V Trstu, sv. JURJA dan, 1869 Slovenci ! Slavj ani ! Ne udajmo se!! Živio ! ! ! Zjedinimo se ! ! Dolgočasen list — za Lalione, Nemškutarje i druge nerodne ljudi. Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — — _ /Da me tlàcila je mora; L Sanje komaj so minule, f Ko napoči zlata zora. I Svoj ega sem videl v sanjali j Plakajočega otroka, Ki je tožil: „Mene peče ^Rana, grozna i globoka! ! I I'„Izročili ste mi, očka, IH1 e b domače bele moke ; ! J Moko so vam dale njive, (Njive dolge i široke! „Sem od hleba si odrezal, Košček sem do ust prinesel, Pa so Tujci pridivjali, Da sem do srca se stresel! „Še nad polovico hleba, Da sem branil, so mi vkrali ! Zdaj grozi mi bleda lakot: Očka! ste Vi to vkazàli?“ Se zbudim, se krog oziram, Prazne niso bile sanje: „Dom moj Tujci so zatrli!“ „Igla jasna poči vanje!“ -—'Jvclelaìòr^^*^ SVETECTOMAN JURI S PUŠO zabavlja zadnjo nedeljo vsacega meseca. — Ako bi ntegnola gospa Policija kako število,tega lista konfiscirati, napravimo druzega. JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga za malo denarjev, i sicer celili pet mesecev (po vsi avstrijski deželi) za 25 soldov, zunaj za 2 franka. JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knji-garju Münstru, in v tobakarni nasproti pošte. Za pet soldov ga lebko vsakdo — v žep vtakne. Čč. bralcem „Jur j a s pušo“ priporočam svojo gostilnico na kosarnskem trgu (HOTEL EUROPA)- Dobivajo se tu lepe izbe po 70 kr. na dan, z postrežbo vred. Tudi jedi so zelò po ceni. FRANCE KRASNIK. prerokuje za leto 1870: Lovre Tomanov vodja slovenskih železnic. 1871: Krakovčanje nabijejo vsem cilindre, tudi Dober letu. 1872: Čepon razpara zadnji frak. 1878: Kesmaher po svil i v norišnici. 1874: Tržičani pojo: „Švabele, kaj bo?“ 1875: Dežmanče kupi tri pare opank, torbo in dve čutari. 1876: Turniček lovi brenceljna na paragrafe. 1877: Hauch smrdi kakor dim. 1878: Pajek ne prede več v pisarnici. 1879: Sokol podi zadnjega želodarja čez Dravo. 1880: Nemec čelustari samo na „tajčem gruntu“. 1881: Faveti pométa na Travniku laške smeti. 1882: Kočevarji se presele v Donauešingen. 1883: BI ago ti n š e k napije Vošnjaku. 1884: Gutman ček še vedno obrača plašč po vsacem viharčku. 1885: Juri s puso neče reda sv. Huberta. 1886 : Mažarom teče voda v grlo. 1887: Okoličani kažejo meščanom zrele fige uže o vélikem Šmarnu. 1888 : II e r m e t zdihuje v hermetični kletki. 1889: Herman predsednik Taboru v Gradcu. 1890 : Primorci edini mornarji na Jadri. 1891 • S v et e c stavi §. 19 na kopito. 1892: Slovenci in Ilirci pod enim klobučkom. 1893: Dežmanče se vrije mej Kartajzarje. 1894: Cegnar zgrabi bratičeve kosti in klati ž njimi oréhe. 1895: Rieger, Smolka i Bleiweis — namestniki. 1896: Tri miljone avstrijskih Nemcev poči od jeze. 1897: Ogri si pri Vilagošu brke izpulijo i posmodé. 1898: Narodi se pomirijo i pobratijo. 1899: Bežim ar k o skoči v Ren, Bst v Lajto. 1900 :Mir v Evropi — za 3 ure ! "V- Važne novice iz Trsta in okolice. Skrb mestnega starešinstva za okolico se ne da popisati. Ker pa meni že nič ni nemogoče, bom vendar poskusil v tej zadevi nektere besedice povedati. Ako mestni očetje ne bi za okolico skrbeli, sem vam porok, da še bi bilo vse pri starem. Ne bilo bi še zdaj v okolici čitalnic, ne bi se razlegale v okolici slovenske pesme, tudi bi imeli v okolici še laške šole. Kar se tiče šol, se zdaj pri naših naj večih — dobrotnikih v mestu dela ravno na to, da se zatere laščina popolnoma, ker oni razumno sodijo in mislijo, da narodne šole niso za to, da bi se otroci v njih potujčevali, ampak pravijo, otroci se morajo v maternem jeziku učiti predmete, kteri so njim za živenje potrebni. — Cegnarju, Zoru i drugim zastopnikom še morda ni znano, zakaj njih volitve niso potrjene. To jim hočem jaz razjasniti. Pa ne zamerite mi, da moram spet mestnemu sve-tovalstvu slavo peti. Laški gospodje so se sramovali poslušati v zboru slovenske govore, kterih nebi razumeli; sklenoli so torej po svoji zdravi pameti, se naučiti do onega časa, dokler ne bodo priprave za nove volitve končane, Slovenščine. Hermet je celo svetoval, naj govorijo vprihodnje v zboru tudi mestni zastopniki slovenski, kar je bilo njegovim privržencem prav po všeči. Za učitelja naprosili so gospoda Nabrgoja; iz hvaležnosti torej njegove volitve niso zavrgli in mu vrh tega še obljubili za trud 300 rubljev na mesec. Ker Lahi in Lahoni sploh vejo, da se jaz klatim po vseh kotih sveta, naprosili so me, naj ta častivredni sklep razglasim. Cegnarju in Zoru pa naj povem, da ju radostno pričakujejo nazaj v svojo sredino, ne smeta torej misliti, da sta bila iz kakega sovražnega namena zavržena. Vrli laški gospodje so do dobrega prepričani, da se vrnejo vsi izvoljenci od prve volitve v mestno svetovalstvo nazaj. Živili ! — JURI S PUŠO. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Mihec. Juri. Zakaj so naši okoličani ta mesec nekoliko v e č i ? Ker so Lah ime pri volitvah takó posékali. Kaj je Centralizem, kaj Dvalizem ? Centralizem je, kedar vsi Centrum ližejo; Dvalizem, kedar se le <1 v a ližeta. Zakaj trdé velikaši, da imajo plavo kri? Ker nečejo nič v sebi imeti, kar imajo drugi ljudjé, še menda možganov ne! Do kedaj bo Bst bajstaril? Še on tega ne vé, kakó pa bi jaz vedel? Kdo je Avstrijo razširil? Bst, ker je vstvaril iž nje Avstrijo-Ogrsko. Je-li res, da gredo Poljaki iz zbora? Je že mogoče! A naši ne bi šli, da so jim — u J- >V1 P P iv * > 2 « .pH a-* tudi fotrlondarji na zob é smejejo! V. Kaj misliš, kdo stori več za nas Toman ali Š v e t e c? Toman nič, Svetec pa š e ma nj e. Kaj misliš koliko Beustov bi bilo treba, da vstvarijo Slovenijo? ' ' Tacih, ko je ta, nobenega. Zakaj so pri zadnjih volitvah na Ogrskem tako levičnjaki zmagovali? Ker ljudje niso hoteli Deakovcem rakije prodajati. Kaj jé Giskra najraje? Fežol in repo, kajti narodna ideja nijma gorke krvi. H—r. j-’ozoR jS LOVENCI I Neki nemškutar Zavašnik se hoče odslej pisati „Zavasni“. S tem Vam bo dokazal, da res za "Vas ni! >cn « a P .«• 0) t > o „O « « ca P D ^cc «SP >NQ. ^p « £ 52 tb 4> šg S’S ,® © S5® P 2 p S 4> O d d ■Ö t» © Kompare Ferluga je te dni Lahonom na zobe rekel : „Vi ste tički, ki ste na našo lipo prileteli. Če hočete mirno mej nami živeti, drago nam bo. Ako pa boste trdili, da je lipa Vaša, bo člruga pela !“ Jožko Šabcov. TOMAN in SVETEC. S *3 P P4 .. • OQ P-l •pH Ö Pn af ® «i p8! dl P p-p •ca a ■fi 'O p"- •H /—s 4) s-» 4 4> ■ 'O O •r1 « Akoravno ko figov list — sramotna ! » 4) U » > X Ai >ZJ UP ° H p Novice« § J politika r* W IH) Oj kakó prijetno Je pri nas živeti! Lepšega življenja Ni na celem sveti ! Tiskane slobode, Res preveč imamo, Skoro še je dobro Rabiti ne znamo. Bajcst nas z veselim Okorn ogleduje, I na tihem sebi Tole beseduje: „Kje bi se dobile Krotkejše ovčice, Kakor so Slovenci — Zgrevane dušice?“ Giskra, Herbst i Taafe, Ko očetje mili, So za nas skrbeli, Za nas jeli, pili! Tomana i Svetca, Smo si izvolili, Jima brez potrebe „Živila!“ zavpili. Barbota Crneta Smo jim še dodali, Da za Dualizem Ne bi glasovali. Glejte kak’ prijetno Je pri nas živeti, Lepšega življenja Ni na celem sveti ! -u>- Iz RiČetvarOŠa. — Tukajšni meščani so kaj živi ljudje! Strašno se potezajo za narodno reč! Da je to resnica, nam priča ono gibanje, ki je bilo velikega tedna, kajti ravno na veliki petek so Ričetvarošani svojo še le na veliki četrtek ustanovljeno „čitalnico“ slovesno odprli. — Tacega veselja menda še v tem mestu ni bilo od 48. leta, ko so ljuti Mažarji s črnim prahom po njegovih ulicah škropili. — Vrstili so se namreč govori eden za drugim, ki so vse ljudstvo tako navdušili, da nobenemu na velikonočno nedeljo ni jesti dišalo. Igrala se je tudi izvirna šaloigra „Gluh Ormo Žan ec“, ktero je tukajšni gospod odvetnik, iskren Slovenec in poln narodnega duha, prav izvrstno skoval. — (Razen tega se naj še omeni, da se v njegovi pisarni vse v slovenskem jeziku piše. — Slava mu !) Po igri bil je čveterospev, in sicer se je pevala krasna slovenska pesmica: „SBaŠ ift ÖCS Seutfcfjett ^ttbcrlattb" in potem bil je ples in zadnjič tombola. — Le tako pridno naprej , slavni Ričetvaroš, saj imaš podpore dovolj, bo že šlo ! — Vsem meščanom pa naj bo Slava za tako krasno „čitalnico“, o kterej - še znamenja ni. F. K...a. Iz Kaillllika. Vsemu svetu je menda znano, da v našem mestu prebiva in je župan Dr. Kolfucius. D. Kolfucius je učena glava, pa vendar ne zna slovenskega jezika. Zato je enkrat hotel dokazati, da je človek brez znanja slov. jezika lehko učen, po sreči so mu pa to reč — zabranili. Dr. Kolfucius je pa tudi znan po celem svetu. Nedavno je dobil sledeče pisemce, ktero je po telegrafu v Kamnik prifrčalo : „Slavni gospod Dr. Kolfucius! „Ker me nekaj časa sem zelò po ušesih trga, sklenil sem 1. maja z svojim prijateljem G. Iskro priti v vaše mesto na,čisti zrak, da se ozdravim. Zategadel sem prosil gospoda Livčaka, naj mi posodi svojo čudno mašino, po kteri se po zraku v dveh urah z Dunaja v Kamnik pripeljem. Gosp. Livčak mi je prošnjo neizrečeno rad spolnil. Ker ste Vi, gosp. doktor, bojé zelo — liberalen človek, napravim v Vašo čast diner, na kteri Vas prijazno vabim. — Vaš sluga gr. B. E. Ust.“ Vidite Slovenci, kakošna prijatelja morata biti B. E. Ust in dr. Kolfucius. Ali ni to znamenita politična dogodba, da se pripelje g, B. E. Ust po zraku v Kamnik? Pravijo da se med drugim z dr. Kolfuciosom tudi pogovori, kako bi se bilo mogočo s Cehi spraviti. Pozor! —b— TELEG-RAMI. Stambulj, 24. aprila. — Našemu bolniku najbolj tekne živo meso. Bed, 26. aprila. — Tukaj je tolikanj denarja, da ne znajo kam ž njim. Berlin, 25. aprila. — Bež im ar k o je dobil za pirhe veliko jajce, na kojem je zapisano: Saifertljuin Seutfčfjlanb. Precej si ga je podložil, i do sv. Petra ga bo gotovo zvalil. Pariz, 27. aprila. N a p o 1 j o n duhta nove postave. Prvi §. poje: „Vi brezi mene nič, jaz brezi vas vse“. Londra 27. aprila. — Viktorija je te dni G lads to n u djala: „Tepite se mej seboj, kolikor vam drago ; da le mene pošteno plačate!“ Novi Jork, 28. aprila. — Grant je naznanil, da ne menja z nobeno kr o no. m. &aIMuga (tele - ©ram) od ondLot, 1. aprila 1869, ob llvuri in pol po polnoči. Babilonski zvonik je dodelan. Surkova kult ura je še pri Ezclesenci, da se popravi — ; in dokler ura nič ne bije, bo Dežmožev dežnik zavolj „principov“ razpran. — Pisker se je dal zvezati (ker se je na stopnicah kapitala ubil) — stare babe bodo v njega želo t spravljale. Zupan je brez strehe. —en. ^ ««i B 8 * k Maslo nemške kulture! 430 stukov sukna, santiklo, stofe, hlačne no jenkene cajge je doba ti novi štacunar v Ptuji poleg tega spodjega glažara Kr.' 188. Ker za poleti kaj liuea tiste se naj tam kupi. —y—.—j------------a--- ; bßi © -• Sh •~PS C70 aO N „ © > O ^ .o ^ r-4 ^ -4-a d>c0 t* « S-t o • r-a ^ »-Ö «1-4 <3 -gcS U c3 U •M o *3 o d w 61 e* « w » s z* Ig ©aa I* IS « •>— 1 a -2 s o .H Tako tiskano vabilo je prejel „Juri s pušo“ iz Ptuja 0 ’S (na Stajarskem.) 430 stukov! Smencaj te! zdaj bo streljal! Prusi,'če imate kaj korajže, zdaj pridite. Juri dobi 430 '43 stukov, stofe no jenkene cajge ! ! !-— ^ ji JURJEV TAKSBEFEL ~~ Juri S pušo obhaja danes prvikrat dan svojega godli; s8 še tri mesece ni, kar se je na svet priklatil in svoj prapor razširil, in uže danes šteje vdanih .prijateljev na tisoče, kteri, četudi, žali- "j» §* bog, po vseh deželah avstrijske države razcepljeni, pripravljeni so, © se združiti, ako bi jih JURI poklical, da na Nemškutarje ali c4 Lahoue resno mahne! — Ako bi JURI vladar bil, sedel bi > sc danes na prestolu in delil rede: prvič istim blagodušnim gospo- © dom, kteri mu brez vsacega dobička pesmi, sestavke, >■ narise podobic itd. pošiljajo; — drugič pa istim rodoljubom, kteri aj ^ prostovoljce nabirajo i tako vojsko JURJU množe. — Ali JURI 'Jj . S PUŠO nij vladar, in tudi nikakoršnih redov nijma, kar S ® ga sicer zelo veseli! Zatorej on druzega storiti ne more, nego v .ii CS pričujočem taksbefelju javno pohvaliti vse tiste častite in vrle /—, 2 domorodce, kteri so si že do zdaj za JURJEVO reč več ali menj zaslug pridobili. — Gospode imenovati, kteri JURJA duševno © podpirajo, treba nij, ker domače tičke tako že vsak po petju S lehko spozna ; ali spodobno je imena istih gospodov razglasiti, kteri © so dokazali, da jim JURJEVA težka naloga nad vse velja, in mu «j .£3 obilo rekrutov nabrali. To se zgodi pa še le v prihodnjim taksbefelju, .S ^2 ker ravno telegraf oznanuje, da se spet velika truma frejbitgeqev J3 r-i proti Trstu vali, v strah vsem Nemškutarjem in Uahonom ! d © Za danes naj se razglasi še to-le pisemce, ktero je te dni Jjj ‘3? JURJU v roke prišlo: , ;g g „Predragi — clo en groš veljavni Jurček ! «e« „Ker se dan Tvojega godli bliža, in se bojim zadnji vošitelj biti, — pridem © © „že danes v fraku in z Sirspéhovo streho v roki pred Tvoje obličje , naredim > p „ponižen priklon in Ti majhno pa dobro vošilce sporočim : © „Bog Ti daj dolgo živenje , — (zagotovljeni Te, da se to zgodi, ker nimaš ■'“5 „švabske duše —,) naročnikov toliko, kolikor miljonov novcev je zapustil Rudeč „ščit, in tudi fltke, da bodeš delal švabske slike. ' „Za vezilo Ti pošiljam 50 ilik za dvajset naročnikov, ki zopet iz Planine v *£2 „Tvoje naročje pribeže. 2 „Pozdravljam tudi lepó Tvoje hude sestrice HUMORISTIKO in SATIRO, in ^ „jima velevam, da morajo Tvojo puško zmirom z Dežmoževem maslom ma- p, © „zati, da se jo rija ne prime, in bo vedno na uemškutarske in lakonske živalce ct „dobro strelala ; samo to Te prosim, povej mi, kako jo bases, da bodem potem tg ^ „tudi jaz Neniéku taroke basal ! — Zdaj pa Te lepo pozdravlja (ako si bolan) in ^ ^ „ostane Tvoj zvesti naročnik, ki se tudi kakor Ti — hudiča ne boji ! „V PLANINI 10. aprila 1869. Miroslav Planinski.1' Bog živi take Slovence!! V Trstu, sv. Jur j a dan 1869. JURI S PUŠO. JL © W Sä C5 kakor^nih nam daiidenes ne pomanjkoje. Primaruha! videti hočem, ali je ta preklicani Juri res naj boljši lovec. — O ti čelir le čakaj ! V knigah se urijo vsi slavni možje; kdé bi imeli danes liberaliste, konštitucjonaliste, progresiste in bès znal še kake gliste — ali liste sem mislil reči — če bi ne bilo knig ? ? — Tudi jaz čem se držati knige ! — Aaah tukaj je ravno pisano, kako se meri na tiče . ., i i Herdegata! zdaj pa le naprej! — Juri je hempa ; on pravi, da strela na La h o n e i Nemškutarje, — teh živali jaz se nanje ne poznam ne, — krucitiirken ! ! jaz pa grem le na tiče in zajce — — še medvedu bi jo zasolil. — Lovec mora imeti k o r aj ž o, te pa meni i bogme ne manjka!! — Kastor — zuh! zuh! . . . Ha ha ha----------— kak so to krotke stvari-------- danes bi slobodno puško in psa doma pustil — — — škoda bi bila te lepe živali strelati — — — star sem že — — pa še imam zmirom dobre oči.-------------To bo doma veselje za moje otroke — dva tako lepa zajčka! — Dobro, da se je kastor nekam zgubil ' — — on bi te reveže preplašil — — potem — — ... Oh! hu ! ! za Božjo voljo! Juri!! Juri!!! kde si!? — Pomagaj mi!------------Reši me!! — — Nemškutarji! Lahoni! — — Zdaj — — — zdaj vem kaki so Nemškutarji, kaki so Lahoni! — — Juriii! !! — — Juuuri! — — Reši me! — — Sablja že — oh! — zameno zvoni! Pomoč Juri!! Pomoč!!! Vredništvo PRIMORCA naznanja: Ako zastano naročnino dobimo, ako nam ostanejo vsi naročniki zvesti i se še najmanj 100 novih oglasi (kterim lehko ustrežemo z vsemi letošnjimi listi), bomo v drugem polletju zopet izdajali „ Slovenskega Primorca“, kteri bode izhajal vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu. Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Gašper H. Martelanc. — Tisk austr. Lloyda v Trstu. Na Kaiću, 9. maja 1869. list dobi lehko vsakdo za — 5 novcev! Slovenci ! Ne uclajmo se!! Živio ! ! ! Slavjani! Zjedinimo se ! ! Živio!!! Juri s pušo na taboru Dolgočasen list — za Lahone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi. Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — — — ako je prav, dragi Slovenci! Veseli me, da Vas toliko tukaj vidim, bodite mi stokrat ^pozdravljeni ! Dobro, da že ni daleč čas, ko bomo vsi Slovenci v enem kraljestvi združeni. Povem vam. da ako še bi dolgo mogli tako raskosani — eden v tem, drugi v unem kotu — Nemškutarjem in Lahonom služiti, — ako Vi Slorv© sinovi nebi bili verni mojim načelom — bi na zadnje meni še znalo pomanjkovati smo dn eg a prahu, — potem bi nas pa Nemškutarji in Lahoni vse podavili! — Zdaj se pa to več ne zgodi! Ravno te dni sem slišal, da so že Magjaroni tudi izvedeli, ka jaz nisem njihov baràtom. No. motili se niso. — Teremtete! jaz njim bom že pokazal, koder pelje pot izslovansko-hrvatske zemlje — v Magjar orszag ! — Bogme! nasprotnikom našim bom še s časom strali in trepet! Jaz sem vragu dolžen ! ! !------------------Zdaj pa Vam iz vsega grla zakličem: Živili taboriti! — Živila Slovenija!! JUDI S PUŠO. 8ÖC*Živili taboriti! — Živila Slovenija! ! Čč. bralcem „Jurja s pušo“ priporočam svojo gostilnico na kosarnskem trgu (HOTEL EUROPA) v Trstu. Dobivajo se tù lepe izbe po 70 kr. na dan, z postrežbo vred. Tudi jedi so zelò po ceni. FRANCE KRASNIK. Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Ti Vlah na unkraj Soče, Ti Nem do kjer mogoče! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Sta truplo nam tlačila, Nam duše pomorila! A Z A J Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Sta majke nam poklala, Nam deco psom mettila! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Železo proč in jeklo, Ker tisoč let nas peklo! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Slovanu solnee sije I spone vse razbije! > ,23 oO s<3 Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Pustimo Vam kar Vaše A vzamemo si Naše. Miro Milkovič. N s. O» > O ^ T—< •s?~ a U o Pisker. Rajnik Tone Bolan je bil pravi narodnjak, vrli možak. V šolo je hojeval v Trnovem. — Učitelj vpraša nečega dne učence: „Kdo vé, kako se dé lonec nemški?“ Vsi otroci molče. Za 2, 3 minute dvigne naš Tone dva prstka in miga ž njima. „No Tone, povedi!“ veli učitelj. Naš Tone se postavi na nogé, moško rekoč : „Loncu pravijo Nemi: das pisker.“ — Od tedaj misli marsikak pisker, da je nemškega ila, čeravno je trd Slovenec. — K e s m a h e r. Nečega svetovalca spodi župan iz občinskega zbora, ker je vedno stranke draževal. „Joj!“ vsklikne bivši svetovalec, „gorjé vsim norcem!“ — „Zakaj?“ bara župan. „Ne dvomite“, odgovori uradnik; „Kesmaherček sem bil, Kesmaherček bom!“ — Zdravnik. „Vaše medicine prav nič ne pomagajo“, reče gospod Kmet zdravniku Si rop eku. „Nij res“, zavrne Siropek ; „če ne pomagajo Vam, koristijo pa meni in apotekarju!“ —’38©— lemskiilarjem. Zlo rad bi jaz bil velikan, Prav silen, uren in močan; Ne delal dobrini bi krivic, Al strah bi nekih bil butic. Ne vprašal prej bi, če bi smel — V največi kranjski gozd bi šel In tam napulil brezovjä, Karkolj ga celi gozd inni. Iz brez j a vsega pa strašno Košato zvezal bi metló, In ž njo z dežele kranjske vse Pometel bi — nemškutarje! Filodemus. Frluga. Juri. Vedež. Juri. SV 53 u •M o Zakaj pa gospod Nabr go j trdi, da bi tabor tržaški okolici več škodoval, nego koristil ? |g On uže ima za to svoje vzroke. Glej ! ko bi O 8 Nabrgoj bil z a tabor, nebi okolica dobila $ ® unih 12 centov žveplja vsaj veš ; on se sploh nikakor noče zameriti gospodom, ki so svojo gorko ljubezen Slovencem že tolikokrat ^ pokazali, — razumiš ? — — Slišal sem da se general Moering pridno occ zidarstva uči, zakaj neki ? Še ti ni znano, da on hoče zidati Veliko- 2 > Nemčiji most od Labe do Adrije?^^ — Navdušenost za to orjaško idejo ga je ® fi torej k tej meštriji spodbudila. — Ss d Breznik. Juri. do ec ‘ 1 * ° S F 2 '■Ö S) Cenček. Videz. Cenček. Juri. Zakaj pa Nemci svojo kulturo v enomer nebes povzdigujejo? Ker je njihov slavni pesnik pel : „2)0 _____________ Kdaj bodo Magjari imeli mogočno kraljestvo, > §> o kterem že tako dolgo sanjajo ? % 3 Kader bode Juri s puso njihov feldcajkmošter. ------------ 2 ® Zakaj pa so na svetega Jurja dan slovenski‘g5 poslanci državno zbornico zapustili ? ^ g Ker sem že jaz pred svetu razglasil, da hočem § ob svojem godu obiskati vse znance v rudeči srajci ; — prav ko sem se na e _g Dunaji prikazal, so naši gospodje zapustili -S j| zbornico, dobro vedoči, da se meni nihče ^ 0 ne vsmili in bi — ako nebi pobegnoli — W dobili od mene svoj čaj! Miha. Juri. fit ö « s è Na železni postaji. .2,^ Vendar bi rad vedel ljubi moj Juri, kako pride, ß, ^ da so tukaj povsod laški i nemški nadpisi, > slovenskih pa ni nikjer ? ^ S Jeli ne znaš, da Slovencem tega ni treba? ^ ^ Slovenec to, kar se Lahu i Nemcu mora nad nos zapisati, že brez nadpisa lahko najde ; da veš! — SLOVENCI! Ko v Trst pridite in blaga kupujete, n. pr.: umetno narejene cvetlice (rože), pušelce, vence itd , — platno, blago za moška in ženska oblačila, robce (facolete) itd. itd., kupujte vse pri vašemu sorodcu g. Jan. PIRHU (na Corsi> hiš. št. 16), ki je vsaj rodoljub. (Vr.) Postava pravi, da Boljarji Deset poslancev naj volijo; Iz sto in dvajset komaj osem Za hudo silo jih dobijo. Se ti so take revne duše, Da bi le kimali, molčali, Ko bi jim vsi liberaluhi Lasé sè škupnikom zažgali. Sramota jim preti nezmerna; Prijatlji, čujte kaj storijo: Iz gnjezda pseudoslobodnjakov Si par butic izposodijo! Butica prva — pet in dvajset Ur na dan bi čvrsto blod’la, Po paragrafih tisočletnih Slovenske mučenike sod’la! Butica druga, jeznorita, Ki nekdaj grabljem dobro pela, Bi pód-se grabila Slovence, Togote sebe še pojéla ! Ti dve butici za boljarje Prevdarjati in govoriti, N emškutarije žlobodrati, Da smo obéh do grla siti! Odlazite na večne čase, Vi vsi, ki nijste nikdar z nami ! Po stari tlaki še smrdite ! Bolj — jarite doma na slami 1 ! Miha Štempihar. TELE G-ZR^JVEI „Jurju s pušo“ 9. maja 1869. Iz Trsta. Društvo Progresso milim slovenskim taboritom trikratni „Živio!“ — Na noge Slovenci! Zjedinite se! Ne vdajte se! — Slava!! — Iz Ljubljane. Poganjajte se krepko za vaše pravice, kakor se poganjamo mi za naše. — Da se pa ne vdeležuje taborja sam pauernfolk, pošiljamo vam v znamenje bratskega sočutja deputacijo konšti-tuclerjev. Naprej zastava Slave ! — „Konštitucjonalni odbor“. — Iz Maribora, — Slovenskemu političnemu društvu vpisal se je danes poslanec g. S e i d 1 in mu daroval 500 rubljev, ktere je včeraj dobil od dra. D o min kuša, da v deželnem zboru govori za združenje Slovencev. — Veliko-Nemški politiki se je Seidl odpovedal. — Iz Dunaja. Slovenci! vaše želje omehčile so milostljivo moje srce. — Združena Slovenija vam je potrebna — imejte njo! Slovenski jezik v šolah in uradih, pravična zahteva — bodi vam volja izpolnjena! — («iskra m. p. Iz Drage. Dr. Herbst je ministerstvo na klin obesil in prevzel z današnjim dnevom vredovanje „humorističnih listov“. — Ko je bil že list za tisk pripravljen, dobili smo sledeči telegram : „Iz Zagreba. Dragi Juri! Povstrelaj vse Hrvate, ki se vdeležujejo pivškega tabora. Hrvati naj se bratijo z Mag j ari ne pa s Slovenci! — V imenu vlade: Dim m. p., banus.“ {Odgovor.) Na Kalcu, 9. maja. — Hrvat je poštena duša, ne morem mu torej storiti nič žalega; ako pa hočete, pridem koj jutre v Zagreb, da vam mesto Magjaronov o čistim! — Juri S pušo, 1. r. Odmev. Nekdo je barai na glas: Kdo si na Beču najbolj viha mustafe? Taaffe — je odmevalo. Ker zna JURI S PUŠO tudi dobro risati, obraze iz Trsta in okolice. — kaže v sledeči povesti taboritom tri lepe I. Kamnati steber na Občini. Gorki pomladanski dan je. Cesta pa je vroče, da mi jezik iz ust visi. danes nn domišlija miruje, nobena še je moja tolažba. V gostilnici pri Žvanutu si lahko vpehano dušo na kozarec privežem, potem se mi pa mora prižgati uma luč. Taboritom jutre hočem svetovati stvari o kterih bodo strmeli! — Ko bi se jaz rodil pred dvajset leti, bogme! da- od Nabrežine proti Občini je prašnata. Solnce pripeka, meni Vedno mi je na srcu blagor našega tužnega naroda, — al pametna misel mi ne pride na um. Visoki steber na Občini nes bi že Slovenci bili na konju, tujci gotovo ž njimi nebi več gospodarili ! Pa hajd proti Trstu, glava je že polna — prepolna. — Jutre morajo taboriti na Pivki dobre volje biti, to je prva moja skrb ! Tedaj na delo ! f^3j^=®Pri „ZELENEM GRIČU“ (Monte verde) v Trstu se je osnovala zaloga pive od gg. bratov Kozi er-jev v Ljubljani. To se razglasuje častitemu občinstvu in gg. krčmarjem z opombo, da so slobodno vedno prepričani postrežbe z najboljšim, čistim blagom. Ivan Gschaidlei-. Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Gašper H. Martelanc. — Tisk austr. Lloyda v Trstu. II. Slovensko mesto Trst. O cn< £u 2- ts is cn *?«2. *13 *13 r-3 m. O ^ V r.i o ■« o 5 « M» >—( • H. . M» cc< o M« M« ®< CT g-* SF W :g Sililo se mi je še ravno tisoč in tisoč enačili tolstih misli v glavo, ko pridem do novčnega trga. Naj pred ostrmim, ko zagledam trgovinskega Boga, kteri ponosno, s trozobnimi vilami v foci, na battimi sloni; ko pa vidim kako ženske razsajajo, se prepirajo, tepejo in Bog vedi kaj še -**-ker bi vsaka rada naj pred svoj škaf z vodo napolnila — se strašno razsrdim — nenadoma moral sem misliti na mnogojezično Avstrijo, kteri se v njenem osrčji nič bolj ne godi, in na vse grlo moral sem se v moji jezi zasmejati, ko vidim, da je moral policijski zaupnik, ki bi lijih imel pomiriti, z mokro kožo pobegnoti ! — Po tej veseli dogodbi mi je delo stokrat bolj dišalo ! Dixi ! ** Da bi ne bila pot na Občino in nazaj v Trst tako težavna, jaz bi si ondi grad sezidal! A zdaj sem, hvala Bogu, spet v slovenskem mestu Trstu. Kolikrat po mestnih ulicah hodim, moram M puško vedno navrto imeti. Nemškutarjev tukaj res nimamo, temveč pa Lah on o v! Oni imajo v ^ Trstu svoja posebna gnezda, iz kterih se razprostirajo, kakor mravljice iz mravljinjakov. Pa ^ vsaj •* imam jaz železno dušo! Lahoni meni škodovati ne morejo, jaz njih pa lahko vse postrelam. To bo tudi naj boljše, potem pridejo vendar drugi časi. — Slovenec bode v Trstu mirno svojo blago kopičil in denarje štel, Avstriji bom pa iztrebil bodce, kteri revico vedno bodejo. P ^ III. :VoA t*Tii trg- v Trstu.