XXVIII. leto. Izhaja vsak dan svrćer, i zim Si nedelje in praznike, ter velja po poŠti prnjeman za :i v s t r o - o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce- 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rutama se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se cd Stiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznan:k> jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p-> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu apravniStvoje na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Uradni jezik deželnega odbora kranjskega. Da v narodnem ozira v kranjskem deželnem odboru ni vse tako, kakor bi moralo biti, je že dolgo znano. Prvo besedo ima dr. SchafVer, a nekateri tovariši ga zvesto podpirajo. 0 svojem času je deželni zbor sklenil, da naj deželni odbor slovenski uraduje. Ta sklep je pa v marsikaterem oziru ostal mrtva črka, posebno zadnji čas so malo ozirajo nanj. Kakor so čitatelji posneli iz zadnjih razprav v deželnem zboru, se zlasti z vlado v nemščini dopisuje. Da je to vladi po godu, radi verjamemo, kajti pri političnih uradih manjka slovenskih uradnikov. Cim manj slovenskih dopisov prihaja, tem ložje izhajajo nemški groii iu baronje, ki se sedaj običajno nastavljajo. Zato se nam ni Čudno zdelo, če je deželni predsednik baron Hein sam zagovarjal postopanje deželnega odbora, češ, da se s tem pospešuje hitro u radovanje. Sedanji deželni odbor se pa povsod ravna po želji vlade in nekateri odborniki so kar srečni, ako morejo kaj odjenjati deželni vladi. Po našem mnenji pa ni kaj umestno za avtonomno oblastvo, kakeršno je deželni odbor, pa tudi ne za deželni zbor, ki ga voli in nadzira, ako deželni odborniki plešejo, kakor jim pri vladi godejo. Kako je deželni odbor pripravljen na usluge dež. vladi, pokazalo s« je baš pri odločitvi njegovi o uličnih napisih v Ljubljani. Tukaj je izkoristil neke določbe, katere mu je deželni zbor dal o svojem času, da varuje narodno stališče pri občinskem svetu ljubljanskem. Tedaj si namreč ni nikdo misliti mogel, da bode kdaj v deželnem odboru vel bolj nemški veter, nego v zastopu mesta ljubljanskega, da kedaj večina deželnega odbora nastavi cokljo narodnemu razvoju slovenskemu. Zastopnik deželnega odbora je opravičeval nem-škutarjenje s tem, da se zlasti stvari, ki so namenjene na ministerstvo, pišejo v nemščini, ker se hitreje in ugodneje rešijo. Hitreje se pač rešijo sedaj, ko se morda stvari šele previjajo pri vladi. Sedanje stanje bi aa pa ne moglu dolgo vzdržati, ko bi slovenske uloge pogosto prihajale. Kadi ali neradi bi namestili pri vseh političnih uradih slovenskih kon-ceptnih uradnikov, ko bi videli, da drugače poslovanje ni mogoče. Vidi se torej, da z rabo nemščine škodujemo tudi tistim Slovencem, ki so se posvetili politični službi, ali bi vsaj bili mogli vstopiti pri vladi. Sedaj morejo le počasi napredovati, ker jih na višjih mestih dosti ne potrebujejo, ker ne dobivajo slovenskih ulog. Dolžnost naših narodnih zastopnikov je pač, z vsemi silami delati na to, da se tudi v centralnih uradih na Dunaju namesti primerno število Slovencev, da bode naš narod tudi v tem oziru jednakopraven z drugimi narodnostmi. Deželni odbor bi pa moral baš s slovenskimi ulogami podpirati ta prizadevanja. Pravosodni minister se je izgovarjal ob svojem času, da se na Koroškem pri sodiščih slovenski ne uraduje, ker ni slovenskih ulog. Jednaki povodi se utegnejo navajati kedaj za nemško uradovanje pri političnih uradih. Piškav je tudi izgovor, da bi se potem uloge ugodneje reševale, ako se pišejo nemški. Deželni odbor bode pač znal vselej najti pot do pravice in mu zaradi tega ni treba z nemščino se še prikupo-vati vladi. Ta argument je pa mej drugim še jako nevaren. Kako se hode upal kak zasebnik, posebno če ni učen jurist, še zahtevati, da se zanj piše v uradih slovenski, če taka korporacija, kot je deželni odbor, priznava, da se le z nemščino da kaj ugodnega doseči. Žalostno bi bilo za slovensko uradovanje sploh, ko bi ta argument imel količkaj podlage. Seveda mi smo prepričani, da je nima, kajti v Avstriji vendar še veljajo zakoni. Ta izgovor se je pač navajal jedino zaradi tega, da se opere nepravilno postopanje. Le hvaležni moramo biti dvema nasprotnikoma narodne stranke, da sta odločno besedo spregovorila o tej stvari. Hribarjeva resolucija se je odklonila, a s tem se je vsaj pokazalo, kake nezdrave razmere vladajo v deželnem zboru, da res v narodnem oziru prevladuje mlačnost na slovenski strani. Posebno označljivo je, da je vodja konservativne stranke slovenske sam glasoval zoper resolucijo in tako pokazal, koliko mu je ležeče na narodni stvari. Seveda mož je popolnoma v vladnem taboru in ni maral glasovati, kakor bi ne bilo po volji dežel- nemu predsedniku. Sicer je pa njegovo postopanje v tem oziru popolnoma dosledno, kiijti kdor na Dunaji hodi roko ob roko s Plenerjem, tudi v Ljubljani ne more zagovarjati slovenskih narodnih ko-ristij. Izgovor, da ni hotel izreči nezaupnice deželnemu odboru, ga ne opravičuje, temveč je s tem izgovorom še le prav potrdil, da odobruje to nenarodno postopanje deželnega odbora. Sicer pa konservativna slovenska stranka ni povsod tako prizanesli iva deželnemu odboru. Slišali smo, kako je neki njen pristaš zaradi dež. gledališča mahal po njem in tako mimogrede dajal razumeti, kakor bi bil lahkomišljeno dež. odbor pri grajenji gledališča potrati I znatno avoto. Le tedaj je našel deželni odbor pri naši konservativni stranki resno oporo, kadar je kaj storil proti narodnemu napredku. To naj ni zlasti zapomnijo volilci. Kaj bi rekli Italijani, ko bi začel goriški, isterski ali pa tržaški deželni odbor z vlado nemški dopisovati, kak hrup hi bil pri Poljakih, ko bi gališki deželni odbor začel pošiljati ministerstvu nemške dopise. Povsod znajo svoj jezik spoštovati, le pri nas ne ! Kako hočemo zahtevati, da bodo nas spoštovali višji vladni krogi in drugi narodi, če se ne spoštujemo snrai in ra-dovoljno uklanjamo svoj tilnik pod tuji jarem, kajti resničen je rek slovenskega pesnika: Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Boj za Celje. S celjskim vprašanjem se sedaj bavi jo časopisi in pa politični krogi, ker je od tega vprašanja odvisen obstanek koalicije. Predvčeraj je praška „Politik" o tej stvari prinesla znamenit članek, kate rega vsebino mi tukaj priobčujemo ob kratkem. „Politik" pravi, da je koalicija hotela meriti svoje moči na najtežjih in največjih problemih, pa še malenkostim skoro ni kos. Kar je dosedaj storila glede epohalnih reform, so samo poskusi in je vse podobno Penelopinemu tkanju. Kar sprede levica, razdere desnica, kar desnice stke, to pa levica razdere. Za jedno leto hodi koalicija okrog celjskega vprašanja, pa ga še ni rešila, da si bi to vprašanje pri normalnih razmerah bilo le lokalnega pomena. Za koalicijo je pa ta majhen problem še prevelik. Ljubeznivo plačilo. S p sal I). L, S e I s k i. (Konec.) Minilo je tri tedne po onem izletu. Meni je še vedno plavala pred očmi podoba gospodične Milke. Vedno sem mislil nanjo; saj pa tudi ni moglo biti drugače, ker ljubil sem jo, ljubil tako iskreno in goreče. Mi bo li mogla tudi ona vračati ta čut? To vprašanje me je Se skrbelo in mi delalo preglavico, a vender se je rešilo za-me ugodno. Nekega dne oni inu jem po navadi v svoji sobi, kar opazim v čakalnici — gospodičino Milko. Velim ji, naj vstopi. Pozdravivši me, reče: „Ne bili bi se me nadejali, gospod doktor! kaj ne da ne?u „Nikakor ne, gospical S čim Vam morem p ostreč i ?u Na to mi pripoveduje, da jo desno oko boli in da čuti, kakor bi slabše videla. „Mislila sem si,J govorila je dalje, nda je najboljše, ako grem prej ko mogoče k zdravniku," „Veekako, vsekako!" pritrjujem ji jaz „V našem mestu imamo sicer dobrega zdravnika, a v takih boleznih si je treba poiskati strokovnjaka. Vi, gospod doktor, ste na glasu kot izboren in vešč zdravnik v tej stroki, zato sem se obrnila do Vas.u „Prav, prav, gospica; a le ne preveč hvale!" „O prosim !u — Pregledavši ji na to bolno oko, izpregovorim : „ Bolezen sama na sebi ni nevarna, a utegnila bi še postati, ako se precej ne ozdravi. A nekoliko potrpljenja ho treba, gospodičina 1 Ker Vam je vse-kako neprikladno, vsak dan sem v Ljubljano hoditi, pa zopet nazaj domov, svetoval bi Vam, da bi blagovolili ta čas se tu nastaniti." „Kakor velevate, gospod doktor! Jaz Vam popolnoma zaupam." „Vi me preveč odlikujete, gospica? Tega odlikovanja pHČ ne zaslužim." „Ne, ne, gospod doktor, Vi je zaslužite! Velikokrat sem že čula o Vas govoriti, predno sem Vas še osebno poznala, toda vselej jako pohvalno." „0 tem bodite 1h overjeni, gospodičina, da bom storil vse za Vas, kar mi bo le mogoče. Jaz upam, da se skoro povrnete zdravi domov. Jutri pa prosim, pridite zopet ob tej uri!" — Odslej je prihajala gospodična Milka vsak dan. 8 kakim veseljem sem jo vzprejemal, s kako radostjo pričakoval, si lahko mislite. Uporabljal sem najboljša zdravila, zdravil jo jako vestno, saj mi je bilo veliko na tem, da skoro ozdravi. Pri tem sem pa tudi spoznaval od dne do dne bolj blago njeno srce, katero jedino hi me moglo osrečiti. Kako prijetna mi je bila njena druščina ! Kaj bi mi pa ne bila? saj sem vender zdravil njo, ki sem jo ljubil, občeval ž njo, za katero sem gorel z vsein mladeniškim ognjem svoje ljubezni ! Holezen gospodične Milke se je vidno boljšala. Še jeden, dva dni, in oko ho zdravo. In prišel je ta zaželjeni dan. „S čim Vam bom mogla poplačati Vašo dobroto?4 vprašala je gospica Milka vsa vesela, da je ozdravela. „Saj mi je že to v veliko plačilo, da Vas zopet vidim zdravo." „Vi ste jako blag človek, gospod doktor M de Milka. Kako mi je utripalo srce, ko je ona govorila te besede! „Saj proti Vam ne morem biti drugačen, proti Vam ne!" rečem jaz, naglašuje zlasti besedo .Vam". Slovencem so se pod TaatVejevo vlado dovolile »tiri paralelke v Mariboru po nasvetu sedanjega dvornega svetnika grofa Stiirghka, kateri je mislil, da se te paralelke ne obneso, in se bodo ob kratkem odpravile. Ker so se pa dobro obnesle, so pa Slo-venci seveda zahtevali jednake uredbe v Celju. Gauč je je obljubil. Predno je pa mogel izvršiti svojo obljubo, je pala Taaftejeva vlada. Nova vlada je od prejšnje prevzela to stvar. Grof Hohenwart bi niti v koalicijo ne bil vstopil, da se dvojezične paralelke v Celju niso dovolile. Slovenci so seveda zahtevali, da se izvrši dana obljuba. Nemški nact-jonalci so pa v obljubljenih razredih našli sredstvo za agitacije proti liberalcem. Poslednji so se ustrašili, spomnili so se, da koalicija zagotavlja narodno posest, ki bi se oškodovala s celjskimi paralelkami, kajti celjska gimnazija je nemška posest. Liberalci in vlada so se dogovorili, da se osnuje posebna dvojezična gimnazija v Celju. Slovenci so radi miru tudi v to privolili. Nemški nacijonaici so pa tudi proti tej gimnaziji nadaljevali agitacijo. Nemški mestni zastopi, korporacije, „partajtagi" in shodi so sklepali resolucije, v katerih so poživljali levico, da naj glasuje proti dotični postavki v državnem proračunu. Liberalci so se jeli bati in tudi konservativci se niso mogli ustavljati. Prišlo je do znanih dogodkov v štajerskem deželnem zboru, kateri 80 Slovence spravili iz deželnega zbora, in do znane resolucije, ki se je sklenila po posredovanju ministra \Vurmbranda, s katero se je hotela stvar zavleči. Ko se je začel državni zbor, so slovenski poslanci stvar zopet spravili v Hohenvvartovem klubu v razgovor, in klub se je izrekel za njih terjatev. Vlada videč, da je stvar nevarna za koalicijo, je jela pogajanja s slovenskimi poslanci, da bi vsaj za polovico še odjenjali. Ker je pa osnovanje dvojezične gimnazije že tako najmanj, kar so Slovenci opravičeni zahtevati, bi bilo pač nečuveno samozatajenje, ko bi se Slovenci u dali Nemcem, da zadovoljijo nikoli 11 as i ti j ivo požrešnost nemških liberalcev. Ce koalicija ne more varovati take skromne pravice, kot je osnova dvojezične gimnazije v Celju, je za Slovence častneje in bolje, da odpovedo grofu Ho h en vv artu pokorščino, nego bi se dali porabljati v koaliciji za statiste. Z e to je dovolj karakteristično, da se zahteva od Slovencev, naj prijenjajo, ko zahtevajo skromen del tega, kar jim gre. Tu se zopet vidi, da se posebno ozirajo na nemške liberalce, dasi nimajo nobene pravice upirati se gimnaziji v Celju. Nemci od svoje narodne posesti ni česa ne zgube. Nemci le iz trdovratnosti in strankarske sebičnosti nasprotujejo Slovencem. Slovenci se bodo pač odločno jim ustavili. Ce to store, je Hohenvvartov klub zavezan, naj se tudi koalicija razbije. Za Celje se bode dobila večina z levico, brez levice ali pa tudi proti levici. Poljski klub je po svojem glasilu „Czas" se izjavil, da glasuje za celjsko dvojezično gimnazijo. Mladočehi in Jugoslovani bodo gotovo podpirali Slovence. Pride le na to, če bode levica iz kritičnega položaja izvajala tudi kritične posle- „ Gospod doktor! Vi ste proti vsem blagi, ne samo proti meni." p Proti Vam pa še posebno, gospica ! Jako me veseli, da sem bil izmej mnogih svojih tovarišev jaz tako srečen, biti Vaš zdravnik." „Vedela sem, da pri Vas najprej zadobim zdravje. A kako bi se Vam mogla dovolj hvaležno izkazati za to, kar ste mi storili I* govorila je Milka. „Nič hvaležnosti, nič, gospica! Saj je moja dolžnost, pomagati bolnikom j kaj šele tako ljubemu in lepemu bitju, kakor ste Vi, gospodičina! Od takrat, ko sem Vas prvič videl, postali ste mi jako simpatiška oseba.■ „Tako V" vprašala je ona zvedavo, za trenotek lahno zarudela, potem pa po kratkem premolku rekla: rNe umejem Vas, gospod doktor!" „Gospica, me boste li umeli, ako Vam povem, •da se mi je vtisnila Vaša podoba globoko v Brce, in da vedno mislim na Vas? Iskal sem prilike, da bi Vam mogel storiti kako uslugo, in ta prilika je prišla sedaj. Ne bilo bi prav, da bi zahteval kakega plačila od Vas." r Ne, ne, gospod doktor! Vsak delavec je vreden svojega plačila." dice, ali še nadalje ostane v vladni stranki. Levičarska ministra, zlasti Plener, ki s svojim imenom stoji za oudget, ne moreta po parlamentarnih običajih ostati več na svojih mestih, če jima lastna stranka v taki očitni zaupni stvari odpove pomoč, in koalicija bi razpala. Vladni „Fremdenblatt" še vedno upa, da se odstrani nevarnost za koalicijo in nagovarja Slovence, naj prijenjajo. Toda Slovenci se morajo vprašati, kaj imajo pričakovati od koalicije, če jim še take zagotovljene pravice ne more realizovati. Njih stališče določajo narodne koristi in politična čast. Ne smejo omahovati, ne umikati se in p ri j en j a v a t i, naj tudi koalicija razpade, kajti če take malenkosti ne more zmagati, kot je celjsko vprašanje, ni vredna, da obstoji. Baš celjsko vprašanje kaže, da je tem bolje, čim preje se spravi s sveta. Državni zbor. Na Dunaj i, G. marca. Danes se je nadaljevala generalna debati o davčni preosnovi. Zbornica je bila časih skoro prazna, da niso opozicijonalni poslanci vztrajali na svojih mestih, bi govorniki še poslušalcev ne imeli. Protisemitski posl. dr. Gessmanu je govoril proti predlogi, dokazujoč, da je kapitalistična, za predlogo pa so govorili poljski posl. Jedrzejo-vvicz in konservativca baron Dipauli in L i en-bacher, proti njej pa češki posl. Formanek. Dipauli se je tudi oziral na uphv davčne reforme na volilno pravico, povdarjajoč, da davčna reforma absolutno ne sme premeuiti volilne pravice v pluto-kratičnem zmislu, da se petakarjem ta pravica nikakor ne sme vzeti, dočim je Formanek tirjal, naj se uvede splošna in jednaka volilna pravica. Prihodnja seja bo v petek. V I Jllhljltiii. J. marca. Volilna reforma. Levičarski listi bi radi svet preslepili, da ni res, da bi levica nasprotovala volilni reformi. Večkrat liberalni listi, posebno kadar je kaj zanje neugodnega na dnevnem redu, vlado napadajo, da tako odlaša volilno reformo, in pa druge stranke, da delajo oviro. Seveda je vse to pesek v oči. Levica je napela vse sile, da je vrgla Taaftejevo vlado, ker se je lotila volilne reforme. Bivši ministerski predsednik je bil pripravljen tudi se pogajati o volilni reformi, a levica nikakor ni hotela nič slišati o premembi volilnega reda. Za drugo volilno reformo levičarji ne marajo, kakor da se osnuje posebna delavska kurija, v katero bi k delavcem zmašili še sedanje petak arje. Ker pa druge stranke ne morejo privoliti v tako volilno reformo, ki bi bila le levičarjem v korist, pa levičarji kriče, da druge stranke ovirajo volilno reformo, dočim so druge stranke v resnici le prisiljene se upirati, če nečejo na milost in nemilost se udati levičarskemu uplivu, ki bi zopet neomejeno gospodoval v Avstriji. Proti krščanskim socijalistom Vedno se ugiblje, kakšen bode končni uspeh Schonbornovega potovanja v Rim. Liberalci in konservativci so že „Če že menite, da mora biti tako, naj pa torej bo. A vedite, da je plačilo, za katero bi si V«! usojal prositi, preveliko za moje delo. Pa kaj pravim delo, saj to je bila malenkost, kar sem storil za Vas." .Ne, nikaka malenkost, gospod doktor! Vi ste moj velik dobrotnik. Zato Vas prosim, le govorite!" „Dobro vem, da nisem vreden tega, vender Vaše besede so mi porok, da mi boste že odpustili to predrznost. Milka! (prvič sem jo nagovoril tako) Milka, darujte mi v plačilo — svoje srce!" Prijel sem jo za ročico, na to pa dejal : r Milka' ali me morete ljubiti? Vaše srce, Vaša ljubezen mi bo največje in najdražje plačilo. Ali me morete ljubiti r" Ona ni odgovorila ničesar, saj usta molče, kadar govori srce. Pogledala me je h svojimi očmi tako pomenljivo, da sem jo umel takoj. Objel sem jo okrog nežnega sneženobelega vratu ter jo poljubil na rožnata ustna njena jeden-krat, dvakrat — Dva meseca pozneje bila sva mož in žena. Sedaj nisem bil več sam, saj sem imel poleg sebe zvesto družico. Srečen sem bil jaz, srečna je bila Milka, srečna sva bila oba! bili zgubili vse nade, da bi kardinal Schonborn kaj opravil, dasi je nekako odposlan od vsega avstrijskega episkopata in tudi avstrijska vlada podpira njegove korake, kar je že videti iz pisave oficijoznih glasil. Upira se pa Scbonbornn najhuje papežev državni tajnik kardinal Rarapolla, kateri je posebno naudušen za krščansko socijalno gibanje. Ko so pa v Rim prišli nadškof mechelnski in škofa nancvski in lutiški , ki so prinesli pritožbe francoskih in belgijskih škofov proti krščanskim socijalistom, ki se ne brigajo več sa avtoriteto škofov, so pa liberalci in konservativci avstrijski zopet dobili nekaj upanja, da kardinal grof Schonborn pregovori papeža, da izda kako encikliko proti krščanskim socijalistom. Časopisi vedo povedati o velikih na-sprotstvih mej kardinali zastran krščanskih socija-listov. Mi ne vemo, koliko je resnice na vseh teh govoricah. Vestnost državnih poslancev. Govori se, da v angleškem parlamentu nimajo toliko stolov, kolikor je poslancev. Izhajajo pa vender le, ker vedno dosti poslancev pri sejah manjka. Pri nas v Avstriji si pa ubijajo stranke glave, kam bi postavili stole za narodne zastopnike, ko bi se po volilni reformi njih število le moral » pomnožiti. Ce pa jemljemo v poštev, koliko poslancev vedno pri sejah manjka, je pač vidno, da bi novi poslanci imeli še dosti prostora Minolo soboto jih je predsednik z veliko težavo zbobnal vkupe izmej 353 članov državnega zbora Uit h glasovanju. Bilo jo torej celih 249 sedežev praznih, kjer bi se lahko useli drugi poslanci. Navadni ljudje sodimo, da, kdor prevzame mandat, je tudi zavezan, ga izvrševati, a mnogi poslanci pi mislijo, da že store svojo dolžnost, Če pridejo po dnevnice. Malomarni so pa jednako večina in opozicija. Ko bi se poslednja kaj vestneje udeleževala sej, bi koalicijska vlada bila prišla že v marsikako težavo. Splošno se vidi, da se avstrijski parlament preživlja in je potreben pomlajenja po jako radikalni volilni reformi. Bolgarija. Letos se je posebno slovesno slavila v Bolgariji obletnica sanštefanakega miru. V Sofiji je bila velika makedonska slavnost v prid makedonskemu društvu. Te, slavnost« so imele letos poseben pomen, ker se Bolgarija skuša zbližati z Rusijo. To da je ta dan bila makedonska slavnost, je migljaj, da Bolgari morajo pred vsem gledati na osvobojenje Makedonije. Kitaj in Japan. Nekateri ruski listi sedaj, ko se začenjajo pogajanja mej Kitajera in Japonsko naglašajo. da se približuje čas, ko bodo velevlasti morale posredovati. Njih naloga bode gledati, da se Japanu ne privoli v njegove pretirane zahteve. Pisava ruskih listov kaže, da bode v kratkem Rusija skušala postaviti meje napredujočemu japonskemu vplivu v vzhodni Aziji Najbrž bode tudi Anglija podpirala Rusijo, ker čuti, da so njeni trgovski interesi ondu v nevarnosti. Seveda evropske velevlasti ne bodo zastonj posredovale, temveč bodo zahtevale v Kitaju za to kakšen poseben vpliv. Tako bode velika kitajska država kmalu popolnoma odvisna od Kvrope. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. marca. — (Imenovanja.) Današnja „\Viener Zeitung" javlja, da so imenovani: Drž. pravdnika namestnik v Ljubljani sodni svetnik dr. Andrej Ferjančič-deželnosodnim svetnikom extra statum pri dež. sodišču v Ljubljani, drž. pravdnika namestnik v Novem mestu Ivan Skerlj deželnosodnim svetnikom pri okrpt. sodišču v Novem mestu in drž. pravdnika namestnik v Celju Fran Tren z deželnosodnim svetnikom v Celju. — (Slovenska opera.) Opozarjamo na jutrišnjo drugo predstavo izvirne Parmove opere „Urh, grof Celjski*. Po sijajnem uspehu premijere je pač vsaka beseda odveč, tembolj, ker se bode opera pela samo še jedenkrat v tej sezoni, kakor smo že omeuili. — (Drugi koncert „Glasbene Matice") „Glasbena Matica" vabi na drugi redni koncert v ponedeljek, dne 11. marca v deželni redu t ni dvorani pod vodstvom koncertnega vodje g. M. H ubad B. Sodelujejo: g. Karol Hoffmeister, pianist in učitelj „Glasbene Matice"; pevski zbor „Glasbeue Matice" ; godba c. in kr. pešpolka Leopold 11., kralj Belgijcev, št 27. Vzpored : 1. Dr. Ant. Dvorak „Simfonija" v D-dur za veliki orkester, op. 60. Prvi stavek: allegro non tanto (3/4, D-dur). Drugi stavek: adagio ('-4, g-molj. Tretji stavek: scherzo („furiant", češki ples): presto (*/«, d-mol), trio poco meno mosso (3/4, D-dur). Četrti stavek: finale: alle-gro con spirito (alla breve, D-dur), konec presto. 2. Dr. Johannes Brahms: Iz „Spevov za ženski zbor s spremIjevanjem dveh rogov in barpe, op. 17." : št. 1. „Glasovi s strun polno done" in št. 3. „Vrtnar", troglasna ženska zbora. 3. Karol Bendl: „Tambor", moški zbor s spiemljevanjem klavirja. Spremlja g. Karol Hoffmeister. 4. Stanko Pirnat: .Žalost", mešan zbor (nov, besede narodne: „Ko tičica sem pevala"). 5. G. F. Hiindel: „Aleluja! Bog, naš gospod, vladar je mogočen !" mešan zbor s spremljevanjem orkestra iz oratorija „Mesija". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: cercle a 2 gld. 50 kr., sedeži I. reda a 2 gld., II. reda a 1 gld. 50 kr., III. reda in na galeriji a 1 gld., vstopnico a 50 kr., za dijake a 30 kr. Cene abonovanim sedežem za tri redne koncerte: cercle a G gld., sedeži I reda a 4 gld. 80 kr., II. reda a 3 gld. 60 kr., III. reda a 2 gld. 40 kr. Za rodbine treh oseh: cercle: a 15 gld., 1. reda a 12 gld., II. reda a 9 gld., III. reda a 6 gld. Vsaka nadaljnja oseba v rodbini plača za koncert a 1 gld. — Sedeži in vstopnice se dobivajo v trgovini g. Antona Zagnrjana, Kongresni trg št. 7. in na večer koncerta pri blagajnici Istotam naj 8i p. n. abonentje izvolijo izbrati svoje sedeže. Vodilo za razumevanje glavnih motivov simfonije in zborom besede a 10 kr. istotam. — (Tržaški namestnik Rinaldini) se je včeraj, prišedši z Dunaja, pripeljal v Ljubljano in ker ni mogel naprej , ostal je tu ter se danes čez Pontabelj odpeljal v Trst. — (Slovenski umetniki v tujini.) Naš rojak, Operni pevec gosp. Jos. T e r t n i k , ki je v tekoči sezoni angaževan v Opavi, je za dobo 10 let an-gaževan kot prvi junaški tenor na dvorni operi v Draždanah. Za prvo leto se mu je zagotovila gaza 13,000 mark. — (Učiteljski konvikt.) Odbor za zgradbo učteljskega konvikta razpošilja tale poziv : Na občnem zboru dne 28 grudua p. I. ustanovilo se je „društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Namen društva je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem se hode skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem in gmotnem oziru. Zares, vzvišen in blag namen! Toda učitelj-stvo slovensko je pri svojih bornih plačah preslabo, da bi si moglo samo brez ptuje pomoči zgraditi tak zavod. Pač pa upa in sme po vsej pravici nadejati se, da ga bode rodoljubno občinstvo slovensko pri tem toli blagem in potrebnem podjetji drage volje in izdatno gmotno podpiralo. Vsaj ga gotovo ni društva narodnega ali dobrodelnega, v katerem ne bi učiteljstvo slovensko z vsemi svojimi silami delovalo in ga tudi po skromnih svojih močeh gmotno podpiralo! Koliko deluje le v korist naše prepotrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, v čitalnicah in bralnih društvih, v ognjegasnih, kmetijskih in drugih društvih! S polnim zaupanjem obrača se torej podpisani odbor do vseh pravih prijateljev slovenskega učiteljstva z uljudno prošnjo, da ga pri njegovem podjetji kolikor mogoče gmotno podpirajo s tem: da pristopijo k društvu kot a) pokrovitelji (posameznik, društvo, občina) s 100 gld. v jednom — štirih letih, 6) ustanovniki s 5 gld. vsako leto, r) podporniki s kakoršnim koli darilom. Dal mili Bog društvu obilo blagih dobrotnikov in podpornikov I — (Obrat na železnicah.) Na progi Ljubljana Nahrežina je obrat še vedno ustavljen, takisto na progi Zidani most Zagreb in Pragersko-Podčetrtek. Ako ostane vreme kakor je danes, bo jutri mogoče, na južni železnici zopet začeti osebni obrat, tovorni obrat pa ostane še nadalje ustavljen. — (Razstavljena slika) Naprošeni smo objaviti, da slika, razstavljena v Giontinijevi izložbi, predstavlja otroka g. Franca Stajerja, c. kr. notarja v Metliki — (Samomor) Včeraj popoludne je 66 let ftari 1. Žagar, stanujoč v Mednu št. 22, skočil v Medvodah, kjer je s tira odpravljal sueg, pod lokomotivo, ki ga je vlekla 00 metrov daleč. Žagar je kmalu potem umrl. Mož je bil slaboumen. — (Radodaren občinski zastop) Ljutomerski „Nemci" gore za mater (Jermanijo — ki pa je postala že škrbasta, pa Slovanov še vedno ni pozobala — in sezidali so za nemški most do Adrije jnajhen stebrič v podobi schulvereinske nemške šole. Da bi se ta šola za večne Čase zagotovila, nago* varjali so ljutomerski prvaki acbulvereinsko vodstvo, naj sezida zanjo posebno poslopje. Schulverein je bil koj pripravljen, saj dobiva iz Pruske toliko denarja, da ne ve kam ž njim, zahteval je samo. naj se mu brezplačno prepusti stavbišče. Ljutomerski Germani so na tajnem pač upali, da si schulverein stavbišče kupi in marsikateri iz njih je že računal z obilnimi markami, katere mu društvo odšteje a ker s'.huIverem ni tega storil, sklenili so voditelji nemške si ranke, ne da zberejo mej soboj kupnino, nego da mu poklonijo nekaj občinskega sveta. Poklonili so torej schulvereinu tri orale sveta, ki ni last občinskega sveta, ampak last prebivalcev občine in kateri svet je občina le upravljala. Schulverein zida torej šolsko poslopje na tujem svetu, vsled česar pride najbrž do pravde. — (Tatvina na železnici) Mlinar Janez Aram se je dne 3. t. ra. peljal z mešanim vlakom iz Celja v Store. V kupeju je zadremal. Ko se je prebudil, je zapazil da mu je nekdo na zunanji strani prerezal suknjo in mu ukradel listnico, v kateri je bilo 216 gld. Sum, da je to tatvino storil, leti na nekega človeka. Nemca, ki je videl, da ima okradeni Aram precej denarja pri sebi. — (Goriška porota) Dolgo let je bilo slovensko prebivalstvo goriško izključeno od častne službe ljudskih sodnikov. Sodniki so bili samo Lahi in njih sodbe so dale povod, da se je začel boj zoper staro navado in za izvršitev zakona. Nekaj časa ni ta boj imel uspeha; izvršitvi zakona se je upirala ne samo laška stranka, ampak tudi vlada. Naposled pa je pravosodni minister vender olnehal in izdal primeren ukaz v tem zmislu, da je letni imenik porotnikov pravično sestavljen. Ta ukaz se je deloma izvršil. Lani je bilo vseh slovenskih porotnikov le kakih 39, letos jih je 155 mej 344. To je gotovo velik razloček. Natančnejše pregledovanje imenika kaže pa, da se jo ponekod vzlic mi-nisterskemu ukazu postopalo čisto samovoljno. Tako je mej porotnike prišlo iz Gorice le sedem Slovencev, iz Kobarida le trije možje in toliko tudi iz Tolmina. Tu so gotovo lokalni faktorji uplivali, da se je iz imenika izpustilo mnogo Slovencev, na kar hi kazalo opozoriti pravosodnega ministra. Sicer pa naj goriški rojaki pazijo, da se bo „kolo sreče" pravilno vrtelo, da se bo namreč izžrebanje povsem korektno vršilo in ne morda tudi po kaki stari navadi. — ( Piranski revolucijonarji obsojeni.) Pri tržaškem dež. sodišču se je včeraj končala kazenska razprava proti tistim piranskim „patrijotom", ki so sredi meseca oktobra uprizorili malo revolucijo in pri tej priliki tudi pošteno kradli. Zitoženci, vsi o 1 kraja, so trdovratno tajili, da bi bili sodelovali pri dotičnih izgred i ti, njih krivda pa se je dognala in sodišče je obsodilo 13 zatožencev na zapor od jed-nega meseca do 21 ( leta. Drž. pravilnik je sosebuo povdarjal. da so bili zatoženci najeti, da demon-strujejo. Le škoda, da sodišče ni preiskalo, kdo je te lopove najel ! — (Slov. akad. društvo „Slovenija") priredi v pro>davo petdesetletnice svojega častnega člana pesnika Simona Gregorčiča dne 11. t. m. v prostorih „ Katholische Ressonrce" I., Reichsraths-strasse koncert. [| posebne prijaznosti sodelujejo gg. pevci in tamburaši slavnega hrvatskega akad. □ruitvu „Zvonimir". Začetek točno ob ^ uri zvečer. — (Slovenci v Aleksandriji.) V Aleksan-cl r i i i je precej številna slovenska kolonija, zlasti Goričani se radi tja selijo. Nekaj časa sem živi tam slovenski duhovnik iu se zanima za naše rojake ter je mej njimi že pridobil družbi sv. Mohorja 206 članov. # (Nova češka opera.) Na narodnem gledališči v Pragu se je pela te dni nova opera tudi v nas po raznih skladbah znanega Zdenka Fibicha „Burja". Libreto je napisal po Shakespearovi igri istega imena Jaroslav Vrchlickv. Opera je dosegla prav lep vspeh in je občinstvo odlikovalo oba avtorja z burnim aplavzom in z lovorovimi venci. * (Zanimiva ceremonija) 8^ je te dni vršila v Belemgradu. Metropolit Mihael je dal po orožni ki h pripeljati pred sebe dva višja pravoslavna popa: arhimandrita Vasa Pelajjir.i in meniha Savo Pleviča. V metropolitski dvorani je bila zbrana vsa beligraj ska duhovščina in vpričo nje so se vršile ceremonije, katerih konec je bil, da je metropolit obtožencema z velikimi škarjami postrigel lase iu hrtdo iu proglasil, da so jima s tem vzete vse duhovske časti« da sta odstavljena In kaj sta obsojenci storila: Prvi je socijalist, drugi je pisal proti Milanu ostre članke. Ko bi se pri nas na Kranjskem tako postopalo, bi nastalo veliko pomanjkanje kapetanov. • (Originalen način samomora) je na Dunaju poskusil neki pekovski pomočnik Viljem Ober-dorfer. Sit življenja je sklenil, končati je šiloma, in sicer na način, kateri do zdaj še noben samomorilec ni izvolil. Splezal je v 15 metrov globok vodnjak, se postavil v vodo, ki mu je segala do ramen in čakal, da zmrzne. Štiri ure je nesrečnik stal v mrzli vodi. Dobil je na nogah take ozebline, da segajo do kosti, a smrt le ni prišla, pač pa pomoč. Ljudje ho namreč slišali obupno vzdihovanje nesrečnega mladeniča in ga rešili iz vodnjaka ter prenesli v bolnico. * (Discipliniran častnik.) Pred kratkim je izšla na Nemškem zanimiva knjiga o vojni 1. 1851«. V tej knjigi je povedana nepopačena resnica o uzrokih tedanjega poraza naše vojske, kar pa je v vojaških krogih obudilo veliko nevoljo. Resnica pač oči kolje! Vojaški listi so pisali, da je to delo poteklo iz peresa umirovljenega podpolkovnika Bar-telsa v Gradci Vojno ministerstvo je zaukazalo, naj častno sodišče postopa proti Bartelsu in to sodišče je res obsodilo Bartelsa na izgubo častniškega značaja. Vzlic temu je pa vender resnica, kar je pisal mož. * (Slon kot domača žival) V Berolinu se je osnovalo posebno društvo, ki ima namen, ustaviti brezzmiselno pokončevanje slonov in delovati na to, da se kolikor mogoče slonov ukroti, da bi se porabili kot domače živali. Ideja ni slaba. * (Prijatelj redu in mira.) V Parizu je pes, ki ima posebno fino razvit instinkt za pravico in zakon, za red in mir. Privrženost posamnim osebam, ki sicer diči pasji rod, se je pri tem psu pre-vrgla v naklonjenost celemu stanu in sicer stanu redarjev. Za svojega gospodarja, nekega krčmarja, se pes prav nič ne briga, vedno spremlja le redarje ter jih zlasti pri rabukah krepko podpira. Čim pa zapusti redar svoje mesto in je nastopil službo drugi, se pridruži pes temu. Hrepenenje njegovo je torej samo vzdrževati javni red in mir. 1 ■ _ ., j Slovenci in Slovenke! ne zabito družbe sv. Cirila ln Metoda! K. ________ J. 1 1 Darila: Uredništvu našega lista so poslali: Za .Narodni dom' v Ljubljani: Gospodje uradniki banke „Slavi je" v Ljubljani 2 kroni 60 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! KnjlievnoBl — Yves Guyot: Okrutničtvo socijalističko Predočio u hrvat*koin ruhu Milan Krešid. U Za« grebu. Knjižara Dioničke tiskare. Str. 188. C^na 80 kr. i ves Guyot, bivši minister in sedanji glavni urednik pariškega lista „Siecle", je jeden prvih na-cijonalnih ekonomov naše dobe in priznana avtoriteta V tej stroki. S svojimi kritikami socialističnih naukov si je pridobil velik ugled, saj je ž njimi razkril veliko nevarnost teh naukov iu njih neizved-ljivost. Jedno poglavitnih del njegovih, naperjeno proti socijalizmu, je odlični hrvatski nacijonalni ekonom in duša zagrebške trgovinske zbornice Milan Krešie preložil na hrvatski jerak in na to delo opozarjamo vse tiste, ki se zanimajo za to stvar, pa ne merejo seči po izvirniku. — Životi svetaca i svetica božjih". Napisao dr. Frančišku 1 v e k o v i č. Zagreb. Knjižara Dioničke tiskare. Str. 541). Cena l gld. (»0 kr. Strokovnjaki hvali|o to knjigo zelo. — „Vatrogasac". Izšla je št. 7. z zanimivo vsebino v slovenskem in v hrvatskem jeziku. Dunaj 7. marc\ Danes opoluune se je sešel ministerski svet. Predsedoval mu je cesar sam. Pri odpošiljatvi tega telegrama se razširja po mestu govorica, da je nastala splošna in i nis ter ska kriza, vsled česar so kur/.i na borzi padli. Dunaj 7. marca. V proračunskem odseku je posl. dr. Gregorčič ostro grajal vladno politiko na Primorskem, kazal na slabe posledice te politike in povdarjal, da se ta popustnost smatra za slabost. Gregorčič je tudi grajal vladno postopanje glede imenovanja Pod-gore (Piediinonte), na kar je minister rekel, da je že zaukazal rabiti v uradnem dopisovanju samo ime Podgora. Dunaj 7. marca. Ruskim ministrom vnanjih del imenovani knez Lobauov je danes opoludne odpotoval v Peterburg Lvov 7. marca. Protisemitski poslanec Schneider se mudi že nekaj dnij tu in zbira materijal proti naučnemu ministru Madeyskemu. Budimpešta 7. marca. V mnogih krajih na dolenjem Ogersketn so nastale velike po-voduji. Več mest je v nevarnosti. Madrid 7. marca. Kraljica regentinja je imenovala maršala Martine/ Camposa generalnim guvernerjem otoka Kube. Revolucija na Kubi se silno razširja. London 7. marca. Japonska vojska je zavzela Anhon^-čeng, ležeč ob cesti v Mukden. Kitajska vojska se je umaknila brez boja. Upor v raznih okrajih se razširja. V provinciji Šan-tting so vojaki prijeli generala Who in ga umorili. Narcdno-gospodarske stvari. — Ces kr glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic javlja, da se začne glasom razglasila v „\Wner Zeitung" z dne 26. februvarja 1805 za menjavanje 5 o/, prijoritetnih obligacij moravske krajinske železnice, kakor tudi kuponov pri plavni blagajni tega glavnega ravnateljstva (Dunaj XV. Scbdttbrunneratrasae G) z dnem 27. februvarjem 18i)5. Za vsak komad starih 5% prijcritet dobi se po jedna obligacija 40,'f> prijontetnega posojila po 100 kron s kuponom ki zapade 1. marca 1895, dalje za 20 komadov 5°/0 obligacij-nom. 4000 gld. a. v. v srebrn, po jedna obligacija 400 kron novega 4° 0 prioritetnega posojila takisto s kuponom zapadnim 1. marca 1895. Za ostale zneske, ki se ne morejo izjednačiti z efektivnimi komadi novega po-Mojila, izplačuje se ekvivalent, ki odgovarja kursu — nove obligacije računjajo se po 93% — vkupe s tekočimi obrestmi. Najdalje do 11. decembra 1895. se vrhu tega daje za vsak komad 5°/o obligacij povračilo 40 kr. a. v. v gotovem denarju. Ostali kuponi izdani od društva in še ne izplačani se izplačujejo do 11. decembra 1895 in sicer oni z leta 1880. s zneskom 1 gld., poznejši s zneskom 15 kr. e. v. brez vsakega odbitka. Stari 5°0 tltri po 200 gl. a, v. v srebru s pripadajočimi kuponi od 1. marca 1895 iu taloni se imajo s konsignacijo vložiti, mej •em ko se vložiteljem do dovršene revizije komadov vroče recepiai. Manjkajoče kupone ima stranka povrniti z 4 gld. v gotovem denarju. Hventuvalno naknadno doprineAeni kuponi zapadli 1. marca 1895 5° 0 obligacij se povrnejo vsak z 4 jzld., kadar bode Konstatovano, da se je dotični titre že zamenjal. Vložiteljem se dajo na zahtevanje tudi obligacije zložene v viših appoiutih po 2000 kron, v kolikor jih bode možno dobiti. Ostale kupone je vložiti s sprevodnim listom, toda ločeno po kuponih po 1 gl. in po 15 kr. in je povedati koliko iznaša število komadov in termin dospelosti. Tiskovine, potrebne za vlaganje obligacij in ostalih kuponov, se dobe pri glavni blagajnici c. kr. glavnpga ravnateljstva avstr. drž. železnic brezplačno. Po&luno. V odgovor na „Slovenčevo" sporočilo z dne 1. snšca t. I. opomnim, da listine, h katerej sem poveril podpis k p. št. 1521, ni bilo smatrati „zem-Ijeknjižne1* listine, pristojbine proste v zmialu zak. z ine 5. junija 1890 št. 109 diž. zak. I. odnosno ukrepa notarske zbornice; stranka je namreč izročila ne kolk o van nblaiH{uetu za 100 gld., v kateri takrat ni bil v s p r e j e t z e m I j e k n j i ž n i uložek dolžnikovega posestva; listina v tako ne-popolnej obliki pa nedvojljivo ne dokaže niti prometne vrednosti niti znaka „malenkostne letnlje* knjižne reči", ter poverila niso prosta pristojbine. V Žužemberku, dne -4. snšca 1895. 8661 JDx. Bupert Bežek, <•. kr. notar. Od medicinskih avtoritet priporočevan atoli kMNt'l|. rn7,tvnr|h Mlea* lt repilvn, iirnbhotHio (1866—13 potreben za r«*k<»n«»le»ceul*» (I3ti0-14) \ ■ o o M ta a Dobiva si- veflt notna v vseh lekaniNh Olivna zaloga v LJubljani: Jo«. Mayer, lekarnar. 5|B5~ Novn izvirna ojiorn. "W Zadetek ob '/,*. url »večer. Štev. 82. Deželno gledališče i Ljubljani. Dr. pr. M8 V petek, (In* ». umre« IW».V Drugikrat: Ur h, grof Celjski. Izvirna opera v Iren dejanjih. — Spisal Anton Fantek. — U^lasbil Viktor Parma. — Kupelnik g. Hilarij Benifiek. — Režiser g. Jos. Nolli. Kolo v tretjem dejanji priredil g Ivan Zhkelbach. Začetek točno ob uri, konec po 10. nri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peSpolkn št. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 12. marcu 1895, Blagajna odpra ob 7. tiri sveder. Listnica upravnistva. Gosp. R. V. v M : VaSa narocuina je platana do konca tekočega meseca. Umrli s« v Ljubljani: 6, mn-rn: Valentin Plehan, bi ini posestnik, *>rj let, sv. Petra cesta St. 66, — Mihajl Forejrg. glasbeni upitali, 71 let, Kravja dolina St. 11. — laza Stritof, gostijo, »WJ let, Poljanska cesta 6t. 18. (3. marca: Jnlijana Hubert, krojačeva hči, 17 dni, Zvonar»ke ulice št. 7. — Antonija Kobnu, carinskega kontrolorja *ena, 47 let, Poljske ulice 6t. 14. — Friderik Kreč, krojač, ll let. Kravja dolina St. 11. — R-za Tomec, posest-nikova žena, 70 i t, Trnovske ulice st. 2. Meteorologično poročilo. u -» dum u putovanja Stanje (»arometrn v umi. Tempo ratu ta Vetrovi Neb« Mo-kriua • mm rt X : S 1. sjutrHi '£, popol. **. ZVOČer 72G i mm, 721» l -r. 728 <> * — sVc — DtiC — 44 C breav. *l. v^li. si. v/b, obl. obl. megla 0 3 mm. snega. Srednja temperatura —.'{G0, 7.a 0 1° pod noi-malom. ^-u-i^a^jslazsi borza due 7. marca 1895. Skupni državni dolg v notah..... Skupni dnevni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlat m Funte....... Avstrijska kronska renta 4b/„ . . . . . 0o.erska zlata renta 4#/,...... Oger&ka kronska renta 4"/..... Avvtrn-ogerskrt bančne delnice . , . Kreditu« delnice......... l/oadon vista........... Nemški drž. bankovci r.a 100 in.irk . , jO mark .... ...... 20 frankov.......... {'.■■'i; tu s ki biinkovci........ C. kr. cekini........ . Dne ti. marca 1895. 4\0 drevne srečke is 1. 1MM po 260 gld. Državne srećke iz I. 18H4 po KK) jflri.. . Dunava reg. srečke f>u,'0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' ,"/„ tlati sant. lis*i Kreditne srečke po 100 gld. ... Ljubljanske srečk«...... ftodohiive srečke po 10 gld...... Akcije aiirdo avstr. banke po $00 *rM. . Tram'va^diU'St. vrIj. l7o gld. a. v. . . , Papirnati rohelj......... 101 gld. 101 . 101 i "Z 4 1073 392 I k* Ho 19 n 46 164) 188 iva Stil i T»; 430 i gld. 45 •tO 10 30 '20 10 25 70 45 0K 79' 60 (tO 25 60 25 f0 50 kr. kr. Natakarica na račun zmožna nemškega in .slovenskega jezika, viprejme se takoj. Kje? po\c iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskega Naroda'. (2o7—3) C tr. glavne ravnateljitvo antr. Hrt, zelenic. Izvod iz voznega reda •wl'a.-vm.&gaL cd. 2.- oktobra 1©94. N»«t')ppr> o tU uri A trti m. fto nofi o««bni vl»k v Trhli, f>out»h*l, H«lj»k. 0«» lov*«, Krkns«nife*t«, Ljubno, n«s Halutlial « Aiian««, lachl, (Irjun-<1'ii, S ilvc«i{r»t HriMij, Marijin« vare, Ckji-r, Karlov« vara, Krauoov« »ar«, {'rasn. Iilpaijo, Ouna) via Amalatlen. Oh rt. nH tO tu t u tjtitrni rnuianl vlak v Novo raeito, Kofr»i». Oft 7. uri tO mi M. njutrn} oasbal vlak v Trbli, Poritab«!, Mr»ij,k, Of • loveo, Kruii/-ou«f«»to, Ljubno, Dunaj, oai Balithal v ftolnograd, Doni j r.i\ Amatettan. Ob IV. uri .i.l »Min. ilofoluflnm raa»i oaabnl vlak v Trblf, Pontabal, B*l)kk, Oatovao, Kranaanafaal««, lrov, Karlovih viu-ov, Ka^a>, Marijinih van-v. pianja, BudaJevio, Solnotrrada, Dinoa, Sta*ra, Omunilaoa, laohla, Au», aoo», /.«11? na Jaaaru, Lrnd-Oaatalna, Ljubualgft, Oelovoa, BaUakai Franaeriafeal* TrhUa Oh H. uri 19 »»»in. rluti-iij maiaui vlak I* KoftavJa, Novea;* meita. Ob It. uri H7 mit*. il»i»>lt*» ll»l)»ka. Oalovoa, Vrauiaimfoata, Ptnitahla, Trhlia. Oh ti. url HA min. »vrrtsr ntnaanl vlak ia Kočarja, Noveg* Meatai. Oh V. uri i) I min. mvrffr oaehni vlak a Diinajn prako Amatattana la\ liinl>iiani», Baljaka, Calovua, Pnutabla, Trblaa. Odhod trn LJubljane (dr*. koU Oh f. uri V3 mita. tjt.lr.,1 v Kamnik. • O.' a 03 K jiiijiii/mi'fii« „ , _ O. ■ SO , at'aVer „ „ Prihod r LJubljano (drž. kol.). ia Kamnika Ob 9. uri 3« min. »Jnfruj a i*. . 13 s đlffHtlutt' m O. M HO „ »rtff^rr 5- 54) Oskrbnik zanesljiv, z izvrstnimi »pričevali, v najboljših lotili, ("vrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi veAf- ter praktičen v poljedelatvu, v kultiviranji travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nfkoliko v vinarstvu, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrste I aprila t. I. vstopiti. — nepovoljne ponudbe tiiij se pošljejo pod ^Oskrbnik, poste reetante Kranj, Gorenjsko'-. (205—1) ! 11 1 8 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. ' ^ 1 Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Stekleni« 1 5(1 kr., Vi steklenic 4 gld. 50 kr. < »'Močno iiHJholJMu m./iio /.oper IrtfisiaJ« po mllli. I»ul«*<'liie v rok tali, nogi.lt, v brili ter v slvvlh, otrpnel« ml« In Kile Itd. l>otii\u so pri (1231-18 I i> li I (I u p 1. Tnikm*/i.v- j ti lekarnarju v Ljubljani. 1'omIIJm ne b obratno po A to. Lekarna Trnk6czy v Gradci marce t. I. vršila se bode pri v. kr. »Ur, nimII *•«'•!■ v l-ili|l «liiiy;a |»ro«laff% (264) hiše z lepim vrtom lešefie pri Sv lšri/u (blisn Litij«), no jako ngoctnem prostoru, prikladne Zri trgovino m gostilno, Hi«a je nova, Solidno ziilana, z lepo proilnjalnico, 8 proRtori za gostilno, veliko kl«-tjo, s prostornim hlevom in kovattaico i. t. d., •. *-e j>ru! JHiln«) strnlid ter v najin-Ijfteiii stanju. Vea daljna pojasnila dej« g. B-nKa Mvrt«e, c. kr. notar v l.llijl. I Naznanilo. | ±s SluVliemn občinstvo Ijnliljnnskeinu naznanjam,