo. - Poleg že ustaljenih božjih služb, smo v preteklem letu vpeljali še slovensko mašo na peto nedeljo v mesecu pri sv. Jožefu v Leichhardtu in v Newcastle. V Wollongongu pa sv. mašo vsako drugo nedeljo v mesecu ob petih popoldne v katedrali sv. Frančiška Ksaverija. - Božična polnočnica se je tudi pretekli božič vršila v farni dvorani sv. Benedikta. Pač ni mogoče dobiti cerkve za to priliko in se moramo zadovoljiti z dvorano. Kripta pri sv. Patriku, ki je preje služila za našo polnočnico, je premajhna. - Obrede velikonočne vigilije smo letos prvič imeli v slovenščini v cerkvi sv. Brigite Zlata maša p. Bernarda Ambrožiča ofm 27. junija 1965 v cerkvi sv. Patrika(Sydney) P. Bernard pri svoji uredniški mizi na Miller’s Point pri sydneyskem velikem mostu. Knjigo za te obrede smo prejeli ravno nekaj dni pred veliko noCjo iz Ljubljane. UdeleZba seveda ni bila tako velika kot za boZiCno PolnoCnico, ker je velikonoCna maSa °polnoCi za mnoge Se novost. V Preteklem letu smo se navajali na slovenSCino pri sluZbi boZji. Po ^aCetnih teZavah sedaj Ze kar lepo skupaj molimo in odgovarjamo na PiaSnikove molitve. Iz srca smo bvaleZni Bogu in Vatikanskemu koncilu 2a to dobroto. Tudi petja sedaj ne Pianjka pri slovenskih maSah, Čeprav So se v zaCetku, ko je bil narodni jezik vpeljan pri sluZbi boZji, nekateri bali, da bo sedaj petje popolnoma v stran porinjeno. - Naj bodo tu omenjene nove prenosne elektronske orgle, ki jih je pred nekaj meseci preskrbel slovenski duSnopastirski urad v Sydneyu. Rabijo se za slovenske sluZbe boZje tam, kjer orgel ni, posebno v Leichhardtu. Orgle so znamke “Lowrey”, izdelane v Chicagi. Zgornji manual ima 37, spodnji pa 36 tipk; oba skupno imata 18 registrov. Orgle imajo tudi 13 pedalov in vzvod za kontrolo jakosti zvoka. Posebej v omarici je 30-vatni tranzistorni ojaCevalec in 12-inCen zvoCnik. Na praznik Marije Vnebovzete, 15. avgusta 1965, je obhajal p. Bernard Ambrožič, O.F.M., slovesnost zlate maše pri Sv. Benediktu v Sydneyu (Broadway). P. Valerian vodi procesijo v cerkev. Za banderom sveto-gorske Matere božje gre mladina v narodnih nošah. Notranjščina cerkve sv. Benedikta med zlato mašo. Ta dan je bilo tudi marijansko romanje. P. Bernard je ponovil zlato mašo za romarje. Z ZLATA MAŠA, - V letoSnjem letu srno imeli sydneyčani redko slovesnost zlate maSe. Praznoval jo je dobro znani p. Bernard AmbroZič, OEM, ki 2e deset let deluje v Avstraliji. Skoraj od zadetka svojega bivanja v Avstraliji je tudi urednik tukaj Snega kulturno -verskega mesečnika MISLI. Zlato-flaaSnika poznajo tudi mnogi rojaki v Ameriki in Kanadi, ker je tudi tam deloval dolga leta. - Zlato maSo je hotel jubilant praznovati sam v tihoti, brez hruSda, da bi se tako bolj nemoteno Bogu zahvaljeval za ta dan in za vse dobrote, ki jih je Gospod v teku Pol stoletja podelil njemu in tisodem Vernikov po njem. Zlata maSa je bila v torek, 22. junija 1965 v sestrski kapeli Pa Point Piper-ju, kjer je jubilant Ze lota hiSni kaplan. Bila je latinska peta *PaSa. Poleg sester, je bil navzod tudi P- Bazilij in pisec tega dlanka. ' Naslednje nedelje je zlatomaSnik Ponovil slovesnost na vseh krajih, kjer jo redna slovenska sluZba boZja: 27. ^1. St. Patrick, Sydney (dop.), ^illawood, (pop.); 4. VII. dopoldne Croydon Park, popoldne Blacktown; 11. ^H. Wollongong, 18. VII. ; Broadway, vm.; Newcastle, 29. VTH. ; Canberra, 19. IX.; Melbourne v °ktobru. - Jubilant je priliko zlate thaSe porabil za to, da je govoril od 'hihovniSkih in redovniških poklicih. Spodbujal je starSe, naj skrbe, da bodo v njih druZinah ugodni pogoji za rast Poklicev. Ni dovolj samo, da ne °viramo poklicev, ampak moramo P°zitivno zanje delati. Prav kakor je **eba mlado drevo negovati, zalivati in dojiti, da bo obrodilo dober sad. ^•nižine, kjer je zgledno krSdansko ftvljenje, je rodovitna njiva, na kateri b°do zrastli duhovniški in redovniSld poklici. Ob tej priliki je jubilant tudi opozoril vse, da naj molimo za Baragovo beatifikacijo in naj se k njemu zatekamo, da mu damo priliko, da se “izkaZe”. Prosil je tudi, da naj vsak podpiSe list s proSnjo na marquettskega Škofa, da naj vse stori, da bo Baragov Škofijski proces čimhitreje zaključen in njegova zadeva za proglasitev blaZenim poslana v Rim. P. Bernard je prosil vse rojake, da naj vsak poleg svojega podpisa dobi vsaj Se devet drugih od prijateljev in znancev. ZlatomaSnik je namreč pred petintridesetimi leti (1930) ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela Siriti njegovo poznanje in vodila sčasoma do uradnega postopka. Jubilant je prejel za svojo zlato maSo papeZev blagoslov s popolnim odpustkom v smrtni uri in pa serafinski blagoslov vrhovnega predstojnika frančiškanskega reda p. AvguStina Sepinski-ja. Ti dve listini sta bili prebrani in izročeni na slavnostnem kosilu na čast jubilantu v glavni redovni hiSi avstralske frančiškanske province na Waverley na samo 50. obletnico nove maSe, 22. junija. Skupina otrok med sv. mašo pri Sv. Benediktu 15. avgusta 1965 V isti cerkvi med petimi litanijami, ki jih je pel zbor „Škrjanček". Na klečalnikv kleči zlatomašnik. 15. avg. 1965 - Sv. Benedikt - Farna dvorana: Devet otrok je pozdravilo zlatomašnika z deklamacijo, ki jo je za to priliko zložil p. Odilo. Po deklamaciji so otroci izročili z 1 atomasniku album s slikami iz njegove rojstne domovine in šopek nageljnov s pozlačenim pšeničnim klasjem. „Škrjanček“ pod vodstvom g. Klakočerja pa je zapel nekaj slovenskih pesmi v pozdrav zlatomašniku. Petje je spremljala na prenosnih orglah ga. Marija Umbrazunas. P. Bernard je že več let hišni kaplan frančiškanskih Marijinih misijonark na Point Poperju. V njihovi kapeli je 22. junija 1965, na dan, ko je bil pred 50 leti posvečen v duhovnika, opravil jubilejno mašo. Takrat je bila posneta ta fotografija. POTUJOČI MISIJONAR. - S tem titlom navadno oznaCujemo nagega preCastitega g. dr. Ivana Mikulo, ki skrbi za dušni blagor rojakov širom Avstralije. Danes je v južni Avstraliji, drugi teden bo pa že morda na severu. Bolj pravilno bi ga oznaCili kot “leteCi misijonar”, ker veliko potuje z letalom, da hitreje premosti ogromne razdalje stotin in vCasih tisoCev milj. - Trenutno se mudi v Queenslandu. V nedeljo, 15. avgusta, na praznile Vnebovzetja Marijinega, je imel v Brisbanu slovensko službo božjti. - Pred tem potovanjem pa je obiskal rojake v Južni in Zapadni Avstraliji, v Canberri, Coomi, pred nekaj meseci pa je bil celo v Tasmaniji. Zato pozna Avstralijo bolj kot mnogokateri Avstralec. Kjerkoli obišCe rojake, jim poleg duhovne tolažbe prinese tudi košCek dobre volje, s katero ga je njegova Koroška domovina bogato obdarila. KULTURNO UDEJSTVOVANJE. -Kulturna kronika beleži v preteklem letu živahno delovanje. Vse skupine v okrilju Slovenskega društva so lepo sodelovale med seboj.Saj se zavedamo, da je le v slogi moC. Te skupine so: Slovensko društvo, Pevski zbor “ŠkrjanCek”, Igralska skupina in Akcija za Dom. Društvo je priredilo Miklavževanje, Jožefovanje, materinski In oCetovski dan, kresovanje in Martinovanje. “ŠkrjanCki” so podali dobro pripravljen koncert skrbno izbranih narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom g. Ludvika KlakoCerja. Ponovili so ga v Sydneyu, Wollongongu in Melbournu. Pri prvem koncertu je bil navzoC tudi (Zal, sedaj ze pokojni) g. Milivoj Lajovic, ki je napisal strokovno kritiko koncerta in jo objavil v “Mislih”. Igralska skupina pod režijo Ivana Koželja je naštudirala dve igri in eno kratko burko. Igri sta bili: “Radi oreha”, ki jo je spisal Drago Vodopivec, in F. S. Finžgar jeva “Razvalina življenja”. Drugo so ponavljali tudi v Canberri. Akcija za Dom je pred kratkim praznovala prvo obletnico delovanja. Sklad za Dom se približuje drugemu tisoCaku. Do te vsote je prišlo v razmeroma kratkem Času s pomoCjo zavednih rojakov, ki so razumeli našo prošnjo in potrebo po lastnem Domu; ti niso samo odobravali naše delo, ampak so mu konkretno priskoCili na pomoC s svojim darom. Velik delež pri hitrem porastu fonda za Dom pa imajo prireditve, katerih Cisti dobiCek je bil v ta namen. Med važnejšimi prireditvami Akcije za Dom so naslednje: Silvestrovanje, pustna zabava, vinska trgatev in veseli veCer na ladji med vožnjo po sydneyskem zalivu. V prvi vrsti pa je treba omeniti novoletno tombolo, ki jo je priredila Akcija. Dobitki med ostalimi so bili TV, šivalni stroj in mnogo manjših dobitkov. Čisti dobiCek je bil nekaj nad 200 funtov. Veliko pa je pripomoglo k rasti fonda tudi to, da so drugi odseki društva prirejali družabne veCere in njih dobiCek v celoti ali pa vsaj delno obrnili v prid skladu za Dom. - Ob prvi obletnici Akcije je Slovensko društvo izdalo poroCilo o delu in uspehih. Uredil ga je prav liCno predsednik Jože Čuješ. Stroški so se krili skoraj v celoti z oglasi, ki so jih dali priobčiti v poroCilu razni slovenski podjetniki. Slomškova šola v Sydneyu je tudi v tem letu pripravila otroke za nastope na materinski in oCetovski proslavi, kresovanju in za praznovanje obletnice Akcije za Dom. Devet otrok te gole je pozdravilo zlatomašnika p. Bernarda z zborno in solo deldamacijo v dvorani sv. Benedikta na Broadway 15. avgusta. Sola v Cabramatti ima pouk slovenščine skozi celo šolsko leto ob sobotah. V Leichhardtu pa samo po tri mesece jeseni in spomladi. Pripravlja pa se nov razred v Paddingtonu v na novo preurejeni slovenski sobi. To sobo nam je odstopil župnik v Paddingtonu pri sv. Frančišku v stalno uporabo. Služi v mnogotere namene: pevske in orkestralne vaje, vaje za igre , sestanke, itd. Sedaj pa bo kmalu služila tudi pouku slovenščine. Dopisna Sola je v zadnjem času morala začasno prenehati. Pa bo zopet začela delovati, kakor hitro bodo odstranjene težave glede tiska učnih pripomočkov. Sydney: Pustna zabava v Paddigtonu 27. februarja 1965 Sydney: Tile fantje znajo tako zaigrati, da vse pleše Igralska družina v Sydneyu- Marija Košorok in Terezija Matuš držita pokal, ki so ga igralci dobili v Canberri, ko so tam ponavljali »Razvalina življenja" 10. julija 1965. Od leve na desno stoje: Lojze Košorok, Erika Kučan, Bill Žižek, Mihela Šušteršič, Franc Matuš in režiser Ivan Koželj. Sydney: Igralci ..Razvaline življenja". Prvi od leve je režiser Ivan Koželj. 22. maja 1965 v St. Francis Hall, Paddington. Prizor iz ..Razvaline življenja" - Paddington, 22. maja 1965 »Razvalina življenja" - Paddington, 22. maja 1965 Slovenski živžav v Sydneyu z veselim p. Valerianom Skupina slovenskih otrok ob družabni prireditvi v Wollongongu Sydneyski otroci so si napravili butarice za cvetno nedeljo. Od leve na desno so: Joško Budin, Helena Posega, Zvonko in Zdenka Klemenc, Edita Logar. Vsi hodijo v slovensko sobotno šolo v Cabramatti, kjer uči Jože Cuješ. Sydney: »Vinska trgatev“ 10. avgusta 1965 v Paddingtonu. Grozdje na brajdi je zapeljivo. Sydney: »Vinska trgatev" - Ker jih je policaj zalotil pri kraji sladkega grozdja, so morali v zapor. Sedaj čakajo, da se jih bo kdo usmilil in plačal zanje »obveznico" ter jih rešil zapora. Sydney: Klakočerjeva Marija in Irena (duet) 18. julija 1964 na večeru slovenske pesmi. Sydney: Olga Ovijač na „ kresovanju" 19. junija bere, kako živali govore v kresni noči’ Sydney: Slovenski pevski zbor „Škrjanček“ na večeru slovenske pesmi 18. julija 1964. Zbor vodi g. Ludvik Klakočer. Sydney: Iz igre „Radi oreha" v Paddingtonu 1. avg. 1964 Sydney: Po slovenski poroki pri St. Francis v Paddingtonu. Poročila sta se Tone Šajn in Anica Milavec velikonočni ponedeljek. Poroka Danila in Franca Sokliča v Perthu. Poročil ju je Rev. Anton Soklič iz Texasa. MELBOURNE Melbournska slovenska naselbina je v zadnjem letu dosegla lepe uspehe. Glavni je bil ta, da so 7. marca 1965 na tenis igrišču ob Baragovem domu zasadili prvo lopato za slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Fundamenti so že dolgo skopani. P. Bazilij je preskrbel za to delo naSe slovenske podjetnike, ki so tako uredili, da je bila zemlja, ki so jo izkopali, prodana in je nje izkupiček pokril stroške izkopavanje in še enajst funtov je bilo dobička. Trenutno vlivajo cement za fundamente. Zadnje tedne pa delo nekoliko ovirajo preobilne padavine. Pod cerkvijo bo dvorana. Sldad za cerkev je že presegel številko sedem tisoč funtov. štirinajstega februarja bo ta številka kar čez noč skočila na štirinajst tisoč. Pa verjetno ne zato, ker se je našel kak milijonar -mecen-dobrotnik, ampak zato, ker bo v Avstraliji ta dan premenjen denarni sistem iz funtov v dolarje. Namesto dosedanjih funtov, ki je vseboval dvajset šilingov in vsak teh šilingov pa po dvanajst penijev, bomo potem imeli samo dolarje in cente. Za tiste, ki niso preveč spretni v računstvu, bo ta sprememba zelo dobrodošla, saj je desetinski sistem veliko pripravnejši. -Bog daj, da bi številka v fondu za novo cerkev tudi drugače poskočila, to je: zaradi radodarnosti rojakov 1 Slovenska šola v Melbourne-ju je tudi letos uspešno delovala pod spretnim vodstvom gospodične Anice Srnec. Otroke je naučila igro “Kekec in Mojca”, ki so jo igrali prvič v počastitev njihovih očetov. Potem so jo Pa Se ponavljali. Anica je naučila tudi skupino starejših igralk igro “Prise- gam”, ki jo je spisal p. Kazimir Zakrajšek, OEM. Te igralke so bile večinoma mamice otrok slovenske šole. S to igro so gostovale tudi v Geelongu. Čisti dobiček je bil za slovensko cerkev. Pravtako je bil čisti dobiček koncerta sydneyskih “Škrjanč-kov” (ko so gostovali v Melbournu) šel v fond za cerkev. Ravnotako je tamkajšnje Slovenske društvo celoten dobiček svoje prireditve letos v avgustu velikodušno namenilo kot dar za novo cerkev. Pravtako je storil orkester “Bled” lepo gesto in je del dobička od svoje prireditve naklonil zbirki za cerkev.----Tudi odbojkarska skupina se je v zadnjem leto pomenljivo udejstvovala ter se večkrat pomerila z raznimi moštvi; da niso “kar tako”, dokazujejo njihovi pokali, ki so spravljeni v Baragovem domu in jih p. Bazilij s ponosom vsakemu gostu pokaže. - V Baragovem domu se vsak teden vadi mešani pevski zbor pod vodstvom p. Odila Hajnška. Zbor poje pri slovenskih službah božjih v raznih cerkvah. Ima že lep repertoar pesjni za vsako dobo cerkvenega leta in druge izredne priložnosti. - Bodoče slovesnosti, ki jih ima energetični in neumorni p. Bazilij v načrtu so postavitev sohe Friderika Baraga pred vhodom v Baragov dom in pa blagoslovitev cerkvenega vogelnega kamna. Tamkajšnje društvo ima tudi svoj Dom, ki nudi rojakom razne oblike razvedrila in športov. Tudi mesečnik “Vestnik” si je v letošnjem letu pridobil novih naročnikov in lepo uspeva. Berejo ga tudi v drugih mestih Avstralije. * * * Melbourne: Ti fantje igrajo odbojko v Baragovem domu. Stoje: Alojz Markič, Mirko ... (Captain, rodbinsko ime nečitljivo) in Ivan ... (rodbinsko ime nečitljivo). Prva vrsta: Janez Vidovič, Vinko Kunc in Ivan Horvat. V zadnjem letu je dobila tudi Canberra svoje slovensko društvo. Res je, da tudi preje niso bili brez društva, toda v tem letu so ga postavili na bolj trdno podlago: napisali so pravila, določili namen in cilj in izvolili odbornike. Priredili so Ze veC druZabnih večerov. Na enem od teh je gostovala pri njih sydneyska igralska skupina z trodejanko “Razvalina Življenja”.--- Društvo Danica v Wollongongu je tudi priredila tri druZabne večere: MiklavZevanje, koncert sydneyskih “Škrjančkov” in pustno veselico. - Tudi v Brisbane tamkaj Sna skupina pridno deluje. To se vidi iz kolone “KriZem Avstralske Slovenije”v MISLIH, v kateri so pogosto oglašajo, posebno g. Janez Primožič. Rojake v Brisbane, okolici in sploh v drZavi Queensland, obišče vsake par mesecev naš potujoči misijonar g. dr. Ivan Mikula.----Rojake v Adelaidi pa obišče vsake dva meseca p. Bazilij iz Melbourne.---- Perth je mesto na skrajnem zapadu. Med tamkaj šnimi rojaki je bila letos v februarju nenavadna poroka (oziroma dve poroki) o katerih so piša dnevni avstralski listi. Poročila sta se istočasno dva brata Sokličeve druZine. Danijel in Frank. Oba sta si vzela avstralske neveste. Duhovnik, ki jih je poročil je za to slovesnost prišel naravnost iz Houston, Texasa - torej je preletel več kot 10.000 milj. To je bil njihov stric Father Anton Soklič, bogoslovni profesor v Texasu. “Misli” so v letošnjem letu a 14. letniku izhajanja. Ovitek za ta letnik je napravil Angel Renar. Predstavlja pet kneZjih kamnov v raznih velikostih in slovenski grb. Ti kneZji kamni pomenijo slovenska skupine v vseh petih drZavah avstralske celine. Ker je njih urednik praznoval zlato mašo, je junijska številka na ovitku zlata, v notranjosti pa polna lepih spominov in zanimivih vtisov iz zlatomašnikove preteklosti. P. Bernard ureja list zelo uspešno Ze skoro deset let. Izhaja predvsem za avstralske Slovence. Okrog sto izvodov pa roma vsak mesec tudi v druge deZele, širom sveta. Če bi se kateri Ameriških rojakov Želel naročiti nanje, to lahko stori potom Rev. Julija Slapšaka, ki je iz prijaznosti prevzel zastopstvo za Ameriko. Njegov naslov je: 6019 Glas s Ave., Cleveland, Ohio 44103. Zdravnik: “Kako se počuti bolnik?” Bolničarka: “Mislim, da je pri zavesti, ker je hotel delati balončke, ko sem mu dala zdravila.” Neko pobožno ženico so pozabili povabiti na nedeljski piknik, ki so ga pripravili sosedje. V nedeljo zjutraj se je le nekdo spomnil nanjo in ji je telefoniral, naj pride na piknik. “Prepozno”, je odgovorila. “Som že molila za dež”. Jože je zelo težko zjutraj vstajal, ker ni mogel ponoči spati. Šel je zdravniku, ki mu je predpisal tablete za spanje. Res je dobro spal in se zbudil, preden se je oglasila budilka. Spočit in zadovoljen je šel na delo in tam je vesel pripovedoval s kako lahkoto je zjutraj vstal. Delovodja pa mu je dejal: “Zanimivo. Toda kje si bil pa včeraj ?* Kaj delamo Kaj delamo v Lemontu? Tudi o tem moramo poročati v koledarju. Oni, ki so se udeležili kakega romanja, so videli patre, ki so vodili romarske pobožnosti. Drugih niso videli, čeprav bi se radi z nekaterimi srečali. Oni, ki so prišli v Lemont med tednom, so bili morda razočarani, ker so si predstavljali, da je pri nas vedno tako kot ob romanjih. Med tednom je pri nas navadno vse mirno in tiho in kdor v tej samoti išče družbe za razgovor, je verjetno ne bo dobil, zakaj tudi med tednom imamo svoje delo. V čem obstoji to delo? Tu je samostan v cerkvenopravnem pomenu. In v vsakem samostanu se morajo skupno opraviti duhovniške dnevnice ali brevir, ki se imenuje z latinsko besedo “divinum officium” (božje opravilo). Papež Pij XII. imenuje duhovniške dnevnice “molitev mističnega telesa Kristusovega, ki se daruje Bogu v imenu vseh kristjanov in za vse kristjane, kadar jih molijo duhovniki ali drugi služabniki Cerkve ali redovniki, ki so pooblaščeni za to od Cerkve”. Duhovniške dnevnice so molitev Velikega Duhovnika Jezusa Kristusa, ki se trajno nadaljuje skozi zgodovino dela Cerkve za rešitev človeškega rodu. To je nadaljevanje molitve, ki jo je molil Jezus v dvorani zadnje večerje: “Oče, prišla je ura; poveličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča, kakor si mu dal oblast nad vsem mesom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Poveličal sem te na zemlji - dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet” (Jan 17, 1 - 5). “Poveličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča!” Kristus se je ponižal, v JlemontuP postal eden izmed nas in kot Sin božji je šel, ko je dopolnil svoje delo na zemlji, v nebeško slavo, kjer je sedaj kot naša Glava poveličan. V njem smo združeni in v njem kot božje ljudstvo nove zaveze, sklenjene v Kristusovi krvi, poveličujemo Boga. Duhovniške dnevnice so molitev Cerkve. I o je skozi vse čase podaljšana Kristusova molitev v slavo nebeškega Očeta. Redovna družina zbrana pri molitvah brevirja je v pravem pomenu besede Cerkev v malem. Kristus-Duhovnik je med njimi. On sam uporablja duha in voljo duhovnikov - redovnikov in njihove telesne sposobnosti (vid, sluh, srce, glas...) v češčenje Očeta. V tej molitvi naš Gospod sam časti in poveličuje svojega nebeškega Očeta in moli za vse ude svoje Cerkve. To je molitev češčenja Očeta in molitev za božje ljudstvo, da bi duhovno in številčno rastlo. Tudi v molitvi brevirja je izraženo Kristusovo sredništvo. Kristus moli v nas in po nas, a moli tudi za nas. Njegova molitev češčenja je vir neizmirnih milosti za redovno družino, ki skupno moli, za za Cerkev in za slehernega uda Cerkve. Skupna molitev brevirja vzgaja k bratskemu duhu in prinaša blagoslov apostolskemu delu redovnih družin in celotne Cerkve. Današnji človek je v nevarnosti, da bi smatral molitev za opravilo, ki ni vredno izraza delo. Molitev je duhovno delo, je vzvišeno delo, vredno vsega spoštovanja. Molitev brevirja spada k življenju Cerkve, zato jo omenjam na prvem mestu v naštevanju našega dela. Brevirju se pridruži dnevno jutranje in večerno premišljevanje, skupna adoracija in pobožnosti po redovnem obredniku. Redno duhovniško delo obstoji v pomoči po farah, v lj udskih misijonih, 40umih, postnih in drugih pobožnostih. Dnevno oskrbimo z mašo dva sestrska samostana, tedensko še dva ali tri sestrske samostane. Ob nedeljah redno mašujemo v štirih farnih cerkvah, v vsaki cerkvi dve maši. V Lemontu so tri fare, pri vseh je župnik brez kaplana. Kadar je poroka, kaka pobožnost, pogreb... prosijo župniki za pomoč. Dušnopastirsko pomoč nudimo tudi v šoli Mount Assisi Academy, kjer je bilo lani 600 študentk. - Pred prvimi petki pomagamo pri spovedovanju šolskih otrok v Lemontu (tri šole). Pred prvimi petki in ob sobotah spovedtijemo v eni farni cerkvi, pogosto tudi v dveh ali treh. Tedensko spovedujemo v petih sestrskih samostanih, od katerih sta dva materni hiši z noviciatom (Mount Assisi Convent in Our Lady of Victory Convent) in v enem moškem samostanu. Sprejemamo ljudske misijone in druge pobožnosti v slovenskih in angleških farah. Za misijone so določeni trije patri (p. Alojzij, p. Atanazij in p. Fortunat). O opravljenih misijonih .je redno poročilo v Ave Maria. Prav tako sprejemamo duhovne vaje. Poleti se vršijo skupna romanja k Mariji Pomagaj v Lemontu. Letno jih je sedem in porcijunkulska nedelja. Vsako leto se poleg teh romanj prijavi v poletnih mesecih več angleško govorečih skupin za romanje ali dan duhovne obnove. V Baragovem domu se vršijo od septembra do junija duhovne vaje in duhovne obnove. Duhovne vaje trajajo od petka zvečer do nedelje popoldan. Duhovne obnove trajajo en dan; so ob nedeljah ali delavnikih, po dogovoru z direktorjem duhovnih vaj. V oktobru, novembru in začetku decembra so med tednom duhovne vaje za študente iz raznih šol. Konference med duhovnimi vajami dajeta redno dva patra, kadar je potrebno jim pomagajo tudi drugi, posebno pri pobožnostih in spovedovanju. Te duhovne vaje so seveda v angleščini. Enkrat na leto so slovenske. Udeležijo se jih skupine (šole, organizacije...) pa tudi stanovi (žene, dekleta, možje in fantje, zaročenci in poročeni pari); k tem se prijavijo posamezniki. Spored je objavljen pravočasno in razposlan v območju, ki ga zajamemo. V Baragovem domu se vršijo tudi konvencije, sestanki in študijski tečaji. En pater skrbi za redovniški naraščaj. V ta namen je v stiku s fanti, ki čutijo veselje do redovnega poklica, in z njihovimi starši. Po nekaterih farah v dogovoru z župnikom prireja predavanja o poklicu za duhovniški in redovniški stan. Enkrat na leto priredi v Baragovem domu poklicni teden, ki se ga je do sedaj udeleževalo po 25 fan tov. Provincialni delegat Very Rev. Andrevv Svete se redno udeležuje sestankov in zborovanj frančiškanskih provincialov, provincialnih delegatov v komisariatih in drugih vrhovnih predstojnikov redovnih skupin v ZDA. Določeni so tudi patri, ki se udeležujejo študijskih tečajev in drugih prireditev v področjih vzgoje redovnega naraščaja, pridobivanja poklicev, gibanja duhovnih vaj, upravljanja knjižnic... V našem komisariatu je ustanovljenih 8 tretjeredniških skupščin sv. Frančiška Asiškega. V naši samostanski cerkvi je ob nedeljah redno sveta maša ob sedmih zjutraj. Ob skupnih romanjih je glavna maša ob enajstih, navadno pri lurški votlini. Ob delavnikih je sveta maša ob 6:05, V samostanski cerkvi redno spovedujemo ob nedeljah pred mašo in pa ob vsakem drugem času, kadar kdo želi opraviti spoved. Med romanji in ob drugih pobožnostih je spored spovedovanja objavljen. Med tednom in ob nedeljah prihajajo sem verniki, ki žele dobiti razne nasvete in duhovno pomoč v svojih osebnih težavah. Vsem, ki želijo romati v Lemont, svetujemo, naj se udeleže kakega skupnega romanja. Ob skupnih romanjih poslušate slovenske pridige, pojete slovenske pesmi in opravite spoved v slovenskem jeziku. Kadar ni skupnega romanja, dom ni oskrbovan; julija in avgusta je možno dobiti prenočišče med tednom, za hrano je pa preskrbljeno le kadar so prijavljene skupine romarjev. Važen apostolat je katoliški in verski tisk. Imamo majhno tiskarno z dvema strojema za tiskanje - offset system. Plošče nam izdeluje neko podjetje v Chicagi. Redno tiskamo mesečnik Ave Maria, letno pa A ve Maria Koledar. V zadnjem letu nam je tiskarna služila tudi za tisk liturgičnih besedil, ki jih rabimo predvsem med duhovnimi vajami. Pred prvo adventno nedeljo 1964 smo oskrbeli skupne mašne molitve v slovenščini (v plastiku). Te nismo sami tiskali, pač pa smo jih sprejeli v razprodajo. V začetku januarja 1965 je bila dotiska-na knjižica “Sodelovanje pri bogoslužju”, spisal p. Fortunat. Na 48 straneh je razlaga bogoslužja, opis pomena sodelovanja pri bogoslužju in kratka razlaga maše, zakramentov in zakramentalov ter skupne mašne molitve v slovenščini in angleščini. Knjižico smo razprodajali le po poštnih naročilih in je bila v celoti (1000 izvodov) razprodana (25 centov izvod). To knjižico so s hvaležnostjo sprejeli posebno tam, kjer se služba božja vrši samo v angleščini. Koncu aprila je bila dotiskana knjiga “Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve”. Na 128 straneh v 31. poglavjih je razloženo osmo poglavje konstitucije o Cerkvi. Naslov knjige je vzet po naslovu tega poglavja. To knjigo je napisal p. Fortunat z namenom, da bi pojasnil, da slava Marije v Cerkvi ne bo zmanjšana, kot so nekateri napovedovali. V knjigi je prikazano, kako je pobožnost do Marije neločljivo povezana s katoliško pobožnostjo in verovanjem. Knjižica stane 75 centov in je še v zalogi. Velika je potreba po novem slovenskem molitveniku, ki bo skladen z spremembami v bogoslužju. Ker liturgična konstitucija še ni v celoti izvedena in bo morda trajalo še nekaj let preden bo, imamo v načrtu preprost molitvenik, v katerem bodo najpotrebnejše molitve in navodila za sodelovanje pri bogoslužju. V Ave Maria vas bomo o tem obveščali. Nuditi želimo slovenskim vernikom predvsem to, kar je nujno potrebno za sodelovanje pri bogoslužju in za gojitev pobožnosti. Urednik Ave Maria tudi objavlja v v Glasilu K.S.K.J. tedensko duhovne misli, v katerih razlaga nedeljska mašna besedila in molitve in pojasnuje pomen in namen liturgične obnove. * * * Iz tega dobite sliko našega življenja in dela, čeprav ni našteto vse, kar delamo. V preteklem letu smo opustili farmo (zemljišče smo seveda obdržali). Izdatki za kmetovanje so taki, da se ne splača. Vendar je pa pri nas še vedno veliko ročnega dela, za katerega moramo prejeti tudi patri, ker sv. Frančišek pravi v vodilu: “Tisti bratje, katerim je Bog dal milost za delo, naj delajo zvesto in pobožno tako, da bodo odganjali lenobo sovražnico duše, ne bodo pa ugasnili duha svete molitve in pobožnosti.” F. “Ave Maria” potrebuje novih naročnikov. Pridobivajte jih! SLOVENSKI DUHOVNIKI BAZNIK,Rt.Rev.Louis,6019 Glass Ave..Cleveland,Ohio 44103 BUTALA,Rt.Rev.Mathias,416 No.Chicago St.,Joliet, 111.60432 GNIDOVEC,Rt.Rev.Albin, 633 Bridger Ave.^ Rock Springs, Wyo. 82901 J ERSH E, Rt. Rev. John, 307 Adams Ave. ,Eveleth,Minn. 55734 KRALJIC,Rt.Rev.John,390 Missouri, San Francisco,Calif.94107 OMAN,Rt.Rev.John,Onamia Hospital, Onamia,Minn.56359 PO P ESH, Rt. Rev. Bernard, Coli ege St. & Kenwood Ave.,Duluth,Minn.55800 SCHCR1NGER,Rt.Rev.Frank,330 Oak St., Manistique,Mich.49854 SCHIFFRER,Rt.Rev.John,St.Joseph’s Church, Chisholm.Minn.55719 TROBEC,Rt.Rev.Joseph,St.Francis Home,Breckenridge,Minn.56520 ZAPLOTNIK, Rt. Rev.Jotin, D.C.L.,St.Patrick Church,Grelna,Nebr.68028 ADAMI C H, Rev. Albert, 520 W. lOth St., Waukegan, II 1.60085 AMBROZIC,Rev.Aloysius,Kingston Rd.,Stop 15,Scarborough,Ont.,Canada AM BROŽIČ, Rev. Bernard,ofm,6 Wentworth St., Point Piper, N.S.VV., Australia ANZIC,Rev.Anton,Carmelite of Mary,Wahpeton,No.Dakota 58075 ARCH,Rev.Joseph,444 St.John St..Pittsburgh,Pa. 15235 BANDI,Rev.Bonaventure,osb,611 No.llth St.,Canon City,Colo.81212 BARAGA,Rev.Francis,3547 E.80th St.,Cleveland,Ohio 44105 BARBIS,Rev.Rudolph,2920 A zle Ave.,Fort Worth,Texas 76106 BERAN,Rev.Nace, St.Patrick’s Church - Collis - Dumont.Minn. 56236 BLATNIK,Rev.Francis,sdb,202 Union Ave.,Paterson,N.J 07502 BLENKUSH,Rev.Mathias,632 Julian St.,Denver,Colo.80208 BOGOLIN,Rev.Leonard,ofm,386 Geneva Ave.,Detroit,Mich.48203 BOHTE,Rev.Daniel, 2005 Moore, Denver, Colo. 80215 BOLJKA,Rev.Stanko,cm, 405 Marie Anne East, Montreal, Que.,Canada BORGOLA,Rev.Bonaventure,ofm,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. 15906 BREZNIK,Rev.Aloysius, Box 97, Union to wn, Wash.99179 BREZNIKAR,Rev.Victor,722 W.Alder St.,Walla Walla,Wash.99362 BROOKER,Rev.Richard,mm,Las Condes Casilla 162, Santiago.Chile ČADONIČ,Rev.William, P.O.Box 75, Lake Arrovvhead, Calif. 92352 CAGRAN,Rev.Joseph,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont,111.60439 CANJAR,Rev.John,4695 Pearl St., Denver,Colo.80216 CAR EK, Rev. P eter, 7470 Harvvood Ave., Wauwatosa, Wis. 53213 CASL,Rev.Joseph,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada CEGLAR,Rev.Charles,sdb,Seminaire Salesien.Mont Don Bosco,Sherbrooke,Que., Canada CEGLAR,Rev.Stanley,sdb,Sacred Heart Juniorate,Ipswich,Mass.01938 CELESNIK,Rev.Joseph,840 E.222nd St.,Euclid,Ohio 44123 ČEPON,Rev.Dr.Ludwig,St.Vincent’s College,Latrobe,Pa. 15650 ČEPON, Rev. Michael, 6005 So.MarshField A ve., Chicago, 111.60636 C ER Pl C H, Rev. Richard, 3100 So.41 St., Mil waukee,Wis. 53215 CHEMAZAR,Rev.Blase,ofm,St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 CIMPERMAN,Rev.Victor, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 CUK,Rev.Dr.AIphonse,St.Vincent’s College.Latrobe.Pa. 15650 CVELBAR,Rev.Joseph, 45 Prestly Rd., Bridgeville.Pa. 15017 DALEY,Rev.Neil,ofm, 1615 Vine St.,Cincinnati,Ohio 45210 D EM SH ER, Rev. Ferdinand, 1100 Creedmoor Ave.,Pittsburgh,Pa. 15226 DOBNIKAR,Rev.lvan,osb,St.Procopius College.Lisle,lil.60532 DOLSINA,Rev.John,326 2nd St.,Nashwauk,Minn.55769 DOLSINA,Rev.Stanko, St. Mary’s Church, Willow Biver.Minn. 55795 ERŽEN,Rev.Edward,odm, 1050 No.Clark Rd.,El Paso,Texas 79900 FALE,Rev.Richard, 600 Maryhill Rd., Pineville.La. 71360 FARKAŠ,Rev.Dr.Andrej,450 Pine St.,Bridgeport,Ctinn.06605 FERKULJ,Rev.Joseph,1340 No.lOth St.,Ouincy.Ul.62301 FURLEY,Rev.Cyril, 99-15 Hockaway Beach Blvd., Rockaway Beach, N.Y. 11694 FERYAN,Rev.Philip(lnnocent)ofm,Chaplain U.S.Anny FLAC,Rev.Mirko,sdb,960 So.Šoto St.,Los Angeles,Calif.90023 FLAJNIK,Rev.Rudolph,o.carm.,Kenwood Dr. & Laughlin Ave.,Louisville,Ky.40200 FURLAN, Rev.William,St.Charles Church,Herman,Minn.56248 GABER,Rev.Franc, St. Luke’s Church, Sandstone.Minn. 55072 GABRENJA,Rev.Edward,ofm, St.Francis Village, Crowley,Texas 76036 GERM OVNI K, Rev. Franc is, cm, Vincentian Seminary, Lemont.IIl. 60439 GNIDICA,Rev.Daniel,osb,217 E.Mesa Ave.,Pueblo,Colo.81004 GNIDOVEC,Rev.Albin,633 Bridger Ave.,Rock Springs,Wyo.82901 GODINA,Rev.Joseph, 600 Altamont St., Marquette, Mich. 49855 GODIN A,Rev.Mirko,ofm conv.,330 E.45th Ave., Gary,lnd. 46400 GOLE, Rev.Joseph,Sacred Heart Seminary, Hales Comers, Wis.53130 GOLI A, Rev. Paul, 245 Linden St.,San Francisco, Calif., 94102 GOLOB, Rev.Joseph,osb,St.Martin’s Abbey, Lacey,Wash. GOLOBIC, Rev.John, 56 Horn Blvd., Silver Bay,Minn. 55614 GRABRI AN,Rev.Joseph,osm,Ressester 4 Geisenkirchenbuer, Westphalia,Germany GRABRIAN,Rev.Victor,osm,7 Locust St.,Carteret,N.J.07008 GRD IN A, Rev. Franc is, s j, 1911 W. 30 th St., Cleveland,Ohio 41113 GREGOR,Rev.Joseph,cm,222 E.Mitchell St.,San Antonio,Texas 78 200 GREGORY,Rev.Edmund,219 Arlington Drive,(Colonial Village) Lockport, 111.60441 GROM, Rev.Lawrence,ofm,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. 15906 GY0RK0S,Rev.Stefan, Calgary,Alberta,Canada HAJNŠEK,Rev.Odilo,ofm, 9546 Evving Ave., Chicago,111. 60617 NJTI,Rev.Mathias,520 W.10th St., VVaukegan,lil.60085 HLEBS,Rev.Milan,2350 Winchester Blvd.,Campbell,Calif.95008 HOBART,Rev.Raymond, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 KOCHEVAR,Rev.Mark,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont,lil.60439 HODNIK,Rev.EmiI,Route 2,Almond,Wis.54909 H0GE,Rev. Benedict,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont, 111.60439 HOGE,Rev.Thomas,ofm, 1852 W.22nd Pl..Chicago,111.60608 HORVAT,Rev.Stefan, 124 Mapi e St.,Rossford,Ohio 43460 HORVATH,Rev.Francis, 12704]Foothill Blvd.,Etiwanda,Calif.91739 HO RŽEN, Rev. Bernard, osb, St. Bede’s College, Peru, 111.61354 HREN,Rev.lnnocent,op,505 Washington,Oak Park,lil.60302 HRI BSEK,Rev.Aloysius,sdb,469 North St.,Greenwich,Conn.06830 JAGER, Rev.Mathias, 15519 Holmes Ave.,Cleveland,Ohio 44110 JA KLIC H, Rev.dr. Francis, 10100 W.Bluemound Rd., Milwaukee, Wis. 53226 JAZBEC,Rev.Stanley,2858 Ninth St.,Riverside,Calif.92501 JENKO, Rev.Aloysius,595 Minneford Ave.,New York,N.Y. 10464 JENKO,Rev.Valerian,ofm,66 Gordon St.,Paddington,Sydney,Australia JERASA,Rev.Francis,P.O.Box 6, Olmitz,Kansas 67564 KAL CI C, Rev.Dismas,osb, St.Procopius Col lege, Lisi e, II 1.60532 KAPUSHION, Rev.Marvin, 3123 Cascade Ave., Pueblo,Colo. 81003 i KAL) S E K, Rev. John, St. Joseph’s Church,Gilbert,Minn. 55741 KEBE,Rev.Matthew,223 57th St.,Pittsburgh,Pa. 15201 KNIFIC,Rev.Francis,sdb,297 5 Independence Ave.,New York,N.Y. 10063 KOLARIČ, Rev.Dr.Jakob,cm,St.Jakob im Rosental.Kamten, Austria KONČNIK,Rev.lnnocent,ofm conv.,P.O.Box 501,New Cumberland,W.Va.26047 KO PAC, Rev.John,cm, 229 Brown’s Line,Toronto 14,Ont.,Canada KOPUSAR, Rev.Dr.Milan, R.F.D.l.Ashton,Nebraska 68817 KORBIC, Rev.Benno,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 KO REN, Rev.Louis, 5960 W.Loomis Rd.,Greendale, Wis.53129 KOST ELZ, Rev. Richard, St.Peter’s Church.Piper City,111.60959 KOTNIK, Rev. Bertrand,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont,111.60439 KOVAČIČ,Rev.Dr.Anthony,206 Bem St.,New Bern,No.Carolina,28560 KOVAČIČ, Rev. Francis,Chaplain,U.S. Army KOZINA REV. VLADIMIR, 322 Saint James Drive, Piedmont, Calif. 94611 KRALJIC,Rev.Stephen,St.Agnes Church,Kenmare,No.Dakota 58746 KRISTANC,Rev.Leo, 11150 San Pablo Ave., El Cerrito, Calif. 94530 KUZMA,Rev.George,St.Rose Church,Wilmington,U1.60481 LANGERHOLZ,Rev.dr.Kalist,ofm, St.Joseph’s Seminary, Teutopolis,Ill. 62467 LAVRIH, Rev.John,419 W.First St.,Liberal,Kansas 67901 LEKAN,Re,v.Joseph,srn, 4100 Patterson Rd., Dayton,Ohio 45430 LOCNI KAR, Rev.Julius,osb, Assumption Abbey, Richardton.No. Dakota 58652 LOVRENČIČ, Rev.Athanasius,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont, 111.60439 MAČEK,Rev.Rudolph, 1281 Troy Ave.,Brooklyn,N.Y. 11213 M A Dl C, Rev.Aloysius,ofm,St.Mary’s Seminary, Lemont, 111.60439 MAIERLE,Rev.John, 14601 Mansfield Ave.,Detroit,Mich.48227 MAJH EN IC,Rev.Pelagij,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont, 111.60439 MALAVAŠIČ,Rev.Roman,416 No.Chicago St., Joliet,111.60432 MARTELANC,Rev.Jošt,6019 Glass Ave.,Cleveland,Ohio 44103 MAVSAR, Rev.Joseph,P.O.Box -367,Townsend,Montana 59644 MAZOVEC,Rev.Robert,ofm,536 Decker A ve., Johnsto wn,Pa. 15906 MEJAČ,Rev.Joseph,cm,95 McDonald Ave.,Winnipeg 2,Manitoba,Canada MEJAK,Rev.Heliodore,274 Orchard Ave.,Kansas City,Kansas 66105 MELOVASICH,Rev.Frank, 1122 llth Ave,So.,Brainerd,Minn.56401 MERVAR,Rev.John, 1640 Addison St.,Berkeley,Calif.94703 MIHELČIČ,Rev.Francis,231 E.Čamp St.,Ely,Minn.55731 MIHELICH,Rev.Francis,R.R.5,Lindsay,Ont.,Canada MIHELICH,Rev.Leopold,4695 Pearl St.,Denver,Colo.80216 MUZI C, Rev.Anthony, 4387 CIaque Rd., North Olmsted.Ohio 44070 NACHTIGAL, Rev. F red eri ck, P. O. Bo x 459, Brenham,Texas 77833 NADRACH, Rev.Adolph,534 W. Kil gore, K a!amazoo,Mich. 49001 OHMANN,Rev.Daniel,mm, 1920 Gerard A ve. So. ,Minneapolis,Minn. 55403 OKORN,Rev.Claude,ofm,823 W.Mineral St.,Milvvaukee, Wis.53204 OKORN, Rev.Dušan,St.Catherine Church,Big Fork,Mont.59912 OMAN, Rev. Ed w in, R. F. D. l,St.Stephen,St.Joseph,Minn.56374 OREN DAC, Rev.Ciril,ofm conv.,405 Marie-Anne St.E.,Montreal,Que.,Canada OZIM EK, Rev.Joseph,840 E.222nd St.,Euclid,Ohio 44123 PAIK,Rev.Francis,2143 Homewood Dr.,Lorain,Ohio 44051 PAKIŽ,Rev.Rudolph, St. Agnes Church, Walker,Minn. 56434 PA P ESN, Rev. Francis,?.O. Box 206, Avondale,Colo.81022 PECOVNIK,Rev.Karel,St.Peter’s Church,Dumont.Minn.56236 PERČIČ, Rev.Joseph,St.Hubert Church,Sebeka,R. l,Bluegrass,Minn.56477 PERKOVICH,Rev.Frank, Box 176, Marble.Minn. 55764 PERME, Rev.Eugene, 525 Dover Rd., Bay Village, Ohio 44140 PETERN EL, Rev.Warren,ofm,701 E.Pyron Rd.,San Antonio,Texas 78200 PETRASIC,Rev.Martin,St.Patrick Church,Elkhom,Nebraska 68022 PEVEC,Rev,Edvvard,28700 Euclid Ave.,Wickliffe,Ohio 44092 PIERCE,Rev.Justin,sdb,Twin Cities Rd.,Galt,Calif.95632 PIRC,Rev.Joseph,Box 3248,Mission San Jose,Fremont,Calif.94536 PLANINŠEK,Rev.Henry,cssp,3610 Mary St.,Riverside,Calif,92501 PLAZNIK,Rev.John,Box 61, New Lenox,111.60451 PLEVNIK,Rev.Joseph,sj,Loyola College, Montreal,Que.,Canada POTOCHNIK,Rev.Aloysius,osb,P.O.Box 351,Canon City,Colo.81212 PRAH,Rev.John,ocd, 1233 So.45th St.,Milwaukee,Wis.,53214 PRAZNIK,Rev.Rudolph,264 15th St.N.W.,Barberton,Ohio 44203 PREBIL,Rev.Andrej,cm,611 Manning Ave.,Toronto 4,Ont.,Canada REBOL, Rev.Anthony, 3181 W.41 St., Cleveland,Ohio 44109 REBOL,Rev.Francis,mm,Miaoli Taivvan Kao Miao LI 53-l,Formosa REPENSHEK,Rev.Wayne,5960 W.Loomis Rd.,Greendale,Wis.53129 RINK,Rev.Louis,CSC,Box 176,Fort Portal,Uganda,East Africa ROBERTS,Rev.Edward,sss,P.O.Box 542,Masaka,Uganda,East Africa ROGAN,Rev.Richard,ofm,62 St.Mark’s Plače, New York,N.Y., 10003 RUPAR,Rev.Aloysius, 1709 E.31 St.,Lorain,Ohio 44051 RUS,Rev.Gabriel,sm,University of Dayton,Dayton,Ohio 45409 SAVINSHEK, Rev.Stephen,ofm conv.,Holy Rosary Church, Aurora.Minn.55705 SCHWAB,Rev.Alan,osb,Box 351,Canon City,Colo.81212 SCHWEIGER,Rev.Francis, 1501 Kenwood Ave.,Duluth,Minn. 55811 SEDEJ,Rev.Francis,2015 4th Ave.E.,Hibbing,Minn.55746 SED LA K, Rev.Christopher,ofm, 823 W.Mineral St., Milvvaukee, Wis. 53204 SEDLAR,Rev.Daniel,ofm, 1852 W.22nd Plače, Chicagojll. 60608 SELIŠKAR,Rev.Donald,sj,Colombiere College,Clarkston.Mich.48016 SELLAK,Rev.Jerome,ofm,9546 Ewing Ave.,Chicago,111.60617 SENTA,Rev.Robert, 1600 8th Ave.E., Duluth.Minn. 55805 SESEK,Rev.Raphael,ofm,62 St.Mark’s Pl.,New York,N.Y.10003 SETNICAR,Rev.Dr.Matthew, 1210 So.61 St.,Milvvaukee,Wis.53214 SEVER,Rev.Edgar,ofm,203 E.Washington St.,Stockton,Calif.95202 SH U BITZ, Rev.Thomas, Mary Immaculate Church, Coleraine.Minn. 55722 SILVESTER,Rev.Mirko,ofm, 9546 Ewing Ave., Chicago,111. 60617 SIMČIČ,Rev.Joseph,sdb,2851 North Ave.,Richmond,Calif.94804 SKUMAVC, Rev. Franc, 1789 Lawrence Ave.W.,Toronto 15,Ont.,Canada SKUMAVC,Rev.Michael,3240 Trudeau Rd.,Duluth,Minn.55811 SLAPSAK,Rev.Julius,6019 Glass Ave..Cleveland,Ohio 44103 SMERKE,Rev.Francis,ose, Rt.3 Box 31, Lagrange,Texas 78945 SMERKE,Rev.John,ose,Crosier Seminary,Onamia,Minn. 56359 SMERKE,Rev.Joseph,ose,30 Gedney Park Dr.,White Plains,N.Y. 10605 SNOJ,Rev.Joseph,P.O.Box 21, Bryn Mawr,Calif.92318 SODJA,Rev.Franc,cm,229 Brown’s Line,Toronto 4,Ont.,Canada SODJA,Rev.Max.,on sick leave. SOKLIČ,Rev.Sebastian,tor,Chaplain U.S.A.F. SOKLICH,Rev.Dr.Anton,cm,9745 Memorial Dr.,Houston,Texas 77024 ŠPEHAR,Rev.George,424 W.2nd St..Leadville,Colo.80461 SPENDOV,Rev.Wendelin,ofm,1852 W.22nd Pl..Chicago,111.60608 SREBERNAK,Rev.Frank,2221 Winchell Dr.,Ann Arbor,Mich.48103 STARC, Rev.Martin,P.O.Box 463,San Andreas,Calif.95249 STAREŠINIČ,Rev.Edbert,ocarm, 1545 E.Cooper St.,Tucson, Ariz. 85719 STAREŠINIČ,Rev.Nicholas,o carm,6428 Dante Ave.,Chicago, 111.60637 STAUDOHAR,Rev.Walter,cpps, 3800 Frederick Ave., Baltimore,Md. 21229 STEFANICH,Rev.Edward A., Joliet Diocese STEPANICH,Rev.Dr.Martin,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont,111.60439 STERBENTZ, Rev.Ralph,St. Ann’s Church,Baraga,Mich.49908 STERK,Rev.Francis R., 840 E.222nd St., Euclid.Ohio 44123 STERLE,Rev.Aloysius,404 E.87 St.,New York,N.Y. 10028 STOPAR,Rev.Anton,Box 177,Lovelock,Nevada 89419 STRAGISHER,Rev.Henry,407 So.Loudoun St.,Winchester,Va.22601 STRAGISHER, Rev.Raphael,ofm,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. 15906 STRANCAR,Rev.lgnatius, Box 381, Eureka, Utah 84628 SURt£,Rev.Edward,sj,6525 Sheridan Rd.,Chicago,111.60626 ŠUŠTARŠIČ,Rev.John,Box 247,Pengilly,Minn.55775 SU STRI C K, Rev.Stephen,osb, Box 351,Canon City,Colo.81212 SVETE,Rev.Andrew,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont,111.60439 SVETE,Rev.Augustine,ofm,St.Mary’s Seminary,Lemont,111.60439 SVETE,Rev.Jernej,Box 6,Hartville,Wyo.82215 TARMAN,Rev.William,Church of St.John the Baptist,Bluffton.Minn.56518 TKALEC, Rev.John,sdb,960 So.Soto St.,Los Angeles,Calif.90023 TOMC,Rev.Victor,7367 York Rd.,Cleveland,Ohio 44130 TOMTZ,Rev.Louis, 120 Shermarf Ave.No.,Hamilton,Ont.,Canada TRINKO,Rev.John V.,ofm,386 Geneva Ave.,Detroit,Mich.48203 TRPIN,Rev.Thaddeus,ofm, 386 Geneva Ave., Detroit,Mich. 48203 TRUNK,Rev.George,245 Linden St.,San Francisco,Calif.94102 TURK,Rev.Martin, 1081 Burrard St., Vancouver l,B.C.,Canada URBIČ. Rev. Rudolph,R.3,Stanley,Wis. 54768 VALENTIN,Rev.Basil,ofm, 19 A’Beckett St., Kew, Melbourne, Vic., Australia . VARGA, Rev. Joseph, 11607 Honeydale A ve., Cleveland, Ohio 44120 VI RAN T, Rev.Ludvvig, Box 235,Peninsula,Ohio 44264 VODUŠEK, Rev. Vital, 245 Linden St.,San Francisco,Calif.94102 VOGRIN,Rev.Joseph,St.Wiiliam Church,Parkers Prairie.Minn.56361 VOLK,Rev.Robert,osm,6690 E.72nd Ave.,Commerce City,Colo.80022 VOVK, Rev.Joseph,St.Mary’s Church, Cook,Minn.55723 VUKSINIC,Rev.Anton, 146 Bell St.,Port CoIbome,Ont.,Canada WEBER,Rev.Albin,59 Main St.,Millbury,Mass.01527 WOLBANG,Rev.Charles,cm,Box 351,Princeton,N.J.08540 VAKES, Rev.William, 15089 Newburgh,Livonia,Mich.48150 ŽAGAR,Rev.Albert,tor,24 Maryland Ave..Pittsburgh,Pa. 15209 ŽAGO RC, Rev. Francis,esc, Box 176,Fort Portal,Uganda, East Africa ŽANU Tl C, Rev. Arthur, 3547 E.80th St., Cleveland,Ohio 44105 ZAVBI,Rev.August,310 W.2nd St.,Reno,Nevada 89503 ZDOLŠEK, Rev. Aloysius,Hankinson,No.Dakota 58041 ŽELEZNIKAR,Rev.Michael,542 Crosat St.,LaSalle,111.61301 ŽITKO,Rev.Aloysius, Third and Parker, Rodeo, Calif. 94572 ZORE, Rev.Richard,616 So.East St.,Indianapolis,lnd. 42625 ZO RMAN, Rev. Fortunat,ofm, St.Mary's Seminary,Lemont, 111.60439 ZRN EC, Rev. Anton,cm,611 Manning Ave..Toronto 4,Ont.,Canada ZU PAN, Rev. P eter, osb, St. Vincent’s Archabbey,Latrobe,Pa. 15650 3>04fudJjce Oče je menil, da je čas, da govori s svojim sinom, ki ni kazal nobenih znakov čuta odgovornosti: “Čas je, da postaneš resen in začneš misliti, kako boš samostojno živel. Kaj ako jaz nahitro umrjem, kje boš ti potem.” “Jaz bom tu, je odgovoril sin. “Vprašanje je, kje boš ti.” Mama ob vpisu sina v šolo: “Ali mi morete zagotoviti, da je ta šola res sposobna pripraviti mojega sina za dobro bodočnost.” “Seveda vam zagotavljamo,” je odgovoril ravnatelj. “Ako bomo videli, da uspeh ni mogoče, bomo poslali fanta domov.” IPet dolarjev samo zato, da mi izpulite zob? In to vam ne vzame niti ene minute,” je dejala mlada žena zobozdravniku. “Ako želite vam bom zob izdrl prav počasi.” Župnik je na oglas v časopisu za organista dobil to pismo: “Bral sem, da je mesto za organista in učitelja glasbe prazno in da sprejmete v to službo moškega ali žensko. Ker sem oboje že več let, prosim za to mesto.” VSEBINA Zapovedani prazniki Kratice in liturgične barve Meseci, tedni, dnevi v letu 1966 Temeljni nauki konstitucije o svetem bogoslužju - F. Jezus, vesoljni rešenik - cerkvena himna 16 Škof Janez N. Stariha - Rt. Rev. dr. John Zaplotnik 17 Leta, mlada leta! - Karel Mauser 42 Otožna - pesem - Karel Mauser 43 Zapuščene mreže in čolni - B. R. 44 Cvetlice, ki ne ovenijo - Pia 45 Legenda - Pia 45 Zgodba o turškem sodniku - Pia 46 Kraljevič Jozafat - Pia 47 Sodba protestanta - prevedel P. B. 48 Marija na koroški Krki - St. Ema - p. Odilo, OFM 49 Cerkev na gori - Jacob Resnik 81 Tisočletnica Mont Saint Michel - p. Bertrand, OFM 83 Slovensko izseljensko semenišče - Rozmanova romantika - nadaljevanje - Dr. Filip Žakelj 87 Pok. škof dr. Gregorij Rožman (slika) 94 Pismo pok. škofa Rožmana p. Johnu Ferlinu 95 Žalostno sporočilo iz domovine 101 Naša pot - risbe o begunstvu 107 Slovenci pod južnim križem - p. Valerian, OFM 121 Kaj delamo v Lemontu? - F. 143 Naslovi slovenskih duhovnikov 146 Domislice 25, 32, 34, 36, 40, 47, 48, 55, 63, 79, 96, 99, 142, 151 MARIJINI ČASTILCI! ALI ŽE IMATE KNJIGO MARIJA V SKRIVNOSTI KRISTUSA IN CERKVE, KI VAS BO PREPRIČALA, DA SLAVA MARIJINA V CERKVI NE MORE BITI ZMANJŠANA IN POUČILA, KAKO JE CELOTNO KRŠČANSTVO POVEZANO Z NAŠIM RAZMERJEM DO MATERE ODREŠENIKOVE. Stane samo 75 centov. Naročite jo pri: A ve Maria P. O. Box 608 Lemont, Illinois 60439