Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si
TEDNIK
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
;	Aktualno
!	Ptuj. Stavba, v kateri
!	deluje hostel Kurent,
\	v prodajo
. '	O Stran 2
V
Štajerski
Ptuj, petek, 13. septembra 2019
Letnik LXXII • št. 71 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Destrnik • Pacienti Ambulante Mršnik zahtevajo vrnitev dosedanje zdravnice Simoničeve
Občina v postopek za odvzem licence
Franc Mršnik, ki ne izpolnjuje pogojev za koncesionarja družinske medicine, pacientom z vsiljevanjem zdravnika, ki ga ti nočejo, krši temeljno pravico do izbire zdravnika. Ogorčeni in razočarani pacienti se po pomoč že obračajo na destrniškega župana Franca Pukšiča. Kako je sploh mogoče, daje psihiater pridobil licenco pristojnega ministrstva in nato še koncesijo,
ki jo podeli občina? Več na straneh 2 in 3.
Fernando Colunga
Nostalgični sprehod po bogati karieri mehiškega igralca
Črna kronika Zavrč • Zoper nekdanjega župana Mirana Vuka pregon ustavljen
O Stran 12
Podravje Markovci • Bo v
cerkvi poslej manj obiska?
O Stran 5
Aktualno
Ptuj. Voda uničila parket v športni dvorani Center
O Stran 2
Politika
Juršinci • Meteorne vode razburkale tudi politične strasti
O Stran 3
v
Šport
Nogomet • Lahko prvaki prvi porazijo Sumarje?
O Stran 17
Foto: CG in SD
V središču •
Porodne težave interesne zveze haloških občin
o Strani 6 in 7
Razpad enotnega sistema •
Zaradi spora med Šircem in Leskovarjem vodovod na invalidskem vozičku
o Strani 6 im 7
<]iiU>>teMoyar> ...
k L k L L L . k fi > k tt i Ii
Več v notranjosti časopisa.
Bjžh^MMtžfiiiiMMMinfflfc ftuTniMrtr i . •.' fit.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 13. septembra 2019
Ptuj • Voda uničila parket v športni dvorani Center
Kje bo telovadilo 1270 dijakov
Čeprav je od julijskega neurja na Ptuju minilo kar nekaj časa, se razsežnosti tega kažejo še danes. Kljub temu da so vodo, ki je skozi kanalizacijske jaške vdrla v športno dvorano Center, izpraznili še isti dan, je parket povsem uničen. Voda, ki se je zlila pod parket, ga je zdaj napihnila, zaradi česar je dvorana zaprta tako za dijake kot klube. Iz enakega razloga je potrebna tudi sanacija nekaterih pritličnih učilnic, pa prostorov arhiva...
Foto: ČG
Dela naj bi začeli že v kratkem, v naslednjih dneh bo objavljeno javno naročilo za izbiro izvajalca.
7. julija letos, ko je izjemno neurje na Ptuju zalivalo številne kleti, stanovanja, podvoze, garaže in marsikaj drugega, je vdrla tudi v športno dvorano Center. Hitra akcija, ki jo je vodil direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar, je stekla še isti dan. V vseh prostorih, kjer je kanalizacijske jaške pritisk dobesedno dvignil, so vodo izpraznili, parket pa počistili. Kljub zelo hitremu ukrepanju pa škode niso mogli preprečiti. Avgusta letos je postalo jasno, da si je voda našla pot in se zlila pod parket ter ga uničila. K sreči bo nastalo škodo krila zavarovalnica. Ta bo v celoti morala prevzeti strošek obnove približno 1400 m2 površine parketa v športni dvorani. Sama dvorana je last ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, upravlja pa jo Šolski center Ptuj.
Ocena vrednosti za ureditev zgolj športne dvorane, telovadnice in kabinetov ter slačilnic, kjer je zamakalo, se giblje okrog 100.000 evrov.
Mlakar je že imel sestanek z vodstvom ptujske občine in Zavodom za šport Ptuj, saj dvorane ne uporabljajo zgolj dijaki, pač pa tudi klubi. Pomagali bodo pri zagotavljanju terminov za telovadbo tako dijakom kot članom klubov. Aktivu športnih pedagogov ŠC Ptuj je naložil, da pripravijo akcijski načrt; kje bodo telovadbo izvajali do ureditve tega problema. „Dokler je lepo vreme, ni tako velik problem, večja težava bo ob dežju," je dejal Mlakar.
V naslednjih dneh bodo objavili javno naročilo za izvedbo izvajalca del, in če ne bo zapletov, bodo predvidoma decembra zaključili sanacijo parketa.
Škoda tudi v nekaj kletnih učilnicah
Škodo pa je julijsko neurje povzročilo tudi v nekaterih kletnih učilnicah, kjer jim je prav tako dvigovalo kanalizacijske jaške. Tudi ta strošek bo morala prevzeti zavarovalnica. Tam bo treba urediti omete in opleske stropov in sten.
K sreči bo strošek sanacije krila zavarovalnica, sicer bi bile razsežnosti tega problema še bistveno večje. „Zavarovalne pogodbe sklepa pristojno ministrstvo in za takšne primere imamo izjemno dobre zavarovalne pogodbe, kar se je izkazalo tudi na tem primeru," se zaveda Mlakar.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Kanalizacijski jaški so vodi prosto pot pustili tudi v nekaterih učilnicah. Treba bo poskrbeti za omete in opleske.
Destrnik • Pacienti Ambulante Mršnik zahtevajo vrnitev dosedanje
Občina mora v takojšen
Franc Mršnik, ki sploh ne izpolnjuje pogojev za koncesionarja družinske medicine, najbrž z vsemi sredstvi in osebnimi zvezami preprečuje svoj odhod z Destrnika in zdravstvene blagajne, čeprav se sam že dalj časa s pacienti sploh ne ukvarja,« je
»Ambulanta družinske medicine na Destrniku bo po letnem dopustu v ponedeljek, 9. septembra, in vse naslednje dni normalno delala po ustaljenem urniku,« se glasi skopo obvestilo za paciente, ki ga je koncesionar Franc Mršnik nalepil na vrata ambulante. Torej se bo njihova priljubljena zdravnica Ra-hela Simonič, ki je zadnjih pet let skrbela za zdravje Destrničanov, po dopustu vrnila in je zaplet z njeno odpovedjo delovnega razmerja rešen, so si oddahnili pacienti.
Šokirani pacienti -namesto Simoničeve jih je pričakala nova zdravnica
Zato je bil šok tistih, ki so v ponedeljek zjutraj obiskali ambulanto, toliko večji, ko jih je namesto Simoničeve pričakala nova zdravnica Alenka Prelc. Vsi so namreč pričakovali, da jih bo pričakala »stara« zdravnica. »Ne vem, kaj se dogaja, čakamo že ure, vse gre veliko prepočasi. Razumem, da je danes prvi dan za novo zdravnico in da ona v bistvu ni nič kriva, ampak način, kako smo jo dobili, no, ta pa res ni pravi. Nobenega obvestila, nobene možnosti, da se odločimo, ali bomo ostali v tej ambulanti ali odšli kam drugam. Kot da sploh nismo pomembni,« je bila razočarana Slavica Slaček.
»Takšna menjava je najbolj problematična za kompleksne bolnike, kot sem sama, saj vidite, kakšno zajetno mapo z zdravniško dokumentacijo nosim s seboj. Končno smo na Destrniku imeli dobro zdravnico, uvedla je red, delo je nemoteno teklo, tudi sama sem se z njo odlično ujela, poznala je moje težave, zdaj bom pa morala spet vse nekomu na novo
razlagati. Odnos med pacientom in zdravnikom se gradi dalj časa, preden se vzpostavi zaupanje. Poleg tega mi res ni jasno, kako se nekomu, ki krši pogoje za koncesijo, te ne more odvzeti. To je narobe svet.«
Ogorčeni in razočarani
IV •	I	V •
občani se obračajo na Pukšiča
Z njo se je strinjal tudi Stanislav Korpar, ki sprva sploh ni mogel verjeti drugim v čakalnici, da Simoničeve ni več. »Pred njenim dopustom sem bil pri njej, res je, rekla mi je, da še sama ne ve, kako se bo vse skupaj končalo, a sem verjel, da se bo uredilo nam v prid. Žal se ni, očitno sem prišel na kontrolo k novi zdravnici.«
Ogorčeni in razočarani pacienti se po pomoč že obračajo na župana. Marija Kos mu je s skupino občanov poslala pismo, v katerem ga poziva, naj stori vse, da jim vrne njihovo zdravnico. »Z delom dr. Si-moničeve smo bili zelo zadovoljni, z vsemi se je dobro razumela, vse je potekalo tekoče in brez posebnih težav, skratka, je zdravnica, ki si jo lahko samo želiš, zdaj pa smo čez noč ostali brez nje. Nismo naperjeni proti novi zdravnici, moti nas le način, kako je prišlo do zamenjave zdravnice, s katero smo pacienti zadovoljni in ki želi še naprej delati pri nas.«
Mršnik odpovedal sestanek s Pukšičem
Da Mršnik z neizpolnjevanjem pogojev krši koncesijsko pogodbo, hkrati pa z navajanjem lažnih podatkov zavaja tako občino kot ministrstvo za zdravje, je že pred dvema mesecema dejal župan
Destrniški pacienti so brez kakršnegakoli obvestila in pojasnila ostali brez dosedanje
Pukšič, ki si je letos z ministrstvom izmenjal kar nekaj dopisov, v katerih je odgovorne za podelitev licence spraševal za pojasnila in smernice, kako ukrepati, da bo postopek za odvzem koncesije Ambulanti Mršnik, d. o. o., pravilno izpeljan in da bi lahko obina začasno koncesijo podelila Simoničevi, ko se ji septembra izteče odpovedni rok.
Pukšiču zadnje dni nenehno zvoni tudi telefon, saj se ljudje obračajo nanj in ga pozivajo k ukrepanju. »Za nastalo situacijo krivijo tudi občino. Saj jih razumem, čeprav tudi sam o menjavi nisem bil obveščen. Kako lahko koncesionar uvaja tako drastične
Ptuj • Odločitev ministrstva za izobraževanje
Stavba, v kateri deluje hostel Kurent, v prodajo
Oba solastnika stavbe na Osojnikovi cesti 9 na Ptuju, v kateri je deloval hostel Kurent, ptujska občina in ministrstvo za izobraževanje, sta sprejela odločitev: objekt bodo prodali.
Zapleti z najemnikom v hostlu Kurent so razgalili številne probleme. Posledica tega je, da so se tako na Mestni občini Ptuj kot na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport s tem problemom začeli ukvarjati temeljiteje. Ker etažna lastnina v objektu ni urejena, je ptujska županja Nuška Gajšek ministrstvu predlagala, da najprej uredijo to zadevo. Kot je dejala, občina potrebuje prostore, v katerih deluje Center interesnih dejavnosti Ptuj, za preostali del, kjer je obratoval hostel, pa nimajo interesa. Na ministrstvu so njen predlog sprejeli, začeli bodo ureja-
Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, v primeru uspešne prodaje CŠOD ne bo več upravljavec prostorov.
ti medsebojna lastniška razmerja: občina bo tako postala stoodstotni lastnik prostorov CID-a, ministrstvo pa stavbe hostla.
Ta teden pa so z ministrstva potrdili, da bo „skladno z dogovorom z Mestno občino Ptuj, ki je solastnica Kurenta, v kratkem izveden postopek prodaje".
Občina je 37,5 % lastnica celotnega objekta na Osojnikov 9, medtem ko ministrstvo poseduje 62,5 %. Na ptujski občini si po ureditvi medsebojnih lastniških razmerij in prodaji dela stavbe obetajo še pripadajoč delež od prodaje.
Dženana Kmetec
Foto: CG
petek • 13. septembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
zdravnice Rahele Simonič
postopek za odvzem licence
ker je psihiater, pacientom z vsiljevanjem zdravnika, ki ga ti nočejo, krši temeljno pravico do izbire zdravnika.»Obenem
se še naprej bori za privilegiran položaj, v katerem kot direktor družbe obrača veliko javnega denarja, pridobljenega iz prepričan Ptujčan Viktor Pilinger, nekdanji zastopnik pacientovih pravic.
zdravnice.
Kako lahko nekdo tako izigrava pravila?
Simoničeva kot edina specialistka družinske medicine v destrniški Ambulanti Mršnikje pred dvema mesecema dala odpoved, saj si je želela lastno ambulanto, v kateri bo lahko, kot je dejala, »o vsem samostojno odločala in imela pregled nad vsem«. Povedala je, da ima svoje delo zelo rada, da se dobro razume tako s pacienti kot z zaposlenimi, da pa jo vse bolj moti, da pade breme odgovornosti izključno na njena ramena, pri drugih stvareh, kot so organizacija dela in finance, pa nima besede, saj ima podjetje Ambulanta Mršnik, kjer je zaposlena, svojo odgovorno osebo - direktorja Franca Mršnika. Takrat je tudi povedala, da si na Destrniku želi ostali, župan Franc Pukšič pa ji je obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se to tudi uresniči. Hkrati z njeno odpovedjo pa so v javnost pricurljale nepravilnosti v ozadju delovanja koncesionarja, ki, kot kaže, sploh ne izpolnjuje pogojev, saj njegov odgovorni nosilec Franc Mršnik po svoji specializaciji ni zdravnik splošne medicine, ampak psihiater. Kako je torej mogoče, daje psihiater pridobil licenco pristojnega ministrstva in nato še koncesijo, ki jo podeli občina?
Bernarda Kociper, vodja sektorja za organizacijo zdravstvenega varstva na ministrstvu za zdravje, je v enem od odgovorov sicer priznala, »da so v dovoljenju, izdanem leta 2012, resda očitno spregledali, da Franc Mršnik ni imel veljavne licence«, obenem pa dodala, da ministrstvo ne sme podajati obvezujočih pravnih mnenj, saj za to ni pristojno, kar pomeni, da Mršniku kljub neizpolnjevanju zakonskih pogojev dovoljenja ne morejo vzeti, saj za to nimajo zakonske podlage. Ker pa je ena od nosilk zdravstvene dejavnosti tudi Simoničeva, vidijo možnost, da bi lahko postala odgovorna nosilka, občina pa bi zaradi kršenja pogodbenih določil Mršniku lahko odvzela koncesijo.
Zdaj ste se gotovo vprašali, kako si lahko na ministrstvu, ki ima v rokah škarje in platno, da odloči, komu sme in mu dejansko tudi podeli licenco za opravljanje dejavnosti družinske medicine, dovolijo, da nekdo tako izigrava pravila, in kar je še huje, da to ignorirajo. Naravnost absurdno je, da napako priznavajo, a nimajo pooblastil, da ukrepajo.
spremembe, ne da bi o tem predhodno obvestil koncedenta, mi ni jasno, zato sem ga seveda nemudoma pozval na sestanek v zvezi z izrednim nadzorom o izvajanju koncesijske pogodbe,« je povedal Franc Pukšič, vendar se mu je Mršnik, ki je že pred časom zavrnil vse očitke o nepravilnostih in zavajanju, pisno opravičil, češ da ima takrat »neodložljive obveznosti«, zato prosi za »drug ustrezen datum«. Skušali smo pridobiti njegovo izjavo, vendar tudi za nas ni bil dosegljiv.
Borba za javni denar
Naključno pa se je v ponedeljek v destrniški ambulanti znašel Ptujčan Viktor Pilinger, nekdanji mariborski zastopnik pacientovih pravic, ki je tja spremljal prijatelja. »Dejstvo je, da je pacientom množično kršena ena od temeljnih pravic, to je pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Mršnik kot direktor druž-
be pacientom ne more vsiljevati zdravnika, ki ga ti ne želijo, in jih o menjavi niti ne obvestiti. Ker po pisanju ministrstva obstaja možnost, da bi občina Mršniku zaradi kršenja pogodbenih določil lahko odvzela licenco, menim, da bi morala te postopke tudi čimprej sprožiti. Več kot očitno namreč je, da skuša na vsak način preprečiti odvzem koncesije in z zdravstveno dejavnostjo nadaljevati vsaj do poteka koncesije.«
Pilinger predlaga več možnosti: organiziranje pacientov v neko obliko civilne družbe ali zbor občanov, na katerega bi povabili Simoničevo in Mršnika ter predstavnike ministrstva in ZZZS, sam pa bi skušal zagotoviti še prisotnost Vlaste Cafnik, zastopnice pacientovih pravic v Mariboru. »S pritiski in vplivanjem na pristojne bi pomagali zagato rešiti hitreje in najbolj ugodno za domače paciente. Mršnik najbrž z vsemi sredstvi in osebnimi zvezami preprečuje svoj nujni in takojšnji odhod z
^_
Kr-
Foto: SD
Viktor Pilinger: »Pacientom je množično kršena temeljna pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev.«
Destrnika in se še naprej bori za privilegiran položaj, v katerem kot direktor družbe obrača veliko javnega denarja, pridobljenega iz zdravstvene blagajne, sam pa se že dalj časa s pacienti sploh ne ukvarja, pač pa zanj delata zdravnica in medicinska sestra.«
Senka Dreu
Foto: SD
Juršinci • Meteorne vode razburkale tudi politične strasti
Zaradi očitkov najbolj prizadeti gasilci
Nedavno močno deževje, kije vJuršincih povzročilo nekaj škode v kleteh in na cestah, predvsem pa slabo voljo pri ljudeh, je bila ena od glavnih tem na zadnji sejijuršinskega občinskega sveta.
»Zgrožen sem nad trditvami nekaterih občanov in nekorektnim medijskim poročanjem, da se gasilci niso odzvali na klice. To so čiste laži, s podžupanom Alojzom Hergo sva bila z obema ekipama prostovoljnih gasilcev na terenu praktično do noči, seveda pa so najprej pomagali tam, kjer je bilo najnujne-je, torej tam, kjer je bilo ogroženo premoženje. Vse ceste so bile prevozne, tudi tiste, na katerih sta bila voda in blato. Gasilci so upravičeno prizadeti, povsem jih razumem in sem na njihovi strani,« je bil ogorčen župan Alojz Kaučič. Prav je, da
se je o tem končno javno pisalo... Zupan Alojz Kaučič si v občini želi več strpnosti in pozitivnega razmišljanja.
Svetnik Robert Horvat pa je na to dejal, da je prav, da se je o tem pisalo. »O problemu meteornih voda namreč govorimo že več let, zato nujno potrebujemo večje kanale, meteorno vodo iz šole in vrtca pa moramo speljati čez cesto, da ne bo več poplavljena.«
Župan je pojasnil, da bodo pri Nedeljkovih vgradili večje kanale, pri Žajdelovih pa naredili prelivni kanal. »Bomo uredili, vendar sem prepričan, da tudi to ne bo zaleglo pri neurju s tolikšno količino dežja kot zadnjič. Kot sem že izjavil, zemlja na cesto ni prišla s šolske strehe. Na intenzivno kmetovanje nimamo vpliva, pa tudi z vse bolj neusmiljeno naravo se bomo morali sprijazniti. Gledam poplave na Koroškem, kjer ljudje stopijo skupaj in si pomagajo, tudi pri nas bi si želel več strpnosti in pozitivnega razmišljanja. Še vedno smo vse počistili, a ne v trenutku; nič pa tudi ni narobe, če ljudje vzamejo v roke lopate in sodelujejo.«
Kljub sanaciji v telovadnico še vedno zateka
O začetku sanacije večnamenske dvorane pri osnovni šoli, ki služi tudi kot šolska telovadnica in v katero je že dalj časa zamakalo, smo že poročali. »Izvajalec je dela končal, vendar je zadnji dež pokazal, da ponekod še teče, zato projekt ni zaključen in del ne bomo plačali tako dolgo, dokler sanacija ne bo stoodstotna in ne bo več prihajalo do škode,« je povedal župan in dodal, da sliši tudi od drugod, da imajo težave s tako velikimi strehami in zamakanjem. Obenem je spomnil, da bo treba v prihodnje resno premisliti o gradnji dodatnih učilnic na šolskem podstrešju, saj število učencev v občini narašča, zato bodo na občini preverili, kakšne so možnosti gradnje in koliko bi ta stala.
Senka Dreu
4 Štajerski
Podravje
petek • 13. septembra 2019
Majšperk • Z županjo Darinko Fakin ob občinskem prazniku
Vsaka naložba je korak k boljšemu počutju občanov
V občini Majšperk se že več dni vrstijo številni dogodki ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo vrhunec doživel to soboto z osrednjo občinsko proslavo. Kot vsa leta doslej se tudi letos Majšperčani lahko pohvalijo s številnimi pridobitvami.
Županja Darinka Fakin je naštela le najpomembnejše med njimi: »V minulem letu smo končali modernizacijo več odsekov lokalnih cest in javnih poti v skupni dolžini 2,2 kilometra, kar je skupaj zahtevalo 255.000 evrov. Končali smo izgradnjo večnamenskega objekta Naraplje. Naložba je skupaj z ru-šitvijo stare šole znašala 275.000 evrov. Ob objektu smo postavili tudi hiško za knjige, t. i. Little free library. To je v naši občini že peta hiška, projekt pa je izveden skupaj s klubom Soroptimistk Ptuj. Ob domu stoji še spominska plošča, ki je bila leta 1964 pritrjena na staro šolo s posvetilom Zvonku Sagadi-nu, po katerem se je šola imenova-
la. V tem letu je naša podružnična osnovna šola Stoperce praznovala 200 let šolstva in za ta namen smo v nadstropju obnovili pode in učilnico ter v celoti sanirali kuhinjo, naši obrtniki pa so pod vodstvom šole prostovoljno prepleskali stene hodnikov. V počastitev tega dogodka so domačini uprizorili igro na prostem, v kateri je sodelovalo okrog 50 domačinov, ki so prikazali dogodke v šoli nekoč.«
Ob že izvedenih naložbah tekočega leta pa je v občini še odprtih kar nekaj večjih gradbišč: »V teku je izgradnja poslovne cone Maj-šperk-Breg v vrednosti 400.000 evrov. Zaključek te investicije je predviden do konca septembra,
Darinka Fakin
za izgradnjo pa bomo prejeli 85 % evropskih sredstev iz RRP. V izvajanju je tudi obnova in energetska sanacija doma krajanov in gasilcev na Ptujski Gori v vrednosti 182.000 evrov, ki se prav tako zaključuje ta
mesec. Že drugo leto pa teče gradnja doma gasilcev na Bregu, kjer občina pomaga pri nabavi materiala, veliko del pa izvedejo gasilci sami. Vrednost tega projekta je preko 150.000 evrov,« je povedala
Fakinova in ob tem še dodala, da je občina v tem času sofinancirala nakup opreme domačim gasilskim društvom in vozilo za prevoz moštva za PGD Medvedce.
Poleg naštetega pripravljajo tudi dokumentacijo za regionalne kolesarske povezave in za širitev čistilne naprave v Majšperku, načrtujejo pa še širitev galerijske in muzejske dejavnosti na Bregu. Po besedah županje so prav vse naložbe pomembne za Majšperčane. »Gotovo pa sem še posebej vesela širitve industrijske cone in ko sem na odprtju doma krajanov v Narapljah videla, da so ljudje dom vzeli za svojega in se ga resnično razveselili, mi to pomeni res veliko.«
Načrtov za prihodnost imajo še veliko, realizacija pa je seveda odvisna od denarja: »V prihodnosti bomo še naprej gradili in obnavljali celotno infrastrukturo, zgraditi oz. povečati želimo kapacitete čistilne naprave Majšperk, zgraditi pločnike v Stopercah, na Ptujski Gori v smeri Majšperka in skozi naselje Preša, nadaljevati z urejanjem v industrijski coni in skrbeti za dostojne pogoje delovanja naših društev, ki so glavno gonilo družabnega življenja,« izpostavlja Fakinova in zaključuje: »Kot vedno si ob prazniku čestitamo z željo, da bi se v občini vsi počutili dobro, si pomagali in izkoristili vse potenciale.«
sm
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimi regijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli orvi!
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Vsem občanom in občankam ob praznovanju 23. občinskega praznika iskreno čestitamo. V soboto, 14. septembra 2019, ob 19. uri vas vabimo na osrednjo prireditev s podelitvijo plakete in občinskih priznanj, ki bo v večnamenski šolski športni dvorani.
Po končani osrednji prireditvi vas vabimo v šotor na družabno srečanje z ansamblom
Poskočni muzilcnnti
Vljudno vabljeni!
Dr. Darinka Fakin. županja
elektroteka.si
spletna trgovina - elektro storitve
■	Spletna tgovina z rezervnimi deli, bela tehnika, kotlovnice
■	Elektro storitve, elekroinstalacije
■	Servis gorilnikov
■	Montaža in servis klima naprav
■	Pooblaščen servis Centrometal
■	Pooblaščen servis SELTRON
■	Pooblaščen servis za kotle na polena Kovintrade DELTA. DELTA Tuch
Telefon: 041 617 077
p.
m m	«
m,
Branko Kodrič sp. Naranlie 1. 2322 Maišnerk
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE MAJŠPERK
Fntn- rr
Ptuj • Bolnišnica še vedno v kadrovski stiski
V bolnišnici 521 zaposlenih
Kot je bilo povedano na zadnji seji sveta Bolnišnice dr. Jožeta Potrča, je trenutno v njej 521 zaposlenih.
Direktorica splošne bolnišnice Anica Užmah je povedala, da so na področju kadrovske politike sledili zastavljenemu programu dela in se sproti prilagajali nepredvidljivim situacijam: „Kljub vsemu nam zaradi deficitarnosti nekaterih poklicev vseh zastavljenih ciljev še ni uspelo doseči."
V bolnišnici je trenutno 10 pripravnikov in 22 specializantov. Največje težave imajo pri pridobivanju zdravnikov specialistov. To zagato rešujejo tudi s podjemnimi pogodbami, ki jih sklepajo z 38 zunanjimi sodelavci.
Kljub kadrovskim težavam je zaposlenih dovolj zdravnikov, da jim uspe izpolniti programe. „Ponekod smo pa dejansko na minimumu, trenutno je precej slabo stanje na kirurgiji, napovedane pa so še dodatne upokojitve," priznava direktorica. DK
Sveta Trojica • Začela seje dolgo načrtovana gradnja optičnega omrežja
Optika v Osek le skupaj s kolesarsko stezo
Z gradnjo optičnega omrežja bodo v občini, kjer se s skoraj stoodstotno pokritostjo lahko pohvalijo le v Gočovi, nadaljevali postopoma, če bo le možno, skupaj s kakšno drugo infrastrukturno investicijo, na primer modernizacijo električnega omrežja ali gradnjo kolesarskih stez.
Trojičani se lahko končno veselijo, da bodo dobili optično omrežje. Gradnja, investicijo v višini 130.000 evrov v celoti krije podjetje Telekom Slovenije, bo seveda potekala postopoma, in sicer najprej v središču Svete Trojice in v okoliških ulicah: Slovenski, Cankarjevi, Brnčičevi in Cafovi ter se po pridobitvi služnosti za gradnjo nadaljevala na Trojiškem trgu. Na občini pravijo, da bo hkrati potekala modernizacija nizkonapetostnega električnega omrežja, ki ga v vrednosti približno 100.000 evrov financira in izvaja radgonska enota Elektra Maribor.
V Sp. Senarski bodo z optiko večinoma pokriti hkrati z izgradnjo pločnikov, kmalu pa naj bi optično omrežje dobili tudi prebivalci Zg. Porčiča, in sicer v prihodnjem letu, ko se bo iz lenarške smeri posodabljalo električno omrežje, pa tudi stanovalci Usnjarske ceste, Ceste Maksa Kavčiča, Radgonske ceste in dela Zg. Verjan, za preos-
tali del naselja Zg. Verjane pa občina in Telekom še iščeta rešitve in vire financiranja. Medtem ko se v naselju Gočova lahko pohvalijo s skoraj stoodstotno pokritostjo, pa
je omrežje najslabše razvito na območju Oseka, ki je dokaj oddaljeno od razpoložljivih telekomunikacijskih central. Zato bo tam gradnja novega omrežja racionalna samo
v primeru istočasne gradnje kolesarske steze, ki naj bi po načrtih potekala ob regionalni cesti v Ose-ku.
sc
petek • 13. septembra 2019
Podravje
Štajerski	5
Sveti Tomaž • Zdravnik le redko prisoten
Že spomladi zdravnik vse delovne dni v tednu
Dobra novica za krajane Svetega Tomaža: po vsej verjetnosti bo prihodnjo pomlad v tamkajšnji ambulanti zdravnik na voljo vse delovne dni v tednu, v tomaževski občini pa naj bi končno dobili tudi lekarno.
Prebivalci Svetega Tomaža so nezadovoljni z urnikom zdravstvene oskrbe v tamkajšnji splošni ambulanti. Zdravnik je namreč tam prisoten le nekaj ur dva ali največ tri dni v tednu, v zadnjem času pa se je celo dogajalo, da je bila ambulanta zaprta. Posebno za starejše je to velika težava, saj nekateri niso dovolj mobilni, da bi šli k zdravniku v ormoški zdravstveni dom. Tako si želijo, da bi bil zdravnik tam redno in pogosteje prisoten.
Zdravnik bo skrbel tudi za varovance medgeneracijskega centra
Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ormož, pod okrilje katerega sodi tudi splošna ambulanta v Svetem Tomažu, Vlasta Zupanič Domajnko, se težave zaveda in pravi, da bodo to že v kratkem uredili: »Pri Svetem Tomažu zaključujejo investicijo in bodo v domu starejših občanov oz. Medgeneracijskem centru potrebovali vsakodnevno tudi zdravnika. V sklopu novogradnje so uredili tudi prostore za eno splošno ambulanto in eno zobozdravstveno ambulanto, za katere bo kader zagotovil Zdravstveni dom Ormož. Glede na to, da bosta do spomladi zaključeni dve specializaciji iz družinske medicine, bo lahko ZD Ormož zagotovil tudi zdravnika v okviru splošne ambulante, ki bo obenem skrbel za 32 varovancev v domu pri Sv. Tomažu. V preteklosti smo pokrivali ambulanto pri Sv. Tomažu dva do trikrat na teden, zadnje čase pa nič zaradi znane kadrovske stiske z zdravniki v ZD Ormož. Kakor že rečeno, se kadrovska situacija izboljšuje s prihodom dveh novih specialistov in zaključkom dveh porodnih dopustov v polovici prihodnjega leta, če bo tako, kot smo planirali. V zunanji ambulanti pri Sv. Tomažu bomo sprva dobili plačano 80-odstotno glavarino v pavšalu v štirih letih glede na splošni dogovor. Ta določba velja za nove zdravnike, ki prihajajo v mrežo, da lahko v tem času opredeljujejo paciente.«
+
Zr,K WSTVENA
1 'STAJA
t fv.M'./
Zdravnik je v kraju bolj poredko prisoten, tožijo zlasti starejši krajani.
Bodo končno dočakali lekarno?
Krajani pa so prav tako nezadovoljni, da si morajo po potrebna zdravila v lekarno v nekaj kilometrov oddaljeni Ormož, kajti lekarne v njihovem kraju ni. A po besedah tomaževskega župana Mirka Cvetka naj bi se tudi to spremenilo. S prihodom zdravnika naj bi namreč zavod Lekarna Ormož vzpostavil lekarniško enoto pri Svetem Tomažu. »Zaveza ormoškega zdravstvenega doma je, da bodo z vzpostavitvijo medgeneracijskega centra zagotovili zdravnika, posledično pa je Lekarna Ormož zavezana, da če bo v Svetem Tomažu zdravnik, bodo tudi oni odprli svoja vrata. Računam, da se bo to zgodilo enkrat prihodnjo pomlad. Lahko rečem, da imajo Lekarne že dve leti rezervirana sredstva za ureditev enote pri nas. Občina bo nudila prostore, zavod pa bo prostor opremil.« Kot je še povedal, nameravajo lekarno umestiti v sedanje prostore zdravnika in zobozdravnika, medtem ko bodo tako splošno zdravstveno kot tudi zobozdravstveno ambulanto preselili v novozgrajene prostore že omenjenega medgeneracij-skega centra.
Sicer pa večja prisotnost zdravnika in prihod lekarne po besedah prvega moža občine predstavljata pomembno pridobitev: »Stremimo k temu, da bo zdravnik pri nas vsak dan. Ne rečem, da mora biti vsak dan po osem ur, samo da je res pet dni na teden tukaj. Če bo zdravnik prisoten vse delovne dni v tednu, potem bo smiselna tudi lekarna. Tako lekarna kot večja prisotnost zdravnika bi nam res veliko pomenila, saj se morajo prebivalci naše občine, takrat ko ambulanta ne deluje, k zdravniku voziti v Ormož, prav tako tudi po zdravila, kar predvsem za starejše ljudi brez prevoznega sredstva pomeni veliko oviro.«
Monika Horvat
Markovci • Z zasteklitvijo vežice pogrebne slovesnosti na enem mestu
Bo v cerkvi poslej manj obiska?
Na markovskem pokopališču so z zasteklitvijo predprostora vežice pridobili dodaten prostor ter na ta način omogočili izvajanje pogrebnih slovesnosti tudi z verskim obredom kar v vežici. Tamkajšnji župnik Janez Maučec, ki sicer meni, da gre za lepo pridobitev, pa pri tem opozarja se na nekatere druge vidike.
Občina Markovci je pred kratkim končala načrtovano ureditev pokopališke vežice. Kot so pojasnili, so z zasteklitvijo 55 kvadratnih metrov velikega predprostora vežice, ki so ga povezali z obstoječim prostorom, na ta način pridobili 130 kvadratnih metrov veliko skupno površino zaprtega klimatiziranega prostora. »Ta površina v večini primerov zadostuje za izvajanje pogrebne slovesnosti tudi z verskim obredom,« so ob tem pristavili.
Vrednost investicije: 38.000 evrov
Dela so sicer začeli že v juniju, končali pa avgusta. Ob tem povedo, da obseg del sicer ni zahteval tako dolgega roka izvedbe, vendar so morali izvajalci prekinjati dela zaradi pogrebnih slovesnosti. Dela so skupaj stala 38.000 evrov, opravili pa so jih domači izvajalci. »Investicija obsega več manjših gradbe-no-obrtniških del, kot so montaža
Z zasteklitvijo vežice so pridobili večjo površino in na ta način omogočili izvajanje pogrebnih slovesnosti z verskim obredom kar na enem mestu, vendar pa se nekateri sprašujejo, ali bo ta zadostovala v primeru večjih pogrebov.
stavbnega pohištva, elektro instalacijska dela, mavčno kartonska in pleskarska dela, ki so jih opra-
Na pokopališču še delajo
Sicer pa investicije na markovskem pokopališču nadaljujejo. V tem času je v izgradnji deponija odpadnih sveč in rezanega cvetja. »To je bilo do sedaj urejeno z odprtimi kontejnerji za odpadke, ki so dokaj kazili podobo pokopališča, okolico vrtca in objekta OŠ Markovci. Gradbena dela, kot sta izgradnja AB-platoja in tlakovanje okolice, so v zaključni fazi, nadgradnja, pokrita kovinska konstrukcija z dekorativnimi lesnimi oblogami, pa se predvideva v mesecu septembru. V letošnjem letu so v proračunu rezervirana tudi sredstva za ureditev mesta za raztros pepela pokojnih. Idejno zasnovo za ureditev takšnega mesta je izdelala arhitektka Nataša Vido-vič Hohnec, ki je tudi avtorica projekta izgradnje pokopališkega obeležja oz. zidu na markovskem pokopališču. Projekt je zastavljen v smislu ozelenitve celotnega območjajužno od obstoječega pokopališča, z osrednjim delom, predvidenim za raztros pepela pokojnih,« še napovedujejo na občini.
vili cenovno najugodnejši domači izvajalci. Skupna vrednost vseh opravljenih del, vključno z DDV, je dobrih 38.000 evrov. Gre za del projekta celovite ureditve pokopališča. Z vidika celotne investicije to ne predstavlja glavnine del, ki se je oz. se bo izvajala na ureditvi pokopališča. Z vidika izvajanja pogrebne slovesnosti pa gre za pomembno prelomnico, saj je omogočeno izvajanje verskega dela pogrebne slovesnosti v prostoru vežice, s tem pa odpade prevoz pokojnika do farne cerkve,« pa o novi pridobitvi še povedo na občini.
Župnika skrbi, kaj bo v primeru večjega pogreba
Vendar pa vsi z novo pridobitvijo niso povsem zadovoljni. Domači župnik Janez Maučec je povedal:
»Zagotovo gre za pridobitev, s tem namreč olajšamo pot starejšim iz vežice v cerkev, vendar pa je v vežici prostora za okoli 200 ljudi in skrbi me v primeru večjega pogreba. Prav tako ljudje, ki prihajajo od drugod na pogrebe, si s tem, ko obred poteka samo v vežici, ne morejo ogledati niti župnijske cerkve, ki je zelo bogata. Poleg tega ne slišijo orgel. Pevci sicer pojejo pesmi tudi v vežici, kot se spodobi, vendar mogočnih orgel v cerkvi nič ne more nadomestiti.«
Ob tem župnik še poudarja, da je kljub novi pridobitvi še vedno mogoča izvedba verskih obredov ob pogrebnih slovesnostih v cerkvi.
Monika Horvat
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Slovenija • Vsem staršem prvošolcev plačana odsotnost z dela
So otroci delavcev v gospodarstvu manj vredni?
Levica je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, po katerem bi bili vsi zaposleni starši upravičeni do dneva plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolcev v šolo na prvi šolski dan.
Vrhovno sodišče je oktobra lani odločilo, da so javni uslužbenci na prvi šolski dan svojega otroka prvo-šolca upravičeni do dneva plačane odsotnosti z dela. To pomeni, da danes to zakonsko pravico lahko uveljavljajo le starši, ki so zaposleni v javnem sektorju, in le nekateri starši, zaposleni v zasebnem sektorju. »Ostali zaposleni starši zunaj javnega sektorja so medtem prepuščeni internim dogovorom z delodajalcem,« so dodali v Levici.
Neenak položaj zaposlenih staršev prvošolčkov je sporen tudi z vidika otrokovih pravic. Konvencija o otrokovih pravicah v drugem členu zavezuje države pogodbenice k spoštovanju otrokovih pravic brez kakršnegakoli razlikovanja; med
drugim ne glede na kakršenkoli drug položaj ali okoliščino otrokovih staršev, so poudarili.
»Vsi zaposleni starši pravice do spremstva prvošolčka na dan vstopa v šolo ne morejo uveljaviti, za kar ni opravičljivega razloga. Zato smo danes vložili zakon, s katerim bomo to krivico odpravili in vsem zaposlenim staršem - ne glede na to, ali so zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju - omogočili pravico do dneva plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolcev v šolo na prvi šolski dan,« je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vato-vec. Podpise je prispevalo skupno 34 poslancev iz vrst Levice in SDS ter en poslanec SD.
Sta
Foto: MH
6 Štajerski
V središču
petek • 13. septembra 2019
Spodnje Podravje • Enotnemu vodovodnemu sistemu devetnajstih občin grozi razpad
Zaradi spora med Leskovarjem in Šircem \
Tokratni kolegij županov Spodnjega Podravjaje bil namenjen novi partiji besedega dvoboja med kidričevskim županom An župane 17 občin, ki so potrdile predlog novih cen oskrbe z vodo. Slišati je bilo celo, daje ogrožena enotnost vodooskrbnega s
17 občin je v prejšnjih mesecih potrdilo predlog elaborata o oblikovanju cen storitev oskrbe z vodo, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj. Dve občini, Starše in Kidričevo, sta temu nasprotovali. Posledično rok za ureditev teh zadev in uveljavitev cen, ki je bil postavljen na 1. julij, ni obveljal. Da bi elaborat, s tem pa tudi višje cene vodooskrbe, začel veljati, morajo ta dokument potrditi vse občine v sistemu. Ker ni (bilo) tako, je direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec na tokratnem kolegiju zaprosil, da to storijo do 1. oktobra. A kot kaže, tudi ta predlog ne bo obveljal.
Bodo občani Starš in Kidričevega plačevali vodo manj'?
Če bosta občini Kidričevo in Starše vztrajali pri svojem in ne bosta potrdili elaborata, bi to po besedah Širca pomenilo, da veljata dva standarda: eden za občane teh dveh občin in drugi za občane preostalih 17 občin. Če omrežnine tudi v prihodnje ne bodo potrdili, je zagrozil, da v teh dveh občinah
ne bo zamenjave digitalnih števcev, izgube pa bodo tudi v prihodnje pri njih velike, kriti pa jih bodo morale vse občine. „Izgube posamezne občine se enostavno ne da izmeriti," je opozoril Širec.
»Bistriški« digitalni števec 2 evra, »ptujski« 4 evre
Prvi mu je pričakovano nasprotoval Leskovar, ki je kot vzor dobrega sodelovanja izpostavil KP Slovenska Bistrica, za KP Ptuj pa dejal, da dela le z argumentom moči. „V Slovenski Bistrici za dva evra menjujejo digitalne števce, v ptujskem primeru želijo za to štiri evre," je Leskovar argumentiral nasprotovanje elaboratu. Obenem je zatrdil je, da je doslej bistriško podjetje vlagalo več v zamenjavo števcev in da se v kidri-čevski občinski proračun steka od tam več denarja kot iz Ptuja. Dodal je še, da lahko občina tudi sama kupi vodomere in da na tak način ne pristajajo na skupna vlaganja: „Pred nas ste prišli z argumentom: mi hočemo toliko denarja in vsi ostali so vam pač sledili,
dvignili roke in vam dali denar. Mi ne bomo."
Župani vedno bolj zaskrbljeni zaradi spora
Leskovarjevo razmišljanje je po-komentiral videmski župan Branko Marinič, ki je zaradi takšnega načina komunikacije izrazil skrb in dejal, da je ogrožena enotnost sistema vodooskrbe Spodnjega Podravja:. „To je potem lahko tudi razpad sistema!" Prepričan je, da izgubljajo dragocen čas, medtem ko drugi pobirajo sredstva za obnovo: „Ne vem, kaj storiti. Naj se mi potem priključimo na hrvaški vodovod? Trdim, da smo v enotnem sistemu in to mora biti naše izhodišče za dogovore."
Franc Pukšič, župan občine De-strnik, je dejal, da zadeva trenutno ni sprejemljiva niti za druge občine, če je ne potrdita še preostali dve. Predlagal je, da se Širec in Le-skovar ter še nekaj predstavnikov občine sestanejo in skušajo poiskati razloge, zakaj prihaja do različnih razumevanj izračunov.
Leskovar mu je odgovoril, da so ceno vode potrdili, ne želijo pa
Foto: Črtomir Goznik
Janko Širec
potrditi omrežnine, kije bila doslej 1,9 evra in se draži za 1,5 evra: „Ne me prisiljevati, mene nihče ne bo prepričal. Tu dajemo in razsi-pavamo denar, da si potem oni izplačujejo dobičke. Mi se tega ne gremo."
Janko Širec: „Župan Leskovar primerja neprimerljivo!"
Širec je vnovič pojasnil, da so predlagali dvig omrežnine za 1,5 evra, za ta znesek pa naj bi letno zamenjali med 150 in 200 priključ-
Leskouar vztraja, da se njegovi županski kolegi niso poglobili v izračune, kot se je sam, tematike. Komu je potrebna hladna prha? (Fotografija je simbolična.)
Haloze • Po enem letu od podpisa akta o ustanovitvi haloške občine še vedno stopicajo na mestu
Velike porodne težave interesne zveze haloških o
Interesna zveza haloških občin, ustanovljena lani jeseni, je že v povojih doživela nekaj pretresov. Potem ko je iz zveze letos izstopila občina \ se zdaj zatika pri spremembah akta o ustanovitvi, saj morajo vse občine soustanoviteljice potrditi izstop občine Videm. Občina Makole teg
Anton Butolen: »Za uspešno trženje je posameznik preslab«
Večina županov, katerih občine podpirajo ustanovitev Interesne zveze haloških občin, je seveda drugačnega mnenja kot videmski župan Marinič.
Kaj jim pomeni ta zveza, je morda še najbolje povedal žetalski župan Anton Butolen: »Namen IZHA je predvsem vzpodbujanje posameznikov za vključitev v turistično ponudbo, pomoč pri organizaciji in vzpostavitvi produktov, premagovanju administrativnih ovir in seveda pri trženju nastalih produktov, po možnosti v lokalnem okolju in z višjo dodano vrednostjo. Imamo
dobre osnove. Cela vrsta uspešnih posameznikov in skupin je že samostojno in brez pomoči orala ledino ter ustvarila odmevne turistične produkte in uspešne prakse povezovanja Vse to je treba znati tržiti. Za trženje pa je običajno posameznik preslab. Biti pa moramo realni. Tudi v prihodnje Haloze ne bodo živele samo od turizma. Bodo pa s turizmom živele bolje.«
Foto: Črtomir Goznik
V Interesni zvezi haloških občin (IZHA) za zdaj tako ostajajo naslednje občine: Makole, Rogatec, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč in Majšperk.
Ne glede na zaplete pri formalnopravni ureditvi članstva (in posledično akta oz. odloka o ustanovitvi) so se župani vključenih občin pred kratkim mudili na obisku v Ljubljani; konkretno pri kmetijski ministrici Aleksandri Pivec. Govora je bilo o možnostih državnega financiranja IZHA preko morebitnih razpisov. Dejstvo je namreč, da razpisov, ki bi bili pisani na kožo tovrstnim zvezam občin, v Sloveniji ni - že iz preprostega razloga, ker je IZHA prva takšna oblika združenja občin v državi. Kot je po srečanju povedala majšperška županja Darinka Fakin, so v Ljubljani dobili osnovne informacije, na katere razpise bi se morebiti lahko prijavili že v tem obdobju (seveda, ko bodo urejene vse formalnosti), prav tako pa tudi informacije o tem, kaj bodo prioritete prihodnje finančne perspektive (po letu 2020). Čeprav povedano bolj med vrsticami, je bilo razumeti, da bo IZHA najverjetneje lahko prvi državni razpisni denar črpala šele v
novi finančni perspektivi, torej čez kakšno leto ali dve.
Promocija Haloz teče že nekaj časa
Lani, ob ustanavljanju IZHE, je bilo še povedano, da naj bi vključene občine plačevale evro po prebivalcu (na leto), vendar model financiranja še vedno ni povsem jasno dorečen, saj zveza še ne deluje. Kar pa ne pomeni, da se ne izvajajo določene aktivnosti, ki so oz. bodo podlaga bodočim projektom in delovanju IZHE. Vodi jih samostojni podjetnik Slavko Dobnik (sicer eden od pobudnikov oz. »idejni oče« oblikovanja IZHE), preko Arspoetovinesis, s. p. Kot je pojasnil, ustanavljanje in zapleti v zvezi z ustanovitvijo interesne zveze niso v njegovi pristojnosti, prav tako pravi, da bodo o vlogi Arspo-etoviensis v bodoči zvezi odločale občine oz. njihova vodstva.
Doslej pa je Dobnik s pomočjo občin, ki so vključene v IZHA, izpeljal nekaj bolj ali manj odmevnih marketinških projektov za promocijo Haloz: produkcija promocijskih filmov Poletje v Halozah in jesen v Halozah, vzpostavitev večjezične
petek • 13. septembra 2019
V središču
Štajerski	7
rodovod ostaja na invalidskem vozičku
rtonom Leskovarjem in direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Jankom Sircem. Leskovarje kar nekajkrat prst uperil tudi v istema v Spodnjem Podravju.
Foto: Karolina Putarek
Anton Leskouar
Foto: Črtomir Goznik
Sirec pa, da se gre Leskouar poenostavljene ma-
kov in zagotovili denar za digitalne števce. Odgovoril je tudi na primerjave s Slovensko Bistrico in dodal, da zaračunavajo višjo omrežnino kot Ptuj vse od leta 2014.0 očitkih, ki se nanašajo na poslovanje, pa: „Trdim, da racionalno porabljamo denar. Morate biti zadovoljni, da pozitivno poslujemo, najbrž ne želite, da vam pošiljamo račune za pokritje primanjkljaja."
Poudaril je še, da je nemogoče primerjati starost omrežja na območju bistriškega komunalnega podjetja in podravskega vodooskr-bnega sistema, ki je starejši in ga je dražje vzdrževati.
Nuška Gajšek: „Jasno povejte - razmišljate o izstopu iz sistema?!"
Dolgo debato, iz katere je bilo jasno razbrati, da Širec in Leskovar nikakor ne bosta našla skupnega jezika, je prekinila ptujska županja Nuška Gajšek in dejala: „Strinjata se le v tem, da se ne strinjata! Vsak ima svojo legitimiteto, da verjame v to, kar misli, da je pravilno. Ostali smo nemi opazovalci, dejstvo pa je, da enotni sistem obstaja, ko je za vse enak. Korektno bi bilo, da Kidričevo in Starše povesta, ali razmišljata, da se priklopita na druge sisteme!"
Dodala je še, da je vodovod v katastrofalnem stanju in da bo Ptuj, če bo treba, sam projektiral svoj projekt, kar ni interes nikogar.
Napovedan še en v nizu sestankov ...
Leskovar je zavrnil možnost izstopa iz skupnega spodnjepodra-vskega vodovodnega sistema in pojasnil, da se zaradi sosednjih občin, ki so soodvisne od njih, niti ne morejo priključiti k bistriškemu vo-
dooskrbnemu sistemu. Županom pa je zabrusil: „Mi je pa jasno, da ne želite poznati pravih dejstev! Mi bomo plačali, kar bomo dobili, in nič več!" Podžupan občine Starše Marjan Malek je dejal, da tudi v njihovi občini ne razmišljajo o izstopu.
Ali bosta Širec in Leskovar zbližala stališča, bo znano v kratkem, ko naj bi se skupaj s še nekaj župani in predstavniki Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica srečali na sestanku. A s tem se saga okrog te teme po mnenju večine poznavalcev le podaljšuje, saj le malokdo verjame, da bi lahko prišlo do skupnega dogovora oz. sporazuma.
Kdo bo boljši ^ »matematik«: Širec ali Leskovar?
Tudi pri točki o investicijskih vlaganjih je bilo vzdušje podobno. Noben argument direktorja KP Ptuj o nujnosti vlaganj kidričevskega župana ni zanimal. Za vsako posamezno planirano investicijo je zahteval, da se pridobijo ponudbe in se o njih odloča posamično. Tako niti predlaganega načrta investi-
y
Širec: „Z novim vodstvom bistriške komunale se tudi tam obeta podražitev!«
Direktorju KP Ptuj Janku Šircuje nenehno Leskovarjevo primerjanje z bistriško komunalo očitno boleč trn v peti. Po kolegiju županov je povedal:»Bistriško komunalno podjetje je lani poslovalo s krepko izgubo. Prav ta teden so imenovali novega direktorja in predvidevam, da bodo kmalu tudi oni predlagali dvig cen. Ni mi jasno, kako sploh delujejo na način, da so v istem sistemu, s katerim upravljajo, cene za različne občine povsem različne!«
Sicer pa je Širec presenečen in razočaran še nad dejstvom, da o projektu rekonstrukcije vodovoda, kije daleč najbolj pomemben za vse spodnjepodravske občine, na tokratnem kolegiju sploh niso rekli niti besede. Dan zatem, ko so se dogovorili okrog finančne sheme za pripravo dokumentacije za ta projekt, naj bi iz občine Kidričevo prav tako dobili obvestilo, da se s predlogom zagotavljanja denarja po porabi vode ne strinjajo. »Ko se bomo pogajali za državna sredstva za obnovo vodovodnega sistema, bo eden ključnih kriterijev zmanjšanje izgub. Kdo bo pa takrat odgovoren?!" je zažugal nasprotnikom elaborata.
cijskih vlaganj niso potrjevali. Nov krog prepričevanj in različnih matematičnih izračunov sledi konec septembra. Takrat naj bi bilo zna-
no, kdo je boljši matematik: Širec ali Leskovar, do takrat pa ostajata vsak na svojem bregu.
Dženana Kmetec
bčin
Idem, kije bila sicer med prvimi podpisniki ustanovitve omenjene zveze, a še do zdaj ni naredila, zato so vsi nadaljnji koraki za zdaj ustavljeni.
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Uobnik
Foto: Črtomir Goznik
spletne strani Visit Haloze in promocija na družabnem omrežju Fa-cebook, tiskovne konference oz. medijsko obveščanje o aktivnostih v zvezi z znamko Haloze - dežela tisočerih gričev in projekt Kulinarične Haloze, v katerega so vključeni različni turistični ponudniki iz haloških občin, ki so v minulem letu že izvedli ciklus četrtkovih večerov ter se predstavili na različnih lokacijah po državi in na različnih prireditvah oz festivalih.
»V jesenskem času načrtujemo nove tematske večere, tokrat na temo haloških kmetij. Na predlog Janija Vuka, vodje gostincev Kuli-
naričnih Haloz, bodo gostišča pripravila vrhunsko kulinariko iz sestavin, ki jih ponujajo izbrane haloške kmetije,« je dosedanje dejavnosti in načrte za naprej na kratko orisal Slavko Dobnik.
Kaj in koliko so plačevale občine na račun Arspoetoviensis doslej
Za izvajanje omenjenih projektov, ki so po Dobnikovih besedah nujni za gradnjo turistične destina-cije Haloze, dežela tisočerih gričev, so vključene občine, s katerimi je podpisal pogodbo, na račun Ar-spoetoviensis, s. p., nakazovale različne zneske.
Občina Majšperk je tako od septembra lani do junija letos na njegov račun nakazala skupno 5.086 evrov, in sicer, kot so pojasnili, so sredstva nakazali »za področje razvijanja in urejanja skupne spletne strani Haloze, dežela tisočerih gričev«.
Občina Podlehnik je za isti namen do junija na njegov račun nakazala skupno 2.015 evrov, občina Žetale pa 1.442,79 evra. Občina Cir-kulane s podjetnikom ni podpisala
pogodbe. Očitno pa se je zapletlo s plačili med občino Videm in Arspo-etoviensis, s. p. - po izstopu občine Videm iz IZHE.
Zakaj sta si skočila v lase Marinič in Dobnik
Župan Branko Marinič je v zvezi s tem povedal: »Od septembra lanskega leta do aprila letos, ko smo prekinili sodelovanje z Arspo-etoviensis, s. p., smo Slavku Dob-niku plačali 5.000 evrov; mesečno nekje med 700 in 800 evri. Tudi po odpovedi sodelovanja so mesečni računi še kar prihajali, prejeli smo pa tudi račun za potne stroške v višini 2.400 evrov. Vse račune smo po odpovedi sodelovanja zavrnili.«
Marinič ob tem še dodaja, da je prišlo po prekinitvi sodelovanja in zavrnjenih računih do ostrih besed in celo do žaljivk s strani Slavka Dobnika, kar pa slednji kategorično zanika in dodaja: »Te navedbe ne držijo, vendar se bom podrobnejšega komentarja vzdržal, saj gre za pravno vprašanje, ki ga bomo morali, če ne pride do drugačne odločitve, v skladu s pogodbo reševati na pristojnem sodišču.«
O tem, kaj je dejanski vzrok izstopa občine Videm iz IZHA, v javnosti krožijo različne informacije, med njimi tudi o politični navezavi županov iz vrst SDS ... Dejstvo pa je, da ima Videm povsem legitimno pravico izstopiti iz načrtovane zveze, če v njej ne vidi nobenega potenciala, kar je navsezadnje lahko tudi posledica dejstva, da se dosedanje podobne organizacije (kot npr. pred več kot 10 leti ustanovljen Zavod za razvoj Haloz) sploh niso izkazale in pokazale dobesedno - nič.
sm
Branko Marinič: »IZHA je še ena zgodba, od katere bo haloški turizem
dobil najmanj!«
Po mnenju župana Mariniča občina Videm že brez novega pravnega subjekta oz. IZHE skrbi za razvoj turizma, saj je poslovno povezana s podjetjem Halo, PRJ Halo iz Cirkulan, z LAS Haloze in z Bistro Ptuj. Vsem tudi zagotavlja finančna sredstva v višini od 1.200 do 5.000 evrov letno. Povsem jasno pa je za naš časopis tudi povedal: »Novo interesno združenje, h kateremu Videm ne namerava pristopiti, je še ena zgodba, od katere bo haloški turizem dobil najmanj. Moje temeljno vprašanje je že sedaj, koliko bo to interesno združenje letno sploh stalo posamično občino. Prav tako vem, da v tem združenju vse finančne posledice nosijo občine članice. Haloške turistične produkte je treba prodajati - tržiti. Občina pa mora zagotavljati osnovne pogoje za razvoj posameznih gospodarskih panog, med katere sodi tudi turizem. Primerov dobrih praks je kar nekaj. Nam najbližja je ponudba 'Tam dol na ravnem polju' občin Starše in Kidričevo. K temu načinu se tudi nagibamo in ga proučujemo.«

Župan občine Videm Branko Marinič
Foto: splet
8 Štajerski
Podeželje
petek • 13. septembra 2019
Kungota pri Ptuju • Simbolična zahvala polju na vaški gmajni letos že trinajstič
Zgodovina se piše, čas jo ohromi, turizem obudi
Naziv najlepše okrašenega vaškega središča v občini Kidričevo je pripadel Zgornjim Jablanam, ki bodo gostile prireditev Zahvala polju prihodnje leto. V kuhanju »bobovega« - krompirjevega cmoka so se pomerili mali kuharski mojstri in zbrali nekaj denarja za svoje šolske sklade.
Pod okriljem lani nastale destina-cije Visit Ravno polje, ki je povezala turistično dejavnost dveh občin: Kidričevo in Starše, je na vaški gmajni v Kungoti pri Ptuju potekala tradicionalna prireditev Zahvala polju, letos že trinajsta. Tokrat je bila nekoliko drugačna, več je bilo različnega dogajanja in tudi več sodelujočih, ki so prišli iz različnih krajev.
»Naša želja je bila prireditev razširiti in ljudi povezati, saj turizem ne pozna občinskih meja. Ime Visit Ravno polje v bistvu pove zelo veliko o nas: živimo na ravnici,
obdajajo nas polja, imamo grad, ki nosi to ime in je bil nekoč kar mogočen, ponosni smo na ljudsko pesem Tam dol na Ravnem polju, ki opeva naše kraje, skratka identificirali smo se z Ravnim poljem in obujati želimo tradicijo. Zgodovina se namreč piše, čas jo ohromi, turizem pa spet obudi. In to je naša naloga,« razlaga vizijo destinacije Visit Ravno polje predsednica Turističnega društva Kidričevo Sonja Breznik. »Včasih so se take prireditve delale izključno na občinskem nivoju, občina je dala denar, povabila občane in jih tam zastonj go-
stila. Toda če hočeš korak naprej in višje v smislu turističnega razvoja, je jasno, da taki dogodki ne morejo več biti namenjeni zgolj občanom, ampak širši publiki, obenem pa tudi ne morejo več biti čisto zastonj. In če pogledam letošnji obisk, lahko z zadovoljstvom rečem, da razmišljamo v pravi smeri.«
In res je bilo dogajanje na vaški gmajni zelo pestro. V okolici je bilo težko najti prosto parkirno mesto. Na ogled so bili letošnji pridelki, od stojnic je dišalo po kulinaričnih dobrotah, v dvorani se je odvijal kulturni program, poskrbljeno je bilo za
Mali kuharski mojstri so se pomerili v kuhanju »bobovega« - krompirjevega cmoka.
Morske dobrote iz kotla so prispevale kuharice iz Crikvenice, s Kidričevim pobratene hrvaške občine.
zabavo otrok in odraslih. V kuhanju »bobovega« - krompirjevega golaža so se pomerila turistična društva iz Starš, Miklavža in Ptujske Gore, Turistično športno rekreativno društvo Toti lisjak iz Rač in Društvo podeželskih žena in deklet Kidričevo, morske dobrote iz kotla pa so prispevale kuharice iz Crikvenice, s Kidričevim pobratene hrvaške občine. S kuhanjem krompirjevih cmokov so se letos Zahvali polju prvič pridružile tudi šolske skupine. »Bobove« cmoke so namreč v šestih skupinah kuhali mali mojstri
iz osnovnih šol iz Kidričevega, Cir-kovc, Hajdine in Starš.
»Prireditev je imela tudi humanitarno noto - obiskovalci so kupili kupone in z njimi plačevali hrano in pijačo. 800 zbranih evrov pa smo glede na zbrane kupone razdelili med šest kuharskih skupin za njihove šolske sklade.«
Obiskovalce sta nagovorila tudi župana obeh občin, in sicer kidri-čevski Anton Leskovar in starševski Bojan Kirbiš, v kulturnem programu pa so nastopili člani Kulturnega društva Kungota, folkloristi Osnov-
ne šole Cirkovce, plesalci osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju, otroški tamburaški orkester KUD Ivan Lončarič iz Trnič, ansambel Mačkoni iz Osnovne šole Kidričevo, člani KUD Neven iz Selc in folklorna skupine iz Crikvenice. Okoliške vasi so letos tekmovale za naziv najlepše okrašenega vaškega središča v občini Kidričevo, ki je pripadel Zgornjim Jablanam. Zmagovalna vas je prejela štafeto in s tem postala tudi gostiteljica 14. prireditve Zahvala polju prihodnje leto.
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Podravje • Digitalizacija v kmetijstvu
Droni, roboti in škropilnice brez posadke
Da se slovensko kmetijstvo digitalizira in robotizira prepočasi, ni presenetljiva novica, razlogov za to počasnost pa je seveda več: od tega, da so nove tehnologije drage, do tega, da njihova uporaba zahteva več strokovnega znanja, kot je potrebna pri konvencionalnem kmetovanju.
Pa vendar nekatere kmetije v Sloveniji že dlje časa uporabljajo vrhunsko tehnologijo, robote, pri nakupu traktorja pa se odločajo tudi za njegovo nadgradnjo, ki ni več tako zelo visok dodatek k ceni, kot je bil še pred nekaj leti. Miran Lakota s katedre za biosis-
temsko inženirstvo na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosis-temske vede ugotavlja, da imamo v Sloveniji že okoli 30 traktorjev, ki uporabljajo sistem za uravnavanje, kmetijstvo si pomaga z droni. Od kmetijske robotike je v uporabi največ molznih robotov, pri traj-
Foto: Agro Robomar
Od kmetijske robotike je v Sloveniji v uporabi največ molznih robotov.
nih nasadih pa so v razvoju sistemi avtonomne navigacije robotov, ki bodo škropili brez človeške posadke.
Na sejmu Agra so predstavili orodja, ki po zagotovilih stroke prihranijo stroške in hitreje odkrivajo na primer bolezni in škodljivce. Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine so pripravili tudi posvet z naslovom Od preciznega k pametnemu kmetijstvu, na katerem so razpravljali o pametnih tehnologijah v kmetijstvu in izzivih, ki jih prinaša. Primeri pametnih tehnologij so bili za lažje razumevanje predstavljeni tudi v praksi. »Navdušen sem nad videnim in dejstvom, da nekatere kmetije že dejansko uporabljajo te tehnologije. Upam, da bodo nove tehnologije čim prej sprejeli ne le mladi, ampak tudi starejši kmetje, saj so njihove prednosti več kot očitne,« je dejal Rok Damijan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine.
SD
Podravje • O vlogi in pomenu žensk na podeželju
Ženska je (pre)redko nosilka kmetije
Čeprav igra ženska na podeželju izredno pomembno vlogo, saj podpira najmanj tri, če ne kar vse štiri vogale, pa ni skoraj nikdar postavljena v ospredje, še več, pogosto ni dovolj cenjena in še vedno je preveč izpostavljena nasilju znotraj kmečke družine.
Po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec je na podeželju izredno malo žensk, ki bi bile nosilke kmetijskih gospodarstev in ki bi se tudi ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo, bodisi kot mlade prevzemnice bodisi kot nosilke kmetijskega gospodarstva.
»Ženske na podeželju igrajo izredno pomembno vlogo. Pogosto podpirajo ne tri, ampak štiri vogale kmetijskih gospodarstev, kar pomeni, da na njih sloni večina teže dela znotraj kmetije. Skrbi pa podatek, da je veliko nasilja nad ženskami, ki živijo na kmetijah.« Prav zato je treba o temah, ki so povezane s statusom in položajem kmečkih žena, začeti odkrito in glasno govoriti, pa je dodala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. »Zato smo lani na ministrstvu opravili poglobljeno analizo o položaju kmečkih žena. Kmečka gospodinja namreč opravi večino gospodinjskega dela, dela okrog hiše, na vrtu in tudi na po-
lju, moški pa opravljajo predvsem veliko strojnega dela v naravi. Zanimivo je, da je analiza pokazala, da zdaj že veliko žensk prav tako opravlja strojna dela, medtem ko po drugi strani ni zaznati moških, ki bi v ruralnem okolju opravljali tudi gospodinjska dela.
Na okrogli mizi so poleg obeh ministric sodelovale še predsednica Sveta za ženske na podeželju Vlasta Nussdorfer, predsednica Zveze kmečkih žena Irena Ule in predstavnica Zveze podeželske mladine Damjana Ostanek Heric.
SD
BESiS&iiSHI^ailSli
Foto: SD
Na plečih kmečke gospodinje pogosto sloni večina teže dela znotraj kmetije.
petek • 13. septembra 2019
Podravje
Štajerski	9
Sveta Trojica • Zakaj je rekonstrukcija ceste v Sp. Senarski zastala za tri mesece
Dobili bomo več, plačali pa manj
Župan Klobasa je zavrnil očitke o malomarnem in okrnjenem izvajanju obnove ceste, krajane je na zboru seznanil z aktivnostmi v zvezi s projektom in opisal številna dodatna dela, ki so deloma posledica boljših tehničnih rešitev, deloma pa so spremembe zahtevali krajani. Daje ravnal kot dober gospodar, je dokazal v novi finančni specifikaciji in pomiril večino.
Potem ko se je spomladi rekonstrukcija državne ceste z ureditvijo pločnikov skozi Spodnjo Senar-sko ustavila za kar tri mesece, je nezadovoljstvo nekaterih krajanov, ki se je nabiralo že vse od nastopa mandata novega župana Davida Klobase, doseglo svoj vrh, na občinsko vodstvo pa so začeli leteti očitki o malomarnem in nestrokovnem izvajanju te velike in pomembne investicije, ki naj bi jo »nova oblast« tudi skrčila, saj naj projekta ne bi izvajala v prvotno zastavljenem obsegu. Zato se je župan odločil sklicati zbor krajanov ter v izogib nadaljnjega širjenja lažnih informacij predstaviti vzroke za začasno ustavitev del in aktivnosti v zvezi s projektom.
Ponovil je nekaj že znanih podatkov, in sicer da je skupna vrednost za ureditev pločnika v Spodnji Senarski prvotno znašala dobrih 1,2 milijona evrov, od tega dobrih 910.000 evrov krije ministrstvo za infrastrukturo, občina Sveta Trojica pa skoraj 297.000 evrov. »Toda v času gradnje je prišlo do številnih sprememb, ki so bile deloma posledica boljših tehničnih rešitev, deloma pa so spremembe zahtevali krajani. Najprej smo se usklajevali z lokacijo avtobusne postaje, umestitev na drugo lokacijo od načrtovane pa je terjala svoj čas in povečala stroške investicije. Nato smo morali na številne zahteve lastnikov kanalizirati jarke, položiti betonske kanalete, izvesti dodatne prepuste ..., kar je spet zvišalo ceno. Z direkcijo za infrastrukturo, ki je glavni investitor, se nam je uspelo dogovoriti za nekaj
Krajani Spodnje Senarske so se bali, da je projekt rekonstrukcije ceste v Spodnji Senarski malomarno voden, a je trojiški župan vse očitke zavrnil.
pomembnih nadgradenj projekta; spremembo projektne dokumentacije, ki je bila osnova za sklenitev aneksa k pogodbi, je naročila in plačala naša občina. Ker pa smo morali najprej najti vir financiranja, je gradbišče žal tri mesece mirovalo. Kljub temu sem prepričan, da so podaljšanje gradnje in trenutne slabše prometne razmere v naselju nujno zlo, če želimo, da je projekt korektno izveden.«
Sporna le še ena javna svetilka
Istočasno so potekali tudi razgovori s Telekomom, saj je občina želela racionalizirati stroške gradnje telekomunikacijskega omrežja, ki bi jo po osnovni pogodbi stalo skoraj 150.000 evrov. »Po novem
bomo sofinancirali samo del gradbenih del, montažna smo namreč izločili, zdaj jih bo v celoti ne le izvedel, ampak tudi financiral investitor, torej Telekom. S tem smo prihranili 50.000 evrov. Investitor se je še dodatno zavezal, da bo kril tudi stroške priključkov do objektov. Upoštevali smo kar nekaj pobud krajanov, zato je tudi več gradbenih del, kot so nove asfaltne preplastitve, odvajanje meteornih voda in položitve cevi za kasnejšo modernizacijo električne omrežja, izkopani gramoz smo v dogovoru z glavnim investitorjem vgradili na parkirišče pri Trojiškem jezeru, za kar smo morali predhodno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje, skratka veliko je bilo pogajanj, sprememb in dodatnega dela. Zaradi povečanega obsega del se
je povečala tudi skupna vrednost projekta, ki po novem znaša dobrih 1,387.000 evrov, od tega da država skoraj 1,124.000 evrov, občina pa skoraj 264.000 evrov. Iz tega izhaja, da bo država prispevala za slabih 214.000 evrov več denarja kot po osnovni pogodbi, občina pa za 33.000 evrov manj, kar pomeni, da smo dosegli več, plačali pa bomo manj, torej smo ravnali kot dobri gospodarji in so očitki o slabem izvajanju projekta neutemeljeni,« je sklenil David Klobasa.
Večino krajanov so županova pojasnila pomirila, sporna je ostala le še postavitev ene svetilke za javno razsvetljavo. Na koncu so se ponudili, da bodo po zaključku del pripravili slovesno odprtje prenovljene ceste v Spodnji Senarski.
Senka Dreu
Podravje • Začenja se program Varno na kolesu
Šolarji do novih prometnih znanj
Z novim šolskim letom se vrača tudi program Varno na kolesu, ki že osmo leto zapored spodbuja varno in samostojno vključitev najmlajših udeležencev v promet. Letošnji razpis prinaša nekaj novosti, saj omogoča več možnosti za sodelovanje, tako da se bodo kolesarskim nalogam lahko pridružili prav vsi osnovnošolci.
Ormož • 150 let ormoškega tabora
Dolžni smo krepiti narodno zavest
Minulo soboto so v Ormožu praznovali 150. letnico osmega ormoškega tabora. Na slavnostni akademiji, kije potekala v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Občine Ormož, je lepo število zbranih kot slavnostni govornik nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, sicer tudi častni pokrovitelj te prireditve.
Predsednik države je v govoru poudaril pomen taborskega gibanja pred 150 leti, saj je široko ljudsko gibanje legitimiziralo idejo o povezani, zedinjeni Sloveniji in prvikrat izpričalo tako politično enotnost okrog temeljnih zahtev Slovencev tistega časa. To je bilo, tako je povedal predsednik, neposredno pomembno za oblikovanje narodne in politične zavesti, ki je botrovala ustanovitvi države leta 1991. »Ustanovitev slovenske države je bila prelomnega pomena za slovenski narod in je garant naše svobodne suverene volje,« je dejal predsednik Pahor in dodal, da smo, kljub temu da sedaj državo imamo in smo po naši volji vključeni v Evropsko unijo, dolžni krepiti narodno zavest.
Lepo število zbranih je nagovoril tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je med drugim poudaril pomen ormoškega tabora ter dejal, da moramo biti nanj ponosni in ga obenem imeti za zgled povezovanja in sloge: »Tabor v Ormožu je bil osmi zapovrstjo, s tem pa nič manj pomemben kot vsi drugi pred njim. Takrat nemškutarsko mesto Ormož je 8. avgusta leta 1869 v Kečkovem gaju ob zavednih domačinih, narodnih buditeljih, štajerskih rodoljubih, kot so Božidar Raič, Vladimir Zavrnik, Ivan Petovar, Josip Vošnjak in Anton Tomšič, doseglo velik odmev med ljudmi, obuditev narodnega ponosa in tudi prispevek k nastanku posojilnice, gradnji mostu čez reko Dravo in kasneje tudi h gradnji osnovne šole na Hardeku.«
Predsednik države Borut Pahor je nagovoril zbrane na slovesni akademiji.
Na oder je stopil tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, ki je izrazil veselje in čast, da je častno pokroviteljstvo nad slovesnostjo prevzel predsednik države in se te tudi udeležil. Spregovoril je o zgodovinskih dejstvih v zvezi s taborskim gibanjem in govor zaključil z besedami: »Upravičeno smo lahko ponosni na svojo zgodovino, na svojo državo in jezik, drug na drugega. Zavedajmo se, kar imamo, ni samoumevno.«
Slovesnost je spremljal bogat kulturni program, v katerem so sodelovali: Pihalna godba in pevski zbor Glasbene šole Ormož, gledališki igralec Vlado Novak, Folklorna skupina Kog, Miklavški oktet, Kogovski dečki, Živa Fras, etno skupina Gudalo in mladi folkloristi iz OŠ Ormož. Prireditev je zasnovala in pripravila kustodinja etnolo-ginja Nevenka Korpič iz ormoške enote PMPO. Ob obletnici tabora je bila postavljena tudi razstava, izdani so bili spominska medalja, spominska znamka, kuverta, žig in razglednica.
MH
Šolarji bodo tudi letos skozi prometno obarvane naloge in aktivnosti spoznavali cestnoprometne predpise, potegovali pa se bodo tudi za praktične in denarne nagrade. Program je od leta 2012 združil že 24.000 mladih kolesarjev iz več kot 250 slovenskih osnovnih šol. Letošnji cilj programa je k sodelo-
vanju privabiti še več učencev, kar je razlog za razširitev razpisanih nalog na vse osnovnošolce.
Na program Varno na kolesu se lahko do 15. septembra prek spletnega obrazca prijavijo vse osnovne šole v državi.
Tisti učenci, ki se v letošnjem letu pripravljajo na kolesarski izpit,
bodo lahko prek različnih nalog opazovali promet in prometno infrastrukturo v svojem kraju, razmišljali o pozitivnih vplivih kolesarjenja, obnavljali znanje o pravilno opremljenem kolesu in opozarjali na najpogostejše kolesarske prekrške.
Vsi ostali učenci pa bodo lahko svoje znanje o varnem kolesarjenju pokazali na kolesarskih športnih dnevih ali med zbiranjem prekole-sarjenih kilometrov za svojo šolo. V svoji občini pa bodo lahko iskali in predlagali zanimive kolesarske poti, primerne za družinske izlete.
Zaključna prireditev bo potekala v maju prihodnje leto, ko bodo razglasili vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu in podelili nagrade vsem sodelujočim, so še napovedali organizatorji.
Sta
Družinski piknik
v grajskem parku
Z IZMENJEVALNICO RABLJENIH PREDMETOV
Zabavne aktivnosti za vso družino!
[rrmjilq
ofš^šj»
6RÄJSK.I CENTER UŽINE ORMOŽ
Petek, 20. 9. 2019 od 14.00 do 18.00
Ormoški grajski park
U Družinski kviz, lutkovna predstava, športni poligon, joga za otroke, ustvarjalne delavnice, odprti mikrofon, napihljiva igrala, palačinke.
Ljudska univerza Ormož praznuje 60 let!
Trivia Night - Zabavno učenje/19.30 na grajskem dvorišču ali v MCO
Foto: SD
FOTO: NS
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 13. septembra 2019
Slovenija • Zgodovina slikopleskarske humanitarnosti
Prispevali že več kot 15.000 prostovoljnih ur
Tekmovanje slovenskih slikopleskarjev s humanitarno noto je nastalo na Ptuju leta 1999 na pobudo takratnega predsednika gradbene sekcije pri OOZ Ptuj Branka Gori-čana in njenih članov. 26. novembra tega leta so slovenski slikopleskarji prvič združili svoje moči za javno korist, prepleskali so prostore nekdanjega otroškega oddelka ptujske bolnišnice, kjer je danes negovalni oddelek.
č
w i ■ i


Sodelovalo je 23 slikopleskarjev. V prvih letih tekmovanja je bil ekipa Branka Goričana tudi najboljša tekmovalna ekipa. Slovenski slikopleskarji so bili v dvajsetih letih dobrodelni na Ptuju še dvakrat, leta 2002 so pleskali v Vrtcu Ptuj, leta 2009 pa ponovno v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Enajst let je gradbena sekcija pri OOZ Ptuj uspešno izvajala to tekmovanje pod vodstvom OOZ Ptuj. Nato je prerasla Ptuj in je bila prenesena na slikopleskarsko sekcijo pri OOZ Slovenije. Leta 2014 je tekmovanje slovenskih slikopleskarjev v svojem humanitarnem delu postalo mednarodno. Že pred tem pa je prišlo do prenosa organizacije enega največjih humanitarnih projektov v državi, največje obrtniške akcije z najdaljšo tradicijo na OZ Slovenije oz. na sekcijo slikopleskarjev in črkoslikarjev pri OZ Slovenije. V dvajsetih letih je v njej sodelovalo že več kot 1500 slikopleskarjev, opravljenih je bilo več kot 15.000 ur prostovoljnega dela, vrednost akcij pa je presegla 800.000 evrov.
Veliko srce slovenskih slikopleskarjev, ki jim v humanitarnem delu pomagajo stanovski kolegi iz tujine, so prepoznali tudi v državnem svetu, za prostovoljca leta je bil leta 2018 iz vrst slikopleskarjev proglašen Jože Sitar, ki je doslej sodeloval na vseh dvajsetih akcijah.
Od lani ima vseslovenska slikopleskarska akcija tudi svoj novi logotip.
Akcija prerašča slovenske meje
Po zgledu Slovenije podobno tekmovanje sedaj organizirajo že tudi na Slovaškem, posnemali pa ga bodo tudi v nekaterih drugih evropskih državah.
Že lani je slovensko akcijo, ki je potekala na OŠ Fužine v Ljubljani, obiskal Helmut Schulz, predsednik UNIEP, Evropskega združenja slikopleskarjev, ki prav tako podpira slovenske slikopleskarje v njihovi tekmovalnosti in humanitarnosti, izmenjavi izkušenj, promociji poklica, spoznavanju novih materialov in stanovskem druženju. Predvsem pa gre za prispevek slovenski družbi, da se urejajo objekti, ki so pomembni, od šol, vrtcev, do bolnišnic, ki niso v takšnem stanju, kot bi morali biti, da bi bili primerni za izobraževanje, vzgojo, zdravljenje. MG
Lenart • Nadaljuje se širitev optičnega omrežja
Prehod že v času gradnje
Telekom Slovenije na območju občine Lenart nadaljuje širitev optičnega omrežja.
Nadgradnja omrežja bo vsak čas končana v Lenartu, in sicer na Ju-rovski in Mariborski cesti ter v Cankarjevi, Ilaunigovi, Prešernovi, Jurčičevi, Cankarjevi in Cafovi ulici, hkrati pa poteka tudi v naseljih Močna, Zgornji Žerjavci, Sp. Porčič, Sp. Voličina in Rogoznica, kjer naj bi se zaključila do konca septembra, ko se bodo dela predvidoma začela še v naseljih Sp. Partinje in Zamarkova in se zaključila konec novembra. Občanom priporočajo, da se za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. SD
V Lenartu širijo optično omrežje.
Markovci • 230 let župnije sv. Marko niže Ptuja
V	župnišču poslej tudi knjižnica
V	župniji sv. Marko niže Ptuja v Markovcihje bilo minulo nedeljo posebej slovesno, saj so obhajali 230 let samostojne župnije in 200 let župnišča. Sveto mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, somaševal pa je domači župnik Janez Maučec.
Slovesno mašo sta z izbranim petjem obogatila domači cerkveni mešani pevski zbor in otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. »Vsaka obletnica je veselje, ker je v ozadju bogata zgodovina. Kot je na začetku maše prebral župnik, so dejansko v Markovcih od takrat naprej imeli svojega duhovnika, celo dva. In to je ljudem gotovo bila velika opora. Prisotnost duhovnika vsak dan, v vsakem trenutku, je nekaj velikega. Zato sem
poudaril, da naj bi bilo župnišče tisti kraj, kjer bi se vsi čutili sprejetega, da bi lahko prišli sem s svojimi težavami in radostmi. Danes človek to potrebuje. Vedno bolj smo osamljeni, vedno bolj se zapiramo vsak v svoj svet, vendar pa nosimo v sebi veliko trpljenja. Zato je zelo pomembno, da najdemo nek prostor, kamor lahko gremo in smo sprejeti. In tako želim, da bi res ta kraj, torej župnišče, bil kraj sprejemanja, cerkev pa skupni dom, ki ga
potrebujemo,« je ob tej priložnosti povedal nadškof Alojzij Cvikl, ki mu je bil v veliko veselje tudi blagoslov in odprtje knjižnice v prostorih tamkajšnjega župnišča.
Ideja o ustanovitvi knjižnice, v kateri je na voljo nekaj manj kot 2.000 knjig z raznoliko tematiko, se je porodila mladi domačinki Niki Rožanc: »Sama sem velika ljubiteljica knjig in branja in menim, da lahko veliko znanja pridobiš izključno iz knjig. Zdelo se mi je škoda, da
bi te knjige tukaj samevale in tako se je porodila ideja, da bi jih ponudili župljanom. Pri uresničitvi tega se mi je pridružilo veliko mladih, ki bodo skupaj z mano vodili knjižnico in izposojo knjig. Odpiralni čas je med nedeljskimi mašami in po njih.«
Krajani in obiskovalci pa so se na dvorišču župnišča ob pogostitvi, glasbi in pogovoru družili še v popoldne.
MH
Ormož • Praznik krajevne skupnosti Ivanjkovci
Slavica Rajh častna krajanka
Na osrednji proslavi v počastitev krajevnega praznika KS Ivanjkovci so najvišje priznanje, naziv častne krajan-ke, podelili dolgoletni predsednici Slavici Rajh.
Vse od avgusta, ko se zasliši zvok klopotca, je v krajevni skupnosti Ivanjkovci veselo. Domača društva so s tamkajšnjim svetom krajevne skupnosti tudi letos stopila skupaj ter poskrbela za številne dogodke ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika. Prav društva so največja moč njihove krajevne skupnosti, je na petkovi osrednji proslavi ob krajevnem prazniku med drugim poudaril predsednik KS Ivanjkovci Anton Zadravec, ki je v slavnostnem nagovoru v nadaljevanju še dejal: »Priznati moram, da sem si s sprejetjem predsedstva sveta KS Ivanjkovci obul velike čevlje, saj je prejšnja predsednica na tem področju delovala kar tri mandate in bila doma v samem centru. Pa vendar smo v tem letu naredili veliko za naše krajane. Zaključili smo nekatere večletne projekte, kot je prizidek k Vrtcu Ivanjkovci, preplastili smo športno igrišče in začeli izdelavo avtobusne postaje na Runču. Modernizirali smo več odsekov cest, nekateri so še v izvedbi. Skupno je bilo planiranih šest odsekov cest za modernizacijo.« K temu je treba dodati še nabavo gasilskega vozila, je spomnil
ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je prav tako nagovoril zbrane ter spregovoril o načrtih občine v prihodnje.
Vrhunec številnih aktivnosti je bila podelitev priznanj najzaslužnejšim krajanom. Priznanja KS Ivanjkovci za aktivno delo v dru-
štvih in sodelovanje pri razvoju kraja so prejeli Tončka Trop, Franc Vrbnjak in Boris Kosi. Naziv častna krajanka pa so ob bučnem aplavzu podelili dolgoletni dosedanji predsednici KS Ivanjkovci Slavici Rajh za 50 let aktivnega in vsestranskega delovanja v kraju in velikega
doprinosa za kraj. Rajhova se je zahvalila vsem za pomoč in dobro sodelovanje. Kulturni program so popestrili člani mešanega pevskega zbora domačega društva upokojencev in mlada pesnica, učenka OŠ Ivanjkovci Anja Lazar.
Monika Horvat
Letošnji dobitniki priznanj v družbi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka in predsednika KS Ivanjkovci Antona Zadravca
Foto: CG
Foto: MH
Foto: MH
Foto: SD
petek • 13. septembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Razstava ročnih del Pokrajinske zveze društev upokojencev
Pristna ustvarjalnost, ki potrebuje več pozornosti
V avli in prostorih medgeneracijskega centra Zlati kotiček v Supermestu na Ptuju so se 6. septembra z izjemnimi ročnimi deli prvič na skupni razstavi v okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje predstavile rokodelske sekcije iz DU Središče ob Dravi, DU Sveti Tomaž, DU Ormož, DU Miklavž pri Ormožu, DU Gorišnica in društva Optimisti Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
S prve razstave ročnih del in nakita društev upokojencev Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje
Razstava je bila uvod v jesensko sezono Zlatega kotička, je v imenu programskega sveta povedala Silva Gorjup. Prečudoviti izdelki upokojenk in upokojencev kažejo na to, da sami skrbijo za kakovost svojega življenja, da se družijo in ustvarjajo. Samo lani so v Zlatem kotičku imeli več kot 219 dogodkov. Ob tem pa so vabili še na kulturne dogodke, stalne delavnice. Pri njih je prostore za delovanje našla tudi ptujska podružnica Multiple skleroze Slovenije.
Na območju PZDU Spodnje Podravje deluje osem rokodelskih sekcij. Ideja o tem, da bi se na Ptuju srečali rokodelci iz DU s tega območja, se je porodila v komisiji za kulturo pri Pokrajinski zvezi, ki jo vodi Helena Ozmec. Že prva skupna razstava je bila izjemna, saj so se člani rokodelskih sekcij iz šestih DU predstavili z vrhunskimi stvaritvami, ki so se dotaknile vseh, ki so si razstavo ogledali. Navdušenje je bilo neizmerno, kot so bile številne čestitke. V izdelkih se zrcalita velik trud in srčnost. Gre za pristno ustvarjalnost, ki je stroji ne morejo nikoli nadomestiti, je poudarila ptujska županja Nuška Gajšek, ki je prepričana, da to ni zadnja skupna razstava, da jih bo v prihodnje še veliko več, da bomo to neizmerno ustvarjalnost ljudi v tretjem življenjskem obdobju lahko videli še ob kakšni drugi priložnosti in v drugem prostoru.
V društvih upokojencev Slovenije je aktivnih 1500 rokodelk in rokodelcev. „V okviru komisije za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije imamo nekaj nalog, ki so izredno pomembne, v zadnjih šestih letih jih tudi intenzivno izvajamo. Najpomembnejša pa je ohranjanje kulturne, etnografske in tehnične dediščine. Med nami je veliko znanja, ki se na žalost počasi izgublja. Nič manj pomembno pa ni naše druženje, ki prispeva k aktivnemu staranju, ter prenašanje našega znanja na sovrstnike, predvsem pa na naše mlade, da se bo naša kulturna dediščina ohranila. Prav tako se v komisiji za tehnično kulturo trudimo, da bi takšne in podobne razstave organizirali v vseh naših pokrajinah. Jagoda na torti pa so naše vsakoletne rokodelske delavnice v Izoli, ki potekajo že sedmo leto. Na njih sodelujejo tudi rokodelke s Ptujskega. Vsi udeleženci imajo nalogo, da pridobljeno znanje iz Izole prenesejo na svoje vrstnike in mlade. Tudi na ptujski razstavi se je že pokazalo veliko tega znanja," je delo komisije za tehnično kulturo pri Zdusu predstavil Branko Suhadolnik. Čestital je vsem razstavljavcem za njihove čudovite izdelke, predstavnikom občin pa položil na srce, da poskušajo zagotoviti stalne prostore, kjer bi bilo mogoče te izdelke razstaviti celo leto. Ne samo, da bi na ta način rokodelsko aktivnost v društvih videlo veliko več ljudi, prispevala bi tudi k bogatitvi turistične ponudbe na določenem območju.
Za kulturne utrinke so na odprtju prve skupne razstave ročnih del PZDU Spodnje Podravje poskrbeli člani pevskega kvarteta Jeruzalem iz Miklavža pri Ormožu in pesnik Ciril Hojnik iz Tomaža pri Ormožu.
MG
Središče ob Dravi • Pod streho 17. praznik buč in dan odprtih vrat središke oljarne
Vse v znamenju buč
Na dvorišču Oljarne Središče ob Dravi, kjer je tradicija proizvodnje olja stara že več kot 115 let, je minulo soboto potekal eden najodmevnejših dogodkov v središki občini - praznik buč.
Letošnji, že 17. praznik buč je tudi tokat ponudil tisto, česar so redni obiskovalci tega praznika tod že vajeni: odlično kulinariko z vrsto gurmanskih užitkov, bogat spremljevalni program in veselo razpoloženje, kjer so kraljevale buče in druge dobrote iz buč in bučnih semen. V degustacijski dvorani se je tako tudi letos ponosno razkazovala bogata razstava bučnih jedi izpod rok pridnih članic Turističnega društva Središče ob Dravi, ki je bila tudi tokrat prava paša za oči. V oljarni, od koder se je širil mamljiv vonj po praženih bučnih semenih, je potekal ogled proizvodnje štajersko-prekmurskega bučnega olja, v živo je na prizorišču svoje specialitete pripravljal Masterchef Slovenije 2016 Darko Klemen, z raznoliko ponudbo pa so se na dvorišču prav tako predstavljali številni razstavljavci iz okolice ter od drugod. Poleg lično urejene trgovinice središke oljarne, kjer je bilo mogoče kupiti bučno olje in bučna semena po ugodni akcijski ceni, je ob tej priložnosti poglede
Razstava bučnih jedi izpod rok članic TD Središče ob Dravi je bila tudi letos prava paša za oči.
vabila darilna hiška na dvorišču, trebuhe pa bučni golaž, ki ga je v tokratnem tekmovanju pripravljalo kar 14 ekip. Po oceni komisije je najboljšega skuhala ekipa TD Mis-linja, obiskovalci pa so se lahko o tem prepričali kar sami.
Prav tako so se lahko med drugim zapeljali s kočijo, novost pa je letos sladki butik iz buč, kjer je bilo poleg sladkih bučnih dobrot tudi kaj konkretno močnega in za zdravje podkrepljivega. Poskrbljeno je bilo tudi za bogat kulturni
Direktorica Oljarne Središče ob Dravi Sonja Krabonja z ekipo sodelavcev v ozadju
program s številnimi nastopajočimi: od domače godbe na pihala in mažoretk iz hrvaškega Nedelišča, Ljudskih pevcev KD Obrež, ženskega gasilskega pevskega zbora GZ Ormož in Osnovne šole Ormož, zbrane pa je zabaval še Ansambel Ekart. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, saj jih obiskal Ribič Pepe. »S prireditvijo smo zadovoljni. Vreme je zdržalo, vse je potekalo gladko. Težko je oceniti, koliko ljudi nas je obiskalo, a po občutku zagotovo več kot lani. Veseli nas, da je med nami vse več domačih ponudnikov, ki se radi predstavijo s svojimi izdelki in pridelki, ter da je med obiskovalci tudi veliko mladih družin,« je veselo dogajanje na kratko strnila direktorica oljarne Sonja Krabo-nja, ki je nagovorila tudi zbrano občinstvo. Poleg direktorice so na oder prireditvenega šotora, ki ga je napolnilo lepo število obiskovalcev, med drugim stopili središki župan Jurij Borko ter poslanca državnega zbora Mojca Žnidarič in Aljaž Kovačič.
Monika Horvat
Sv. Trojica • Skozi trg po novem z največ 30 km/h
Cona 30 za večjo varnost osnovnošolcev
Po novem bodo smeli vozniki motornih vozil skozi središče Svete Trojice voziti največ s hitrostjo 30 kilometrov na uro. Za umiritev hitrosti skozi Trojiški trg oziroma za t i cono 30 so se na občini odločili predvsem zaradi večje varnosti osnovnošolcev in drugih pešcev.
Pred osnovno šolo in vrtcem namreč nastaja zjutraj in sredi dneva precejšnja gneča, saj starši otroke pripeljejo in odpeljejo domov, prav tako dvakrat na dan tam stoji šolski avtobus. Poleg tega morajo otroci v določenih delih Trojiškega trga hoditi po cestišču, po pločnikih za mešano rabo, ki jih poleg pešcev lahko uporabljajo tudi vozniki za parkiranje svojih vozil, kar pomeni slabšo preglednost za pešce in hkrati tudi manjšo varnost. Na občini upajo, da bodo z uvedbo cone 30 dosegli podobne pozitivne učinke, kot jih beležijo v drugih središčih.
Nova prometna signalizacija, ki označuje šolsko pot, je bila pos-
tavljena tudi v naselju Gočova; poleg lani zgrajenih pločnikov in avtobusne postaje tako zagotavlja do-
datno varnost za pešce. Podobno načrtujejo tudi za naselje v Spodnji Senarski, kjer je izgradnja pločni-
kov, avtobusne postaje in signalizacije za šolsko pot v sklepni fazi.
SD
Trojiški trg je po novem v coni 30.
Foto: M H
Foto: M H
Foto: SD
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 13. septembra 2019
Zavrč, Maribor • Za davčno utajo sodijo le še trem Vukovim
Zoper Mirana Vuka pregon ustavljen
Mariborsko sodišče je zaradi zdravstvenega stanja pravnomočno ustavilo sodni pregon zoper nekdanjega završkega župana in podjetnika Mirana Vuka, ki gaje specializirano državno tožilstvo skupaj z bratom Romanom ter ženo in sinom bremenilo davčnih utaj in ponarejanja listin. Zoper ostale tri seje v sredo sojenje začelo z branjem obtožnice.
Foto: M 24
Mariborsko sodišče je zaradi zdravstvenega stanja pravnomočno ustavilo sodni pregon zoper nekdanjega završkega župana in podjetnika Mirana Vuka. Bratu Romanu Vuku (desno) pa tožilka očita štiri kazniva dejanja utaje davkov v višini štiri milijone evrov.
Organi pregona so članom družine Vuk, ki je bila z upravljanjem podjetij znotraj skupine RM Vuk nekoč redno na seznamih najbogatejših Slovencev, uspešno pa je upravljala tudi z nogometnim klubom iz Zavrča, na sled prišli po tistem, ko naj bi dvigovali večje količine gotovine z bančnih računov v tujini.
Dvigovali milijone evrov gotovine »na črno«
Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura je v obtožnici pojasnila, da Romanu Vuku očita štiri kazniva dejanja utaje davkov, saj naj bi med letoma 2005 in 2008 davčnim organom ne prijavil za skupaj kar okoli 8,5 milijona evrov prihodkov, s tem pa državo pri odmeri dohodnine oškodovali za skoraj štiri milijone evrov. Za nameček naj bi leta 2013 v inšpekcijskem postopku Fursu predložil 67 ponarejenih potrdil o predaji gotovine podjetju Metalica Nova.
Na podoben način naj bi glede na obtožnico davčne organe preslepila soproga Mirana Vuka Darinka, ki naj v letih 2007 in 2008 ne bi prijavila nekaj manj kot tri milijone
evrov prihodkov, s tem pa naj bi državo pri odmeri dohodnine preslepila za dober milijon evrov. Njun sin Dominik naj bi v letih 2005, 2006 in 2007 skupaj ne prijavil za dobre štiri milijone evrov prihodkov, s tem pa je njegova odmera dohodnine bila za nekaj manj kot dva milijona evrov nižja, kot bi bila sicer.
Vukovi so si v inšpekcijskem postopku pred Fursom pri dokazovanju pomagali z davčnim sveto-
valcem Rokom Snežičem, ki se je sprva prav tako znašel v preiskavi kriminalistov, a je bila pozneje ovadba zoper njega umaknjena.
Obtoženi že na predobravnav-nem naroku maja lani niso priznali krivde, Mirana Vuka pa je sodišča zaradi zdravstvenega stanja izločilo iz postopka. Več kot leto dni je nato do začetka današnjega sojenja trajal neuspešen boj obrambe za izločitev dela listin iz kazenskega spisa, s katerim so želeli raz-
mejiti kazenski in davčni postopek zoper njih.
Tudi Vukova žena zaradi zdravstvenih razlogov nesposobna spremljati sojenje
Obramba je tudi na sredinem uvodnem naroku poskušala z ugovori pravne narave, med drugim tudi zaradi dejstva, da v sodnem spisu sploh ni odmernih odločb za leti 2005 in 2006, saj so te za omenjeni leti že zastarali.
Prav tako je sinov odvetnik Tilen Hrastnik spomnil na dejstvo, da je bil prvoobtoženi v tem primeru Miran Vuk, ki pa zdaj zaradi bolezni ne more podati niti izpovedi kot priča, kar pa bi lahko šlo na škodo ostalih obtoženih.
Zagovornica Darinke Vuk Maja Praviček pa je opozorila na zdravstveno stanje njene stranke, ki je danes sicer prišla na sodišče, vendar odvetnica ni prepričana, da razume, kaj se ji očita, saj z njo ne more vzpostaviti odnosa. Na njen predlog so zaradi intimnih zadev za zaprtimi vrati preučili tudi zdravniško spričevalo, v njem
Foto: M24
Vukovi so si v inšpekcijskem postopku pred Fursom pri dokazovanju pomagali z davčnim svetovalcem Rokom Snežičem, ki se je sprva prav tako znašel v preiskavi kriminalistov, a je bila pozneje ovadba zoper njega umaknjena.
pa naj bi bilo med drugim napisano, da Vukova sojenja ni sposobna spremljati.
Z omenjeno kazensko zadevo je sicer povezana kriminalistična preiskava februarja leta 2014, ko so v podjetju Vukovih in pri Miranu Vuku doma opravili hišne preiskave.
Sta, Ur
Ormož • Naval ilegalnih prebežnikov ne pojenjuje
Ljubljančan v kombiju prevažal kar 40 tujcev
Ormoški policisti so v noči s sobote na nedeljo na območju Loperšic ustavili kombi, ki gaje vozil 35-letni Ljubljančan. V tovornem delu vozila so odkrili kar 40 tujcev, ki so nezakonito prestopili mejo.
Enega od njih so morali hospi-talizirati, voznika pa so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Poleg 40 tujcev v vozilu so jih policisti v bližnjem gozdu nato prijeli še šest, za katere v vozilu ni bilo več prostora. Med vsemi prijetimi tujci je bilo 40 državljanov Pakistana, pet državljanov Afganistana in državljan Indije, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Enega od njih so morali hospitalizirati v ptujski
bolnišnici, ker se mu je nenadoma poslabšalo zdravstveno stanje, so še dodali. Ostale prijete tujce pa so že izročili hrvaškim varnostnim organom.
Za 35-letnega voznika kombija pa so mariborski kriminalisti s pomočjo ormoških policistov uspeli zbrati dovolj dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje. Osumljenca so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalne-
mu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper njega odredil pripor.
Sm
Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
9M"
■.tednlk.sl www.radlo-ptuj.sl
Foto: Pum
Podravje • Policija opozarja
Ponovno več spletnih
goljufij
Policija ugotavlja, da so slovenske družbe in organizacije v zadnjem obdobju ponovno tarča spletnih goljufov. Gre za t. i. direktorske prevare, pri katerih goljufi v imenu direktorja računovodstvu pošiljajo elektronska sporočila z navodili o nakazilu več deset tisoč evrov na transakcijski račun v tujini.
V	zadnjih dveh tednih je na območju policijskih uprav Kranj, Ljubljana, Maribor in Nova Gorica policija obravnavala več spletnih goljufij, v katerih so bila podjetja ali organizacije oškodovane za več kot 300.000 evrov.
V	tovrstnih goljufijah storilci preko javno dostopnih podatkov na spletu poiščejo družbo ali organizacijo, nato pa najpogosteje na elektronski predal tajništva ali računovodstva pošljejo lažno sporočilo. V sporočilu se predstavijo kot direktor družbe, pri čemer prejemnika skušajo prepričati, da denar nakaže na določen transak-cijski račun v tujini. Prav tako naprošajo za preverjanje trenutnega stanja finančnih sredstev na računu družbe in možnosti takojšnjega plačila, pri čemer posredujejo vse potrebne podatke prejemnika nakazila. Največkrat gre za transakcijski račun fizične ali pravne osebe v Veliki Britaniji in Španiji.
Imetniki bančnih računov so t .i. denarne mule, ki nakazan znesek praviloma takoj dvignejo in z nakazilom preko plačilnega sistema Western Union prenakažejo goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo popolnega sledenja denarnim transakcijam, je lahko na ta način sled za denarjem izgubljena.
Če pride pride do tovrstne goljufive transakcije na policiji predlagajo, da o tem takoj obvestijo banko in zadevo prijavijo tudi njim. Sta
donače Had ice
va kije ni v p rimaran«
Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje.
Danes bo jasno z jutranjo meglo po nižinah. Jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj Celzija.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem sončno, v soboto bo pihala šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo v soboto več popoldne, v nedeljo pa dopoldne.
4 dnevna napoved za Podravje
Petek	Sobota	Nedelja	Ponedeljek
13.09.2019 *	14.09.2019	15.092019 #	16.09 2019
10	13	12	12
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
26	24	26	27
Popoldan JS	Popoldan Pg	Popoldan XI	Popoldan Xi
v MftriHH'fltra i nvt	V Hitrost vairs 3 m/e	v Hitto&t ve:ra J m/e	V Hitrost vetra 3 m/s
petek • 13. septembra 2019
Kultura
Štajerski	13
Ste že brali
Čigava bo večernica
Časopis Večer že več kot dve desetletji (od leta 1997) podeljuje nagrado za najboljše otroško ali mladinsko leposlovno delo, kije izšlo v letu pred podelitvijo nagrade. Letos torej za dela, nastala v 2018. Podelijo jo na tradicionalnem srečanju mladinskih pisateljev v Murski Soboti. To se bo zgodilo prihodnji četrtek, 19. septembra.
Da je tekmovanje bolj napeto, mesec dni pred podelitvijo objavijo seznam petih knjižnih del, ki so prišla v ožji izbor za večernico. Letos so nominirani: Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona, Igor Karlovšek: Preživetje, Feri Lainšček: Ne, Vinko Moderndorfer: Jaz sem Andrej in Janja Vidmar: Črna vrana. Ste katero teh del prebrali? Tudi če niste ravno otrok ali mladostnik, vam jih priporočam, saj gre za dela, ki tudi odraslim marsikaj povedo, predvsem o tem, kako današnji mladi gledajo na svet okrog sebe. Mi smo se potrudili in se za nekaj bralnih večerov vrnili v čas, ko smo bili še mladi ...
Babi nima več telefona sodi v niz knjig Andreja E. Skubica, v katerem so osrednji liki trio Golaznikus (doslej so izšle štiri, ta je druga). Knjigo bodo z veseljem poslušali in gledali že nebralci (ki še ne berejo) in tisti, ki se šele začenjajo bojevati s skritim pomenom črk, ki sestavljajo besede, povedi, zgodbe ('priporočena' starost bralcev je od šestih let naprej, navzgor ni omejitve). Zelo prijetno branje, hudomušno, kratkočasno ... Avtor odlično opisuje razmišljanje mladih, ki šele spoznavajo svet okrog sebe in si ga, pač v skladu s svojimi še ne bogatimi življenjskimi izkušnjami, po svoje razlagajo. Svoje k očarljivi pripovedi prispeva še ilustratorka Tanja Komadina.
Preživetje Igorja Karlovška nas je manj navdušilo, čeprav bo najbrž letošnja izposojevalna knjižnična uspešnica, saj je v osmih in devetih razredih osnovne šole 'določena' za branje za Cankarjevo priznanje. Pustolovščine mladeniča, ki se igra preživetje v slovenskih gozdovih (najbrž poznate tisti televizijski šov Survivor, v katerem se odrasli igrajo preživetje v divjini - no, to je to, samo v knjižni obliki), so pravzaprav slab nadomestek za veliko zanimivejši roman poljskega pisatelja Hen-ryka Sienkiewicza V puščavi in goščavi iz daljnega leta 1912, nad katerim smo se navduševali kot osnovnošolci. (Pa še mimogrede opombica: upam, da bodo učitelji in tekmovalci za Cankarjevo priznanje opazili, da se naslov Mendelssohnove skladbe (ta se 'oglaša' na str. 40) napiše Rondo Capriccioso in ne Capricoso - če že urednica in jezikovna pregledovalka tega nista opazili.)
Vinko Moderndorfer je med najboljšo peterico zastopan z romanom Jaz sem Andrej - simpatično pripovedjo o mladostniških težavah v obdobju odraščanja. Osrednja oseba, Andrej, ima 14 let (pravzaprav jih ima skoraj 15, kar je v teh letih pomembna razlika!) in kup problemov. Ki so v najstniških letih videti ogromni, ampak ko pripoved bereš kot odrasla oseba, se jim pravzaprav samo nasmehneš. In se spomniš: 'Ko smo mi bili mladi ...'
Med najboljših pet se je uvrstil tudi Feri Lainšček s pesniško zbirko Ne. 31 pesmi, ki bodo, čeprav govorijo z jezikom mlajše osebe, kratkočasne tudi odraslemu bralcu. Morda bodo zanj še zanimivejše kot mladim bralcem, saj jih odrasli beremo tudi z nekoliko vzgojiteljskega stališča in še bolje razumemo mladega trmoglavca iz Lainščkovih pesmi, ki mu ni nič prav in vsemu nasprotuje. Tudi zato naslov Ne. Saj poznate tisti otroški ne. Vi: 'Pospravi igrače.' Otrok: 'Ne.' Vi: 'Pojej juho.' Otrok: 'Ne.' Lainšček: 'Ne bom, ker pač nočem. / Ne da se mi. Pika. / Ne terjaj! Prišlo bo / do kratkega stika.' (Iz pesmi Nočem, str. 25.)
Nominirana je tudi Janja Vidmar, že dvakratna dobitnica večernice, tokrat z romanom Črna vrana. Ki ga sam ne bi nikoli uvrstil med mladinsko leposlovje niti ga mladim ne bi priporočil v branje, ker je dogajanje v njem prekruto in z njim mladih ne bi obremenjeval. Pa čeprav avtorica bralce nagovori z besedami: 'Vse osebe in dogodki v tej knjigi so izmišljeni. Resnica je mnogo bolj boleča in manj poetična.' (Str. 7.) Človek še prehitro spozna krutost sveta - naši mladostniki na srečo povečini ne iz takih svojih izkušenj, kot so opisane v romanu Črna vrana - pripovedi o beguncih.
In če vas zanima 'moja zmagovalka': Babi nima več telefona. Le kako se bodo odločili v strokovni komisiji?
Jože Šmigoc
Ptuj • Razstava intarzij in fotografij
Umetniški pridih večnosti
Razstava Ptuj - najlepši z intarzijami Voja Veličkoviča in fotografijami muzejskega fotografa Borisa Fariča ima slavnostni pridih. Fotografsko-intarzijska razstava je združila moči dveh umetnikov, vsakega na svojem področju. Avtorja stajo posvetila 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih.
Foto: Črtomir Goznik
V Salonu umetnosti je na ogled razstava Ptuj - najlepši z intarzijami Voja Veličkoviča in fotografijami Borisa Fariča.
Uveljavljeni slovenski fotograf Boris Farič, ki se sicer predvsem posveča fotografiranju grajske stavbne (propadajoče) kulturne dediščine na Slovenskem, je iz svojega izjemnega ciklusa fotografij Ptuja izbral šest najrepre-zentativnejših z levega in desnega brega Drave, ki so služile kot podlaga za upodobitev v intarziji Voja Veličkoviča. Mojstrov intarzije je danes v Sloveniji zelo malo, večinoma so samouki. Vojo Veličkovič je eden izmed redkih, ki je znanje nabiral pri priznanem profesorju. Njegova je bila tudi pobuda za postavitev fotografsko-intarzij-ske razstave. Zanj je Ptuj najlep-
še mesto na svetu, to pove tudi svojim Beograjčanom, po rodu je namreč Beograjčan, da večji del svojega srca posveča Ptuju. V njem biva od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tu si je ustvaril čudovito družino, spoznal številne prijatelje, predvsem pa spoznal Ptuj, njegove vrednote, njegovo lepoto.
„V intarzije, ki so na ogled, sem pretočil dušo, pri tem pa mi je veliko pomagal prijatelj Farič s čudovitimi fotografijami, ki so služile kot podlaga pri njihovi izdelavi. Po svojem videnju, ob dolžnem spoštovanju avtorjevega dela, sem jih skušal upodobiti v intar-
ziji. Potrudil sem se po najboljših močeh. Intarzije so nastajale ob največji ljubezni in z veliko mero največje profesionalnosti, ko sem vihtel nož, rezal furnir. Skupaj s Faričem sva ustvarila zgodbo, ki ima v jubilejnem letu svojevrsten pomen," je razstavo pospremil intarzist Vojo Veličkovič, ki je za upodobitev najlepših podob Ptuja v intarziji porabil devet mesecev. Fotograf Boris Farič je povedal, da so izbrane fotografije nastale že veliko prej pri njegovem delu v muzeju, nekatere tudi pri fotografiranju za različne turistične prospekte Ptuja ali knjige o Ptuju. Ko fotografiraš Ptuj, ga poskušaš
čim lepše predstaviti ne glede na to, kaj želiš posebej poudariti.
Razstavo je odprla ptujska županja Nuška Gajšek. Praznovanje 1950-letnice mesta je pokazalo, da imamo veliko ljudi, ki imajo Ptuj resnično radi. Zahvalila se je umetnikoma za njun prispevek v jubilejnem letu, za to ovekovečenje podobe mesta, saj sta naš Ptuj ujela v tako čudoviti sliki, ki bo ostala. „Hvale-žna sem, da imamo v našem mestu ljudi, ki znajo prepoznati lepoto Ptuja in jo tako predstaviti," je poudarila. Fotografsko-intarzijska razstava Voja Veličkoviča in Borisa Fariča bo na ogled do 6. oktobra.
MG
Slovenija • Posvet o branju in pismenosti
Dekleta vztrajajo dlje kot fantje
V Klubu Cankarjevega doma se je sredi tedna odvijal posvet Bralnega društva Slovenije z naslovom Katerega spola so knjižni molji? Posvet uvaja Nacionalni mesec skupnega branja, ki letos poteka drugo leto.
Kot je povedala predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter, opažajo, da delež bralcev bolj upada kot delež bralk. Bralna značka na začetku osnovne šole pokriva veliko večino vseh otrok, kar pomeni, da takrat bralce imajo ne glede na spol.
Če bi to raven ohranili do konca izobraževanja, bi lahko bili po besedah Savine Zwitter več kot zadovoljni, saj bi bila v Sloveniji bralna pismenost zelo visoka. Vendar pa začenja nekje od petega razreda dalje delež otrok, ki berejo za bralno značko, upadati, to pa se pokriva z deležem otrok, ki tudi sicer berejo leposlovje.
Ker iz osnovnih šol poročajo, da dekleta dlje vztrajajo oziroma jih je med bralci več, kot je fantov, so se odločili, da ne samo za otroke ampak za celotno populacijo skušajo ugotoviti, zakaj je delež bralcev, ki opustijo branje, večji od deleža bralk.
»Če bomo enkrat našli razloge, bomo lahko delali na tem, da jih odpravimo in da privabimo nazaj tiste, ki so nehali brati,« je poudarila predsednica Bralnega društva
Slovenije. Dodala je, da podobno zaznavajo tudi pri t. i. bralnih značkah za odrasle, pri katerih sodeluje bistveno več žensk kot moških.
Posveta se je udeležil tudi predstavnik nizozemske organizacije Stichting Lezen in konzorcija EU-Read Daan Beeke. Kot je pove-
dal, se sicer z upadanjem deleža bralcev med mladimi soočajo vse evropske države.
Na posvetu se je Slovenija z vpisom v veliko knjigo EURead pridružila široko zasnovani evropski kampanji EURead (Evropa bere). Kampanja povezuje bralne
aktivnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Njen cilj je, da bi vsak državljan postal bralec in da bi polno sodeloval v evropski družbi.
Sta
Foto: Media24
14 Štajerski
Nasveti
petek • 13. septembra 2019
Zdravstveni nasveti
Z D
l^^í'dL
Izberite taksne na vodni osnovi in brez topil
Us
Periferna arterijska bolezen (3) So flomastri varno pisalo za otroke?
Kako poteka spremljanje bolnika s periferno arterijsko boleznijo
Večina bolnikov potrebuje redne kontrole pri zdravniku družinske medicine. Najpomembnejša je kontrola dejavnikov tveganja. Zato so potrebne kontrole, če je stanje stabilno in dejavniki tveganja urejeni, enkrat letno pri izbranem zdravniku. Preiskavo gleženj-ski indeks, ki je najbolj dostopna, se opravi ob sumu na poslabšanje. Če se predvideva morebiten poseg, je treba opraviti dopplerski ultrazvok žil in pregled pri žilnem kirurgu.
Kako si lahko pri periferni arterijski bolezni pomagate sami
Če kadite, je nujna takojšnja opustitev kajenja; zdrava uravnotežena prehrana, in če je potrebno, tudi dieta pri povišanih maščobah v krvi; redna telesna dejavnost, v fazi inter-mitentne klavdikacije pa intervalni mišični trening.
Kako bolezen poteka
Naraven potek je neugoden, predvsem zaradi ateroskleroze na srčnih in možganskih arterijah. Prevladujoč vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo je koronarna bolezen. Zaradi nje namreč umre 40-60 % bolnikov v stadiju intermitentne klavdikacije, zaradi ishemične možganske kapi pa umre 10-20 % bolnikov s periferno arterijsko boleznijo, še 10 % pa zaradi drugih srčno-žilnih vzrokov, kot je na primer raztrganje anevrizme abdominalne aorte. Napredovanje periferne arterijske bolezni iz stadija intermitentne klavdikacije v stadij kronične kritične ishemije prizadene letno le približno 1 % bolnikov z intermitentno klavdikacijo, ki nimajo pridružene sladkorne bolezni ali končne ledvične odpovedi.
Kako periferna arterijska bolezen vpliva na vaše življenje
Bolezen vpliva na kakovost življenja v fazi intermiten-tne klavdikacije, ki lahko pomembno ovira zlasti aktivne ljudi.
Močno zmanjšana kakovost življenja pa je pri kritični ishe-miji z razjedo ali gangreno. Včasih je potrebna tudi amputacija uda, ki spet močno poslabša kakovost življenja.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: https://www.doktor24.s
Ateroskleroza, poapnenje žil, ki prizadene arterije, narašča premosoraz-merno s staranjem; če se pojavi na rokah in nogah, govorimo o periferni arterijski bolezni.
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine
Kako lahko nastanek periferne arterijske bolezni preprečite
Z zdravim načinom življenja, zdravo uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo lahko bolezen preprečimo ali pa vsaj upočasnimo njen potek pri posameznikih, ki so bolj ogroženi.
Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine;
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Flomastri so priljubljeno pisalo pri otrocih, predvsem za barvanje večjih površin. A ustvarjalnost malih nadobudnežev, kot vemo, ne pozna meja in črnilo flomastra se hitro znajde marsikje, tudi na koži ali v ustih.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so zato na tokratnem testu poleg kakovosti preverjali tudi vsebnost morebitnih škodljivih snovi v držalu in črnilu flomastrov. Res je, da so se najcenejši flomastri uvrstili na dno lestvice, a tudi za zmagovalne flomastre ne bo treba seči globoko v žep. Ti so stali manj kot dva evra.
Konica flomastra je sestavljena iz svežnja drobnih poliestrskih vlaken, ki se napajajo s tekočo barvo iz tampona s črnilom v držalu. Ta se sprosti ob stiku s površino, ki jo nameravamo pobarvati. Črnilo za splošno uporabo je večinoma sestavljeno iz vode, barvil, konzervansov in vla-žilcev (flomastri s črnili na osnovi topil so danes izjemno redki). Šibke konice in krhka držala
Nič nenavadnega ni, če se med uporabo odprt flomaster odkotali z mize in pade na tla, saj je večina flomastrov ovalne oblike. Pri tem se lahko zgodi, da najprej udari ob tla s konico, kar jo poškoduje. Konica se lahko upogne, splošči, poči ali se popolnoma potisne v ohišje, odvisno od njene trdnosti. Poškodba konice zmanjša uporabnost flomastra, lahko postane celo neuporaben.
Izbirajte flomastre s pokrovčki, ki prepuščajo zrak Otroci radi »grizljajo« flomastre, še posebej pokrovčke. V primeru nesrečnih okoliščin, ko otrok pogoltne pokrovček, obstaja nevarnost zadušitve. Otroke opozorite na nevarnost takšnega početja, preventivno pa izberite flomastre s pokrovčki, ki prepuščajo zrak.
Tudi v flomastrih škodljive snovi
Foto: Media24
Prav vsi izdelki na testu so imeli na embalaži znak CE, kljub temu pa so pri treh na kemijskem delu testa odkrili bodisi organska topila
bodisi PAO oziroma PVC v embalaži. Znak CE torej ni zagotovilo, da izdelek ne vsebuje nevarnih snovi.
Zoran Franc
Dobro je vedeti
Flomastre je priporočljivo hraniti v ležečem položaju in dobro zaprte s pokrovčkom. Če se flomaster izsuši, ker ste ga pozabili zapreti, ga lahko poskusite rešiti tako, da ga namočite v malo vode. Glede na to, da so tako pokrovčki kot držala flomastrov iz umetne mase oziroma plastike, previdnost ne bo odveč - otrok naj ne »grizlja« pokrovčka oziroma držala.
Proizvajalci obljubljajo, da se črnilo zlahka spere z večine tekstila, a to velja le za vodotopne barve. Če kupujete flomastre za mlajše otroke, ki še niso najbolj vešči njihove uporabe, pred nakupom vedno preverite, ali je na embalaži oznaka »na vodni osnovi«.
Tačke in repki	.
Strupene notranje rastline za mačke
Ste novopečeni lastnik muce? Bo muca živela samo v notranjih prostorih? Imate v stanovanju veliko rastlin? Potem bo ta članek odgovoril na pogosto vprašanje, ki nam ga zastavijo lastniki mačk.
Mačke so po naravi zelo radovedne živali in marsikatera si bo kot igračo izbrala praktično vse, kar ji zaide pod tačke. Pogosto so zelo zanimivi na pogled listi lončnic, ki jih imamo v stanovanju, ali pa zemlja, v katero jih posadimo. Tako lahko pride do zastrupitve, čeprav na to niti ne pomislimo, in nam lastniki notranjih muc skoraj z gotovostjo zatrdijo, da je muca samo notranja in ne more biti zastrupljena. Med številnimi rastlinami je sicer le majhen odstotek nevaren ali strupen za muco, tiste, ki pa so, so
lahko tudi smrtno nevarne. Čeprav ponavadi niso strupeni vsi deli rastlin, je bolje, da takšno rastlino umaknem iz stanovanja.
Katere rastline spadajo med nevarne v naših stanovanjih? Naj jih nekaj naštejem. Sem sodijo amarilis, jesenski krokus, ciklame, lilije, krizantema, oleander, angleški bršljan, španski timijan, čebulice tulipanov in narcis, tisa in na tem mestu omenimo tudi marihuano.
Ob zaužitju ali kontaktu z naštetimi rastlinami se lahko pojavijo različni klinični znaki, kot so rdeči-
(A)	VETERINARSKI		
	CENTER MLAKAR		
¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j		gfT	
na, otekanje in srbenje okrog ust ali na koži, največkrat pa zaužitje prizadene nekatere notranje organe in takrat so težave veliko hujše. Pojavijo se lahko težave z dihanjem, prekomerno pitje in uriniranje, bruhanje, driska, slinjenje, pospešeno, upočasnjeno ali neenakomerno bitje srca.
Najpogosteje se mačke zastrupijo z azalejami, pri katerih lahko zaužitje listov povzroči bruhanje, pretirano slinjenje in drisko, vse skupaj pa lahko vodi tudi v smrt.
Obstajajo nevarne in benigne lilije, zato je pomembno, da poznamo razliko. Lilije miru in perujske lilije vsebujejo oksalatne kristale,
Foto: Tilen Mlakar
ki povzročijo manjše znake, kot so draženje tkiv v ustih, žrelu in požiralniku.
Posledica tega je povečano slinjenje. Nevarne, potencialno smrtonosne pa so tigraste, azijske, velikonočne in japonske lilije. Vse te so zelo, zelo strupene za mačke. Tudi majhno zaužitje, torej nekaj
listov, lahko povzročijo ledvično odpoved. Ciklame: korenine te sezonske rastline so še posebej nevarne za mačke. Če jih zaužije, lahko pride do bruhanja ali celo smrti. Jesenski krokus vsebuje kol-hicin, zato je zelo strupen in lahko povzroči hudo bruhanje, krvavitev v prebavilih, poškodbe jeter, ledvic in tudi odpoved dihal. Znaki so lahko vidni takoj, lahko pa tudi šele čez nekaj dni.
Če vidimo, da je mačka zaužila katero izmed rastlin, je nujno, da takoj obiščemo veterinarja in mu povemo, katero rastlino in tudi kateri del rastline je zaužila. Veterinar bo v večini primerov, ker ni ustreznega protistrupa, vašo mačko zdravil simptomatsko.
Če ste torej za katero izmed prej naštetih rastlin ugotovili, da je tudi v vašem stanovanju, je morda najbolje, da se ji odpoveste in si omislite katero drugo. Pripravil: Tilen Mlakar, dr. vet. med.
petek • 13. septembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	1S
možnost svobodne izbire
vrinjeni stavek, paren-teza
nas klarinetist in
skladatelj, skupaj z bratom slavkom vodja avsenikov (vilko)
avtor: janez presecnik
pravokoten trg s parkom v angleških mestih
izdelek, produkt
glas konja
harry potter

Častilci
ahura mazde
prelivajočih se barv
lik, s katerim
seje uveljavil disney
play station
suaj. razkošje
"tatinska" skupina vranov
kanadski kantavtor young
oprijete spodnjice
otocjepri siciliji
ml, vi,?
vrhnja plast tal, zemlja
«las krave
koroški ples
induski sveti spisi
sadistični francoski markiz
sunek vetra
vodna 021 na
izraelski parlament
postni simbol
prebivalec idrska pri idriji
rjava krava z belimi lisami
plod
nekdanji japonski premier (hajato)
redek izraz za kakav
sijaj
Časovni
termin
angleški pevec (simon)
vrsta vrbe
Spela rozin
vetrovno mesto pod velebitom
gl. mesto kit.provin cesansi
dragotin kette
stalni
Članek
vrevui
avto, zrel za odpad
obmejni kraj na jugovzhodu brkinov
vecklad, klade
prisekan diadem
sprožitev plazu
središče
jamajska glasbena zvrst
najveüa volovska antilopa
zeleni heroj fantazijskih filmov

sredozemska rastlina
alojz rebula
športna plezalka verhoeven
okrasna rastlina zgladio-lam podobnimi cveti
11.crka arabske abecede robert urich
grški bog vetrov
nekdanji voznik fl lauda
obarvana krema, podlaga za puder
"sredina" prucke
zunanja podoba, videz
star slovan
užitna kulturna rastlina
srebrno-bela kovina
IKEDA, Hajato - japonski premier v letih 1960-1964, LE BON, Simon -TAIYUAN - glavno mesto kitajske province Shanxi Sheng (Šansi)
pevec angleške newwave skupine Duran Duran,
Príreditvenik
Petek, 13. september
09:00Selce in Voličina, praznik KS Voličina, kegljanje na vrvici in nogometni turnir, kegljanje ob 9. uri v Selcih, nogometni turnir med ekipami zaselkov KS Voličina ob 18. uri v športnem parku Voličina
09:30Ptuj, Mestno gledališče, znanstveni cirkus Hevreka!, ob 9.30 in ob 11.00 za šole in izven 19:00Ptuj, Rogoznica, Dom krajanov,
komedija Pacienti v čakalnici 19:00Majšperk, Kulturna dvorana KPC, Srečanje pevskih zborov
18:00Cirkulane, večnamenska dvorana, osrednja slovesnost ob 120-letnici kulturnega društva Cirkulane 19:00Majšperk, večnamenska dvorana OŠ, osrednja svečanost ob 23. prazniku občine Majšperk, nagovor županje, podelitev plakete in priznanj, sledi pogostitev in zabava z ansamblom Poskočni muzikanti pod šotorom pri gasilskem domu PGD Majšperk
Nedelja, 15. september
Sobota, 14. september
09:00 Voličina, športni park, praznik KS
Voličina, teniški turnir 09:00Slovenska Bistrica, grad, 8. Fridin
rojstni dan, Frida in vesolje, do 14.00 za otroke, mladostnike in odrasle, delavnice naravoslovja, družboslovja, logike, likovne ustvarjalnosti in gibanja, policija, vojska in gasilci 10:00 Ptuj, III. mitrej, ulica K mitreju, Zgodba o mitri, muzejska delavnica za družine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 11:00 Ptuj, Qcenter, odprtje likovne razstave Nevenke Bedžuh, na ogled do 5. oktobra
17:00 Ormož, Grajska kavarniška
popravljalnica, ženski swap večer
08:00 Voličina, župnišče v Sp. Voličini, praznik KS Voličina, merjenje krvnega pritiska in sladkorja, do 10.00 09:00Zavrh, pri Maistrovem razglednem
stolpu, pohod in z biciklom po domačih krajih
10:00 Voličina, cerkev sv. Ruperta, praznik KS
Voličina, romanje k sv. Notburgi 15:00 Voličina, učni vrtovi sv. Ruperta pri cerkvi, praznik KS Voličina, pohod iz Sp. Voličine skozi Bukovje v Zavrh
Mestni kino Ptuj
Petek, 13. september: 17:00 Moj dedi je
padel z Marsa; 19:00 Koža; 21:00 Bilo je nekoč v Hollywoodu.
Sobota, 14. september: 17:00 Moj dedi je padel z Marsa; 19:00 Liffe po liffu: 112; 21:00 Koža.
Nedelja, 15. september: 17:00 Moj dedi je padel z Marsa; 19:00 Koža; 21:00 50 let po Woodstocku: Janis Joplin: Otožno dekle.
Nasmejmo se
Kmet in hlapec
Nekoč je bilo posestvo, na katerem je živel kmet in njegova žena ter hlapci. Kmet se je odločil, da bo za nekaj dni odpotoval in je naročil hlapcu, da naj ga ne kliče, razen če bo res nujno.
Hlapec kliče kmeta že drugi dan: "Gospodar, na sekiri sem zlomil ročaj!"
"Sem ti rekel, da me ne kliči, saj
to ni nič nujnega! No, če si pa že
poklical, povej, kaj si delal, da si
zlomil ročaj'?"
"Luknjo sem kopal!"
"Kakšno luknjo si kopal danes?"
"Luknjo za psa!"
"Kako za psa, če je še bil živ, ko
sem šel od doma! Kaj se mu je
zgodilo?"
"Tram je padel nanj!" "Kakšen tram, če pa so še vsi stali, ko sem šel od doma?" "Hlevi so začeli goreti." "Kako so začeli goreti?" "Sveča je padla!" "Kaj ste delali, da je sveča padla?"
"Babica smo pokopavali!" "Kako ste babico pokopavali, če je bila še živa, ko sem šel?" "Babica je prišla v spalnico vaše žene in jo je zalotila pri seksu s poštarjem!"
Tedenski horoskop od 13. do 19. septembra

^ OVEN (Il. 3. - IQ. i.)
E
Napredovali boste skozi delo in delovne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Življenje vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike.
DVOJČKA
(Il. 5. - IQ. 6.)
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
govorno in marljivo boste stopali naprej po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče.
škorpijon
(24.10. - 22.11.)
Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je blizu. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
A
Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako boste reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. Na zabavi boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki.

rak
(21.6.-22.7.)
Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predelali neke strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca.
lev
yp7 (23.7.-22.8.)
Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elan. Od partnerja boste zahtevali nekatere stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo večin drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado.
\ devica
(23. S.-22.9.)
Delovne obveznosti vam bodo
STRELEC
(23.11. - 21.12.)
Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu boste našli navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej po svoji poti in tako boste našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi in nevezani imajo možnost Amorjevepuščice.
kozorog
(22.12.-20.1.)
Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke.
vodnar
O-' / (21.1.-IS.2.)
Teden, kije pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, kijih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držite zastarelih prepričanj.
ribi
(19.2.-20.3.)
on ozavescanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. In ne pozabite se sproščati. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji - bodo z eno besedo cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba vam bo koristila. Seveda si vnaprej postavite meje in bodite prožni za učenje. astrolog
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. septembra 2019
m
Na grad
RradioPTUI
.¿Sa^čje uspeinift vseh časov
K
Štajerski IDNIK
jC^jVLasfot*,
... UvpleSeMtey* Yéoettó/
Mé-,
Prodajna mesta vstopnic so:
bar Sandra, Spuhlja _
bar in trgovina Špic, Markova
okrepčevalnica Darinka, Jursinci
Posebno presenečenje - darilo ■ b^p acni sladoledi Leone
Mevsici sladoledi ki«
zabavo ter nrn / , Plkmk in 0 rer Prodaja plina in Med;,
j*
Lepi spomini ne bledijo!
tU ISSN 0MB- 1Q7t p
LETO XX XJI , ST, JI
Ptuj, 7. fimija 1979
CENA 4 DINAR J F
CiAHLO »OCIAliSnCNf ZVEZI Dl LOVNEGA UUDSTVA
IZ VSEBINE
Ctowt li utto uslwi tam litem JI Ktfctna nami» inuna v Pluru htrsn (Ji ii^riit ntr) 5 tja Pohkáva lilr&l 7] Kvtarnidimi4*iT*ii I] DMmdittUMnik a rilcMn btrni Iti
PITO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIM PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
K" T**"*- rul, M
- Ntji* 1 <1 mmi*. - _ ----------------
ašar.-osrjr se-"-—
Muém /»n
«"<' prrWiAlw L
•	'(".'m. Sen« »mi »j. (Mu.
'	Jruii I	trt^id, KfltClfc.
Í DM W, jwJ t«,M, HjJrtl,«. KjJljt M Wu«o (Menil {n*mMiM
4M*«IM M izlili
triMAi» íirrísezsto»* • jl™*-»rte »-
>nm tw »
*lr< tr-ttfe Mil. I KMh
Milan Knezevič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
ilMt I* u n • (UniH m
issuer* r
'l li"* "«"r- n t! , #*jL**
if««* H J* vtsrmm
1 «i-p-i —

t i"*
• -Uj > .1 (•« ...J, ^
S SfJt KOMITEJA ÜK 2X3 PTUJ
Premalo dogovarjanja
sistema!
/K ^^JOtj-"*^ ««mi -i - -MVh Lriirtm .A.rjh
■ tirar«5	.
I «, .(	m .pnup (rti H« ,
-irrot 01 attltf* Li vuft
K*' "»-Vi
tMfAnJrtixt-ndiwd	______
*tkl,(V totben mjulat nr IV» «rt Mm, i j iSof '"«iMmiftta^tll Vit^netla)}«
I -r«1**""*	PfiJ,«« uc, K
S.™ I4"** j	v'.Mto^bki« ütMtjm
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
'c ■O
CD
Okrogla miza
Vroči temi financiranje in infrastruktura
Stran 18
Rokomet
Čudič: »Ne bežimo od vloge favoritov«
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
tednik
Tenis
Slovenci z Rolo in Bedenetom favoriti
Stran 19
Rokomet
S težavami, a tudi z optimizmom
Stran 18
íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu!
RADIOPTUJ
ta, úfeíetcc
www.radio-pluj.si
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
Lahko prvaki prvi porazijo Šumarje?
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po reprezentančnem premoru se na zelenice vračajo nogometaši v i. ligi, ki bodo s tekmami 9. kroga zaključili prvo četrtino prvenstva. Krog bosta zaznamovala obračuna štirih najvišje uvrščenih ekip, ki se bodo merile med seboj: Maribor (4.) bo gostil Aluminij (i.), Celje (3.) pa Olimpijo (2.). (Pri teh uvrstitvah ni upoštevana tekma Domžale - Mura, ki je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije, op. a.).
Aluminij je najprijetnejše presenečenje sezone, po osmih odigranih tekmah so še vedno brez poraza, edini med vsemi prvoligaši. Pred premorom so na domačem igrišču porazili Muro (2:0), s čimer so opravili težak zrelostni izpit - v lanski sezoni so proti Murašem namreč izgubili vsa štiri medsebojna srečanja.
Pred podobno težavno nalogo bodo v soboto, ko bodo gostje aktualnih državnih prvakov iz Maribora. Tudi s temi imajo v zadnjih dveh sezonah negativno medsebojno statistiko, na osmih tekmah so kar šestkrat izgubili in dvakrat remizi-rali.
Zamujena prenova moštva
Maribor je ekipa, ki je zagotovo najbolj težko čakala na prvi reprezentančni odmor. Vijoličasti so
namreč v zgoščenem ritmu tekem kvalifikacij za evropska tekmovanja in domačega prvenstva odigrali kar 16 tekem (Aluminij devet - osem v prvenstvu in eno v Pokalu). To je tudi eden od glavnih razlogov za slabše predstave trenerja Darka Mi-laniča, še zdaleč pa ne edini. Temeljni je zagotovo ta, da so v poletnem prestopnem roku v ekipo priključili štiri novince (Kronavetra, Peričica, Požeg Vancaša in Kotnika), časa za uigravanje pa je bilo izjemno malo. Če bi vsaj enega ali dva angažirali že v zimskem prestopnem roku, bi bila njihova podoba na začetku letošnje sezone zagotovo veliko boljša. Zamujena prenova moštva je terjala svoje posledice: najprej so vijoličasti slabo odigrali spomladanski del lanske sezone (vseeno jim je uspelo ubraniti prednost pred tekmeci), težave pa se sedaj vlečejo tudi v tej sezoni. Točkovni zaostanek za tekmeci sploh ni velik in ga lahko vijoličasti ob boljšem nadaljevanju brez težav hitro ujamejo, veliko bolj je skrb vzbujajoča igra. Ta nikakor ne steče, pretok žoge je počasen, napak pri podajah in v zadnji vrsti je nenavadno veliko, (upravičeni) žvižgi s tribun so tako precej pogosti.
Maribor je v zadnjem času vseeno pokazal nekaj prepoznavne kompaktnosti, še posebej je bil navdušujoč drugi polčas tekme z Lu-dogorcem, ko jim je po zaostanku 0:2 skorajda uspel popoln preobrat (2:2). Podobnega obraza jim sicer ni uspelo pokazati na naslednji tekmi z Domžalami, a so v trdi tekmi vseeno zabeležili dragoceno zmago v gosteh (0:1). Med omenjenima srečanjema je iz Maribora po zaključku
Doslej sta si vodilno pozicijo predajala Olimpija in Aluminij, po tem krogu ima možnost za skok na vrh tudi Celje. To bi se zgodilo, če bi Celjani (15 točk) ugnali Olimpijo (17), Maribor (12) pa istočasno Aluminij (18).
evropskih kvalifikacij odšel najboljši mož obrambe in vijol'čni bojevnik Saša Ivkovic, nadomestil ga je Ne-manja Mitrovic. Bo lahko nemudoma stopil v Ivkovičeve čevlje in pomagal ekipi dokončno obrniti krivuljo rezultatov navzgor?
Ključ bo znova obramba
Aluminij verjetno v tem trenutku ni tekmec „po meri", saj igra neverjetno kompaktno in trdo. Dvojni blok je gibljiv, igralci opravljajo svoje naloge na robu mogočega, z dobrimi rezultati so si igralci Aluminija pridobili dodatno samozavest, vse skupaj je za tekmece prava „nočna mora". To so na svoji koži po vrsti občutili Bravo, Olimpija, Domžale in Mura, ki Šumarjem niso uspeli zabiti niti enega samega zadetka iz igre!
„Kdor ni spremljal tekem Aluminija, bi bil presenečen. Toda po
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so nazadnje ugnali močno zasedbo Mure in še naprej vztrajajo na vrhu lestvice 1. SNL. Bo tako ostalo tudi po srečanju z Mariborom? Na fotografiji Alen Krajnc in Luka Zahovic.
tem, kar so prikazali, so nogometaši iz Kidričevega zasluženo na prvem mestu. So trdni v obrambi, mečejo se na glavo za vsako žogo, kar jih nagradi tudi pred nasprotnimi vrati. Predvsem so učinkoviti v protinapadu. Imeli smo dovolj časa za regeneracijo in pripravo na tekmo, vemo, kaj nas čaka. Imamo dober trenutek, povezali smo dve zaporedni zmagi in potrebujemo serijo za premik navzgor po lestvici," je za spletno stran Maribora povedal branilec Maribora Mitja Viler.
Eden ključnih mož obrambe je pri Aluminiju Dejan Petrovič, igralec z neverjetno kapaciteto pljuč, ki že pred zadnjo linijo prekine veliko tekmečevih napadov. „Recept za pozitiven izid se tudi tokrat skriva v obrambi, kjer bomo poskušali znova odigrati na nivoju, kot smo ga prikazovali pred premorom. Želimo nadaljevati niz neporaženosti, čeprav se zavedamo moči Maribora. Lani smo imeli z njimi zelo slabo
medsebojno statistiko, a letos je zgodba drugačna. Vsaka tekma prinaša nove izzive, vsakega tekmeca se lotimo posebej, takšen pristop se nam je doslej obrestoval," je dejal Petrovič.
Deki je v nedeljo z reprezentanco U-21 v mariborskem Ljudskem vrtu igral prijateljsko tekmo s selekcijo Francije U-20 (2:2) in bil strelec prvega zadetka na tekmi. „Nič ne bi imel proti, če bi v razmiku enega tedna v soboto v Ljudskem vrtu zadel še drugič, tokrat v rdeče-belem dresu Aluminija," je zaključil Dejan Petrovič.
Glede na vse zapisano so v Ljudskem vrtu zagotovo možni vsi trije znaki: če je Maribor v premoru dvignil nivo igre, je možna njihova zmaga, če bodo Kidričani še enkrat odigrali maestralno v obrambi in pri tem potrpežljivo čakali na svoje priložnosti (te vedno dočakajo, brez izjeme, tudi proti Mariboru bo nedvomno tako), potem je možna tudi
njihova zmaga. Ostaja še možnost remija, ki je celo zelo velika ...
Tekmo v Ljudskem vrtu bo sodil Damir Skomina, ki je Kidričanom sodil tudi na tekmi z Olimpijo. Varovanci Slobodana Gruborja so takrat slavili 1:0 ...
Jože Mohorič
Pokal Slovenije
REZULTATI 2. KROGA:
Tolmin - Celje 0:6 (0:2);
Kalcer Radomlje - Gorica 3:2 (2:2, 2:2) - po podaljšku;
Nafta - Krško 2:0 (1:0).
RAZPORED PREOSTALIH TEKEM, V SREDO (18. 9.), OB 15.30: Triglav Kranj - Mura, Brda - Domžale; OB 16.30: Koper - Maribor; OB 17.00: Aluminij - Cherrybox 24 Tabor Sežana; V ČETRTEK (19. 9.) OB 16.30: Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje.
Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL
Povezati želijo tri v vrsto
Nogometaši Drave bodo v soboto na svojem igrišču gostili Dravograd. Ekipi sta nekoč skupaj igrali tudi v elitni slovenski ligi, a je od takrat - od sezone 2003/04 -preteklo že precej Drave.
Ekipa Dravograda je v letošnji sezoni novinka v 2. ligi. Na uvodu imajo običajne težave s prilagoditvijo na višjo raven tekmovanja, doslej so zbrali štiri točke in zasedajo predzadnje mesto na lestvici. Zanimivo je, da so se med strelce doslej vpisali le trije nogometaši: Peter Kogelnik (4), Nejc Pečnik (3) in Evans Adomako (2, prihaja iz Gane). Slabši del ekipe iz Koroške
je obramba, ki je na dosedanjih sedmih tekmah prejela največ zadetkov izmed vseh moštev v 2. ligi, kar 20 (povprečno skoraj tri na tekmo).
To je dobra novica za Dravaše, ki imajo nekaj težav z realizacijo, nazadnje pa so v trdi tekmi slavili v Beltincih. „Veseli smo bili zmage, že druge zaporedne, a smo se hitro obrnili naprej, k naslednjemu tekmecu. Dravograd doslej ni blestel, a to nas nikakor ne sme zavesti, kakršno koli podcenjevanje odpa-
2. SNL, 8. korg: Drava Dakinda Ptuj - Koroška Dravograd, v soboto ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju.
de. Vsaka tekma se začne z 0:0 in če bomo hoteli zmagati, bomo morali premoč pokazati na igrišču, ne z besedami. Moramo biti 'pravi', če želimo razveseliti svoje navijače," je dejal eden od stebrov obrambe Drave Luka Petek.
Pred koncem prestopnega roka se je s prihodom nekaterih novincev zaostrila konkurenca v moštvu. Luka Petek je o tem dejal: „Konku-renca je sama po sebi dobra stvar. Na treningih se igralci še bolj dokazujemo in tako drug drugega potiskamo naprej, k še večji zavzetosti. Upam, da se bo to poznalo tudi na tekmah in da bomo nadaljevali zmagoviti niz."
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dravaši so na zadnjih dveh tekmah osvojili šest točk, nazadnje so v Beltincih domačine ugnali z 0:2.
18 Štajerski
Šport
petek • 13. septembra 2019
Šport • Okrogla miza o ptujskem športu
Vroči temi financiranje in infrastruktura
V sejni sobi športne dvorane Mladika je bilo „ogrevanje" pred Ptujskim športnim vikendom namenjeno okrogli mizi o ptujskem športu. Pripravila sta jo Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj.
Mertelj: »Po štiriletnem sušnem obdobju je z novo županjo čutiti nov zagon«
Glavni temi okrogle mize sta bili usmerjeni v financiranje klubov in društev ter stanju ptujske infrastrukture. Svoj pogled na dogajanje na okrogli mizi je predstavil direktor Zavoda za šport Ptuj, Sandi Mertelj: „Namen letošnje okrogle mize, ki jo vedno pripravimo v času Ptujskega športnega vikenda, je bil ta, da pregledamo dejansko stanje športa v MO Ptuj z vidika pozitivnih in negativnih kazalcev ter si zadamo izzive za naprej. Zelo me veseli, da je bil letošnji dogodek zelo dobro zastopan s strani klubov in društev, ki so zagotovo največji nosilci razvoja športa v MO Ptuj. Zelo pa smo bili zadovoljni tudi z dejstvom, da se nam je v razpravi pridružila tudi aktualna ptujska županja Nuška Gajšek. V razpravi o financiranju športa je bilo začutiti dejstvo, da so določeni klubi dejansko finančno podhranjeni glede zagotavljanja sredstev za delovanje svojih programov. Žal je sponzor-skega denarja vedno manj. Športni objekti so sicer še vedno na razpolago, je pa delno čutiti težave pred-
Za programe športa 1,1 milijona evrov
V proračunu Mestne občine Ptuj je za programe športa rezerviranih 1.117.109,00 EUR, medtem ko je za sofinanciranje klubov in društev namenjenih 222.590,00 EUR, za sofinanciranje trenerjev 22.128,00 EUR in za promocijo športa 60.000,00 EUR. Predstavniki športnih klubov in društev so bili na okrogli mizi mnenja, da je glede na uspehe ekip in posameznikov, ki zastopajo naše mesto, sredstev, namenjenih za šport, premalo.
Foto: Črtomir Goznik
Letos bo prišlo do sanacije igrišča z umetno travo.
vsem pri zagotavljanju terminov za dvoranske športe. So se pa stvari drastično premaknile na bolje pri večjih investicijah na področju športa. Po štiriletnem »sušnem obdobju« smo z novo županjo dobili nov, svež zagon tudi na tem področju. Glede na prioritete večjih investicij bomo že v letošnjem letu izvedli prenovo igrišča z umetno travo, v prihodnjih letih pa se bomo lotili še prenove zelenice na glavnem igrišču in pa postavitve reflektorjev na Mestnem stadionu Ptuj. Seveda bodo mesto v proračunu dobili tudi nekateri manjši projekti, kot
so nabava elektronskih tarč, nabava zaščitne kletke za mete diska in kladiva, prenova manjših dvoran v Športni dvorani Mladika ... Vsekakor bo potrebno poenotenje vseh deležnikov na področju športa v MO Ptuj.«
Belšak: »Za otroke skrbimo od ponedeljka do nedelje«
Predsednik Rokometnega kluba Drava Ptuj Aleš Belšak je ob tem izpostavil: „Vsekakor bi se morala
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
»Ne bežimo od vloge favorita«
Rokometaši Jeruzalema so neuspešno začeli sezono 2019/20, v Trebnjem so doživeli poraz.
„Za zmago v gosteh, pri kakovostni ekipi, kot je Trimo, je premalo, da odigraš kakovostno le en polčas. Odigrali smo odličen prvi in slab drugi polčas. Prav igra v prvem polčasu nam mora biti iztočnica za nadaljevanje sezone, kjer želimo marljivo zbirati točke. Zdaj je pred nami tekma z Izolo, ki ne bo lahek zalogaj, saj gre za ekipo, ki po pri-
hodu v elitno ligo kar gori od navdušenja. Gostje ne skrivajo ambicij, da nas v Ljutomeru presenetijo. Na nas pa je, da jim tega s čvrsto igro v obrambi in strpno igro v napadu ne dovolimo," je v uvodu pred tekmo povedal trener Saša Prapotnik, ki je takole analiziral igro Izole proti Celju: „Celjani so proti Izoli popolnoma vladali na igrišču. Izolčani so v tem srečanju marsikaj skrili in prave slike o našem naslednjem nasprotniku žal nimamo. Kot je re-
Foto: Črtomir Goznik
Za rokometaše Ormoža je dvorana ŠIC v Ljutomeru srečna.
kel trener Izole Fredi Radojkovič, se za Izolo prvenstvo začne v soboto v Ljutomeru, preizkušnja proti Celju je bila zanje le pripravljalna tekma."
Glede na dolgoletne prvoligaške izkušnje in soliden igralski kader so Omožani proti Primorcem zagotovo v vlogi favorita. „Ne bežimo od vloge favorita, čeprav se zavedamo, da bo Izola kar neugoden nasprotnik. Če bi lahko izbirali, bi si Izolčane za nasprotnika izbrali tam okrog 7. ali 8. kroga. Trenutno še pokajo od navdušenja po vstopu v ligo in vedo, da točki v Ljutomeru štejeta dvojno. Obeta se čvrst dvoboj, ki po mojem ne bo ponudil veliko lepega rokometa, ampak boj za vsak centimeter na igrišču ter boj za vsako žogo. Želja po zmagi je na obeh straneh velika, ob tem imamo prednost domačega igrišča, saj je Ljutomer v preteklosti že bil srečen kraj za našo ekipo. Konec koncev so tukaj točke pustile tri lani najboljše ekipe državnega prvenstva Celje, Gorenje in Ribnica. Že iz tega razloga smo favoriti. Kot ka-petan upam na številčno podporo s tribun in zagotavljam gledalcem pravo čvrsto moško prvenstveno tekmo," je o pričakovanjih pred tekmo spregovoril kapetan Jeruzalema Bojan Čudič Hugo.
Tekma med Jeruzalemom in Izolo je na sporedu v soboto, 14. septembra, ob 19.00 v športni dvorani ŠIC v Ljutomeru. V predtekmi se bodo ob 16.30 pomerile kadetinje Jeruzalema in Maribora.
UrošKrstič
sredstva iz naslova MO Ptuj povečati, saj klubi in društva skrbimo za otroke, da se vsakodnevno telesno gibljejo. Zanje skrbimo od ponedeljka do nedelje, med tednom s treningi, med vikendi pa s tekmami. S tem preprečujemo njihovo zadrževanje na ulicah ter ne nazadnje tudi uživanje prepovedanih substanc. Prav tako si želimo, da bi občina na določen način pomagala pri pridobivanju dodatnih sredstev in da nam sedaj, ko je prišlo do izpada terminov za vadbo, pomaga pri iskanju nadomestnih terminov in jih tudi dodatno subvencionira.«
Naslednja vroča tema je bila ptujska športna infrastruktura, spisek želja za večje investicije je dolg. Na njem se že dolgo časa pojavljajo npr. nova velika dvorana, velodrom, plavalni bazen, pokrito teniško igrišče ... Realno pa je trenutno v ptujskem športu največji infrastrukturni problem usmerjen v pomanjkanje pokritih dvoranskih vadbenih površin. Terminov za normalno vadbo je bilo že pred sezono premalo, po zaprtju športne dvorane Center (po poplavah je delno uničen parket v dvorani, op. a.) pa jih kronično primanjkuje. Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj, klubi in društva iščejo rešitve, kako zagotoviti vadbene površine predvsem za treninge mlajših selekcij - otrok.
Nekateri treningi naj bi se tako izvajali v športnih dvoranah v drugih občinah Spodnjega Podravja, prav tako pa bodo potrebne prilagoditve terminov v ostalih ptujskih dvoranah. Gre seveda za kratkoročno rešitev, sčasoma naj bi se stanje normaliziralo - ko bo opravljena sanacija dveh ptujskih športnih
dvoran, Športne dvorane Center in Športne dvorane Campus.
Problem pokritih vadbenih površin v MO Ptuj je v tem trenutku izstopil na površje. Verjetno je bil vlak za izgradnjo nove večnamenske športne dvorane zamujen v času pred evropskim prvenstvom v košarki, a bo dolgoročno treba o tem ponovno razmisliti.
Za sanacijo igrišča z umetno travo prijavljeni trije izvajalci
Letos se bo na področju večjih investicij izvedla prenova igrišča z umetno travo ob Mestnem stadionu Ptuj. Pred časom je bilo objavljeno javno naročilo za izvedbo projekta, na katerega so se prijavili trije izvajalci. Trenutno je v teku ocenjevanje prispelih vlog, celotni projekt pa je ocenjen na vrednost 250.000,00 EUR z davkom. Projekt je podprt tudi s strani Fundacije za šport (53.043,00 EUR) in Nogometne zveze Slovenije (55.000,00 EUR). Po pravnomočni izbiri izvajalca naj bi se dela začela okrog 10. oktobra in končala približno v mesecu dni.
David Breznik
Rokomet • RK Drava Ptuj
S težavami, a tudi z optimizmom
RK Drava Ptuj:
prihodi: Jan Maroh, Jan Osterc, Luka Križanič, Žiga Županič;
odhoda: Jan Sivka, Boštjan Belec.
Pred slabim mesecem in pol je trener članske vrste Rokometnega kluba Drava Ptuj Vladimir Vujovic
s svojim pomočnikom Ladislavom Sabom svoje igralce pozdravil na uvodnem treningu na Mestnem stadionu na Ptuju. Na tem treningu se je zbrala večina kadra, ki je nato opravila pripravljalni del za novo tekmovalno sezono v 1. B državni ligi. Ta del ni bil po željah strokovnega štaba, saj se je veliko več delalo na fizični pripravljenosti kot na samem rokometnem delu in uigravanju ekipe.
O samih pripravah je Vujovic povedal: »Moji igralci so med pripravami zares dobro delali
in so fizično odlično pripravljeni. Zaradi zaprtja dvoran smo v zadnjem obdobju imeli le po dva treninga v dvorani, tako da se nismo mogli prav uigrati. Zato smo odigrali več pripravljalnih prijateljskih tekem, moja ekipa se je zares izkazala na dveh, proti Varaždinu ter Baniku iz Karvina. V sezono gremo dobro pripravljeni.«
V ekipi je prišlo le do manjših sprememb, kar bo nedvomno prednost na tekmah, saj se igralci medsebojno dobro poznajo. Dodatna prednost je tudi poznavanje na korelaciji igralci-trener, saj medsebojno sodelujejo že
nekaj časa. Ne glede na vse te pluse je bil trener Vujovič previden pri podajanju napovedi o ciljih za novo sezono: »Šli bomo korak za korakom, od tekme do tekme.«
V soboto bodo Ptujčani ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt gostili Brežice. Zaradi manjših poškodb bodo manjkali trije, štirje igralci, a ne glede na to v ptujskem taboru napovedujejo trd boj in zmago na uvodni tekmi sezone.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave v soboto začenjajo novo sezono v 1. B državni ligi.
petek • 13. septembra 2019
Šport, šport mladih
Štajerski	19
MBA WORLD BOXING CHAMPIONSHIP 2019 EKATERI
Boks • Svetovno prvenstvo v Rusiji
Venko ostal brez zmage
V Jekaterinburgu v centralni Rusiji (približno 4.000 km od Slovenije) poteka jubilejno, 20. svetovno prvenstvo v olimpijskem boksu. Slovenija je imela na njem dva predstavnika, Aljaža Venka in Nika Niko-lova. Oba sta izgubila uvodni dvoboj prvenstva ...
Aljaž Venko, varovanec trenerja Dejana Zavca, je izkoristil možnost, da tudi profesionalci nastopajo v olimpijskem boksu. Nastopil je v kategoriji do 75 kg, kjer je bilo
prijavljenih kar 50 borcev, njegov tekmec v uvodnem krogu pa je bil Alžirec Younes Nemouchi. Čeprav si je Venko na prvenstvu želel kakšno zmago, se je dvoboj razpletel po željah Alžirca ...
»Dvoboj je bil v vseh treh rundah zelo izenačen, o zmagovalcu in poražencu so odločale malenkosti. Tekmec je verjetno sodnike prepričal s tem, da je sprožil več
udarcev, zagotovo pa sem jaz zadel več 'čistih' udarcev. Na mojo žalost so sodniki prisodili zmago Alžircu,« je iz Rusije sporočil Venko.
Rezultat 0:5 je prav zaradi opisanega nekoliko zavajajoč, saj so trije sodniki (iz Estonije, Šrilanke in Kitajske) videli le minimalno prednost tekmeca (28:29).
JM
Boks • Noč borilnih športov
Kopšetova in Drevenšek solidno
Foto - arhiv BK Ptuj
Trener Leon Lovrec z boksarko Sanjo Kopše
Tenis • Davisov pokal
Klub borilnih veščin Tepanje je v soboto v Slovenskih Konjicah izvedel Noč borilnih športov. V boksarskem delu prireditve sta pod vodstvom trenerja Leona Lo-vreca javni sparing iz Boks kluba Ptuj opravila Sanja Kopše in Aleš Drevenšek.
Šele 16-letna Sanja se je opogumila in je prvič tekmovalno stopila v ring - pomerila se je z Nino Grijič iz Boks kluba Legionar. Mlada boksarka je v celotni borbi stopnjevala tempo in bila na koncu za odtenek boljša, prevladovala je predvsem v zadnji rundi. Borba se je končala z neodločenim izidom.
Aleš Drevenšek (gre za bivšega člana Boks kluba Ptuj, zdaj je član kluba New Gym Tabor, op. a.) se je tokrat izjemoma pod ptujskim vodstvom pomeril z Gašperjem Podgorškom iz Boks kluba Legionar. Borba je bila zelo izenačena in se je na koncu prav tako končala z neodločenim izidom. Za oba je bil to dober preizkus, predvsem Sanja Kopše si je v prvi borbi nabrala kar nekaj dragocenih izkušenj, ki ji bodo prišle zelo prav na njeni športni boksarski poti.
D avid Breznik
Slovenski predstavniki na SP v Rusiji: trener Vlatko Nikolov, Nik Nikolov in Aljaž Venko
Atletika • Pokal Slovenije za starejše mladince
Dekleti osvojili srebrni medalji
Slovenci favoriti proti Egiptu
Slovenska teniška reprezentanca bo s svojima najboljšima igralcema, Aljažem Bedenetom in Blaženi Rolo, v petek in soboto gostovala v Egiptu. To bo njen edini dvoboj v 2019, hkrati pa lepa priložnost, da si ob spremembah, ki se naslednje leto obetajo v Davisovem pokalu, zagotovi mesto med 42 najboljšimi ekipami na svetu.
Slovenija je v Kairu nesporni favorit za zmago. Egipt je doslej že dvakrat premagala (2000 in 2009), tudi letos pa Bedene (75.) in Rola (133.) ne bi smela imeti težav z nasprotnikoma, ki sta na lestvici ATP uvrščena precej za njima. Najboljši domači igralec, Mohamed Safvvat, je 239. igralec na svetu, drugi lopar Egipta, Marim Mhamed Maamoun, pa 361.
Selektor Miha Mlakar je pred dvoboji v športnem centru El Gezira povedal: »Zadovoljen sem, da se nam je uspelo zbrati v najmočnejši postavi. Zadnje čase so fantje pokazali dobre rezultate in upam na dobre igre tudi v Egiptu. Igramo na pesku, zato verjamem, da ne bo presenečenj. Seveda je naš cilj pozitiven rezultat.«
Poleg omenjenih dveh igralcev slovensko reprezentanco sestavljajo Nik Razboršek, Tom Kočevar Dešman in Tomas Lipovšek Puches.
V petek z začetkom ob 11.30 sta na sporedu dva dvoboja posameznikov, v soboto (9.30) najprej igrajo dvojice, nato pa posamezniki še dve partiji.
Slovenija bi v primeru malo verjetnega poraza padla v nižji rang tekmovanj, ob
Športni center Vinko Cajnko v Slovenj Gradcu je v soboto in nedeljo gostil Atletski pokal Slovenije za starejše mladince in mladinke. Tekmovanja so se udeležili štirje ptujski atleti.
Najbolje sta nastopili Zala Cunk in Sara Serdinšek, ki sta osvojili srebrni medalji. V metu diska je Cun-kova za drugo mesto orodje vrgla 35,02 metra, medtem ko je v metu kladiva Serdinškova orodje najdlje vrgla 43,01 metra.
Ob dekletih sta Atletski klub Ptuj na Koroškem zastopala tudi dve fanta: Anej Čurin Prapotnik in Alen Smiljan sta se pomerila v teku na 100 metrov. Čurin Praprotnik je s časom 11,63 sekunde osvojil 7. mesto, medtem ko je Smiljan tekel stotinko počasneje in je zasedel 8. mesto.
David Breznik
Foto: Atletski klub Ptuj
Sara Serdinšek (AK Ptuj, levo) je na Koroškem osvojila 2. mesto.
Tenis • 1. državna liga (m)
^ Gibaj #v	1	+
,!! miadii Ptujcani za obstanek s Koprom
Blaž Rola in Aljaž Bedene sta bila na turnirju u Portorožu tekmeca, u Kairu bosta skupaj branila barue Slovenije.
Pretekli teden so bile odigrane tekme v 1. slovenski moški ligi, kjer je v dveh skupinah nastopilo osem ekip. Ptujčani so nastopili v skupini B, a so letos zasedli zadnje, 4. mesto. Za TK Terme Ptuj so pod vodstvom trenerja Luka Hazdovca nastopali: Filip Jeff Planinšek, Blaž Vidovič, Toni Hazdovac, Žiga Kova-čič, Matevž Krajnc, Tin Krstulovič in Maks Meh. Slednja dva sta člana TK Triglav in ŠTK Velenje.
»To je bolj ali manj realen rezultat. Proti ŽRK Maribor nismo bili kompletni, saj je manjkal Filip, ki je takrat še igral na turnirju v Novem
Sadu, Krško in Branik pa sta kar močno okrepljena z nekdanjimi ATP igralci,« je dejal Luka Hazdovac.
Najbolj izenačen je bil dvoboj s Krčani, ko so točke za ptujsko ekipo osvojili Tin Krstulovič in Žiga Ko-vačič med posamezniki ter dvojica Kovačič-Vidovič. Zelo blizu uspehu je bil tudi Toni Hazdovac, kar bi pomenilo odločilno točko za zmago, a je njegov tekmec Benjamin Beliš slavil v treh nizih - 6:2,2:6,4:6.
Ptujčane sedaj čaka tekma za obstanek, njihov tekmec bo v nedeljo ekipa Kopra.
JM
Rezultati, skupina B:
1.	krog: ŽTK Maribor - TK Terme Ptuj 6:1;
2.	krog: TK Terme Ptuj - TK Krško 3:4;
3.	krog: TK Terme Ptuj - TK Branik Maribor 2:5.
Vrstni red:
Branik Maribor 9, ŽTK Maribor 6, TK Krško 3, TK Terme Ptuj 0 točk.
Skupina A, vrstni red: Slovan 9, Triglav Kranj 6, Spin Medvode 3, Koper 0 točk.
zmagi pa jo naslednjo jesen čaka nastop v novonastali svetovni skupini 1.
Tako kot je elitna svetovna skupina Davisovega pokala že lani doživela revolucionarne spremembe - letos se bo 18 najboljših reprezentanc srečalo le na enotedenskem finalu konec novembra v Madridu -, bo Mednarodna teniška zveza (ITF) v 2020 preoblikovala tudi nižje skupine Davisovega pokala.
Na letnem kongresu v Lizboni od 24. do 27. septembra bo ITF najverjetneje potrdila predlagane novosti za 2020. Torej ustanovitev svetovnih skupin 1 in 2 ter oblikovanje regionalnih skupin 3 in 4.
Elitne reprezentance, osemnajst najboljših, se bodo tudi v 2020 merile na finalu v Madridu. Polfinalisti
si bodo neposredno zagotovili udeležbo za 2021, dvanajst ekip pa bo nazadovalo v kvalifikacije, kjer se jim bo pridružilo dvanajst zmagovalnih ekip iz 1 svetovne skupine, letošnje prve evroafriške.
Slovenija, ki je zdaj še članica druge evroafriške skupine, lahko v najboljšem primeru v elitni svetovni skupini oziroma na finalu v Madridu nastopi šele novembra 2021. Ce bo namreč v soboto zmagala v Kairu, jo septembra 2020 čaka nastop v svetovni skupini 1, nato pa ima ob zmagi marca 2021 še kvalifikacije za Madrid 2021.
sta
Foto: TZS
20 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 10. septembra 2019
Nogomet • Mlajše selekcije
Šumarji v sredini, Dravaši skočili na vrh lestvice
Mladinci in kadeti Aluminija so konec tedna gostili Koprčane in s štirimi osvojenimi točkami še naprej trdno držijo mesto v sredini lestvice 1. mladinske in kadetske lige. Mladinci so pod vodstvom trenerja Bojana Flisa doslej osvojili šest točk, kadeti pod vodstvom trenerja Primoža Goršeta pa štiri.
V 2. ligi vzhod so Ptujčani konec tedna vzeli poln izkupiček v Mariboru pri ekipi MB Tabor, v sredo pa proti tekmecem iz Veržeja štiri točke. Teh deset točk jih je izstrelilo na 1. mesto trenutne lestvice. Kadeti so pod vodstvom trenerja Aleša Jurčeca na 1. mestu kadetske lestvice (12 točk), mladinci pod vodstvom trenerja Andreja Kvasa so jih dodali osem. V tej konkurenci so na 1. mestu Veržejci.
1. mladinska liga
4. krog: Aluminij - Koper 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Pečnik (67.);
1.	kadetska liga
4.	krog: Aluminij - Koper 0:0. Skupna lestvica:
1 TRIGLAV KRANJ	8	6 1	1	19
2.	GORICA	8	6 1	1	19
3.	DOMŽALE	5	5 0	0	15
4.	MARIBOR	6	4 1	1	13
5.	OLIMPIJA LJUBLJANA	6	3 2	1	11
6.	ILIRIJA EXTRA-LUX	6	3 2	1	11
7.	ALUMINIJ	6	3 1	2	10
8.	KOPER	8	2 2	4	8
9.	MURA	6	2 1	3	7
10.	BRAVO PUBLIKUM	5	1 1	3	4
11.	RUDAR VELENJE	6	1 0	5	3
12.	VOC CELJE	4	1 0	3	3
13.	KALCER RADOMLJE 8	10	7	3
14.	KRŠKO	8	10	7	3
2. mladinska liga - vzhod
5.	krog: MB Tabor - Drava Dakin-da Ptuj 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Brest (11.), 0:2 Brest 813.), 0:3 Pušnik (36.), 0:4 Žižek (83.), 0:5 Brest (86., z 11 m);
Zaostala tekma 2. kroga: Drava Dakinda Ptuj - Vipoll Veržej 0:0.
2. kadetska liga - vzhod
5. krog: MB Tabor - Drava Dakin-da Ptuj 0:2 (0:2); strelci: 0:1 Šabeder (24.), 0:2 Pivko (37.).
Zaostala tekma 2. kroga: Drava Dakinda Ptuj - Vipoll Veržej 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Janežič (4.), 1:1 Vertačnik (9.), 2:1 Dobnik (26., z 11 m).
Planinski kotiček
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (v rdečih dresih) so proti Kopru dosegli drugo zmago v sezoni, skupaj s kadeti pa držijo sredino lestvice.
Skupna lestvica:
1 DRAVA DAKINDA	10	6	2	2	20
2.	ŠAMPION	10	5	3	2	18
3.	VIPOLL VERŽEJ	10	5	3	2	18
4.	NAFTA 1903	8	5	0	3	15
5.	JARENINA	10	4	1	5	13
6.	KETY EMMI BISTRICA	8	4	0	4	12
7.	MB TABOR	8	3	1	4	10
8.	DRAVOGRAD	8	3	0	5	9
9.	ROGAŠKA-ROG.	8	14	3	7
10.	BELTINCI TRATNJEK	8	0	2	6	2
Liga U-15 vzhod
5. krog: Aluminij - Jarenina 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Brodnjak (16.), 2:0 Šega (24.), 3:0 Pučnik (36.), 4:0 Vu-kovič (54.);
Dravograd - Drava Dakinda Ptuj 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Smode (45.), 1:1 Jelovica (59.), 2:1 Kotnik (61.), 3:1 Kotnik (62.).
1. MARIBOR	5	5	0	0	15:1	15
2. DRAVOGRAD	5	3	1	1	10:3	10
3. RUDAR VELENJE	4	3	1	0	11:5	10
4. KRŠKO	4	3	0	1	8:3	9
5. MURA	5	3	0	2	10:6	9
6. DRAVA DAKINDA	5	3	0	2	7:6	9
7. ŠAMPION	5	3	0	2	9:9	9
8. ALUMINIJ	5	2	0	3	10:5	6
9. A2S CELJE	3	2	0	1	5:4	6
10. JARENINA	5	2	0	3	5:11	6
11. VIPOLL VERŽEJ	5	1	1	3	5:10	4
12. KETY E. BISTRICA	5	1	0	4	2:14	3
13. MB TABOR	5	0	1	4	4:12	1
14. ALUVAR BELTINCI	5	0	0	5	2:14	0
					JM	
Potepanje po Gorskem Kotarju (Hrvaška)
28. in 29. september 2019 IZHODIŠČE: vas Podkilavac (400 m) SESTOP: vas Podkilavac (400 m) PRENOČITEV: planinski dom Hahliči (1097 m) TURA: letos nadaljujemo potepanje po vrhovih Gorskega Kotarja, tako imenovanih Grobničke Alpe. Zapeljali se bomo do vasice Podki-lavec. S parkirišča se bomo povzpeli skozi slikovito sotesko Mudna Dol (le v primeru, da ne bo preveč vode), tu je obvezna čelada. Počasi se bomo prebijali proti zgornjim travnikom pod vrhom Fratar, kamor se bomo tudi povzpeli. Z vrha se bomo spustili do planinskega doma Hahliči, kjer bomo prenočili. Pred večerom se bomo povzpeli še na bližnji vrh Čunina glava, s katerega je čudovit razgled po Kvarnerskem zalivu. Drugi dan se bomo povzpeli še na Obruč ter južni vrh Pakleno. Po počitku v planinski postojanki se bomo vrnili na izhodišče po položnejši poti. ODHOD: v soboto ob 5. uri zjutraj s parkirišča pod gradom. PRIHOD: v nedeljo v večernih urah.
TEŽAVNOST: nezahtevna, v soteski Mudna Dol mestoma zelo zahtevna zavarovana pot. Varianta pohoda tudi po lažjem dostopu (vzhodni greben).
STROŠEK IZLETA: 25 EUR (prevoz), oskrba v koči 90 kun - plačilo v koči, to je cca 13 EUR. Možnost prehrane. Plačilo stroška izleta na TRR (sklic 20190928) ali v pisarni društva.
ROK PRIJAVE: torek, 24. septembra 2019 v pisarni PD PTUJ. Število udeležencev je omejeno na 15 oseb. Obvezno ob prijavi navedite telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade). IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki. INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pa pri vodji izleta, tel. 040 754 499.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ob prelepi Krki za državne naslove v kronometru
Minuli vikend so bili mladi ptujski kolesarji zelo aktivni. V soboto je na Otočcu potekalo državno prvenstvo v kronometru za kategorije deklic in dečkov, v nedeljo pa v Škocja-nu še dirka za Pokal Slovenije.
Na Otočcu so se mladi pomerili na 4- in 8-kilometrski progi ob prelepi Krki. Medaljo je s 3. mestom spet osvojila Hana Jeromel, ki je za zmagovalko Vesno Potočnik (Kranj) zaostala za manj kot tri sekunde. V kategoriji U-13 je nastopilo kar 40 tekmovalcev, uspešno pa so ptujski klub zastopali Nik Muršec (8.), Jan Kirbiš (22.), Jošt Gradišnik (25.) in Josia Daniel Bender (28.). V kategoriji U-14 (21 tekmovalcev) je bil Jon Pritržnik 10., Rene Pečnik pa 18. V najstarejši kategoriji dečkov A
(U-15, 29 tekmovalcev) so Jure Maj-nik, Žiga Kelner in Matic Erjavec
osvojili 9., 10. in 20. mesto.
V nedeljo je Škocjan na Dolenjskem gostil dirko za Pokal Slovenije. V kategoriji deklic je Hana znova osvojila 3. mesto. Pri dečkih C sta si Jan in Nik privozila 4. in 16. mesto, pri dečkih B je Jon končal na 13. mestu, pri dečkih A pa sta Jure in Žiga dirko končala na 5. in 12. mestu.
Na najdaljši preizkušnji so se za konec pomerili še mlajši mladinci (30 tekmovalcev). Andrej Majnik je v sprintu skupinice zasedel 8. mesto, Primož Kirbiš je zasedel 12., Vid Jeromel 16. in Lovro Valenko 22. mesto.
UR
Šah • Državna članska liga
Ptujski šahisti trenutno na sedmem mestu
V organizaciji Liga odbora državne lige, katere predsednik je MM Danilo Polajžer, in pod okriljem Šahovske zveze Slovenije so bila v Murski Soboti odigrana tri kola v državni šahovski ligi za leto 2019. V njej nastopa deset najboljših slovenskih klubov in društev, med njimi je tudi Šahovsko društvo Ptuj. To si je pravico priborilo v lanski sezoni, ko je v prvi državni ligi sicer zasedlo 3. mesto, vendar zmagovalec omenjene lige ŽŠK Maribor že ima eno ekipo v državni ligi in napredovanje ni bilo mogoče, dru-gouvrščena ekipa ŠD Šentjur pa se
je nastopanju v najvišjem rangu tekmovanja odpovedala.
Ptujčani, ki so po začetnem ra-tingu zasedali peto mesto, so se že na začetku pomerili z enim od favoritov za zmago, ŠK Ljubljana. Dvoboj so izgubili z rezultatom 2:4, s tem da so iztržili štiri remije in dva poraza. V drugem kolu so proti ŠK Ig, ki je po začetnem ratingu na zadnjem, desetem mestu, visoko zmagali s 5,5:0,5 in tako oddali le en remi. V 3. kolu so s četrtopos-tavljeno ekipo ŠD Krka ponovno doživeli poraz 2:4 in tako so po treh kolih na sedmem mestu.
Z 2,5 točke je pri Ptujčanih najboljši velemojster Aleksander Be-ljavski, 2 točki je zbral mladi MK
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 9. KROGA, V PETEK OB 18.00: Rudar Velenje - Bravo; V SOBOTO OB 20.15: Maribor - Aluminij; V NEDELJO OB 14.00: Triglav
-	Domžale; OB 16.15: Olimpija - Celje; OB 18.00: Mura - CB24 Tabor Sežana.
2.	SNL
PARI 8. KROGA, V PETEK OB 16.00: Fužinar Vzajemci - Brda; V SOBOTO OB 16.00: Drava Dakinda Ptuj - Koroška Dravograd, Jadran Dekani - Krka, Roltek Dob - Beltinci Klima Tratnjek, Vitanest Bilje -Brežice Terme Čatež, Rogaška - Gorica; V NEDELJO OB 16.00: Krško
-	Nafta, Kalcer Radomlje - Koper.
3.	SNL - vzhod
PARI 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Zreče - Šmartno 1928, Dra-vinja - Radgona, Avto Rajh Ljutomer - Veržej; OB 17.00: Šampion -Odranci; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Korotan Prevalje; OB 16.30: Podvinci - Kety Emmi Bistrica.
SUPER LIGA
PARI 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Apače - Markovci, Prager-sko - Stojnci, Hajdina - Boč Poljčane; V NEDELJO OB 16.00: Bukovci
-	Zavrč, Cirkulane - Gerečja vas.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA, V PETEK OB 19.00: Podlehnik - Skorba; V SOBOTO OB 16.00: Rogoznica Slofin - Ormož, Majšperk picerija Špajza
-	Tržec; V NEDELJO OB 16.00: Gorišnica - Središče. Prosta je ekipa Grajena Anpro.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Polskava avtop. Grobelnik
-	Leskovec, Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija, Mladinec Lovrenc - Hajdoše; V NEDELJO OB 16.00: Makole Bar Miha - Oplo-tnica.
LIGA U-15 VZHOD
PARI 6. KROGA: Aluminij - Kety Emmi Bistrica (v soboto ob 11.00), Drava Dakinda Ptuj - Vipoll Veržej (v nedeljo ob 11.00).
Futsal • 1. SFL
PARI 1. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec Pivovarna Kozel -KMN Tomaž Šic bar, Sevnica - Litija; OB 20.30: Bronx Škofije - Op-last Kobarid, Siliko - Stripy. Prosta je ekipa FC Hiša daril Ptuj.
Rokomet • NLB liga
PARI 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Gorenje Velenje - Krka; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Butan plin Izola (v dvorani ŠIC v Ljutomeru), Riko Ribnica - Maribor Branik, Koper - Urbanscape Loka; OB 20.30: Slovenj Gradec - Trimo Trebnje. Celje Pivovarna Laško - Dobova 35:21 (14:9).
1. B SRL (m)
PAR11. KROGA: Drava Ptuj - Brežice (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt), Dol TKI Hrastnik - Črnomelj, Radeče Papir nova - LL Grosist Slovan, Ljubljana - Herz Šmartno, Grosuplje - Mokerc-Kig, Sviš Ivančna Gorica - Rudar, Škofljica Pekarna Pečjak - Krško.
1. A LIGA (ž)
PAR11. KROGA: Zelene doline Žalec - ŽRK Ptuj, Krka - Z'dežele, Litija - Izola, Mlinotest - Velenje, Ž.U.R.D. Koper - Krim Mercator.
Jadranje • Na Ptuju ekipno DP v razredu Optimist
Brodarsko društvo Ranča in Jadralna zveza Slovenije organizirata Odprto ekipno državno prvenstvo 2019 v jadralnem razredu Optimist, ki bo na Ptujskem jezeru potekalo od petka do nedelje, od 13. do 15. septembra. Uradno odprtje bo v petek ob 10.20, dnevno pa bodo regate okvirno potekale med 10. in 17. uro. Razglasitev zmagovalcev bo v nedeljo ob 17. uri.
Konjeniški šport • V Ljutomeru DP triletnih kasačev
Ljutomerski kasaški klub (KK) je prireditelj nedeljskih dirk, kjer se bodo v osrednji točki sporeda za naslov državnega prvaka pomerili triletni kasači. Na 2100 metrov dolgi stezi bo nastopila peterica članov KK Ljutomer: Varele HB (Jože Sagaj mL), Maugli (Janko Sagaj), Avalin (Mitja Slavič), Frodo S (Marko Slana) in Lucifer (Sašo Kukolj), dva predstavnika KK Stožice Ljubljana: Briljantina Peška (Marko Go-renc) in Zelen Tomažič (Mirko Gregorc), ter član KD Krim Alianca NJ (Jože N ovak).
JM, NŠ
David Murko, 1,5 je dodal kapetan ekipe in predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer, po 1 točko pa velemojstra Yuriy Kozubov in Nenad Ristič ter MK Andraž Šuta.
Naslednja tri kola bo gostilo ŠD Ptuj v času od 6. do 8. decembra 2019, ko se bodo Ptujčani pomerili z ekipami iz Slovenske Bistrice, Krškega ter Radensko Pomgrad, zadnja tri pa bodo odigrana v šahovskem domu v Ljubljani od 20. do 22. decembra 2019. Zmagovalec državne lige bo postal državni prvak za leto 2019 in bo imel pravico
nastopa na evropskem klubskem pokalu v letu 2020, dve zadnjeuvr-ščeni ekipi pa izpadeta v nižji rang tekmovanja.
Vrstni red po treh kolih: 1. (2.) ŠK Ljubljana 6 (13), 2. (3.) ŠD Radenska Pomgrad 5 (12), 3. (1.) ŽŠK Maribor 5 (11,5), 4. (4.) ŠD Krka Novo mesto 5 (11), 5. (6.) ŠK Branik Maribor 4 (10,5), 6. (7.) ŠK Triglav Krško 3 (8,5), 7. (5.) ŠD Ptuj 2 (9,5),
8.	(8.) ŠK Impol Sl. Bistrica 0 (6,5),
9.	(9.) ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranjo (4), 10. (10.) ŠK Ig 0 (3,5)
Silva Razlag
petek • 13. septembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Ptuj • 16. praznik ČS Rogoznica
Podvinški standard v vsa naselja
V ČS Rogoznica so že po tradiciji ob svojem prazniku pripravili številne športne, družabne in kulturne dejavnosti oz. prireditve. Potekale so od 26. avgusta do vključno 7. septembra, ko so jih svečano sklenili z osrednjo prireditvijo s kulturnim programom.
Predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh je spomnil, da letos že četrtič praznujejo krajevni praznik v Rogoznici. Prihodnje leto ga bodo proslavili v Pacinju. V ČS Rogoznica namreč vsako leto praznujejo v drugem naselju. Več kot 4.000 ljudi, ki živi v osmih naseljih, ima v glavnem infrastrukturne probleme, večje in manjše. „V Podvincih imajo nadstandardno cesto s pločniki, ne bi je bilo treba, denar bi se lahko usmeril v druge projekte. To v svetu ČS Rogoznica poslušamo že nekaj časa. Osebno pa si želim, da bi bilo v naših krajih vse tako urejeno, kot je v Podvin-cih. Kot si želim, da bi imeli tudi v Pacinju urejeno cesto s pločnikom od meje z občino Juršinci pa vse do Ptuja. V Pacinju potrebujemo tudi kanalizacijo, ki je v trenutnem projektu tudi še ni. Za Velovlek pa so projekti kanalizacije že pripravljeni. Večni problem je tudi razsvetljava v Kicarju, kjer je nekaj svetil že postavljenih, a jih še veliko manjka. Projekt kanalizacije je pripravljen tudi za Kicar, upam, da ga bomo v naslednjih letih le realizirali. Veliko problemov pa je tudi v naseljih z uličnim sistemom. Problem Slovenskogoriške ceste se kot jara kača vleče že 20 let, nič manj ni problematična prometno
Čestitke je Rogozničanom prinesla tudi županja Nuška Gajšek, ki je med drugim poudarila: »Prav je, da imamo načrte, da o njih govorimo na glas in da si postavimo tudi terminski plan za njihovo uresničitev. V ČS Rogoznica je veliko izzivov; če bomo delali skupaj z roko v roki, jih bomo tudi uresničili.« Posebej pa je izpostavila zelo dobro delo podžupana Marjana Kolariča, ki prihaja iz te četrtne skupnosti.
Predsednik Janko Čeh in županja Nuška Gajšek sta skupaj podelila še letošnji priznanji četrtne skupnosti za uspešno delo in pri-
spevek pri njenem razvoju. Za 60 let plodnega delovanja so ga podelili KD Rogoznica. V njegovem imenu ga je prevzel predsednik Nino Galun.
Priznanje za 40 let aktivnega dela in uspehov pa so podelili NK Podvinci. Prevzel ga je dolgoletni predsednik in ustanovni član Marjan Kolarič.
V športnih aktivnostih se je letos izkazala Nova vas, drugo mesto je pripadlo Pacinju, tretje pa Podvincem. V Novo vas je šel tudi prehodni pokal.
MG
Priznanje ČS Rogoznica je ob 60-letnici KD Rogoznica preuzel predsednik Nino Galun. Na fotografiji skupaj s predsednikom sueta ČS Rogoznicajan-kom Čekom in županjo MO Ptuj Nuško Gajšek.
Letošnje praznovanje, ki sta ga pripravila ČS Rogoznica in KD Rogoznica, je imelo tudi dobrodelno noto. Sredstva, ki so jih zbrali s srečelovom in prostovoljnimi prispevki, so namenili za nakup defibrilatorja, ki ga bodo namestili v Domu krajanov Rogoznica.
zelo nevarna Cesta 8. avgusta. Starši so prisiljeni sami otroke voziti v šolo, ker je uporaba teh dveh cest zanje življenjsko nevarna. Upam, da bomo v naslednjih letih odpravili tudi ta problem, da bodo naši otroci na celotnem območju ČS imeli zagotovljene varne poti
v šolo," je Čeh izpostavil nekaj največjih težav, ki pestijo občane četrtne skupnosti.
Sicer pa so v ČS Rogoznica zelo ponosni na bogato društveno delovanje. Aktivna so štiri gasilska društva, dva nogometna kluba in KD z vsemi sekcijami.
Foto: MG
Ob prazniku je s pesmijo razveselil tudi MoPZ KD Rogoznica pod vodstvom Gregorja Lačna.

'WVÍ9
Najnakupi .si
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!


14-delni set nožev - Harry Blackstone
•	izjemno ostri noži
•	z dolgo življenjsko dobo
•	zelo kvalitetni
•	nelepljivi vrhunski premaz
•	set je primeren za darilo
49,00 €
Organizator za čevlje ■ shoe rack (6 parov)
•	protizdrsna in moderna oblika
•	preprosto za uporabo
•	zavzame malo prostora
•	primerno za vse tipe obutve
•	nastavljiv za odpiranja (4 pozicije)
24,90 €
EASYmaxx - 2 x univerzalni ključ z zaskokom (jekleni zatič od 7 do 19 mm)
•	nedrseč ročaj za varno delo
•	velikost nastavka: 7 mm do 19 mm
•	paket vsebuje: Ročni vijačnik, adapter, univerzalni jekleni vijak
34,90 €
PRODAJNI HIT!
Sesalec Vector z vodnim filtrom Thomas
•	močan 1520 Bi-Turbo motor
•	vodni filter, brez vrečk
•	enostavno se čisti
•	sesa tekočine filtrira zrak v vlažnih prostorih .
Easy paint pro -set za barvanje
•	valjček (širina valja: 16,5 cm, mere: 195x95x245 mm)
•	ozek valjček za robove
•	trikotna vogalna ščetka
•	roler stacker
•	pladenj za posodo
GOURMETmaxx - posodice za shranjevanje hrane (2x komplet - 20 kosov)
•	temperaturna odpornost od-20° C do+120° C
•	primerne za pomivalni stroj, zamrzovalnik in mikrovalovno pečico
29,90 €
DAB+
Radio Veseljak
•	sprejemanje digitalnih postaj
•	vedno z vami Radio Veseljak in druge postaje
•	brez motečega šumenja
•	visoka kakovost zvoka
39,90 €
O OBIŠČITE NAS V TRGOVINI: Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje
*Akcijska ponudba velja 14 dni od izida edicije.
@ www.najnakupi.si
f & ® @najnakupi
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. septembra 2019
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI M@W@H
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODA	J	A	vo:	ZI L
Znamka Letnik		Cenč)	Oprema	Barva
RENAULT LAGUNA 2.0 DCIGT PRIVILEGE	2009	3.500,00 €	AVT.DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
KIA PRO CEED1.4CWTLX EDITION	2013	7.490,00 €	40.416 PREV.	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY	2006	3.290,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE	2014	6.200,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.416V ENJOY KARAVAN	2005	2.500,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE	2013	6.750,00 €	73.080 PREV.	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN TOURAN 1.6 TDICOMFORTLINE	2012	10.600,00 €	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO SEDUCTION	2014	9.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIAT BRAVO 1.416V STARTJET DYNAMIC	2007	3.250,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. RJAVA
PEUGEOT 30081.6 HDI PREMIUM FAP	2009	6.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6CONFORT PACK	2002	1.650,00€	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
OPEL MERIVA 1.416V ENJOY	2007	3.450,00 €	KLIMA	K0V.T.SIVA
SUZUKI SX41.64WD	2010	6.350,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
BMW 116 D	2015	14.900,00 €	33.429 PREV.	BELA
HYUNDAI 1301.6 CVVT CW COMFORT	2008	4.500,00 C	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MAZDA21.251	2005	2.400,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
KIA RI01.4 EX	2006	2.290,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DACIA SANDER01.4	2010	3.740,00 €	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGE0T8072.2HDISR	2004	2.600,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
MINI COOPER 1.6	2007	4.990,00 €	SERV. KNJIGA	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN		PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.		
ZNAMKA	LETNIK CENA,		OPR.	BARVA
CITROEN BERLINGO 1.6HDI SEDUC.	2014	8.980	ZELO LEP, MENJAVA	BELA
FORD B-MAX 1.4 TREND	2013	9.290	LE 50043km, 1.LAST, SLO	RDEČA
FORD C-MAX 1.0 ECOB.TREND ED.	2015	12.990	M6r SLO, 1.LASTJRAJN.	RDEČA
FORD FIESTA 1.25	2011	5.890	ODLIČNA, TRAJN., MENJAVA	BELA
FORD FOCUS 1.0 ECOB. TREND	2014	9.990	LE 35536 KM, ODLIČEN, 1.L	RDEČA
FORD FOCUS 1.6TDCI TREND	2014	8.280	1.LAST., SK-POTRJENA	BELA
FORD KUGA 2.0 TDCIVIGNALEA6	2018 :	29.590	4X4, MENJAVA, LEASING	ČRNA KOV.
FORD MONDE02.0TDCI TITANIUM	2016	18.890	A6, MENJAVA, LEASING	ČRNA KOV.
FORDS-MAX 2.0 TDCI TREND	2013	11.990	SLO, SK-POTR., TRAJN.	MAGNET1C
FORD TRANSIT CUSTOM 9 SED.	2018	27.890	ODLIČEN, MENJAVA, SLO	SREBRNA KOV.
FORD TRANSIT CUSTOM 9 SED.	2014	16.900	ODLIČEN, MENJAVA,	TECTONIC-ZLATA KOV
KIA SPORTAGE 2WD 1.6 LX FUN	2014	13.390	ODLIČNA, MENJAVA,	SREBRNA KOV.
PEUGEOT 307 1.616V	2006	3.690	REDNO SERV., TRAJN.	ORANŽNA KOV.
RENAULT MODUS 1.216V	2010	4.990	SLO, 1.1AST, TRAJN.	ČRNA KOV.
SKODA FABIA MONTE CARL01.2TSI	2012	8.990	ODLIČN, MENJAVA, TRAJN.	BELA, ČRNA STREHA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA		: www.avto.net/avtomobilipr		
Program TV Ptuj
14. in 15. septembra 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poti v neznano s svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo; Spoznajmo daljne dežele Afrike in Azije; Odkrivamo poti in ljudstva Vietnama; Med plemeni Etiopije, prvi tujci v tej deželi; Raziskujemo
prostrano Kenijo in Burmo, nacionalni parki nepopisna doživetja; Indija, dežela kontrastov, med nenavadnimi ljudstvi in svetimi živali; Potujemo po eksotični in fotogenični Indoneziji; Pod lipo 2019: Območno srečanje odraslih folklornih skupin v dominikanskem samostanu Ptuj; Folklorna skupina veterani Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Folklorna skupina Vinka Koržeta, veterani Prosvetno društvo Cirkovce, Starejša folklorna skupina Folklorno društvo Lancova vas, Folklorna skupina Kulturno društvo Rogoznica. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Korenjak
Diesel Turbo Servis
DIAGNOSTIKA IN POPRAVILO DIESEL VOZIL, KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
SERVIS IN PRODAJA DIESEL VBRIZGALNIH SISTEMOV
DIESELTLAČILKA VBRIZGALNA ŠOBA TURBO POLNILNIK
Diesel Turbo Servis DTS Korenjak d.o.o. Cesta 8. avgusta 8 A 2250 Ptuj
Tel: 00386 2 780 1146 GSM: 00386 41 248 863 info@dts-korenjak.si www.dts-korenjak.si
Delovni čas: pon.- pet. od 8.00 do 16.00
00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Gorisnica 09:00 Utrip iz Ormoža 10:15 Polka in Majolka 11:20 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:30 Astro-v živo 23:00 Video strani
SP
program V ¿IVO tudi preko spleta: www.siptv.si
00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Igra - Katerega naj obkrožim? 11:00 Igra- Ne štetaj, 220V 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Oddaja iz obare Gorišnica 17:00 Destmik - oddaje iz preteklosti | 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz obare Starše 22:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si
D2 754 00 33; 1nfa@siptv.5i Marketing: 02 749 34 27; 031 627 34D
Q1V/
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
:Q0 Video strani
:Q0 Oddaja iz občine Markovci
: 10 Ptujska kronika
:30 Goi Avt
:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
:00 Video strani
:00 Kronika iz občine Majšperk
:Q0 Oddaja iz občine Markovci
:00 Ujemi sanje
:30 Polka in majolka
:30 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Tržeč - Pesem na vasi
09:00 Ptujska kronika
09:30 Polka in majolka
10:30 Ujemi sanje
12:00 Video strani
14:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Igra - Ne šlataj, 220V
20:00 Oddaja iz občine Markovci
21:30 Markova - Iz domače skrinje
23:00 Video strani
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
m/L
031688777 0 www.vrata-tuning.si

GA TUDI TISTI, KI NE VOZIJO
Za naročilo revije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 4321. www.media24.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimiregijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
petek • 13. septembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič s. p., Borovci 56 B, 2281 Markovci. Tel.041 631 571.
PRODAM bukova drva. Lahko v celem -dostavljena z gozdarskim kamionom ali že kalana/razrezana polena. Za več informacij smo dosegljivi na tel. 041 610 210, g. o. z. d-bio - les, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NEPREMIČNINE
Prodam jabolčnik, jabolčni kis, sli-vovko in sadike orehov. 070 773 739 Zara, Jernej Nežmah s.p., Pod gonjami 72, Prevalje
UGODNO PRODAMO - zazidljivo parcelo na odlični lokaciji na Ptuju - Nova vas, v izmeri 1.057 m2, lep razgled.
Cena:23.000,00 EUR. ^pc/MAV Kontakt: 051/455 010 ▼ "tovio ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
PVC okna, vrata, senčila
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PRODAM grozdje sovinjon, šardone, renski in belo vino. Tel. 031 771 935 ali 070 713 014.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM 450 kg grozdja muškat po 75 centov in 400 kg mešanega grozdja po 50 centov. Tel. 031 311 017.
PRODAM italijansko prešo, 200-litrsko, dvobatno, in 270-litrski hrastov sod. Tel. 031 231 641 in 040 160 669.
JARKICE - kokoši tik pred nesnostjo, prodamo. Dostava na Ptuj, Ormož, Lenart ... Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljča-ne. Tel. 031 751 675.
TRAKTORSKI priključek za luščenje koruze z zalogovnikom SIP Šempeter prodam. Tel. 068 605 687.
PRODAM grozdje rumeni muškat, renski rizling, sovinjon, zeleni silvanec ali mošt in sortno belo vino. Tel. 031 880 796 in 041 280 477.
MEŠANO grozdje prodam. Tel. 041 565 210.
KUPIM traktor in nekaj njegovih priključkov. Telefon 031 284 917.
PRODAM stiskalnico za grozdje Vaslin 1000 l, zelo dobro ohranjeno. Tel. 051 316 591.
PRODAM tri ovce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 842 206.
PRODAM kiper prikolico, 4-tonsko, malo rabljeno, brezhibno delujoča, cena 2.100,00 EUR. Tel. 041 824 091.
LU
PRODAMO zazidljivo zemljišče v izmeri 10 arov v neposredni bližini centra Ptuja. Vsi potrebni infra-strukturni priključki že na parceli. Za dodatne informacije pokličite na tel. 051 440 255.
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PRODAM enosobno stanovanje v izmeri 43 m2 na Ptuju. Telefon 051 393 263.
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
POLNA IDEJ
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM komplet spalnico, ohranjeno. Tel. 031 261 436.
KMETIJSTVO
žPRODAJAMO nesnice, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za redno delovno razmerje kuharja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radurtedmk.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radHrtednik.si, tel. 02 749 34 10,
za večje objave predhodno pokličite. . _
Štajerski
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in sestre
Viktorije Jurenec, roj. Ovčar
IZ DOBRINE 49
28. 9. 1950-22. 8. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, prispevke, nam pa izrekli besede sožalja.
Hvala gospodu župniku Cirilu za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem Feguš za odigrano Tišino, nosilcem simbolov, gospodu Potočniku za ganljive besede ob grobu in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hčerka Simona z Romanom
1927-1979
SPOMIN Kekčevi
IZ BRATISLAVCEV 43
Elizabeta
40 let
Tilčka
31 let
Maks
16 let
Stanko
11 let
Za zmeraj ste zaspali v neskončni čas, a hkrati ste ostali še tu, del nas, zato v spoštljivi tihoti pristopamo do groba in ob soju prižganih sveč obujamo spomine na vas.
Vsi vaši
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete, nečakinje
Mare Mauc
5. 4. 1951-27. 8. 2019 IZ MAJŠPERKA 75
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše in prispevke.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in sveto
mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: njeni najdražji
www.tednik.si
J
Spoznajte jo
Slikarka Andreja Peklar ves čas hodi malo nad tlemi
Slovenska podjetnost
Martino Vatovec iz Kopra so zapeljale dišave
Dediščina
Prof. dr. Fran Jesenko, znanstvenik, svetovljan, predvsem pa dober človek. Prispeval je k napredku kmetijstva, športa ter ohranjanju narave in okolja
Po svetu
Poljska, dežela evropskih bizonov
Za lepši dom
V slogu hipijev
Na zelenjavnem vrtu
Užitna ostrica ali zemeljski mandelj
Jernej Kuntner nikoli ni sanjaril ali mislil, da bo igralec. Hotel je postati biolog, ki bi proučeval metulje.
Obiskoval je vrtec v Savskem naselju v Ljubljani, tam končal tudi prvi razred na tedanji OŠ Borisa Kidriča. Ko so se preselili, je začel drgniti šolske klopi v OŠ Trnovo, nato pa se je vpisal in končal Gimnazijo Bežigrad. Oče je bil zelo ljubeč, a vedno nekje v oblakih. Mama je bila tista, ki je bila prizemljena in je v bistvu vodila družino in kdaj pa kdaj dosegla, da je tudi oče stopil na trdna tla.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 13. septembra 2019
M 6 D I 6 I 2 4 Škotska • Je Nessie orjaška jegulja?
m
Končno razrešili skrivnost jezera Loch Ness
So novozelandski znanstveniki končno razvozlali stoletja staro skrivnost, ki jo skriva to jezero v Škotskem višavju?
Ogromne jegulje so najverjetnejša razlaga za javljena videnja skrivnostne pošasti iz Loch Nessa na Škotskem, je razvidno iz analiz DNK, ki so jih opravili biologi. Znanstveniki so iz jezera vzeli več sto vzorcev vode in jih analizirali. Odkrili so številne ostanke DNK, ki pripada jeguljam, a nobenega, ki bi ustrezal DNK plazilcev, je pojasnil vodilni genetik pri raziskavi Neil Gemmell z Univerze Otago na Novi Zelandiji.
Med vzorci je bilo tudi nekaj ostankov DNK, ki ga niso mogli točno določiti, a niso našli nikakršnih dokazov o pleziozavrih, ki so podobni bitju, ki naj bi domnevno živelo v jezeru. Ljudje bodo kljub zadnjim odkritjem po prepričanju Gemmella še vedno verjeli v pošast. »Še vedno ostaja element dvoma,« je dodal. Sam sicer ne verjame v Nessie.
Slovenija • Gozdarja presenetila igra narave
Čudo narave na Veliki planini
Družba za gospodarjenje z gozdovi v lasti Slovenskih državnih gozdov je na facebooku objavila zanimivo fotografijo, ki jo je na Veliki planini posnel Stane Kregar.
Legende o Nessie v ogromnem, 230 metrov globokem jezeru segajo v 6. stoletje, ko naj bi pošast prvič videl sveti Kolumban, ki naj bi zver celo ukrotil. Po podatkih
Foto: Splet
škotske turistične agencije Visit Scotland so pošast iz jezera Loch Ness doslej videli več kot tisočkrat.
P.R.
Kregar je pri čiščenju visokogorskih pašnikov, zaraščenih z rušjem, naletel na smreko, iz katere raste še osem drugih dreves. »Vetrolom je nekoč dolgo nazaj drevo zrušil, vendar se je s koreninami držalo tal in se ni posušilo, ampak se je borilo naprej. V tem položaju je odgnalo osem vej v samostojne vrhove, ki so videti kot drevesa, posajena v vrsto,« so zapisali ob fotografiji in dodali, da gre za »čudo narave«.
as
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski
Foto: Facebook
Slovenija• Ščurki v stanovanju
O
Pridejo tudi skozi vtičnice, kanalizacijo...
Deževno in nekoliko hladnejše vreme je v naše domove že začelo preganjati prve vsiljivce, ki sijih nihče ne želi.
Veste, da so ščurki najbolj razširjena žuželka na svetu in da lahko brez glave preživijo tudi do osem dni? Če se sprašujete, kako so ščurki našli pot do vašega stanovanja, vam ponujamo nekaj odgovorov. V vaš dom lahko vstopijo prek kanalizacije, razpok, cevi, prek ventilacijskih vodov in celo vtičnic. Da bi si lahko v kuhinji ali kopalnici zagoto-
Foto: Media24
vili karseda ustrezno stopnjo higiene, sploh če opazite ščurke, uredite ustrezne prepreke. Problematične odpadke, v katerih ščurki najdejo hrano, odlagajte v zaprte zbiralnike ali smetnjake. Najbolje bo, da so ti spravljeni v ločenem prostoru, ki se ne drži vaše hiše ali stanovanja. Redno čistite tudi koše in odstranjujte odpadke. Z. F.
- W ni možno dati ^^
o
, 7llt0 kerbodo
Ko rnu je po

ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Nagradno turistično vprašanje
S turizmom do boljše prihodnosti za v
Z današnjim dnem se zapirajo letošnje razstave v okviru 17. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Še vedno pa je v vzhodnem grajskem stolpu na ogled velika razstava o nakitu, v Salonu umetnosti so pretekli teden odprli fotografsko-intarzijsko razstavo, v Miheličevi galeriji se z najnovejšimi deli iz svojega likovnega opusa predstavlja akademska slikarka Tja-ša Čuš. Na ptujskem gradu pa so odprli prenovljeni prostor z insignijami ptujskega mestnega sodnika. Te je sredi 16. stoletja dal izdelati Jakob Ris. Na odprtju so predstavili tudi četrt stoletja star prapor ptujske mestne garde iz leta 1769, spominski novec ob svobodni objezdi mestnih meja iz istega leta in druge predmete, ki ponazarjajo življenje v mestu. Skratka, Ptuj tudi v tem času, ko so se zunanja prizorišča zaprla, ni brez zanimivega dogajanja ter vabi k obisku galerij, razstavišč in muzejskih zbirk.
Včeraj se je zaključilo spletno glasovanje za najgostoljubnejše mesto med srednjimi mesti, najgostoljubnejši zdraviliški kraj in najgostoljubnejši turistični kraj. Med srednjimi mesti je po neuradnih podatkih največ glasov pridobilo Velenje, med zdraviliškimi kraji Podčetrtek in med turističnimi kraji Izola. V polnem teku so tudi že priprave na 66. Gostinsko-turistič-ni zbor Slovenije s strokovnimi tekmovanji, kjer se med najboljše že vrsto let uvrščajo zaposleni Term Ptuj, Dneve slovenskega turizma in zaključno slovesnost letošnjega tekmovanja v urejenosti in gostoljubnosti slovenskih krajev Moja dežela - lepa in gostoljubna.
V Sloveniji se na različnih nivojih v teh dneh pospešeno pripravljajo tudi na letošnji svetovni dan turizma - 27. september. Vabilo na Ptuju bodo skupaj podpisali MO Ptuj, Turistično društvo Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Prireditev bo že tradicionalno potekala na Slovenskem trgu s ponudbo na stojnicah in predstavitvijo posameznih turističnih ponudnikov. TD Ptuj bo letos priznanja podelilo organizatorjem festivalov in prireditev, ki bogatijo turistično ponudbo Ptuja.
Turizem ima večplastni pomen, z dogodki, posvečenimi svetovnemu dnevu turizma, se povečuje osveščenost mednarodne skupnosti o pome-
pomembna so tako vlaganja v zanje in veščine zaposlenih, ki morajo biti za svoje delo primerno plačani. V Sloveniji so dela v turizmu in gostinstvu še vedno med slabše plačani. Kljub nekaterim ugodnim trendom lastniki dobrih rezultatov še ne delijo z zaposlenimi. Na tem področju čaka slovenski turizem oz. celotno družbo še precej dela, da bo ustvarila zadosten bazen kakovostnih turističnih delavcev, jih dobro nagradila, da bo cilj, boljša prihodnost za vse, tudi dosežen.
Med 26. in 29. septembrom pa bo Ptuj že petič zapored tudi prizorišče festivala kave. Organizatorji pripravljajo bogato dogajanje. Letošnji festival se povezuje tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije, saj naj bi Slovenija kot ena prvih držav začela promovirati med kot sladilo tudi pri uživanju kave.
V prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, kdaj je Ptuj dobil elektriko. Nagrado bo prejela Denisa Kranjc s Ptuja, ki je pravilno odgovorila, da je Ptuj dobil elektriko leta 1925. Danes sprašujemo, kateri znani ptujski vinar se je ukvarjal s proizvodnjo penine na Ptujskem med obema vojnama. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 20. septembra.
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji bodo Svetovni dan turizma obeležili tudi na Ptuju.
nu turizma oz. njegove socialne, kulturne, politične in gospodarske vrednosti za vsesplošni razvoj. V okviru letošnje teme Turizem in delovna mesta: boljša prihodnost za vse bodo v številnih okoljih analizirali možnosti in priložnosti, da bi s turizmom naredili boljši korak v prihodnost. Nadvse
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera znani ptujski vinar se je ukvarjal s proizvodnjo penine ne Ptujskem med obema vojnama?
Ime in priimek:...
Naslov:...............
Davčna številka:
Y.
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.