Poštnina plačana v gotovini.
Leto X., št, 10. („jutro44 xix., st. 55 a)
Upravuistvo Ljubljana Knatijeva d
—	Telefon št 3122 3123, 3124, 3125 3126
Inserat m oddelek: Ljubljana. Šelen-burgova al. - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Cehe Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
§t 100
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta ét 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum-
Ljubljana, ponedeljek marca 1938
Cena 2 Din
cmedeijska izdaja
„življenje In svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Telefon št. 3122, 3123 3124 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja sJutra* Lznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebei m velja do pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440.
Celje. Strossmayer jeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ta rifu.
T,
'ib. h^TrJi?* 4>3»
LJAEB FRANKOV ZA POVEČANJE FRANCOSKE OBOROŽITVE
Francija hs razpisala veliko notranje posojilo za vojaške potrebe
&J

avtonomne blagajne za državno obrambo
Pariz. 6 marca, d Doc'm se za kulisam1 pripravlja osnovanje vlade nacionalne um-
5Sa lan i
tei
Ijivo razvi teropsovf 7iei;:m po jet je znko mezd::;h >:
er: zelo zudovo-Jv/ela sedaj Chau-e. eia zadosti najnuj-avne obrambe Spre-iiščnena postopanju v -er: pa z veliko veči-)b • eu zunanje poganski zbornici sta
u>tvar'a p 20	■ /:: nanovt-.J razn^sa poso j i-
h okroglo 20	m:: :.ird frankov s katerimi
b; se osnovala	a v ton zinna blagajna za na-
mene d"/avne	ob"1mb e.
Chautemps :	e včeraj popoldne v poslan-
pki zbornici p;	ozva ves francoski narod k
sodelovanju, r	n čemer je opt zorit na dol-
Žnost. l:j rn >n	. d. ilveti to pcsoiilr sijajen
ti^peh Chaute:	n ps je nadalje poudaril, da
ima omen-ena	blagajna za cilj potrditi so-
glasno željo i	':\r-c .. da k'iub finančnim
težavani ohra::	sv< e oborožitev na nivo-
ter-
Dbstoiečib potn lansk1 zbornici jvanje. ki ie bi ; se je si
o Zatem se ie zahvalil za njeno pomoč in solo neprsi'Ueno :n za ka--1 ea odločila soglasno. Na
ta način je dobila francoska vlada veliko pomoč, da bo lahko v najkrajšem času uresničila zelo pomembno zakonodajno delo cede odnosa narodne obrambe in socialnega miru Svoj poziv je Chautemps zaključil takole:
Nahajamo se pred vprašanjem, ki ni odvisno samo od soglasja parlamenta, pač pa Tudi od popolnega zaupanja vse francoske d rž e ve in od njene odtočne volje, da še dalje dela. kar je njena dolžnost Da bi se to zaupanje ta volia in ta narodna sila izpričala. moram navesti primer, 'sako bi to vprašanje pravilno rešili po finančnih in gospodarskih možnostih Francne in kako b- obnovili ah ustvarili občutje spontane discipliniranosti s katero bi okrepili dr-žavno avtoriteto in popolno svobodo vladnega delovanja V trenutku, ko se obračam na parlament ter zahtevam od njega potrdila in dovoljenja za izredno pomembno delo. čutim dolžnost, da vse» Franciji ponovno svečano zagotovim da bo vlada vedno pravilno razumevala takšna vprašanja in da bo njeno delovanje dalo popolno jamstvo, da se bodo stvari razbile, kakor

vstvo
Tudi scelallstično delavstvo bo pritegnjeno k vodstvu
državnih poslov
Zvezni
dr.
včeraj posebno de-
Dunai. 6 marca. e. Schuschnigg je sprejel v '. . - . . -»riènega delavstva Avstrije. Zastop-:k delavstva so podali izjavo, da K socv.i:sfčno delavstvu z vsem; sredstvi podpiralo njegovo politiko samostojnosti in neodvisnosti Avstrije, želi pa. da se mu 7-agotovi tudi primeren vpliv v državnem vodstvu Na merodajnem mestu ugotav-
dt
v kance'.ar dr Schuschnigg zago-tac r.. da bo žt v najkrajšem času
tOV
rud- sociahif.no delavstvo v primernem razmerju pritegnjeno k soodločevanju in s -odgovornost« z- obnovo ir okrepitev Av-5tr>-e Socialističnemu de:avstvu se bo za-c : tako v vlači- kakor v vseh drugih ustanovah enak vphv kakor sc ga dobili po bercbtesgadenskem sporazumu avstrij-
C*. ,	J_ -„...T
5-pvi nar; un -■ ■. ..
Kardinal Inmtzer optimist
.fa. (i. Na nian testar-iji nem-■"- -l; -iiir.šiva ie na dunajski
D una i, (j. fkesa kato!
univerzi govoril pretekli petek tudi kardinal dr. Innitzer. ki ;e izrazil opti m irli eno glede razvoja dogodkov v Avstriji tudi s katoliškega vidika Poudarjal ie. da se ni treba bati bodočnosti in da ie treba ostati na poti. ki jo ie začrta! pokojni Dollfuss. V smislu neml-kega miru. ki ga je praglasil dr. Schusehnigg. je treba nuditi vsakomur roko-ki prihaja z nasprotne strani s poštenim idealizmom. Kar ie bilo doslej v Avstriji sovražnega, naj služi odslej za prijateljsko obravnavanje, ki mor? biti pio-ino. ako se ohrani zvestoba načelom.
Izpremembe v avstrijski policiji
Dunaj, 6. marca. AA, Ravnatelj javne i varnosti v Gradcu. Kasiner-Boem je po-j dal ostavko. Na njegovo mesto je Lmeno-| van grof Ferrary. Disedanji ravnatelj javne varnost v Salzburgu Bekini je imenovan za ravnate'ja javne varnosti na Sp. A'v s t ri j o k e m-
v«	O
v	"- i ? -	' ~ 53
Nariščafot c iprr &
roti nùlltarizaciji narodnega gospodarstva na Japonskem
Tokio, 6. marca. AA. Na včerajšnji večerni izredni seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se naaaljujejo razgovori s predstavniki političnih strank, ki jih je treba pridobiti za zakonski predlog o nacionalni mobilizaciji in kontroli nad električnimi podjetji. Vlada je pripravljena tudi za primer neuspeha, ker voditelji strank nimajo dovolj vpliva, da bi mogli jamčiti z,. :zid glasovanja narodnih poslancev. Japonski zunanji minister admiial Sueeugu je na seji poročal o ukrepih, ki jih je pred-vzel. da vzpostavi in zagotovi v Tok:ju red in mir Ministrski svet je tudi ugotovil, da se čim dalje bolj razširjajo vesti o bližajočem se političnem preobratu, ter je sklenil da se za vsako ceno obdrži na oblasti ter izvede do kraja nalogo, ki jo ima na Kitajskem Za to je sklenil onemogočiti vsako protizakonito delavnost.
Izjava kitajskega
zunanjega ministra
Hankov. 6. marca. AA. Kitajski zunanji minister je objavil izjavo o položaju na Kitajskem v zvezi z zar!ržaniem tujih velesil Med drue-im je poudaril:
Mi ne razumemo, kako se morejo tuji narodi tako pasivno zadržati glede vprašani ki so v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu To pasivnost moremo pojasniti samo s trditvijo, da je to znak propadanja civilizacije že večkrat v zgodovini so razni narodi posredovali, da bi ohranili in obvarovali bistvena načela prava in pravice, zdaj pa se zdi kakor da je ljudska vest zaspala. Evropa in Amerika mirno gledata, kako se ne spoštujejo pogodbe, ki sta jih tudi sami podp:saii Nima nober»eea snvsla podpisovati pogodbe, če ni odloči osti in trdne volje da se spoštujejo Tuja pomoč Kitajski o^stoii danes le v nekaj zavojih zdravil, toda ni še tako pozno, da se ne bi moglo to za-^ržanie tuiih sil spremeniti Kar se tiče moJmosti tu-eea posredovanja. bi bilo potrebno na Jap-.n-kem. kajti Japonska je tista, ki more izbirati med vojno in mirom Kar se nas tiče. bi se reklo, da izročimo vso Kitajsko v japonske roke. če spreimemo sedanje ooec'e Dokler ho ia-penska država ostala pri svoji politiki gospodarjenja nad Kitajsko, vse dotlej bomo
tudi mi skušali, da nudimo ves odpor, ker nimamo ničesar izgubiti, moremo pa le Lzvojevati svobodo in narodovo dostojanstvo. Kitajski minister za zunanje zadeve je svojo izjavo končal z željo, da bi ostali kitajski odr.ošaji z Nemčijo dobri tudi pred priznanjem Manžukua po njej.
Prcces v Moskvi
Moskva. (5. marca. AA VJerai je začelo z: s išjvauje Buharina. ki ga sma-ra;o za slavnega obtožene» v -e anj: m-~s o veki razpravi. Buharin o 1 klanj \ oMožho da ;e izvrševal saboažo :n poliva, osta'e obtožene k terorističnemu delu Na vprašan;« državnega tožilca, ali je 6ole'.ova pr: uV>-ju Kirova. je Buh irin odgovoril. •:! n-. Zatem ic državni tožilec sku> | ?ved t: od Ribova. č ? so navedbe, ki jih je poda Bu harin. "očne Bikov je izjavil. Ja Bnh'rn rri tem ni bii u «ležen. Zatem ie državni tožilec pozval Jacrooo ia se zagovarja Ja_ ™oia je dejal, da so a'en'at ni Kirova or-ganizirali Rikov. BuhaHn on eam in nre' n« -s^.Tt oh-o'er.i in us'relje-i Janukii~e. BuharLn in Rikov sta nato izjavi a d < Ti-zodove nave1' e niso točne. Klj iH we^n poskusom drž.vne^a to/.ilra. je Buh r'n vztrajal pri sv >ill) i z' v ah. Sodna razprava se ho nadaljevala .jutri.
je prav To zaupanje bo znala vtada vedno
spoštovati in je odločena, da na vsak način zagotovi red in nrr vsem francoskim državljanom.
Blagajna za državno obrambo sc bo osnovala zaradi potrebe, da se pokrijeio ogromni stroški za oboroževanje ločeno od drugih državnih izdatkov.
V senatu je fina- čni minister Machan-deau izjavil, da je Francija zarad' ogromnega oboroževanja drugih držav prisiljena nadaljevati oboroževalno tekmovanje in da mora pripraviti v^-e svoie finančne sile za vojaško varstvo in ohranitev svcega staii-šča v Evropi Izda-- ogromno naras'ajo in bodo najprej znašali 18 milijard, ki jih je treba pri "teti k že dovoljenim proračunskim izdatkom za oborožitev v višini 11 milijard Vprašanje pa je. če bodo ti novi izdatki zadostovali
Tako skupščina kakor senat sta na Chau-tempsov poziv odgovorila s ttm. da sta soglasno odobrila zakoniki predlog o ustanovitvi avtonomne blagajne za narodno obrambo.
1 Masarykov
SS, rojstni dan
Praga. 6. mai ca. d. Jutri proslavlja češkoslovaška repi: Tka prvič Masarvkcv rojstni dan brez Masarvka. Predsednik republike dr. Beneš z mir. st: i in predstavniki parlamenta si poda dopoldan na pokopališče v Lane, tla se ob Masarykov eni grobu pokloni pi - zidentu Osvoboditelju-V vseh šolah se bo o zbrali učenci in dijak in se bodo vm > proslave Masaryko-vega dne.
Nocoj ob 7. se je v Pragi pred staro
mestno hišo. ki je bila primerno okinča-na. zbrala nepregledna množica. Okrog 100 ogre-mnih reflektorjev je razsvetljevalo prostrani trg Vsa nacionalna društva so poslala svoje zastopnike in ob zvok h narodne himne ter govorih slavnostnih govornikov .=» se nepregledne množice spominjale predsednika Osvoboditelja.
Vsi češki 1 sti prinašajo slavnostne članke z raznimi spomini iz Masarvkovega življenja. Zlasti sporočajo, da bodo Masa-rvkova literarna dela sedaj izdana v skupni zdaji. ki bo obsegala 26 knjig. V Praad bo zsrrajen poseben Masarykov muzej za katerega je dosedaj zbranih 15 milijonov Kč prispevkov. Do izgrad:tve muzeja bodo vsi predmeti, ki se nanašajo na Ma-sarykevo življenje razstavljeni v gradu ra Hradčan h.
Bscìc v Rimu
R!m. 6. marca. AA Poliski zunanji minister Beck je prispel ob 11. v spremstvu svo'e soproge v Rim Ob 11.25 se ie sestal s poljskim veleposlanikom v Rimu in grofom Citadinijeni.
Rim. 6. marca. AA. Italijanski lis1 i toplo pozdravljajo prihod poljskega ztina-n'eea nr'nistra Becka ki bo ostal v Italiji do 10 marca. Listi poudarjajo, da je Bcck ena izmed na/repreze-ta^vne^ših osebnosti nove Poljske. Tribuna«- objav'ja izjavo. ki jo je dal poljski veleooslan k v Rimu W:scwski njenemu zastopniku, da bo obisk min stra Becka ponovno potrdil prijateljsko razumevanje in simpatije med itaì:jansk:m in poljskim narodom. -Giornale d'Itala« pcučarja pomembnost poljske zunanje politike ter pravi da prihaja Po'jska s s\ojo silo vedno bolj do vidnejšega in vp'ivne-sega zraza pri reševanju evrorvskih dogodkov.
Niomöller v koncentracijskem taborišču
Berlin. 6- marca. d. Kakor zatrtuje-'o. so pas'crja Niemöllerja poslali v koncen-trac jsko taborske v Oranienbunrgu, kjer je okoli 3.000 interirancev.
Razbit shod dr. živka Tspaloviča v Novem Sadu
Novi Sid. fi ai.-irea o. Dr Zivko Topn'o-vič je napovedal za danes velik sVd v N"o-vr-.v Sadu na katerem bi imel govoriti o političnem položaju v dovavi in o sporazumu s KDK. že pred .aričetkom b"> ovario pa je prišlo do em orsi raci i in je policija shod razpustila.
Napredovanja
Beograd. 6. marca. Napredovali so v 4 1 profesorji srednjih šol- Anton Sovre, Franjo Kob'ar in Silvester Kranjc na TI-realni gimnaziji v Ljubljani, Vladimir Lapajne n Juš Kozak na I. realni g:mna-ziji v Lnibljani, Srečko Broda- na realni gimnaziii v Celju >n dr. Ivan Priiatelj, direktor realne gimnazije v Mar.boru.
Dbč?i ihov Narodne banke
Beog-ad. 6. marca p Danes je bil občni zbor delni "ar jev Narodne banke, ki mu ie predsedoval dr Milan R adosa vi levic. Na-vzo'ih ;e bilo 239 de!nisar:ev Vladni komisar Dostanič ie pozdravil delničarje v imenu finančnega nr'nistra Ohjavlien je bii ukaz o imenovanju prvega podguver-nerja dr Belina in dnigega podguvernerja Mi'ana Zebiča. nakar ie upravn- odbor predložil pc^očilo o delu banke m poročilo nadzornega odbora V debat' je govorilo več govornikov, med nj'm direktor Poštne hranilnice dr .Milan Nedeljkovič Po razpravi so bi'i izvoljeni tri'e novi člani nadzornega odbora, namesto oifh ki so letos po zakonu izpadli. Vsi trije so Srbijan-ci.
ProS. dr. Radojčic član srbske akademije
Beograd. G. mana. p. Srbska akademija znanosti bo imela jutri popoldne v Kolar čevi univerzi slavnos'no akadem'jo. na kateri bo njen novi član profesor ljubljanske univerze d:r. Nikola Kadoičic iniei svoj ns-• stopni govor o srbskih državnih saborih v sriHnieni veku. Pri tej priHk' bo obenpni slovesno proglašen za pravega člana srbske akademije znanoèti.
President dr. Beneš o nemški manjšini v cSR
Vprašanje manjšin je notranja zadeva češkoslovaške, ki odklanja vsaka pogajanja o njej s kako tujo državo
London. 6 marca d. »Sundav Times« objavlja naslednjo izjavo predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša-
Češkoslovaška ne more nikdar oficiekio razpravljati z Nemčijo o manjšinskem vpra;anju. priznava pa moralno pravo F„v-rope. da se zanima za zadevo, ki je tako pomembna za mir Češkoslovaška smatra zboljšanje svojih odnošajev z Nemčijo za življenjsko potrebo m je pripravljena prispevati za splošno evropsko pomirjenje. ako se bo dosegel splošen «poi-azum med velikimi silami, izključuje pa avtonomijo za 3 milijone Nemcev v svojih mejah kot nemogočo. Manjšinsko vprašanje je edino večje interno vprašanje Češkoslovaške, poudarjam da ne bo nobenega dvoma, da je povsem interro. Oficielna pogajanja o tem s kako tujo državo bi pomenila priznavati pravico do vmešavanja v- naše notranje zadeve. če^ar pa ne moremo nikdar dovoliti, ostali pa bomo vedno zvesti manjšinskim pogodbam ter jih ne bomo nikdar odpovedali. Pripravljeni smo tudi dati svojim prijateljem. zlasti Franciji in Vekki Britaniji, vsa pojasnila glede naših manjšin.
Sporazum med velikimi silami bi nam b" zelo dobrodošel in bi težkoče v srednji Evropi v veliki meri odpravil. Zato zasledu jemo z največjim zanimanjem prizadevanja Velike Britanije in Italije, da bi od stranili nesoglasja m;d =eboi. ter bi iskre no pozdravili usodno zakljue-rev pogajanj Svoje dobro oborožene vojske ne bom.' nikdar rabili /a druge namene kakor za iz polnitev svoj-h obveznosti do Društva na redov. Nikdar se ne b 'nu umaknili od za padnih sil. s katerimi smo vezani s skup nimi demokratskimi zvezami. Pri tem upa mo. da se tudi one nc bodo umaknile od nas. To seveda ne pomeni, da bi hoteli po zabiti na na<e g<>spoda-ske odnošaje z Nemčijo ah na našo živl:enjsko potrebo, da vzdržujemo z njo dobre diplomatske stike. Mi spoštujemo not-anje zadeve Nemčije in ne bomo nikdar poizkušal: vmešavati se vanje
Prezident dr. Bend je končno iziaviL d-i se z Nemci postopa v Češkoslovaški mnogo bolje kakor pa z nemškimi manjšmami v katerikoli drugi držav;
Baranyl o položaju
In težnjah Madžarske
Zanimiv gover predsednika madžarske vlade — Foga-'anja z Malo antanto na mrtvi točki
Budimpešta, 0. marca. a. Ministrski predsednik Daranyi se je včeraj na shodu vladne stranke v Györu bavil tudi z mednarodnim političnim položajem, o katerem je med drugim izjavil:
V mednarodni politiki se j? pokazala zadnje čase neka nervoznost, vendar so prav zadnji dnevi prinesli vidno pomirjenje. More s? reči. da se je mednarodni peloèai znatno zboljša! in to predvsem po zaslugi Velike Britanije, ki hoče za vsako ceno ohraniti mir. Velika Britaniia se trudi, da bi_ z neposrednimi razgovori z Italijo in Nemčijo odstranila sedan'a nesogla-ja.
Madžarsko veže prijateljsko razmerje do Avstrije in Nemčije in je zato popolnoma naravno. da spremlja z veliko pozornostjo razvoj odnošajev med t^ma dvema državama. Upam. da se bos'a Hitler in dr. Schuschnigg končno sporazumela v vseh vprašanjih 'n jia se bodo uredili odnošaii med obema državama. da bosta mogli skupno izvršiti vvoje zgodovinsko poslarstvo za ohranit?v trahie-ga in stabilnega mirj v Flvropi.
Nedavni obisk regenta Horthija na Poljskem je utrdil stoletno prija'eljstvo mei Poljsko in Madžarsko. Razmerje m Jd Madžarsko in Italijo. Avstrijo in N'em'ijo. r.i samo prijateljsko, temveč je globlje, kar j«^ ugotovila tudi nedavna konfer?ni-a držav rim kega bloka v Budimpešti, kjer sta Av-s'ri'a in Italiia priznali Madžar-ki poi>olno enakopravnost glede oboroževanja. Potrebno ie. da Madžarska prične načelo enakopravne oboroževalno-1 i čhnnrej izvajati. Sosedje Madžarske se že leta in leta oborožu-iaW> in izdaiajo velikanske vsote za orožje. Tako se bo nesorazmerje S e bolj povečalo na
škodo Madžarske. Madžarski ìarod mora r®"T stati na nove žrtve za razvoj svojih moči.
Že pred lWom dni sem izjavil, da žeb Madžarska obnovo korektnega rimeria do vi«eh držav, od katerih jo lomijo razna ne**> glasia. Pripravljeni smo skleniti z niim' dogovore, ako tudi na drugi strani pokažejo enako dobro voljo in če bodo upoštevali upravičene madžarske zahteve. Žal se doslej ni desterei še noben napredek. Naši preiloci ostanejo kljub temu še vedno isti. Želimo $£mo. <Li n«- bi nihče zlorablja! našega T>o "rpljenjii. Neizpodbitni pog'oj za dobro tose š.flno je ureditev vprašanja madžarskih mari -in po zakoniti poti. Če se usoda manjšin ne uredi normalno, ootem m^j Madžarsko in Malo antanto ni mogoče ustvariti normalnega razmerja. Miroljubne želje Madžarske so znane in bo madžarska vlada tudi v bodočnosti z zaupanjem služila miru.
Madžarska vlada najodločneje nasprotuje vsem odkritim aLi prikritim težnjam v službi boljševizma. Tako ne more dovoliti, da bi pri urejaniu socialnih vprašanj igrala vlogo kakšna subverzivna želja, da se socialni ~loii r evoluì-i on i rajo. Destruktivna zibanja, se imajo zatr'-ti že v kali. Ne stne se dovoliti. da bi voditelji ekstr?mnih gibanj, katerih pomen je sicer dokaj neznaten, imeli kakršnokoli korist od svojih agitacij, zlasti glede židovskega vprašanja. Tudi na Ma-džar-kiin obstoji židovsko vprašanje, toda urediti se more samo z zakonom in z melodičnim delom. Najti je treba način, da se kristjanom omogoči vr-;ja zaposlitev v .ndu-striji. trgovinah in financah, kar bi bilo v iater?su Zidov samih.
v Andaluziji
Odbiti napadi Francove vojske na granadskem boiišču Nosni letalski napad na Barcelono
Barcelona. 6. mama. AA. Vojno min'str-stvo ie objavilo: Včeraj v rani zori je uo-vražnik na fron'i v And iluziji izvršil ne a j napadov na po<to;anke pri A len I a la Real v pokrajini Granadi. Čeprav so nje'ov rapai po'pirala o-i v-seh s:rani leta a s«1 r."«n je veri ar pes-ečilo o'.biti ga. V oko'i 'u Jena smo zavzeli točko 390 Cortiho del Sol lato Na drugih bojiščih nič rove~a.
NncionaFstična letala so no^-oi ponovno lximbardirala Barce'ono Pri v'cnišniem bombardiran :u je bilo ubi'ih 22 ljud: oTipi je bilo ranjenih. Porušenih je bilo tudi v-eč zgradb.
Iz Francovega tabora
Salamanca 6 marca. AA. Uradno poročilo glavneea stana pravi med drugam:
Na granada'ri f-onti so bile včeraj zboli-šane nek a* ere naše prednie vrste ter smo dosegli vse, kar ie ukazalo vrhovno poveljstvo.
Potopitev Francove
križarke „Canaria"
Madrid, 6. marca. AA. Po zaonjih vesteh se je nacionalistična kržarka »Ca-narias- potop la 40 milj daleč prof od Cartagene. Križarko je zadel torpedo s torpedovke republikanske vlade med pomorsko bitko. Nacionalistične ladje so prihiteli križarki *Canar as« na pomoč.
Barcelona, 6. marra A A. Vojno ministrstvo o javlja- Republikanski monwii-a se }e davi ob 222 spustila v bitko z nacionalističnimi križarkami »Ca^aris«, Fla'eiri« in »Almi ran te Cervera« 70 milj dal .č oi rti^-a Palo«. Torpe o neke naše lai je je zadc' križarko. ki je phda v drugi vrsti sovražnih ladij in 6K*e' hI.io »Camrias«. Na zadeti i«dji je nastala silna eksplozija, zaradi ka-
tei-e s« 3e začela potapljat; Zjutraj je lahkih h<oniboih letaj p~ile*elo na ta kra.i. Letalci so opazili, 'ia je nacionalistična vojna ladja vsa v plamenih. Sedem drurh vojnih ladij je križarilo okoli gore<S- ladje. Letala repubü-orske vlade so vrgla na gorečo la l.'fo neka: bctrrf», ki so padle v njeno neprpreino bližino.
Vojno ministrstvo je poslalo ^m tujim la. jam rad:o*elegrafski poziv:
Ministrstvi narodne obrambe repubükan-eke viarie o'ozeria da bi h:!o nevarno pri-Hiževa-i se nac-ional:s-ičn: lad;i. ki gori 70 milj daleč proč od rtiča Palos. ker zaradi moinosM novih napadov nismo mogli po-s'a*: lad:' n'i letal za reševanje moštva eo-vTažre ladje.
Uspeh slovenskega komponista
Beograd, 6. marca. AA. Preteklo leto je zdiuženje Cvreta Zuzorč razpisalo natečaj za najboljša domača nova operna dela. po katerem bi najboljše delo dobilo nagrado 20.000 din. Pri tem natečaju ao sodelovali samo trije avtorji, ki so napisali sledeče opore:
* Nahod Simeon«, .Za kralja :n otačbi-no» Ln »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski.. Posebna komisija je sestavila pismeno poročilo ter je izmed vseh novih oper-n h del ocenila kot najboljšo opero j-Po-hujšanje v dolini šentflorjanski«. ki jo je skomponiral skladatelj Logar. To delo je tako dobilo prvo nagrado v znesku 20.000 din. Delo je narejeno po Cankarjevem s-Pohujšanju v dolini šentflorjanski« Novo operno delo pomeni važen pr.spevek k na& glasbeni literaturi.
maj
RUSKI ZBORI, GLASBA, LEPOTA LN DEJANJE !
V VMTIMCt! BELIH NOČI
KUVO MATICA, danes ob 16., 19.15 in 21.15
manifestira
itila?
Lepi uspehi feaKsviisskega efìbosa
Ljubljana, b. inarca V mestni zbornici so se dopoldne tbrali zastopniki rdečih križanev k letni skupščini banovinskega 0ill>0ia Po.eg deiega>ov so zborovan u priso-tvovali tudi načelnik odrt rika za socialno politiko in na roano zdravje Kosi za bana. sanitetni polkovnik dr Brust za komandanta divizije šolski upravitelj Vi-der za mt^tuo občino in proi. dr. Levičnik za F rol i t u *>e rku 1 ozno zvezo, prišli pa sta tudi članica glavnega odbora Leposava Petko-vičeva iz Beograda in Danica Bedekovičeva
iz Zagreba
Pre-d prehodom na dnevni red sta bili e živahno aklamacijo sprejeti vdanosti orzo-javki Ni Vel. kralju l elru II. in N|. V .s knezu namestniku t'avlu. nato pa ja pred-t-ednik dr. K rejci podal obširno pred«>edsive-no poročilo Pri ocenjevanju opravljenega dala ie oLžaioval. da odbor ue more predložiti skupščini pod robne, še slike o delovanju RK na terenu. ker l(!3 občinskih o i bo rov in poverieništev ni o pravem času poslalo nainujneiših podatkov. Pred nekai dnevi je banska utirava razrešila o nje imenova i.a člana upravnega odbora, ujokoienega na čelnika dr Mayer ia in direktoria gmnazne Kuna HoJ?varja. na numi inerti pa lineilo vaia načelnika Kopija in du<-*ktor.;a držav ne učite! ske šole Dolenca. 0 ih ijajočma se >e predsednik v toplih besedah zahvalil, glavni odi or pa iu ie v znak pr,znanja odlikoval z zlatima medahima Poleg njiju so bili odlikovani še primariieva v lova Vera Šlajmerieva z najvišjim meinarodnim od'u kova me ni Florence N ih t invale, či.stna dvor na dama Fran ia ravčar.eva z redom Rdeče ga kr ža in ma a Ri' ard Sušnik z ziato medaljo. Svoja izvajanja je predmetnik zakjuèil z željo, nai bi se Rdečemu kržu posrečilo zlasti dance ko |e sve podo!>eo ,-odu sinod rtika. zanetiti med narod iskro bratske l;u beza i m medsil-o nega spoštovania. ki nai bi nas končno dovedlo do trajnega miru.
Tainik višji sve,m k Skalar ie k poročilu, ki so ga vse kr.žarske edinice sprejele v obPki tirkane brošure, dodal nekaj pojasnil Lam i,? r.anovinski odbor za počel akcijo za lf;?lni društveni dom. Nudila sa mu ie priložnost za usoden nakup zgradbe v središču mesta, a glavni odbor mu ni mogel dovoliti potrebnega kredita, ker o takšnih zadevah sklapa iilavna skupščina. V celoti šteje 1ru žtvo v naši banovini fiO višjih 5008 redne in 7242 podpornih članov, kar predstavlja armado 12.305 rdečih križarjev Organizacij sko omrežje tvori poleg banovinskega olbo--a 22 sreskih odborov 1 srbsko povarjeni-Stvo. llö občinskih odborov in 151 poverje-niètev. Med dohodki, ki so znašali 36(1819 din. sla bili dve največji postavki dohodki podmladka (91.458 din) in ljubljanskega pod odbora (31.218 din). Lani sta se vršila dva
tamari (antena tečaja, v Caiju osnovni, v Mariboru Višji. Prvega je ab^olviraio 0, dru-gega pa 1:0 nov h samarijanov Na oolu.carskih tečajih v L.ubljani in na Ježic-i se izšolalo 23 novih prostovoljnih bolničarjev in 79 bolničark. Samarijanski oddelek staje zdaj v ce;oti 2638 strokovno izvežbanih moči, vseh boin>čarjev in bolničark pa je 387. Skladišče banovinskega odbort. ki ga opravlja ravnatelj Amon Jagodic, predstavlja z zamljiščem i. saniteno opremo vrednost več ko četrt milijona. Prav razveseljiv je napredek podmladka, ki ga vodi učitelj Franc Starman. Lani je šlevilo v podmladku organiziranih šol naraslo na 3Ó5 (za 132 več), število poJmiadkarjav pa na 26.531 (za 7400 več).
O poročilih se ie razvila precej živahna debata, nato pa je bila na predlog predsednika nadzorsivanega odliora, ravnatelja Pretnarja. ki je pohvalil poslovanje blagajnika Meäka in upravnika Jagodica. soglasno izrečena razrešnica odboru Nameao članov, ki v smisiU pravil izpi dli po žrebu, so bili pri tam ni glasovanju izvoljeni v odbor Vlm-ka Krof lov a. vladni svetnik dr Vidic. dr Vlit mag strami diraktor šubic iz Celja. dr. Irance Pur z bobrove m pri mari i dr Mer-~ol v nadzorstvo pa z vzklikom Mar.anca Grasseli jeva. Frani Pire in župan t rane Sever z -Ježice. .Novi de.egati za glavno skupščino so Krof ova. dr Fettich Skalar M'šek n sever .Na pobudo banovin.-ke3a odbora in krajevnih ed n c ie bila sprejeta cela vrsta predlogov formalnega in tehničnega zna-faia Nekateri izmed niih gredo za tem naj se članarina zn ža. da bi bilo mogoče prite gniti k sodelovamu tudi širša pla-ti prebivalstva. obenem pa naj bi večji odstotek zbra.n h pr spe v kov ostal v občinah in Ljubljani Biagajn k Mešek je. poročal o proračunu za novo leto. ki znaša nekai nad 154 000 din in izkazu,a okrog bO t!<K) din pri-manikiiaia. Zvišane postavke so namenjene !>redv=em fipans;ranju pror>agandnega dela. Proračun ie bil soglasno sprejet.
Članica glavnena odbora Petkovičeva iz Beograda ie v pr srčnih besedah pozdravila skupščino in želela našim križarjem najlepših u-pehov Na koncu je bila na »redlog vladnega svetnika dr Vidica sprejeta r&soluciia, nai glavni odbor stori vse potrabne korake pri mednarodnem komiteju RK v Švici, da bi vnovič za„e!a svet poživljena akcija za ohranitev miru v obrambo človečanstva in kulture in v zaščito civilnega naoborožene-ga prebivalstva. Resolucija, ki je bila sprejela s živahnim odobravanjem, je bila umestna toliko bolj. ker vas zadnji čas. odkar besni vojna ua zapadu in na vzhodu, ni bilo čuti o Rdečem križu in o kakem blagodejnem vplivu njegove roke.
Zasebno uradtiištvo
? feotlii za svoj obstanek
število organiziranega članstva se |e podvojilo
Ljubljana 6 marca
V	dvorani Delavske zbornice se je s oči rrši. X v II. redni občni zbor Ijubljans e sekcije Zveze bančnih, z t vaiovalnih, trgovskih in ndu.-tr js\ih uradnikov Zbor je vodil pie'tr düik ir. \ rančič, ki .je v uvodu nagla šal težvoče s katerimi se ie morati v preteklem letu zveza borni za zaš it-:» n*e-res.ir svojega cimava Za adi večnih bob taki za uveljavljen ;e potrebnih zakonov in ure lirev tarifnih vprašanj (plač in s ti/., e-nih o», d-V zveza osie- n' utegnila s - rh-n; za agitacijo čim obse mejnega vč an evanja ura In i va v u stanovsko organizacijo Na bin porečju t-e V zveza šel • z lai začela i«i e»z:vne:.e uveljavljati. Spričo tru'a ki 30 bi! noložen v to delo tudi ne ch; riso iz-os'al: sai ie čl-nstvo v zndnjem času naraslo -/a več kako: z:i polovi o n šte;>e zdaj ok:oü 500 uradnikov.
Trenutno je zvez.» zaposljena najbolj z ake.jo z.i varovalnih uradn.k >v za izp slo-vauj. nragma ii<e. pred kratkim na ie .»o-krenila tuli ak i j o za zv;šanjc plač ban, ne-t;iu ura iništvu tia tisio viš.no ki »o >0 mele '-ie nastopom splošne krize Obenem se potejruje Hidi za n ». maino službeno napredovanje it;-e ga ura l.ii.-tva. Pj.ej te a ' voii akci e za izboljšanje plač p:> bta tilni ah/ in Ins r. ih po Ijetjih v za irugah in trgovinah Predsedn k le našteva! tudi ' se ostile te>:n « /veze. pred wem gl .de zakonodaje .pokaj'i skera zavarovan a, o 1 Ivo-jitve bolniškega 111 nezg-o nega uradniškega zavarovanja o-1 delavskega nadalje a c jo za skrr.jšanje delovnega časa n • 3" tedenskih ur Pij tej priliki je predjedpot?'b_
no naglasi' stališfe. ki ga zvezi z-ivz.....a
proti praks, poslovrnja v P ivile^ en agrarni banki s pnsebn 1:1 oziom na I j di-Ijnnsko podružnico 4avod bi mora' biti ponosen. a ie ha- slovenska pod'u ni^a P VB kljub na-nvn ^fi^u šrevilu ura lni^va ;zyt-šila 'oslfj na več dela T^ ra vesel;'vosi'ko pa spremni jo d-f stvo. da p bilo uradn'«tvo v strahu pred sl'tbo kvalifikacijo p :6i'jpiio delali po vec rr do r-ornih nočnih ur ta1-o do ie zda.i tako izčrpano, da s? me1 n 'mi že knžejo pogubne zdravstvene pos'el'"^. Za p ?iy,er je predse ni.k zve'e navaja', da je samo v pr\f\n od1 elku is'o'a^na zbolelo šest uradnikov, izmed teh trije na pl.ji-čih
V	svesti s: svo.ie odgovornr.sti je zveva zasledovalo razve pos ovanja v tem zavodu in je lani tud žp posredovala v p ilo;: u a'ništva Položa sr k po te- ir.'erve ciji nekoliko izbo jšal toda ne za trajno Zavod je nekai č^sa p!ačevn' nadurno de o po nekai mesecih P-° jf vodi-'vo rovrnilo k Stari pra' pi ustavilo je hon orar r za n:v -urno delo. a 'elo je še ^edno onalo. Pied-se-dn k je poudaril, da zveza si-er hoče os*ofi 7. vodstvom PAR v dohrpi od'oi ih vendar ie trino prep-ičana d^ mor- vod. etvo zato ombriti š' odl;!vo nrat-R ir> uvesti honorarje ^a radume elo Ce vrd-^o re bi bilo volino pristati na te uoravič-m-zahteve, bo zr^la zveza ener-i^n- Sč;ti4i interese »dnLštva in doseči spoštovanje
ot-stoje-čih zakonskih predpisov Enako kakor hoče zveza ohraniti mir in elogosPAB. tako si želi složn sti z ostalim: delodajalci Organizirano ura luištvo noče u ičevati ka-pita.a. pripravljeno ga \e <*elo okre 'iti, toda tu li zase hoče doseči skromen proft< r na sancu Zato ape.ira na d^bdaja! e naj sami 61 io'na.j o težak poiožai p.iv nega uralnišiva in ga razmer;in prin erno zbolj-šajo Ce zve'a tie t>o naletela na razumevanje za z: h'eve članova, ima fudi to moč. da o deloda j.-Uv prisilila k upoštevanju upravrčen.ih zahtev Pri t^m svoj m p iza-levanju se privatno ura niš'vo zanaša t adi na pomoč dr>ave ki nai ga s primerno za-kmodajo polpr^ pri sklepanju koekiivnih pogodb.
Po predse Inikovem poročilu so se oglasili k besedi zastopniki org niza i.j in zavodov. Prvi je v imenu Pokojninskega vod-i pov/el besedo ravnat:!j dr. Vrančič, ki ie obrazložil se anji položaj raz ri' ene^a pokov inske^a zavarovanja in nove amandmaje ' k finan'čnri-iu zakonu, kamere je P Z predlaga! nrn's- stvu za socialno po'iMko. Nato :e govori' zastopnik Tr^ovsk g M-niškega in • od po-nega -tuš» va pre'selni'k g Peter Klinar in med drugim OT>rzo i' na rofrebo povečanja Slajme j1-eTa s -n;*o 1-ja Generalni ta aii k centrale K'irtaW je poročal o selahjem st-mjr, akcije za zavaro-
vanje nradništva tn o pogajanjih, ki «o se
vrši>a 1. L m. v Zagrebu
Po pozdravnih besedah zastopnikov mariborskega po lo iboiu zveze, celjskega pri-piavljalnega odbora in poverjeni-kov iz Tržiča in z Rakeke je porgli tajnik zvezj g. Herman o raznih Intervencijah i i koliko teh prizadevanj je uspelo Navajal je tu. i ua ehe ki jih je zveza d<«egia pri svojem delu za pojaön.je č'ars va.
Po b'agajniškem poročilu g. Grudna >e podpre s=dnik nadzo-nf ga odbora predlagal ra-re-Tiioo, ki je bila sog'a> no s, reje a V up ovni odbor »o biti izvo'jeni- Vbdii*,w Vrančič. Bogdan Kump. Franjo Herman Jp'.e Grudf-n. Konrad Javor ck Ma' s Jean. Fran.b Ce 'kvenik. Ivo Cesnik r Po"-o De. bevec. v na Izomi a 'bor na Rudo f Medič. Ivo Mani in Zorar Lap~Vie. Izvol ena so bila tudi načel tvn bančne zavarovalne, aeitac.iiske ku!'urni>nr' svetne tisk^vn» in piavre sekcij in akcije raznih pok'i o v Me. slučajnostmi so izglasovati zborovali novemu odboru poobl st 'o. da sme vlo':t' v rro-. odarnko zadrugo zveze .tO.OfK» din zn 7ač°tni poslovni kani^al.
Na kr-vi» ^bo-<w-ari'a so 7V>-"val"; po-'-^ p-no z odob-nvnnnm :z 1 s^vli re ^lu^ io ■'a «matray> zda' livellavl'ieno r-'z-'T'enìe pokojninskega zavarovan'a 'e '"o" r»rvj korak k doVon^n' u-editv1 nok"i vorovn'a r»ri\-atn:V r^^e^Č^nfev Z h'-va-jo dq s*1 obtito:erM ? a'on nove'.ira v t«m da se 7flva»r>v,'no d-J>"	v**»?
nn 35 let nam-sM 71 %-e'Vvn?^ 40 in ''a se str»TS*m me:a	zp r*v>5V« n°m»-
T'l«? VP'Vvti» Ì7^fi'n"*VP 70. n" ì^nol«.'-tev RO leta. V no^o'nin'k" z^var"1^ j- n i se We"' te^ra vkP«jč::o ^ v«e tis*c ka em-r:i"' p-iv*> Vipca nameìV-s'va 'a katere* loj 71 v° ro'-rn n' o' v p-po P~'vatn: rvv-r>;^
si-
fon d i ki iib
ima'O rf! j-t"" sania
v
n^i
s'
f," rvt	nrpirO-'Ofl'l "O'tV'tii '0Äil">.
rv»	'" V0 P" t t"^
im-av^ "o<J	■'"'"vn'm n -4Tn n^ j v prvi vTsti Rkrbi za zadm'.no k itjp in do-
tacije fondov v smislu obstoječih služhen h pogodb pri Dod.i.ijih. Poleg tetia so zbo o-valci izgiosovali resolucija, naj se naiue-àcensko boin ìko nezgodno in b t~zpo-<e.no zavarovanje loči o istih zavarovan, delavcev, ustanovijo pa naj se aamoMojn na-meščenski odseki z lasti.am eomoup.avaind v okviru SUZ0R. De .ovni čas za vse là sarni šk o uradništvo naj se skraj« na 30 tele» sk h ur. Prepove naj se vsako nalurno delo. tudi hcnoriiat.o. To b: imelo za uo-sledioo omejitev če ne celo o Ip nvo brez-p.^e'nosti me 1 privatnim neme-čerstvo u. Da bi uveljavdjenie teh zalrev ne mo lo izicravati. mora biti de ovno območie inšpekcij dela znatno r.izši imo. te p' bi " o-rale biti dovoljno dotirarie tiko s penona-lom kakor tudi z dena ii'in srds vi. Da
bi se preprečilo vsakršno strah vnn:e usluž-
benstva glo t volit«»v za-u» n kov. ki so za us'užbenstvo polarnem'h pad -etij nep e 'šaljive va"'nr«ti. nai se uveljavi ri-eo obveznosti voliti' za unni ko- v vs-.h podjetjih. iTopVni pa na' se tudi zabita z vol e-n:h zaupnikov pre' prega n'an.vem delodajalcev. Zara li «lnbega gmotnega pl >ža:a z-sebiib nameščencev in zaradi do>o-r"i-n:h tožb delovnih rannerii nai se svini nrs'orx'k Pri teh p avdrii sk <a;;-a po minimum. V prente6eni' zlorab^ br''™r o elncs'ì in npu.«>'.»i*hene'ra «♦~--kovn*,ra na"" ca -a nai se določijo m'nima'ne mczl° t',;,i zt ni-meščence no?amezn:l' strok- no I ^110 kn' or ie bilo o'o*eno za del-vsV.. sh'e 7,ara ü ne"r» i*»n:h s'n*H°nili ra"mt"-;; 7a-h'ev-vo 7v*vrava'^i od delo^iVpevsnoTfv-no<a'i da s« ne bodo nro'iv-ili st-'e^a"^t unv-v*nih kolektivnih o'VTodb oH-ir^n^ no veči:b '"vn 1'ti umiri.-n^T^a ' "k Od od-1 np'fi />V.'^|s'pv jy. 7"h»evnio. d° V-h ^>rl r'-|-nnntih t»k ^ 00-0tb vsestransko
r.a'o Z '•'n 'i n°rai"-'iočp d>-a :n ""• t vj j)r!v-'rv» n^me^^^np* povi^anv* n'ar mp1-1!! 7	V	!_
»■»'vb oVp-' »"i značaja naj s° povia-jo najmanj za 20%.
Kiko tef'S vojne žrivs
• • •
Preieli smo:
Kakor pravi;ica ie neverjetna tn zgodba. Na Gorenjskem v Begimiah. ž:vi vojna vdova M'ria Bož''"eva Mož I00 odstotni vojni inva'id z dodatkom, ie umri lani maja in zanustil vdovo tn ma h"e otroke brez vsega Rti ie rarva'ina ostanek z boi'sea in ni mo<?el dovolj s^rbc'i za svo:o družino Živeli so pač z invalidnino ki jo je pre'emal in s tem k<n ie m gia žena zaslužiti pri kme'kem delu Zdaj ko je umrl je prenehala tudi invalidnina. Po invn'id-skem zakonu bi mora'a vdova po umrlem možu dobit« tr:mesečno invaPdn'no za pogrebne stroške. Enomese'no je dobi'a. ker ji je to smela finančna direkci'a sama izplačati. Za druga dva meseca pa je potreben podois ministra za socialno politiko. Finančna direkcija je avgusta lani poslala akt ministrstvu za socialno politiko in predlagala, da s« izplača kakor določa zakon, vdovi Mariji Božičevi dvomesečna invalidnina umrlega moža.
Ta akt je ležal v ministrstvu in ni ga bilo od nikoder Oblastni odbor Združenja invalidov v Ljubljani je nekajkrat zahteval rešitev tega akta in plačilo, a ni n'č pomagalo. Osrednji odbor je dobil odgovor, da bo zadeva takoj rešena, a re itve ni bilo.
Tako je to zadevo zvedel tudi narodni poslanec g. Lenarčič Šel je'ani decembra v mi"i''*T«tvo Tam pa akta niso mo^li na;-ti Dejali so mu. naj rna!o potrpi, da bodo ak* poiskali h.kali s< 2a nekako 20 dni. in ko se je proti koncu januarja snet on'asil. so mu povedali, da sc akt našli ga rešili in vrnili finančni direkciji v L'ub'jano 12. januarja letos v nada'mo uradovanje.
To je sooro'i! prizadetim narodni poslanec 4. februarja. Marija Božičeva kl:ub temu. da je bil akt poslan finančni direkciji že 12. januarja še ni nič dobila. Sirota z otroki nima kaj jesti, nima obleke proseči po hišah in usmiljena srca ji da o kaki griž'jaj kruha. Oblastni Odbor je pogledal pri finančni direkci.i. kai je z aktom, in tam je odkril, da je akt prispe! k fi-aični direkciji, ali brez naroci'.a. naj se invalidnina izplača, pač pa z zahtevo, naj se sporoči kako je s to rečjo. In finančna direkci'a je takoj, ko je dobila akt spuro ila da je vdova po zakonu upravičena dobiti dvomesečno invalidnino in da je treba samo naročila iz ministrstva nai se ta vsota izplača.
In glejte, ta akt lež. danes spet pri mi-ministrstvu za socialno politiko. Lahko je zapisati, naj se ravna kakor doloka zakon, toda vdova in njeni otroci stradajo...
Dva pogreba v črnem revirju
Zagorje, 6. marra
Včeraj dopoldne so poikopaLi 871etno vdovo po rudarju go. Baševo iz Potoèke vasi. Po-ko:nica ia bila 30 let vdova in se je preživljala z malo pokojnino, a je tudi še zmerom delala. Na zadnji poti so jo spremljali številni občani. Podi ji la' ka zemlja!
Popoldne včeraj pa smo spremljali na zadfnji po'i prerano unir.a^a priljubliega ">G let starega upokojenega rudarja g. Miklavža Kovača iz Zagorja, ki se je nenadno po slovil od svojega hudega življemia Pokojtrk. oče 4 otrok, delno pre>.kblienih ja delal pr' rudniku v splošno zadovoljnost ve? let. dokler ga niso zaradi neozdravljive bolezni leta 19'X> upokojili. Od časa upokojitve ie skoro f let potrpežljivo pr^na'al svoio bolezen. K'.iub boleziv je svo:e moči posvečal gasilski četi. k: mu ie za njegovo dalovanie
Huda nesreča mladega dljcha
Iz okna v drugem nadstropju je padel na dvorile
Liubliana. 6. marca Malo pred opoldnevom se jc danes-igrala skupina dijakov v hiši št. 2 na Cesti 29 oktobra. Skrivali so se in tekali po stopnicah. Med njimi je bil tudi 14 letn- Jožef Peterim, trgovčev sin iz Podboršta pri Komendi, stanujoč v isti hiši Fant je pri igri stekel v drugo nadstropje in spiezaf na okno. Nenadno .,e prihite! za njim tovariš.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20 uri.
Ponedeljek. 7.: zaprto. Torek. 8.: Zadrega nad zadrego Red A. Sreda, 9.: Gospoda Glembajevi, Premierski abonma
Četrtek, 10.: Gospodična Julija. Snubac. Red Četrtek.
•¥■
Drama. »Zadrega nad zadrego« ki sc uprizor v torek za A, je vesela zgodba z vas: Pri občinstvu je bila deležna razigranega. skorajda burnega sprejema. Zahteva po igrah lahkotnega značaja se ori občinstvu močno uveljavlja in zato bo gotovo z veseljem posečalo to igro ki mü nudi obilo razvedrila — Z- premie^ki abonma re uprizor v sredo Krleževa tride-jan-ka drama iz življenja zagrebških pa-tricijev »Gospoda Glembaievi« Ta unrizo-r;t°v je pomer'la ob premieri pred leti na našem odru nov vzpon r^šesa dramskega p.ncamb1? na viš^o umetniško ravan, in je bila nekak nov me'r'k v usl^nrianju in 7o~enju igralcev Letošnia zasedba ie obi-čama. le vloffi sestre Angel'ke in dr P-'be «ta v rokah Severieve in Jpna. — Za rpd C°trtek ce uprizori Strindberpcva drama »Goenod;*na .TnMia« s ?°vprievo T iem in G-'bri jelčičevo in C ■"h o va pnodp;an-ka 7>Sni'bPs«r. v kateri igrajo Levarjeva, Stupica in Potokar
OPERA Začetek ob 20 uri.
Pon^do'iek. 7.: zaprto.
Torek, 8." .T?kob;n Premiera P-^miersld
abonma. Go^tovanie g. Rusa. Sreda. 9.: Helteja R"d Sreda.
¥
Onera. V prosavo otvoritve razstave, ki jo Driredrio umetnice Male ar.tante, se
i'r>ri7cr: v torpk 7a prem;ersk; abonma če-šVa onera r.Tpkob;n« katere komnonist je Dvora1' klavne nartije poioi"o Kolacio v nastovni partii'. Ribičeva in Nofiieva Kot Poct npetoni Marfan B'". Nadalje ^odeTu-i«;o Petrovfič, Janko. Marrec in Fannvec. •nivtfront Anton Ncffat. Re*jcer nrof. Sest.
dalo častno mesto v upravi. Na predzadnjem občnem zboru je pismeno izrekel prošnjo, da ea ob njsgovi snv'i polože v Gasilskem domu na mrtvaški oder. Zelja mu je bila tedaj odobrena, a na zanjem občnem zt>oru spet zavrnjena Verjetno ,;e. da ie to vplivalo na afi'aiega gasil'-kega dclavca zelo mučno. Pokojn:1- se je tudi zairmal za polcična in trokovna delavska vprašanja. Zad ija leta ja ž vahno deloval v nacionalnem gibanju. Z velik'm veseljem ie pričakoval na-itopa pom'adi. pa ga ie nenadno ugrab'la cmrt. V četrtek je tož;l da mu ni dobro, ir je cis'al v Po-1 Iii. Ko mu prinesli kosM<», so ga našli mrtvega. Pogreba so se ud^'ez'ii stevi'ni pr'-'atelji. 'm znanci h Vratu z ga-'i'ci. Ža'o---t:iike ie igrala rudniška 7odba. Na rajnkega bomo ohranili najlei>ši spomin. Preostalim naše ofilie!
ki se ga je prvi tako prestrašd. da je omahnil z okna in padel na dvorišče, kjer je obležal nezavesten.
Na pomoč poklicani reševalci so ga z avtom prepel'ali v bolnišnico, k-er so se takoj zavzeli zanj. Fant ima. kakor kaže poškodovano hrbtenico in pretres možganov. Njegovo stanje je zelo resno.
Ner ^»dkriliiva gra^iioznost divne filmske umetnice v n-ekr^^n^m rompnt^r.cm filmu SOVnr TTENIE
KRALJICA X.EBU
prinaša iznenadenje in senzacijo! Rprpr«*iraite si vstonnice! KINO SfvOGA — Telefon 27-30.
TA RMRH iN K.HATEK ČAS
Ž*nr>VSKA
Zid se ie rrr""ir,f z neto /vorn;co tb-*-d' nenr/nnlne dobave h fuga. Ko ie pravdo v dveh 'nstzncrh izgubi!, .se ie po svoiem odi-efn kii prt^žil še na nafv.šie sodšče.
Ko po šestih mesec'h še m bilo reš:t ie pisal svojemu advokatu, naj pogleda, kai ie z n<egovo prm>do
Odvetnik mu ie odgovoril, da te pri re• ferentu posredoval in da bo treba pač še mulo počakati.
Ko je znova poteklo pol leta. je zid *pet p'sal advrka'u. ki mu ie odgovoril, da ie evo/o dolžnost ie opravil in da ne kaže dru<>,o kakor potrpeti.
Ko pa dve leti ni bilo mkake re&tve. ie vrrašal ž d odvetnika, ali ne bi bilo morda dobro, če bi šel sam na Dunaj intervenirat Odvetnik mu je sporočil, naj tega ne stori, ker ie sodnik, ki vodi vso zi'. levo. velik sovražnik ž:dw
Zid pa tega nasveta ni upoštevat, ampak se je kor pel'al na Dunaj, se 00'asil prt pr'stojnem sodniku ter ga prosil. na' bi njegovo p'cn~ d o vendar že rešili.
Sodnik ki je videl, da je prošnik Žid, j* sirovo odvrnil:
»Kaj me nad'epuiete s svoio nestrpnost jot Kai ne morete drrra po*aka*i na rešitev, S svojo nestrrnoctio ste ";dje zagrešili že mnrgo gorja Tudi Kristusa ste s svojo nestrpnostjo pr bili na križ »
Zid pa mu je odvrni »Up* ferite g-> spod sodnik, če bi bila midva živela krat. K ris tu, ne bi bil križan Sveto* a'a bi mu. na' se pritoži na najvs'e tdišče. pa. bi še d trne s čakal na razsodbo « RADOVEDNOST
»Kako sle kaj z mano zadovoljni, gospod šef?«
j. Ho že. samo zdi se mi, da ste preveč radovedni.« »Kako to?«
»Šest mesecev ste šele pri rteni in zmerom izprešuiete, kdaj boste dobili plače.«
OXA ZE VE
Gospa Ocvirkova pride v pisarno m vpraša vai enea: *Ali mojega moža ni? Kam pa ie šel?«
»Tegz pa ne vem.« cdvrne va'enec *Ytorda pa ve gospodična tajnica?« »Ona pa že!« »Zakaj pa?«
»Ker je š'a ona z njim.«
dt*f9 m sti*n • » •
Mlin na veter
Dosedanji nemški poslanik na Dunaju von ntpen. ki je s sx'ojimi spletkami in grožnjami vrge> Avstrijo narodnemu socia-Vzmu, se je včeraj poslovil z Dunaja !n dejal, da rad odhaia. ker ie prepričan, da se sedai začenia novi nemški mir. (»Slovenski dom«. 28 II.)
S takole pikrimi besedami beleži »Slovenski dom« na p~vi strani vest o tem. da se od Schuschn ggovega Dunaja poslavlja mož. ki je bil pred Hitlerjevo zmago poslednji nemški kancelar in je iz bivšega katoliškega centruma doma. Na zadnji strani pa prinaša ista številka »Slovenskega doma« zan m vo in značilno karikaturo-Američan. Francoz in predstavnik mednarodne Judeje se na konju, čigpr zadnjo plat krasita srp m kladivo, emblem boljševizma. žagan 'a io. oboroženi z dolgim peres-nikom. proti m'mu na veter, na katerem se vrti vel k kljukasti kr'ž Pod sliko besedilo. »Modemi Don Quihote Judovski veljaki na boljšev;škem belcu v boju proti kljukastemu križu« Prav te mlin ki ga poganja kljukasti križ in proti kateremu se no verziji »Slovenskega doma« boiuiein samo še » judovski veliak te. je nekoč zm-7el katolištvo nemškega centruma, da to
ostale po njem samo Paperove »spletke in grožnje«.
Na španskem
Teruel. I marca A A Havas. Nac.ona-listični radio objavlja, dn so s Temenom vzpostavljene iste železniške zveze, kakor so obstaja1 e že pop-ej Nacionalist' še čistijo poslopja Poveljnik sovražne d vizije se še skriva v mestu V nekem poslopju so npšh pet trupel, ki so bila zelo elegantno oblečena. Menijo, da so to bili najbrž politični komisarji pri d viziji »Camepessions V rokah so imeli revolverje in ie verjetno., da so se sami ustrelili. Sicer pa je bilo včeraj na teruelski fronti popolnoma m rno. (Slovenski dom». 2 III.)
Tudi na cestah smo majhni
Spričo dejstev, s kakšnim prizadevanjem in tudi žrtvami so se drugod vrgli ria to. da si grade modernemu prometu m moder mm zahtevam ustrezajoče ceste, postaia mo nehote še manjši, kakor smo sicer kaj ti ne moremo prepoditi zavesti. 1 kako ve likanskimi težavami zgrr.d'mo pri nas že en sam kilometer ceste. za katero bi naši 1 ■zborno gradivo morda 'e nekui korakov pr^č (»Slovenski dom«. 2 '// j
Da. kilometer ceste ie v reswci precej teže napraviti ko kilometer stavka.	,
E od Ijudožrcev
Stegno človeka iz najstarejše doslej znane vrste so naš'i učenjak> blizu Pekinga. Druge kosti so našU že prej. Stegno ie moralo biti odsekano s sekiro, po čemer sklepajo. da so bih naistareiši doslej znani ljudje ljudož-c. (»Slovensk' dom«, 3. III.)
Zadeva, ki bo med raziskovalci pradavni-ne. a posebej še med cerkvenimi učenjaki brez dvoma dvignila mnogo pisliu S'ajstn-T2iša do'lei znana človeka sta bila namreč A drm 'n Eva
Ljubljana—Zagreb—Dunaj
Obiskal nas je namreč stari znanec in zvesti prijatelj zagrebških Slovencev gosp. svetnik J. E Kalan. ki ga že dve let ni bito med nami (od aprila 1936. ko smo praznovali petletnico svo'e službe bož!e pri Sv. Roku). In v svoiem govoru pri popoldanski službi božji nam je gospod svetnik tudi razložil namen svojega prihoda v Zagreb. V kratkem se nnmre- namerava presenti na Dunaj, kamor bo na povab'lo dunai*ke-ga kirrd'na'a dr Theodnria Innitzerja prenese1 centra'o »Repntim Christiza katero v Ljubiiani ni našel dovoli razumevania, n ti podpore . Vaš dopisnik je govoril z gc.sp svetn:kom Kalanom. ki mu ;e pred odhodom iz Zagrebu rekel da je obiskal tevzv nadškofa dr A Step nca. protono-taria in kanonika dr Fr Rož ča •>< še nekaterih drug h meroda'n-h osebnosti, ki so vsi pokarali za to prepotrebno «•tvai mnogo zanimanja. (»Slovenec*, 3. III.)
Takšnale je dandanes usoda idealista, ki se je zarekel. da bo po slovensk■ zemlji seja ! seme bežje besede Glejte, tako daleč smo pr'Vi. da je plamen ca vere in katoliške požrtvovalnosti začela v našem narodu ugašati in da je že celo »žido\'ski fra-mazonski« Zagreb pred starodrevno Ljub I jemo. Tu je treba javno zastaviti vprašanje. kdo ie kriv Pri kom je svetn k Kalan s svojim »Kr'stusovim kra!iestvom« trkal zaman: na škofiji, pri duhovščini, pri katoliški inteligenc;, pri vernem ljudstvu slovenskem da zdaj zagrenjen odhaia i njim na Dunaj? Težki so dandanes časi za božjo besedo, a še težji pr hajajo od onkraj go~a Pač žalostno znamen e usode ie, da si je »Repnum Christi« Dunaj izbral za pribežališče prav tisti čas. ko nad Avstrijo začenjajo vihrati zastave s kljukastimi križi.
Tega pa ne veste !
Da je Španija za Francijo in Rusijo po razsežnosti ozemlja tretja največ ju država na svetu (»Slovenec«. 3 lil 1
Ah. špan ;a. kako si nam vsem skupaj pri srcuI A vsa ljubezen do tebe nam le ne daje pravice, da bi te poveličevali nad mero. kakršna ti gre Dve Španiji sta prav za prav. a obe skupaj ne zaležeta da bi bili »za Francijo in Rusijo« po razsežnosti tretja največjb država n i svetu Po vel Uni svcie žrtve pa nam boi ostala ena prvih dežel sveta.	— kra —
1
Vfo se spet začele tekme v ligi — Ljubljana je igrala neodločno s Concordilo
V : :beli vodi še Haškf Lfubifana \e osma
Zdi
1 tCTT
L ubljana. 6. ni a rcu " je snet začelo — tekmovan ? rvo spomladansko ali deseto knio movanju za državno nogometno
- .nslvo 1937-1938 je prineslo ebnes no i ret tekem, in sicer dve v Bisgra-di< f io	v Zagrebu. Sarajevu m
L ju h .n Velikih senzacij pri zi-',ih danes ni bilo, pri čemer pa ne ir. si"no na vse one prijatelje nogometa, ki vidijo v* a k samo svoj klub.
Na splošno se lahko reče še tole: f ìubijanska ekma je prinesla Concordi- iep uspeh, kajti s to točko dobička ni računala niti sama. Za Ljubljano je te io ke škoda tembolj, ker jo je vzel nasprotnik. ki je vsaj po formi na papirju najšibkejši med vsemi in mu je pomagala do enake razlike, kakor je bila trifd njim? že orej.
V	Beogradu sta zmagala BSK tri Gra-dianski, precej točno po napovedih. čeprav je zmaga doma'lh preceì velika, zmaga nedavnih slavliencev z Dunaja pa zelo. zelo tesna. Točke so pa le na varnem!
V	Zagrebu sta obračunala Hašk in
Sisk, oba v precej slabi formi, toda za 'laška z zadostnim izkupičkom, da je ustal še zmerom načelu tabele.
Sarajevska tekma se je končala brez gola, kar je za Jugoslavijo vsekakor uspešno.
'.'••':• n nedeljo bodo igrali: BSK--lsvija, Gradian<=ki viia in Ljublja-
.r (
-ordiia. Ilsjduk-Sla
t . eni tabeli po današnjih
ni velikih pretresljajev. Štirje «.-menjali mesta, in sicer Hajduk in 'avija IV. in V. ter Jedinstvo in Ljub-
-ona VTTT	in IX..	vse	ostalo		pa	ie.	ka-
kor je bi-o	jeseni	Slika		je naslednja:			
Hašk	10	8	1	1	27 :	10	17
BSK	10	8	1	1	36 :	15	17
Gradianski	10	5	2	3	29 :	14	12
Slavija	10	4	2	4	13 :	14	10
Hajdiik	10	3	4	3	10 :	23	10
Jugoslavija	10	3	2	5	12 :	11	8
Bask	10	3	1	6	17 :	22	7
LiuHIiana	10	2	3	5	12 :	22	7
Jedinstvo	10	3	1	6	5 :	19	7
Co^cord'ja	10	2	1	7	14 :	34	5
vratar Zmara. ki je preprečil marsikatero uspelo akcijo Prvi gol je zabil Ga;er v 15 min iz 30 m daljave, ko je presenetil Jak-šiča. realizator drugega pa je bil v 31 m n drugega polčasa tudi z Gajerjevo pomočjo Kacijan Na tekmi je bilo okoli 3.000 ljudi
Garadjanski s Jedinstvo
1:0 (0:0)
Beograd. 6 marca V današnji ligaški tekmi je Grad.ar.ski igral zelo slabo in je komaj rešil obe točki Edini sol dneva je b;3 Lešnik v 33. min. drugega polčasa s pomočjo Smelička. k mu je dal lep center. on ua je poslal Ž020 poi-visoko v mreno. Domači so bili stalno v napadu, vendar je bila ožja obramba Gra-
djanskega, posebno pa vratar Glaser, zelo
dobra Zagrebški napad je igral indolent-no, kakor da bi mu ne bilo do zmage. Gledalcev je bilo okoli 3 000
Tekmo je sodil dobro in objektivno ing. Mika Popovic.
BSK : Hajduk 4:0 (1:0)
Dosežena zmaga BSK je po igri. ki jo je pokazal, mnogo previsoka, vendar je oil njegov napad vse bolj razigran od Hajdu-kovega in je bil posebno Moia v odlični formi. On je tudi zabil vodilni in edini gol prvega po'časa pozneje pa so streljali še Vuiadinovič, pa zopet Moža Ln slednjič Podhradski.
V 20. min. drugega polčasa je prišlo do hudesa incidenta med Matošičem II. in Lechneriem. k: se je v splošnem razburjenju spremenil v pravi pretep. K duk ie že hotel odstopiti, na =e ie slednjič prizadevanju savezmh funkcionarjev posrečilo, da je igra! do konca Igra je bila pozneie ze'o nervozna Gledalcev je bilo nad 5 000.
Tekmo ie dobro sodil zagrebški sodnik g Pcdubski.
Siavlfa : Jngaslavlfa
o :o
Sant'evo. fi. r-g-ra
Dan - *nji liffaška tekma z beoTraj* oJu-
ffcalavijo je o**sla bre go-i reotfo-ena. Igra je ba z obeh strani slaba, posc-bao e strani Jugctl.mje.
Tri tekme sa točke LMF
V naslednjem naša poročila:
Ljubljana s Concordia t it (1:1)
pr-eei ;ju-.ii r.a igrišču, da o naši lani:e pobrali dve Bil ie prav iep spomla-
i lan. pa -e .e množici od skoro 3fl60 zdelo vre ino prisostvovati ntere-samni
Zumilo se ;e
vi j; jo. kako bo< točki Con-.-or iiji dan liud
borbi, k: se ie obetala Mnog; so bili na koncu ali pa še lavno pred <oncetn zeio neprijetno p r-.-eueren., ko K» aerali ugotoviti, da z pr. 'aKOvane zmage ni ai: skoro ao o-o ne ho nič. Linbtjana 'e zaigrala taktično povsem zgrešeno in še prip-aviia od redko priliko, da iistcncira svojega opa snega kandidata z ina tablice. Zmaga bi bila pnne-s!a razliko r.h to.'k. neodločen rezultat je ohranil dosedanjo razdal.o samih dveh točk v ko re.- Ljubljane!
★
Ljubljana Pogačnik
Bon'"?!;. Puro. Vcd*žt
-	H asi. Žitnik -
—	Janežič. Pepček,
— Ralič. Paviša —
Lah. Siapar. Erber.
Concordia: Hcznec PtKšjc. E" el. Vučitovski — Beda. Martino-vič. .Jazbec. Pospišil. Vidmar.
Obakrat je pr šla L ubija na v vodstvo, C'a.sra: s; ga ;e pustila izpuliti. Oba uspeha t- . nšla takoi v prvih minutah in ima c'o-V'j- v: s -or oa bi moštvo nastopilo še po svežim '"oin m zadnjin navodiL .-ti lih ohdrž na . .i m »t: samo nek a t minut Potem s- v- :i< v o razkro i. vsak dela na svoio roko. brez sistema, t rez premisieka. pa naj »e zgod'. -iar bog da :n sre'a junaška Mo-itvo <p krčevito drž: oekega sistema. Ki ni siMem. -i-: ni ijudi. da r> ga prav zvaiah. A -k. - tan;u .e štrlel iz moštva kot Ogrodje vid an W-sistem, tota ka j ie bil efekt? Na krili, ki sta bili tudi dobro polliti se n: ara o. s rednega n^oa talca Da s'a vzela na dado jl>g branilca. Ia to stvar si-gumeiša Vse obrambo n ' ::>ne žo; na • - -;:v. ■"•-. r
~ ■ ' - j-.:",-— c' e «•s:"an gega "a-• t-o vzel- -Kak'i nai iz take ta
R
prevei j uspevat
vse po
ro*
:<> , otisn -no v sc prihajale iz dno Hv:'a-an^ktb kriicev, enega ali dni-- ;iier preko srede, iozor; 'Js;'e*,"? Ko-e -■> se nora'aie, presta ;a oKo-a.	ie ie p"e-
■ stran ^veda te i - hof-Io prav nič •kvari — a'; r-a e •att:'c vse doc:stila aa ov'ci Cooeoc-itev;-.mo;ii. teniv?č . iar zdmilo ;? tise bilo ob mo:nei-bi bilo našlo
pomlaieni enajston.ci. na katere se more kiut zanesti Tako -e bila kom* Jtna obrani ba z mladim vratarjem vrsd ves čas zanesljiva. na mestu, za ljubljanski napa 1 neprehodna V srednu vrst' e Vučdovski precej neizdelan igralec, toda Eibei ni zaostajal za s voi i m kolegom iz -Liubijane». a to'^rega in pametnega pomagača je imel v desnem krilcu V napadu ie bil pred vsemi Vidmar na levem krilu, poznala pa se je tudi Mar-tinovičeva in Jazbečeva prisotnost Ce torej izvzamemo ostala dva iz napa-ia in levega kr,lea. so dal' vsi ostali zadovoljivo igro. tudi dobro igro tn lspo igro. Kombi na tomo so bili gostje izre<lno tepo povezani, a v startu so imeli v polju prvo besedo Prihajalo ie v teku igre. cesto tudi po nepotrebnem, do m nosi h dvobojev, ki ~o končali v ost-m-desft'h od sto v prid CoiK-oriijašev.
Igra ie bila na oko fair in je res sodnik ni mnogo trgal s svojimi posredovanji. Toda čedalje boli so se vrstile prikrite nepravilnosti in takoi v začetku drugega dela it- že kazalo, da se to bitka pretvorila v serijo surovosti Sodnikovi energičnosti se ie posre-čilo ohraniti borbo v gotovih mejah, popolnoma pa razdraženosti ni möge za t reti.
Nekaf poteka
Ljubljana je pnče.a prot: soncu. Prve poteze so daie lepe nade. nekaj stvar: gre preko levega krila zeio pametno naprej. V 5. min. zeio vehementen napad Ljubljane in kar iznenada opak Pepček oster strel, ki ga vratar sicer pokrije, toda mu izpade iz rok preko črte Zelo poceni je Ljubljana pnš.a do 1 : 0. Concordi ja je za čas depnrr.irana tn v teh m.nutah pritisne Ljubljana i oda kmalu se zberejo raztresene moč: Concordije m razvije se živahna borba \ 12 m:n je zelo ne-golom Concordije. na
in zamrr.1%	
1 varno	pred
j Z2VS.ÌÌ	t\ » O p
mec	L. ;bl
S c* Ci S. j	vaio
vrača	obia
cio ljub.jsn	
cij je	pred
:o ie
1 i ko so pa Za-
(iij- . : . {'Oga.iliii Fio?it I:: neka je -t:L neka: vituacij. a i1 s, .a;- - i i Sr k a dobil«. Ka not v 'V. ordt; no mrež grebčani utegnili dosetii obakrat tisti skromni naskok enega gola. ;n ni mnogo manika-o. pa :.: :• : odnesli oek) kožo v Zagre'r
L j u '• an ? •■» v zadnjth testniah neprimerno r-t- -'t -reno zaigrala. V bitki s C-oneordiio »e •' • ••-- .)
zai.ijila napadalna vrsta. B'lo — neka potez v začetku obeh polčasov. Tako se v prven polčasu pokazal Erber, da bi bil na tem mesfu mnogo boij uporaben, če bi se ga ina:0 več in točneje zaposlilo. Tako je tudi Janežič. pa šele v drugem poi- : tas'i šel lo n-kega -tela in ga zadovoljivo O'-rgv.l 3; ? pa ro svoji zvezi zelo zanemarjen Res ;e Pep-če-k povsem razočara!. ' Dva. tr sf^la ie poslal na gol. ali v poiiu > ht! Dov-f-m na ni"11. Lep del drugega pol-"asa ie sanio A» stati raj 'n naposled zapu-sti! • gr>. ? s-edi najboü vro'"-h reči na terenu, j Lah ie «>' kor o ko zadovoljil, bil pa je ! v te napadalni pe'orici močno oesmlien. ' SI? na r se svotib razvad s pretiranim dritMa- !
ne to re znebiti, za-to i1 svoji družini malo koristen Pupo ie tokrat Postavil moža. Bo **ši e '• sicer v konstruktivnem delu. toda -^m te- tja e posegel uspešno tudi v obrambni pose Podaja! pa je lepo. korstro tn unorabno S-ran^ka krilca ga nista dose-_ala n se n s-a povzoela preko povprecno--tt Bon« lin 'gre ?opet zamera za stalno zanemarjanje svo'e.a krila, kar e rod io obi-zi h posledic K temu 'e bil Vidmar «e ako nevaren nanada>e! Obramba ie bda v --it>~nem sol ti na. Ztn'ka te prištevali tned skopo 5»?v:!ee pozitivnih elementov v moštvu. Posačn:ka prav tako. dočim je Kassi vsa' opravil svoo dolžnost.
Coo'o-d<ia i? !znenat:!a. po svoji že uko-r*nini»n: navadi ;e ves radnii čas ostala skrita v oradiu m m°nda orinravliala le na za^e'ek prvenstven e borbe Odnesla je s seboi povsem
zasluženo z^fn drasocen/» piko ki n u'egrr priti še zelo prav Kot celota je moštvo nanrav:!o zelo 4ob^r vtis Igrali so zelo r>ožrtvova'no. z e'anom in s prim°r n r« 7-2 ; -m Povezanost rv>ed:n;m: d»-■ 1 Tri/-", a t ostala neokrniena tja do k.>r.«-à r"-- 'i s iarr.o -rvr.vr-tnt Jgr^lci t Je-Todn v*-i. ti je bilo nekaj vrhov v tej
tana se postavi v »svoi« W tn igra med sredino, odkoder Concordije vsako žogo. tja : či".e in preko Mnogo situa-jijansklm golom napadalci Concordije ' -i mnogo streljajo, toda ni-rtoii iz čistega Naposled v 31 m n izenačenje Boncelj dobi žogo tik ob podboju -n bi jo lahko potisnil vsaj v kot (koti ne štejejo v rezultat, to bi si za vse večne čase mogel zapomniti ' toda rajši je podal žogo v polje na čisto Mart novtču. ki ne okleva niti odstotka sekunde ln že je 1 : 1. Slika se ne menja Ljubljana napada ie spora-dično in v 41 min se nudi Janežiču. ki neugnano pelje, prilika: toda Paviša ga zadrži za roko in sodn k da. čepiav se je stvar dogodila meter preko kazenske črte. prost strel točno s črte: bila <e po vseh pravilih enajstka
Pepček. ki gotovo ni bil danes niti povprečen igralec, prepusti svoje mesto Lahu. V začetku gre kot po loju zopet kaže. da se bo le izeimil uspeh V 6 rrvrv ima Janežič zopet zadevo kakor v p-vem polčasu tn na podobnem mestu Sedaj pošlje ze!o pametno pred gol. Pireo tvegano podstavi glavo in 70aa je v mreži, ali — 2 : 1 za Liubüano Se deset minut -raja ofenziva Ljubljane, potem se vse zoner sesuje in do konca se gredo napad Concordie proti obrambi Ljubüane V 24 min. posreduje Pcsačn k izredno uspešno ir. odbije v kot. iz katerega pa se rodi nesreča: Vidmar pošHe 'epo s kota v sredo. žo?e se po'a^ti natwdalna troika Con'-o'-diie k' =rj 'ie nikakor ne da vzeti, dok'er ni Poep'l'i v usnH->? cii-MoHn »or n«iib<-»nlv'vo * ooS'ie
Pnd cečko Pp^u'tpt teV"2 ■ 2 _ je no-
s-avtien. Po'iei ima T-n'b'iana eH;n0 sk»-b da reš:. kar se ref;ti da V d^fo^ttii tekt;k4 ü to n«t>o. feo^pv »« --e	nol-
ca=a	fi 7?rad'' P=r>-Vnv«s b7e-
su'-e- v 35 m'n gi-e	Peo^oV v
kab-'no ne da bi sa kdo mnc?o posresal na teromi.
Zq sodnika ie b:' c. I>jk č iz Sarajeva. Sod:' 'r ncfs'om ^.-iVl-rf)
Li"^'5'»«» TT : n^f-ifa 5*1 f> ; i> V Dredio5»-rrii ie d-iica op*-nitTirp T^iitlj-rqic-^'o ~nogo lepše in uspešnejše. Sodil ie e K'isar.
Ljubljana. 6. marca
Ljubljanska skupina I. razreda je imela na spomlad odigrati še dve koli prvenstvenih tekem Danes je absolvirala eno teh dveh prvenstvenih nedelj z dvema tesnima zrna sama in z visokim rezultatom na Viču. Dasi je bilo kolo nekompletno. ker zasneženo igril-'e na Jesenicah ni dopustilo igre. je vendar prineslo jasno sliko v vrh tablice. Iz Ijub^anske skupine gresta v finale Hermes in Kranj. Dno je ostalo še precej v temi: ogorčena bo borba med Poljanci in Slovakom rs obstanek, s'eer pa je oo?o^ai ra^en drugega in tretjega mesta. 7e'o iasen	ima še teorei:rno možnost,
da bi ?a«edla drugo mesto, toda ta teorica bi bila cecei m.e^'ena: mora^ bi n. pr odoraviti Bratstvo na Jesenicah z 11 : 0 ob=nem na bi ji moral n'D-srti Kreni tis'u^o, da bi izgubil proti Slovanu 0 : 5. Mo-da...
Hermes : Kraaj 3:2 (2:1)
Čudovito so se zagnali Siškarji v začetku igre. Skoro pol ure je trajala njihova ofenziva, v keter: so po'-azali res solidno nogometno znan, e in predvedli lepo povezano kombir.atorno in smiselno igro Že po preteku četrt ure so prišli v vodstvo 2 : 0 in je vse bilo tako. da bo odše! Krar.j domov s katastrofalnem rezultatom.
No. pa ni bilo tako hudo. Hermežani so se očividno -matra!: ^a sigurne zmagovalce in so v teku dogoci-tov močno popustili Tik pred polčasom je Unterreiter, ki je bil vse dotlej silno Šibek srednji krilec, pretvoril enajstko in znižal na 2 • 1 in tedaj je b la igra že močno enakovredna.
Po odmoru se je razvila huda bitka za zmago, ki je trajala tia do poslednjega scdn-:kove?a žvižga C'mbolj se je igra nagibala h koncu, tembolj so začeli gostje pritiskati in prevladovati, tako da je bila t k p^ed koncem slika na igrišču bai obratna: Hermežani, ki so otvorili s p emoč-nim uvodom, so se na mah znašli v najte-žavne;ši defenzivi.
V	15 min. so streljali Kranjčani s kota in je Ris prav lepo povzel in pretvoril *er izenač'1 2 : 2 2e dve minuti pozneje :e kranjska obramba zakriv-la h'td^ reč v kazen-kem p'o^toru. pa ;e utegnil Be-eW iz en a-stke postaviti re^ 'rat Z : 2 V na-dalievpniu igre ie ime! Kran; šo mar? k^-♦e-o 0"?!o*roct tpko je ?" n-p*: koncu ce'o do-egel zenačuioči ? -"d:tek iz kota. toda sodni1" *°mu uroehu ni dà!
slova. ker ie L'TiVe"-etter *em nepravi!-ro ^ad-^al vrata-ia K'itib n?"orom ie o^ta'a te«na ^r^aga Jom^č;nov. cn«' b' do nOiaku	ho'i U etroma' b;] jsQJj pra.
vdče" rer>jltPt 2 r 2 a" 3 • 3.
^odil ie dob-o s Vrhcnik.
Jadran : Svoboda 5 ? 2 (1:1)
V	Trnovem sta se srečali v povratni tekmi mošt v: ki s! že ve= ča« prvenstva delata hudo konkurenco. S te-- m rez';'t?*om sc osta': domačini ?marov;'- ;n ?e otresli, vsaj za 'etos. hudega konkurenta.
Tekma je bila izrazito prvenstveno-bor-bena in kljub zgodnji sezoni fudi razmeroma prav dobra. Domačin- so bili dolgo ; premočni in so bili go-podarji na terenu tja do srede drugega polčasa Do tedaj je Jad-?n prišel v vodstvo 3 : 1 in si s tem ; naskokom vsekakor za eo t o vil zmago Potem se ie moštvo kar sesulo in so bi!: njegov' napadi !e sporad:čn'. tako jih je nasprotnik stisnil in potisn-] v obrambo Bi stveno =-o «odelovaü in oripompgü k temu uspehu K'=el v obrambi marli'vì Ma-ort v kr lcih ter v r apndu Logar in Mam Se veda so «e po'aeoma p'ecei izčrnali. te.m-:o'i. ker ie moštvo oocrira'o s taks;:--o ,->a prodore. Uspešni so bili za Tmovčane: Ja-
nuš iz enajrtke. Logar ter Svobodaš Ha-
biht. ki je postregel nasprotniku z zgo-ditkom v lastno mrežo
Svobodaši so sicer precej zaostajali /a Jadranaši v startu. Zato so bili gotovo tehnično boljše moštvo, ki je delalo z lepimi kombinacijami. Nemara bi bilo pr šlo do drugačnega rezultata, če bi bili imeli v napadu manj mehke, pa zato bolj odločne moči Niso k'onüi r. ti takrat, ko jim je bil nasprotnik z d"ema goloma v prednosti. nasprotno, takrs* so šele izredno k^-opko oriti«n?li. toda niso utegni-' več doseči niti neodločnega rezu!t?.ta Najbolj?: mož je bil v moštvu S:nkule pri branile h ki ga ni n^ekpšal nihče r.a terenu Sredah vrata i« b'la prece i povprečna, dobre ir.oči pa «o b'!i v napad '	'n Fc?el
na kri''h srer- ' na-adalec Zaje. Gola sta r'.s'p Zaic tn S:nkule.
G M*dien -e sodi! dobro.
Rska : Mars b : O (2 : S)
iP^rohnp'^e-'a poroé'-a o tej tekmi ne moremo priobč ti. ker Rečani na^emn »«rmaterjn niso dovolili vstopa na igriš = ;. Nam ie prav ... Op. ur.)
za pskal
5jev
Maribor, 6. marca.
Na stadionu SK železničarja sta bili da-ne= zaključni tekmovanji za Maverjev poka!. in sicer med Mariborom in Slavijo ter Železničarjem in Rap dom Za prireditev je vladalo še prece' zanimanja in je prišlo "a igrišče okoli 700 gledalcev.
Maribor : Slavija 1 : O (O : O)
Ta tekma r.i bila na nobeni športni višini. Maribor kljub premoči v polju ni znal izkoristiti prednosti, razen tega je bila igra ves čas skrajno nezanimiva, tako da :e v-em odleglo, ko jo je bilo konec. Odločilni gol je padel 10 minut pred koncem icre. In še ta z enajstmetrovke Tekmo je sodil g. Nemec.
S to zm.3go je bilo od'očeno tudi T*pra-šar.je prvaka in einer v korist I. SSK Maribor? k. a. je priboril v tem tekmovanju ^a j več (10) točk.
P.aptd : 2e2sz»ičar 4 ; 1 (2:1)
Ta tekma je bila glede na prejšnjo s.-^o še presežnega značaja. Rapid je popolnoma zasluženo zmagal, ker je bil v vseh pogledih boljši nasprotnik. Tc mu je uspslo tem lažje, ker je h:! Železničar dar.es zelo šibak. Moštvo Železničarja ni bilo šibko samo tehnično, temveč je zaostajale za Rapidi gle-'e e!ana in požrtvovalnosti,
Danes poslednfič ! Matineja ob 14-15
eksotičnega velefilm*
Poslednji pogan
Kino Matica
Cene Din S.50 do 6.50.
Ne zamudite !
Prvi cross'country
Pri seniorjih je zmagal Bruèan (Ilirija), med juniorji pa Potočnik (Planina) i» Končan (Jugoslavija)
Ljubljana. 6. marca.
Lahkoatletska sekcija SK Ilirije v Ljubljani je priredila danes ood Cekinovim gradom svoj prvi le	cross-country.
Zanimanje zanj je bile ejšnie ter so se ga udeležili dolgcproga*. štirih športnih klubov in sicer Planine. Primorja in Ilirije iz Ljubljane ter Jugoslavije iz Celja. Proga za juniorje je merila 2 km. za seniore pa dobrih 6 km Start in cilj sta bil? pred drsališčem Ilirije. Proga je vodila, okrog Cekinovega gradu proti sankališču kjer se je cepila Seniorska se je obrnile, nazaj proti drsališču, juniorska pa je vodila dalje na sankališče in od tam v gozd za Cekinovim gradom. Tam je bil najtežji, de! proge Zatem so tekli jumorji po drug. strani sankaiišča do velesetmskega prostora in ob njem po seniorski progi proti drsališču. Tekače je v sozdu prece' ov rala, spolzka zem!;a, pa tudi po travnikih, kjer je pred kratkim skopnel sneg. je bila zemlja mehka in jamasta. Seniorji so svojo progo pretekli sedemkrat juniorji pa enkrat.
Start je bi! nekaj po 10 Prvi so nastopih jun orji. Sprva so tekli skupaj in se "e njih vrstni red precej menjal. V zadnji tret-;ini proge pa je skutrna najboljših pustila ostale za seboj in pričela se ie ostra borb* za prvo mesto med Potočnikom Dobrajcem in Končanom Zmagal je Končan -s majhnim naskokom
Pri sen;o"'''h ;e že takoj rd začetka vodit Bručan sled i oa mu je Starman Vrstnt red se -"i me";al V zadnü rurdi je B-učan oodvcnl svoj temno in med burnim odo bravar n*";otne23 občinstva or'.i telce' s k ori ci! i. Zadnjega od tekmovalcev ie pusti* sko-a- za cc1o rundo seboj.
Seniorji: 1. Brusan (Iliriia) 25:"^- '5; i jstp—nr-n	3 Kranfec (oba Primor-
;e) 27:22: 4. Jazbec	2<9:53- '5.
J.jn5f»rn p.: 1 Potn"n''k T'-nina) 6:1!?" 2 n-brajc a'-irlja) f:52; 3. Belak 'Planina* 8:^6.
juni^rn r.r 1. Končan (Jugo=ìavi1aì 6:45" 2 Bokal 7:20; 3. Jerman (oba Planinai 7:51.
p—vičan i? poktzat, da 'e še smerem «da naibo':j'h v rvo4cm razredu. Presenetil p? nas ie K""č?n iz Ceüa ki bi ga radi pr nas le večkrat videli na statu. Le malo ali n:č ne zaostajata za njim Potočnik ir. Da» bra'c.
Prvi tri i e iz vsake skupine so si zaslulfV diplom0 k: 'ih bodo o*"e:e!i nsdcrze 2^. to«a meseca, ko bo lahkcat'etska sekcij.; SK Ilirije priredila svoj drugi cross-country. da čim bolj pripravi svoje atlete z* tekme za državmo prvenstvo, ki bodn 14. aprila v Ljubljani.
:om
r-Hi
tako da n: čudno, če je izgubilo s tako izdatno razliko Tekmo je sodil g. Bergant.
F'o končanih tekmah so se zbrali igralci vseh mariborskih moštev na srec: igrišča, nakar je pred«edn?k OOLNP g. rar. p h
^T.nver
-reči! kapetanu I SSK Maribora
Kirb'«'i krasen prehodni pckaL ki ai ga je za eno leto priborilo njegovo moštva
Ostale nogometne tesane
Dunaj: Prvenstvo: Sportklub : F AC 2 : 1,
Admira : Vienna 2 : 2 Rap d : Austr a 3 : 0. FC Wien : Simmsring 5 : 0. Favoritner AC : Wacker 3 : 0. Piaga: Prvenstvo: Sparta : Viktoria
Plzen 5 : 0, Slavia : Prostjejov 9 : 0. SK Plze n: SK Fardubice 3 : 0, Bratislava : Kladno 4 : 1, Zidenice : Viktoria 2 žkov 1 : 0. Sleska Ostrava : Nachod 7 • 1.
Rim: Prvenstvo: Liguria : Fiorentina 1 : 1. Luchese : Bnlogna 1 : 1, Lazio : Juventus 0 : 0. NaprÜ t Livorno 2 : 2, Torino : Roma 2 : i. Ambrosiana : Genova 0 : 0. Atalanta : Milan 1 : 1. Bari : Triestina 1 : 1.
Olimpi?a akademija v Mariboru
Marito-, 6 m air?
V dvorani na A!'-*-'s-n '"ovi •» ^ ; 11 6 se j* sinoči vršila o'.'mr li-ka akadentiia. ki o ' r:red ! rukaišnj? krajevni olimpijski ciboi Akaiem'io je o vor 1 v imonu predse ;alkj krajevnefa olimpijskega odlora g. Evgen P-^rffsnt. ki je v svoj ein sovoru dejal, da si le olimpi liki odbor r.adel za svojo nalogo, i da občinstvo postopoma seznanja z vsem? ' rportaiiiii panogami, da ga zainteresira tanje in iz široki' m-;->2:c pridobi nove naviu-- Šena pristaše sporta te vzvišene ideje oüm-j pizma. Nato sta lemon-lrirala trener PSK Fišer in \ rboi. iz Maratona gimnastiko hi tesikoatietJco uelo : nikar je šiedil t.eikoatlet-ski ivomatch med Pekarskim tšK m SK Ma-I ratononi. ki s« je končal z zmago Pekarskega ."K v razmerja Oba naöp-rotnika sta •lastopila s ttvojirt.j najboljšimi atleti. Borbe, ki so b:l° zelo napete in zanimive, s-j cote-kle v najlepšem redu Podrobni rezultati =0 bili naslednji: pert-i-o lahka kategorijah Babi* (M) je premagal Lepenika (P), ban-ta,n: Rezraan (P) ja porazil Doiinška (M). • v UUiki t.alegoriji je Kozič (P) premasai ■ Hitlerja (M;, v welter kategorij» pa Vert«>s4 (M) Juga. ki je na.-o »II ket gost PSK na-. maslo oboial ga Cokana. Peti par sta tvorila rišer -iPi in Blatnik (M). Ta borba se j« j končala <s Fišerjevo zmago. Ta in nasleinia torba med Pireherjem (P) in Vidic^m (M) sta bili na bolj napeti vsega velerà. Pirchet 1 > «noči pokazal in democètriral svojo iovr-šeno delo ter premagal v lepem stilu Viü j ra. Vsaka borba je trr-jala n-o !0 minut. So-
dil je g. Sapec. P:
S K
se je tako na
sobotni olimpijski akademiji temeljito re vanžlraJ za poraz o p* a»van>a za prvenstvo Maribora.
Tekma staSet na 4 x 10 km
V Mojstrani so bile včeraj tekme za savezco prvenstvo v štafeti, kjer je
zmagala štafeta Smk. Ljubljane
Hašk : Bask t s a OIjcT*
6 marca
Ta orvonH-trpna toVma ì<= m-H"a ^ah np-
tfnr^ci4- srtp^^nn TT	nn'^ocii trn ca
-	o1 f) rjri i:r-n'J
man'lro t-onin r>a pj->on fooq cfj mn^pl' nr? 4 rri''n	:frro*f ramo 7
i--:o 4o	Tt-V<-i.—A rt*»-
i„ „5	no It—'?*o T.trli
n; V,-i t. nftfcl,«! 'n™i • tn er* „AiK^lf fl^nn—iHol'' r-	r-'n««:	U'Uo/,
Kacijan in Gajer. Prav dober pa je bil
Mojstrana, 6. marca.
V najlepšem vremenu ,n ob navzočnosti precejšnjega števila gledalcev so bile da nes v Mojstiani stafeUK tekme na 4 X 10 kilometrov, ki veljajo obenem za savezr.o prvenstvo Za tekme je nastopilo 6 štafet, med njimi dve domači, dve štafeti Snu: Ljubljane ter po ena Ilirije in jesen ške^a Bratstva V mojstranski in jeseniški štafeti so manjkali tekmovalci, ki so bili diskvalificirani zaradi nastopa na sokoiskih tekmah, zato pa je v štafeti SK Bratstva rastopil Franc Smolej. ki se je šele sinoči vrnil iz Lahtija Pokazal je znova, da je razred zase in je kljub naporni poti pr spel na cilj popolnoma svež in z najboljšim časom (32:50) med vsemi tekmovalci Domači klub je na tej prireditvi proslavil tudi 10-!etnico svoiega obstoja in ga je zelo za-aelo. da baš ta dan zarad: savezne preoo vedi ni moae' oo'tav'ti svoi;h naibo,:«;i tekmovalcev (obeh bratov Klančnikov) Najbrže ie bil od tesa turi'" odvisen vrstni roj D^camp-m;h =tafet na cilju
Pn<*r«o>«** multati «o biV ra«dednii:
1. Smk T.i^^'n"? 'iiirwf r.,,tn m»>.
nik, Crnobori, Starman) 2:29:05, (podrobni
casi: Jakopič 35'33. Močnik 33 49. Crnobori 37:41, Starman 37:02>, 2 Ilirija (K na p Mrak, Kerštajn, Petrič) 2:SC:13. 3. Bratstvo vRar.zinger, Marke!j, Fogačnik, Smolej) 2:30:30 (Smolej 32:50. najboljš: čas dneva); 4. Dovje-Mojstrana (Klančnik M.. Skomavc, Cebašek. Miklavčič MatkoJ 2:54 23 5. Smk. Ljubljana II 3"00:36. 6. Dovje-Mojstrana II 3:11:53.
Popoldne so b:!e na skakalnic! skakalne tekme za senior je in juniorje, za katere je nastopilo 40 skakačev. Prireditelji so na startu zelo pogrešili oba mlad nska trenerja za skoke Pribovška in Novšaka Ob skakalnici se je zbrala še večja množica gledalcev kakor dopoldne. Podrobni rezultati -o bili naslednji: Med seniorji: 1. Klančnik Karel (Ljubljana) 152 8. 2 Jakopič Alb n (Dovje-M) 15'.4. 3 Bukovnik Leon (Bratstvo) ' 141.7 Med juf'orji: 1 Po'da Janez (Dovje-M ) 142 4. 2 Hutter Jo"e. 3 Razinger Lojze (o^a Bratstvo) oba 1369.
Po končanih tekmah ie bila na prostem pred Vinto'^m »T-^o'a*-- »-azglasltev rezultatov in razdelitev daril.
Občni zbor Motoluuba Maribor
V veliki kavarni je bil 12.	ietni obč-
ni zlor Moivkluba Maribor, k: ga je otvoril in vodil egilni predsednik g. K. Salamon. V svojem poročilu ie g. Salamon ugotovi', tla je mctociklističn: spori v na-i držav j v zadnjem Mu oživel, ni pa še na oni višini, kakor v drugih državah. Največjo oviro za razvoj motocik 1 i3l:čnega sporta tvorijo naše ee~ «•e. ki so v teko dezolatnem stanju, ia j«» vsak razvoj avtomobilizma ;n motO"izma t naši državi 7J»enkrat nemogoč Tajnik \««ršič je poro •al. da šteje klub 64 članov, ki so s? udtt^ežili raznih prireditev. Klub sam je lani prire-dil več uspelih prireditev, med drugimi tudi tradicionalno dirko na progi Maribor —Kamni« v i Mariborskem tedfiui. Iz poroèia bagfinika g. Maien* je razv-fino. da je financialno stanje kluba zadovoljivo
Pri volitvah je bi'a izvoljena naslednia nova n-rava: Karel Šalami»,, predsedmik. Ivan Pclik.tn I. podpredsednik. Karel Kan. clor II podpredsednik. Fran Voršič tajnik, Simon S'monif II. tajnik. Franc Majcen bla-sa i nik. Hinko Cerni? II. Magainik Odborniki: Watzek. Alojz Cerni? Divjak. Vre-nik Cverlin. ZinfaBcr. in Jereb. Revizorja F ras in Hanmg. V scorino komisijo so bili izwo. lieni: J. Lota, Kancler, Draksler ia Orehov, ski.
Kak© se preživljal® ireipo
Društvo, ki ni vessi®, da število njegovih članov stalno
napreduje
Ljubljana, 6 marca.
Brezposelni profesorski kand dati so imeji dan e a dopoldne tretji redni občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov, ki si skušajo kakorkoli pomagat' v debi brezposelnosti, na katero je danes obsojen vsak diplomiranec. Zborovanje je vodil predsednik Maček in v svojem poročilu povedal, eta je društvo naraslo od ustanovitve od 80 f tostzofov na okroglo 170. torej znaša letni prirastek 30. število nastavitev je vsako leto manjše. Položaj je slao za vse znanstvene skupine razen za matematiko in klasiko. Največ čaka nastavitve pedagogov (33), germanistov je 32, zgodovinarjev 'n geografov 29: nekateri čakajo že po štiri leta, pa kLjub temu so letos zasedli na naših šolah kar šest mest ljudje. ki niti ne poznajo dobro »ašega jez'ka. Trije od teh s- komaj končali. Ostale skup ne si slede takole : 2S je slavistov. 22 romanistov. 11 biologov, 6 kemikov, 3 klasiki, 2 matematika.
Društyo prireja med letom pripravljalne tečaje, preskrbuje privatne instrukcije, med počitnicami pa organizira ponavljal-ne tečaje ter tako vsaj nekoliko pomaga «svojemu članstvu. Zlasti pri ponavljalnem tečaju so meli člani velik uspeh, saj je izdelalo nad SOo/n vseh učencev- Z resolucijami in članki v časopisju pa odbor stalno informira javnost in odločilne činitelje o
položaju brezposelnih filozofov. Pereče vprašanje, ki ga je treba čim prej rešiti, je volontiranje ,ki ga je hotel uvesti bivši prosvetni min ster štošovič in s katerim bi bili vsi mladi suplenti močno piizadeti. Letos so se zopet pojavile govorice, da se namerava v kratkem uvesti 3 letno volontiranje na ta način, da bi moral vsakdo učiti šest ur brezp'acno. za ostale ure, ki jih more biti največ šest pa bi bil plačan. Po triletnem volent ran ju je pa kandidat lahko odpuščen.
Skrajno slabo stanje naših srednjih in ljudskih šol in obupne razmere, v katerih živi večina diplomiran h filozofov, je pokazalo društvo s svojo brošuro, ki jo je izdalo skupaj z brezposelnimi učiteljskimi ab tunicati in ki je izšla v začetku februarja. že prej so oa izdali tudi spomenico, v kateri opozarjajo na obupne razmere na naših ljudskih in srednjih šolah. Brošuro in spomenico so poslali vsem ministrom, vsem slovenskim poslancem in poslanskem klubom, spomenico z originatami'' podp:si so pa dali v vezavo in 30 bo dvoma dama ga.* Tavčarjeva iziočila Nj. Vel. kraljici Mar ji-
Poročili sta podali še tajnica gdč. Jaku-linova in blaga jničarka. Sprejet je bil predlog .da se ustanovi podporni fond, s katerim bi se pomagalo napotrebnejšm članom.
arìbor a
Maribor, 6. marca Toplo pomladno vreme. Mariborčani v pomladnih obiekdh Mariborčanke brez Krzna. Pro m en a.la v značilno pomladnem stilu. Vse je oživelo in popoldne ia vse pohitelo v okolico, da tziabi lepoto prijetne nedelje.
Navzlic prebujajoči se pomladi je imel Maribor dane-. vrsto občnih zborov.
V narodnem gledališču
je bila popoldne prvo letošnja mlad:neka ore "stava »Gašper in Hudamora«. Ma rib r-eki dr; biž je gle ališče dolobra napolnil in »e prav imenitno zabaval. Z\eeer pa je gostovala evoječasna subreta iranborskega gledališča ga. Marica Brumen-Lubejeva kot Hannerl \ opereli »Pri treh mladenkah«.
Mariborski trgovci so zborovali
•lopo;.ime v dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici 6. Zboi je vodil zaslužni predsednik g. Miloš Oset. Izčrpna poročila pričajo o vestnem delovanju in prizadevnosti za interese članstva. Predse nik je v uvodnem poročilu poudarjal, da je Slovenija dokazano pasivno ozemlje, zlasti velja to ia njen severni del, saj je uvozila lani (5000 vagonov žita ia moke. med tan ko mora jetos uvoziti 10.000 vagonov istega blaga. Sa drugi strani pa je Slovenija z državnimi in samoupravnimi dajatvami relativno najhuje obremenjena, saj znaša pri nrs obremenitev z državnimi davki povprečno .">80 din, v vsej državi pa povprečno 441 -'in n,a prebivalca. Vse to vpliva na ku^no moč prebivalstva v Sloveniji in ni čudno, če pre» njači Slovenija slede konkurzov in prisilnih poravnav.
Predsedstver.omu je sledilo poslovno poročilo tajnika g. Skaze, ki navaja med drugam neštere intervencije tajništva. Združenje šteje 577 članov, ki zaposlujejo 696 nameščencev in 146 vajencev. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Juro Zidan «k. Blagajniško stanje izkazuje 269.893.66 din.
Sprejeta resolucija naproša poštno ministrstvo. naj se nujno ukrene vse potrebno, da se povečajo telefonski kabli v mestu Mariboru v toliko, da bo omogočena napeljava novih telefonskih aparatov za najmanj L'ufi novih naročnikov, in - a sp čm pr j w anovi v Mari-borie p^dr «zn'ca Poštne hranilnice. ki je spričo uorašč.	po-tno-čekovnega prometa za severni del dravske banovine nujno potrebna.
V Narodnem domn ss se zbrali «Sobrcvoljsi
organizirani v sreski organizaciji vojni do-brovoljcev. Občni /bor je volil predse-mik g. Viktor Gre"r. Poročali so tajnik g P tik s Viktor. blagajnik g. Andrej Že e in za nadzorni odbor inž Vidic. Ud bor se ie obrnil na prosvetno min;st;stvu, da se na tukajšnji državni učiteljski šili names': spominska plošča v čast pokojnemu dr. Ljndevitu Pivko. Tudi s » sprejeli pro log, da se pre-
CM
imenuje Betnavska ali Kopališka ulica v Pivkovo. Sklep bo sporočen mes.ciemu svetu.
Pri volitvah so bili izvoljeni: preds^L.ik Viktor Grčar. podpre laednik Bogdan Pogačnik, tajnik Viktor Puks. blagajnik Andrej Žele: odborniki španger. Lenari in Voštar, namestnika Faganeli in dr. Brenčič: na 1 zorni ol:or dr. Fistenjak. Sardoč in inž. Vidic, namestnika Maric lei Kolšek.
Zborovalc-e je poz ha v il elegat ljtbljan-ske ereske organizacije g. Fon. Po občnem zboru so se na,'« t i li dobrovoljci na groba dr. Pivka in sodnika Mikluša.
glasbeno društvo „Drava"
ie imelo dopoldne v dvorani glasbene šole 19. občni zbor. Poročali so gg. predsednik Vokač. tajnik Živko. blaga ir. Lk Paar, gospodar Urbanič, zborovodja Horvat, kapel-iiik Žekar. vodja tam' uvašev Pivka, artistični vodja glasbene šole prof. Druzovič in Zupančič v imenu na Izorne^a o bora. Društvo šteje 811 članov in se je udeležilo lani 109 nastopov. GPsbena šola je imela l<i3 učencev Pri volitvah so bili izvoljeni: p ed-sednik Vokač. podpredsednik Hiibl, tajnik Živko. blagajnik Paar: odborniki: Skačej, llodža. Veras. Coti. Vese'jko. Rijavec, Muraue, Durjava Horvat, prof. Druzovič: nadzorni odbor: Zupančič in Malcev. Za lkletno zaslužno delovanje so prejeli dinlome Veras Janko, Rudolf Novšak, Ivan Paurnan in Alojzij Repovž. Zbor so pozdravili mž. Ozvald za ljubljansko »Slogo«. Kralj va >Ja-■rrran«. g. Živko za pob"eš'"o »Zarjo«, g desili za o»''asini o'bor UJNŽB v I/uMjaii, g. Živko za Ipavčevo žimo za podružnico U.JŽB v Mariboru pa g Ropret.
člani Nabavlfsla® zadruge državnih usSužbensev
so imeli dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma izredna občni zbor in so sklenili razširjenje članstva na državne, b novmske, samoupravne in zadružne uslužbence- Tudi sc uvede delegacijski sistem občnega zbora, na katerem bodo imeli v b ^ oče pravico glasovanj:! samo izvoljeni de'esrati.
Narodni delavci
; včlanjeni v podružnici Naroane strokovne i zveze, so imeii v svojih društvenih prostorih redni ob Imi zboi Poročila posameznih odbornikov so izpričevala živahno delavnost. Novi odbor sestavljaj-o predsednik Ciril Mabnič, podpredsednik Karel Ravš, tajnik Ivan Stante, namestnik Fcrdo Repovž. blagajnik Slavko Saie, namestnik Aleksander Jerofejev, gospodar Ivan Silič, odborniki: Katica Šparovčeva, Drago Cul. Franjo Baronik. Franjo Janku, Ivanka Drozgova Kristina Strnadova, Aibin Baj-dc in dr, Jančič; namestniki: Ivan Rep, Al-j bert Meglic in Adam Peter; nadzorni od-
Boris Kihterš-If.
© w. $ rn Uà È t
• •■V	-.3?
Vsak dan na deželi ni lep. Nekateri so predolgi, nekaterim manjka nečesa, kar bi jih loč lo oc! dragih. Za Petra, ki ozdravijo, je le malo lepih.
Zdaj ne leži več ves dan. Rana se mu je zacelila in zdravnik prihaja le malokdaj k njemu Tudi ven sme že ili.
Gre po cesti k travn ku za tetino hiš -Sneg je padel in skopn i, ko je on ležal. Zato je šla zima neopazen o mimo nJega. Nekaj jo je črtalo iz njegovega živ!j' nja.
Nekako je občutil to pomanjkanje re-česa, kar je vsako leto p:Ihajalo in odhajalo ter dajalo tu:-i vsakemu njegcveanu letu svoj pečat. Tis'ega umi »an ja n smrti. ki ju je bil že vajen n 'u sta zadela njega le bolj po vrhu. kakor b- bil plaval nad njima, ni občutil, zato pa je pr šla v
zavest
prava srn: t.
4
ki
ji jo
njegovo blizu.
Tuje rnu ie zel^ije ki poganja povsod. Prehitro prihaja in kakor brez vzroka. Da, tuje mu je- Ne more se otresti te m -sli. Sicer pa čuti tujino v vsem, tudi v sobi. Z nekakšno močno praznoto je združena.
če se spomni, koliko je mislil ko je ležal v postelji. Preveč. Zato mu zdaj manjka nov'h misli. Vse možnosti, vse slike, rse privide je izčrpal, obrabil.
bor: dr. Igor Rosina, Marija Bedračeva in
Franc Mahnič.
Starokatoliška cerkvena občina
je imela občni zbor v tnali dvorani Narodnega doma. Poročila so podali predsednik g Franc Zupančič, tajnik dušebrižnik g. Ivan Šegula, blagajnik g Franc Čoš. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni Franc Podgornik. Franc Ribič iz Ptuja. Karol Ferlan in Filip Podgornik Revizorja sta Ivan Blazevič in Miroslav Urbanec. Delegata za letno sinodo sta Fran Zupančič in Fran Čoš.
Mariborski kovinarji
so imeli zborovanje snoči pri »Novem svetu«. Zbor jc vodil predsednik g. Franjo Ku-mcrc, ki je tudi poročal o borbi proti šuš-marstvu. Iz tajniškega poročila g Šfehurja jc razvidno, da šteje združenje 86 članov,
ki zaposlujejo 174 pomočnikov in 148 vajencev. Združenje kovinarjev se jt izreklo proti spremembi obrtnega zakona in proti ukinjenju manjših strokovnih združenj. Posamezni govorniki so v izčrpni debati opozarjali na nepravilnost, da se v kaznilnici vzgaja obrtniški naraščaj.
Delegati obmejnega gasilstva
so se zbrali k rednemu obenemu zboru pr. »Novem svetu«. Zbor je vodil zaslužni starešina gasilske župe za Maribor levi breg g. Srečko Kranjc, ki je tudi poročal o vnetem delu obmejnega gasilstva. Njegovo poročilo jc dopolnil župni tajnik g. Albin Ambrožič. Župa je prirejala gasilske tečaje in posvečala skrbno pažnjo tehnični izpopolnitvi posameznih gasilskih čet. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor, katerega sestava jamči za nadaljnje uspešno delo.
Mestna razstava
ale a
Ljubljana, 6. marca.
V Jakopičevem paviljonu so ob 11. s prisrčno svečanostjo otvorili umetnostno razstavo ženske Male alitante, ki je b la nedavno deležna živahnega zanimanja in uspehov v Beogradu in Zagrebu.
Poleg običajne publike, ki jo srečujemo na podobnih otvoritvah, se je danes zbralo v paviljonu izredno mnogo narodnega ženstva, k očitno zna ceniti borbo svojih tovarišic za uveljavljenje na umetniškem peprišču, a med drugimi so bili prisotni tudi ban dr. Natlačen z načelnikom prosvetnega oddelka dr. Sušnkcm, predsednik mestne občine dr. Adlešič, predsednik Narodne galerije dr. Windischer z upravnikom Zormanom. upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, tajnik Jugos'.o-venfiko-češkoslcvaške Ige Govekar, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Vavpotič, a častno je bilo zastopstvo čehosiovakov: trgovski ataše Martiri ek v imenu zadržanega konzula, ga. Mi-fiovska, generalštabni major Frantžek Jirout, ki se slučajno mudi v Ljubljani, in predsednik československe obce Ryška. Prispela pa je tudi tainica ženske male antante Gabreleva iz Prage, z Beograda predsednica Jugos"ovenz<ke ženske zveze Leposava Petkovičeva, iz Zagreba predsednica tamešnje sekcije Danica Bedeko-vičeiva in pa sodelujoče umetnice Lina Cmč č-Virantova, Dana PajeTjeva iz Zagreba in Vilhar-Ružičeva s Sušaka.
Geste je predstavila zastopnikom naše kulturne in oficielne javnosti predsechrca ljubljanske sekcije JžZ Minka Govekarje-va, nato pa je spregovor i ban dr. Natlačen o pomenu likovne umetnosti, ki je po svojem bistvu mednarodna, saj sta slika in kip dostopna slehernemu človeku brez ozira na narodne meje in govor. Ko je
proglasil razstavo za otvorjeno, je tajnica Gabriela sporoč la pozdrave predsednice ženske male antante senatcrice Pla-minkove iz Prage in se poklonila visokim pokroviteljicam Nj. Vel. kralj ci materi Mariji rumunski, Nj. Vel. kraljici Mar.ji jugoslovenski n soprogi prezidenta Hani Beneševi. ŽMA si je nadela nalogo, med narodi, ki so organizirani v ekrilju male antante, pož.v ti kulturno sodelovanje in medsebojno spoznavanje. Na literarnem poprišču je bilo že dos'ej dosti razveseljivih znamenj v tem pravcu, zrlaj pa so se prirediteljice odicele, da atro pot tudi likovnemu ustvarjanju žene v najširše plasti bratskih držav. Na kencu je Gabrielo-va na kratko spregovorila še v slovenščini in poudarila voljo žena, da delajo za znnago miru na svetu, odločene, da si bodo v remici prave sestre med seboj, ki stoje druga z drugo ob vseh prilikah in ob vsakem času.
Nato so si številni obiskovalci og-edali razstavo, ki je napolnila vse dvorane paviljona in obsega nad 170 del iz slikarstva, kiparstva in arhitekture. Prired teljice so izdale okusno in bogato opremljen katalog v francoskem jeziku, ki prinaša članek Vere Urbanove iz Prage o sodobnih ženah — umetn cah in članke o sodebnih jugoslovenskih, rumunskih inče-škoslovašfuh umetnicah. Prireditev bo brez dvoma tudi pr našem kulturnem občinstvu naletela na najlepši sprejem in ljubitelji umetnosti najbrž ne bodo opustili p ril ke, da bo nekaj razstavljen'h del ostalo v Ljubljani. Precejšnje število umetnin je bilo v Beogradu in Zagrebu že prodanih, iz Ljubljane pa poroma razstava še v Bukarešto. Cluj, Cernovice, Prago, Brno :n Bratislavo.
Hipnoza In telepatija
sta naravna pojava
Zanimivo predavanje z eksperimenti
Ljubljana. 6. marca
Sobotno predavanje v društvu >Soča« je veljalo raziskavanju okuMizma. Pred nabito polno dvorano je nastopil priznani ljubljanski Svengali g. Bogdan Zupan, ki se bavi že nad 18 let s hipnotičnimi, s usesti vrni m i in lelepatskimi eksperimenti. V svojem poučnem predavanju je pojasnjeval tudi trike poklicnih eksperimeiiilatorjev in razne ne-varno li »čarovnikov:, kot so Svengali, Retta in drugi. Poslušalci so z največjim zamma-niem spremljali njegove p<*sku .e, ki so se mu odlično posrečili. Popolna tišina je vladala v dvorani, ko je predavatelj, gnan po ! ukazu medija, tipal s preti proti gornjemu i desnemu žepa enega izmed poslušalcev, kamor so prej skrili vžigalico. Z zavezanimi oimii je našel nalivno p?ro, in ko mu je medij v mislih diktiral, naj natopi v kozarec vina in .ga odnese nekemu gospodu, je nalogo toPno izvršil. Toda reči, ki se zde nekaj nadnaravnega, so v resnici popolnoma naravne in preproste.
Telepatica pomeni čitanje misli, vendar ni mo s oče citati cele zamisli drugega človeka. Pravilno bi se to moralo imenovati čitanje potom mišic, to pa more s primerno vaio in potrpežljivo-i.jo vsak normalen človek. Tele-pai uporablja tri glavne pripomočke za dosego uspeha : slutenje misli, to svojstvo pa
poseduje skoraj vsak človek in se da z vajo izpopolniti in povečati; čitanje ali zaznavanje potoni mišic, kar je najvažnejše in se tudi lahko z vajo izpopolni do neverjet.no-ti. Tretjič pa poznavanje človeka. Irr.e i mota tudi možnosti hitrega logičnega sklepanja, dar dobrega opazovanja, duha prisotnosti ter samozavesten in odločen nastop. Uspeh je odvisen tudi od sreine izbire medija Ko si izbere primernega človeka, ga s primerno razlago in poukom pripravi do tega. da osredotoči vse misli na postopno izvršitev naloge. Ko medij intenzivno misli, se niti ne zaveda, da njegovo telo z rahlimi refleksi izdaja njegove misli. Medtem ko intenzivno misli na gotovo smer, narahlo nagiba s telesom in seveda trdi z roko v to smer. Ti gibi ideonmotorični so podzavestni, toda te-lepat, ki ga drži z dvema prstoma za zapestje. čuti vse rahle refleksne gibe. tekanje predmetov se vrši izključno le s pomočjo tega č«tania nrsie. To so eksperimenti s kontaktom. Končni uspeh pokaže eksperimentalo r ju včasih tudi nenaden impulz, nekako sluten:e misli, vendar se samo nanj nikdar ne more. zanesti.
Poklicni telepati, ki potujejo po svetu in razkazujejo svoje čarovnije, se pa vedno poslužujejo trikov. Med predavateljem, ki hodi med publiko in medijem, ki je na odru,
je gotova zveza. Ta zveza pa ni psihična, ampak le fizična, mehanična (gotove besede, naglas, morzejevi znaki s pomočjo nervozr ne,2a in hitrega korakanja itd). 0
Hipnoza na živali se ne vrši s pogledom in «ilo volje. Odrevenelost mišic pri živalih, ki jo eksperimentatorji predstavljajo frubh-ki kot hipnozo, se ne doseže s sugestijo, ampak s pritiskom na gotove dele telesa, ki izzovejo odrevenelost mišic, kar pa nima s hipnozo ničesar opraviti.
Prvi P020.I za hipnotizerja je moona m trdna vol;a. prodirljiv in oster skoncentri-ran pogled. Vse to se pa da priučiti Ln izpopolnili z vztrajno vajo. Sive in modre oči imajo prednost za o.-ter pogled. Vsakdo ni enako dovzeten za sugestijo Koleriki in sangviniki t-o v splošnem bolj dovzetni za sugestijo k;tkor melanholiki in flegmatiki.
Pri sugestiji je objekt v budnem stanja, pri hipnozi pa v neki vrsti spanja. Dušev-no?t človeka se deli v zavest in poHzaveRt v subjektivni jaz in objektivni jaz. Objektivni jaz zaznava objektivni svet s pomočjo ču til, subjektivni jaz pa zaznava svojo okolivo s sredstvi, ki so neodvisna od petih čutov. Ta j? sedež občutkov in spomina. Objektivni jaz je zmožen sprejeto sugestijo razčleniti in jo v primero, da mu je odvratna ali nezmi selna. odkloniti. Subjektivni jaz pa verjame vsaki sugestiji in jo skuša udejstviti. Tu je hipnotiz'ranec izročen hipnotizeriu na milost in nemilost. Moderna medicina porablja ze pri dolgi vrsti ziv'-rdh bolezni sugestijo, ki jo oiačuje z uporabo hipnoze. To pa stori le zdravnik, ki pozna bolnikovo l>olezcn in ve za posledice. In koliko grešp Ijudie v tem pogledu! Sairlatanski hipnotizer lahko samo škoduje, slepari nepoučene ljudi in vsakdo, kdor se žaleče v bolezni k takemu hipnoti-zerju. greši nad lastnim telesom. Edini praktični pomen v pozitivnem smislu ima do-lei hipnoza le v medicini. Javni hipnotični eksoerimenti na odrski način kjer ne računa hipnotizer z zdravjem, značajem in etič-irm nivojem posameznika, pa so strup za zdravje poedineev.
Zmožnost dobre trdne volje in končen i racija misli sla pogosto zelo koris'ni. Z močno lastno energijo, z uporabo nepremagljivega jaz hočem : to vsakdo do e?el svoj smoter. S pomočjo tuie sugestije pa si bo skušal pomagali le slabič.
lave
Banovinski turistični svet dravske banovine (zbor) bo imel drugo redno zasedanje v ponedeljek 14. t. m. v stekleni dvorani banske palače v Ljubljani na Blehveisovi cesti s pričetkom ob 10 dopoldne. Dnevni red: otvoritev zasedanja, poslovno poročilo 7. delovnim programom, odobritev ra-čun^keea zaključka, tui^koprometna propagandna in ;nformacijska služba Referat), samo=toini predlosi. slučainosti. Pri^too na zasedanje bodo imeli člani bsnovricfcega turističnega sveta in povabljeni gosti.
Občni zbor akademsko izobraženih žen p rele žen. Sinoči bi se bil moral vršiti redni letni občni zbor ljubljanske sekc je Zveze akademsko izobraženih žen. Po soora-zum-ifin dogovoru redkih zborovalk pa je bilo odločeno, da se cbčni zbor preloži na 24. t. m. v klubski sobi kavarne Un on. Začetek bo ob 20.30.
Opozarjamo na nocojšnji koncert dunajskega m aoinskega zb.rd W.tner Sänger-knaben o> > 20. v veliki dvorani Un ion a. Nastopi 20 mladih dunajskih pevcev, ki *o sijajao izurjeni po 1 vodstvom svojega dirigenta Leopolda Weninger.ja. Zbor uživa svetoven sloves in obek nocojšnjega koncerta ne moremo dovolj toplo priporoči i Vstopnice se dobe v teku dneva v knjigarni Glasb,me Matice. Cen" za sedeže od 1(» -o 40 din, stojišča po 7 din. d jaška po 5 *~n Sporočamo, da no stojišča le v otrejeneori številu na razpolago. Pred začetkom koncerta pa bo pos'ovala blagajna od 19. ure dalje v veži hotela Un io na.
Ivan Noč, eden izmed naših najboljših pianistov, je na konemni t urneji v v I10 lo h banovinah na?e kraljevi e. V mir lih dneh je koncertiral v Beogradu, Novem ^adu, SubePci. Skoolju in drugih porrembnejvh krajih. Njegov prihodnj koncert bo v Ljubljani v petek 11. t. m. v veliki flha-monični dve-ani. Noč je v na:em mestu kot koncertni p:an:st izre no prlji'b'j-en. kar kaže veliko zar'srrnje naše pu: like za vsak njegov ko"-certni nastop. Zato opozarjamo m ta koncert. Pr 'di.ja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice
Huhadova župa v Ljubljani bo imela redn letni občni zbor v nedejo 13. t. m. ob 30. dopo! Ine v Hubadovi pevski dvorani poslopja Gk-Sbene Matice v Vegovi ulici ? običajnim dnevnim redom.
Razps'no je merto sanitetnega refer~nta pri sres-em načelstvu v Šmarju pri Jelšah v VIII. položaju i sxupini aH pa v lastnosti uradniškega pripravnika za VIII položajno ekupino. Prednst imajj zdravniki-voion-frerji in ostali z»travniki, ki imajo dve leti bolnišnične ali praktične zdravniške službe. Prošnje © pre pisanimi dokumenti je treba predložiti v roku enega meseca ol or ve objave tega razpVa v ^Službenih novinahe banski up:avi v Ljubljani
Pogosto je mislil 11a tisti dan. ko se je hote! končati- Zakaj ? Vse se mu je zde'.o neznosno. Oče, dom, šola, tovariši, profesorji. želel s je smrti, črte čez vse. Pri petnajstih letih?
Oče ga ni razumel. Res ie. Sicer je res počenjal neumnosti. Zakaj je ubil mačka? j-lirno. hladnokrvno ubil, in ga gledal, ko se ie mučil. Zakaj se je v šoli spri s profesorjem ? Na.uč 1 se ni in' profesor mu je dal dvojko- Kaj je drugega mogel? Zakaj je ponoči vdrl v Marijino soco? Kaj je hotel tam ?
Tu si ni vedel odgovora. Dsnes ne bi več vdrl. Najbrž ne. Takrat pa je moral.
No, in to je bilo poslednje. Pomislil je, kako je prišlo vse na dan in kaku ga je oče nab 1.
Potem mu je vzel revolver iz omare. Maščevati Te je hotel nad očetom- Skrit v kleti ;-i je risal, kaiko bo oče trpel, ko bo videl, da je Peter mrtev. Kako se bo mati metala čez njegovo truplo, kako bo očetu . éUala. On pa bo hladen, miren in ničesar več ne bo čut 1.
Vse je bilo skoraj prav tako. Le do smrti se ni zadel. Oče je trpel, mati tudi. Potem so prišli tedni boja s smrtjo ki jih je peznal le pc redkih trenutkih, k jih je preživljal v zavesti, potem počasno ozdravljanje, kakor bi mu bil vsak dan vrača! kapljico krvi in iskro življenja. Nova oko-1 ca — teta Nov kraj.
Mirno je že zdaj gledal vse. Sploh je postal čudno miren, pa vendar v sebi raz-
burkan, raztrgan, kakor še nikoli Ves svet se mu je kazal v drugi luči in tudi samega sebe-je drugače gledal. Prej mu je bilo vse samo ,čc bi. .. « Postelja mu je ta :>če« vzela.
Kakšen je bil njegov odnos do sveta ? Da, mož ček je, droben možiček, ki še moži-ček ni. Svet pa je — kak?en? Velik je, lep ni, čuden je še kaj več?
Peter je sam pri sebi skomignil z rameni.
Ko je bil lani pri teti na počitn cah, je časih cele ure stal na nosrai čez potok. Zdaj je šel čezenj in se je le za trenutek ustavil proti svoji volji-
Po jasi so se pod li trški otroci.. Povečani njegovih let. nekateri še mlajši. Obstal je ob poti.
Tudi tc mu je bilo vse daleč, kakor pot pred njim in nebo nad njim. Teda ko je hotel samega sebe preprčati. da s tem nima nobene zveze več in da ga ne briga, ko se je hotel obrnit' proti domu. se le m mogel-
Večino otrok je poznal. Tu je bi! dav-karjev M lan. tu je bila sodmkeva Vida. S tema dvema se je lani pogosto potikal po gozdovih. Prav za prav sta bila njegova edina družba. Pa se mu je le zazdelo, da je postala Vida, kar je ni videl, strašno nenavadna, čudna. Prej se je lahko mirno pod 1 za njo. Zdaj. pa, — zdaj pa je ženska. kakor bi bila visoko nad njim in daleč pred njim.
čisto drugačna je. Ali je mar on tudi?
Na zunaj, — saj se je komaj poznal. Same so ga nesle noge nazaj k potoku, da se je ogledal v njem
Bolj bled je. na obrazu nima več rdečice, večji je tùd . časih ga nekaj vsega pretrese, toda to, to je od bolezni. Kaj pa je na njej drugačnega?
In spet se je moral vrniti na jaso, da se prepriča.
čutil je, da je utrujen. Neizmerno izir-pan. Na P"sih ga peče,, tam. kjer je zace-ljena rana. Vidi ctroke kakor skozi vročo, dušečo meglo. Love se.
Sodn kova Vida je nekaj kričala. Imela je zavezane oči in se je podila po jasi. Drugi so jo dražili, jo klicali in se ji izmikali. Rdeča je bila v obraz in rdečkasti lasje so ji vihrali okoli glave kakor griva-Siva barva njene obleke je spominjala na umazan sneg.
»Peter!« ga je poklical davkarjev Milan, ko ga ie spoznal. Kakor bi bil moral temu klicu sledit. je Peter stopil s poti na jaso. Otrok desetih let se je zaletel vanj in ga skoraj vrgel po tleh Mirno njega so Svisale pisane obleke, pomešane s kričanjem in rdečkastimi refleksi njego-v h soinca nevajenih oči.
čudna tesnoba ga je vsega prevzemala. Hujša, mučnejša od prejšnje izčrpanosti, pa vendar nekako prijetna, vsaj neznana. Nokaj novega, še nedoživljenega. Peter je prisluhnil samemu sebi. V praznini, ki ga je vklepala, mu je bilo vse novo dvakrat novo, dvakrat močno.
Tla pod njim so se vd'raJa. Solnce je izsušilo vlago in napravilo iz ruše mehko preprogo.
Milan ga je menda na begu pred Vido pozabil. Vsaj njegovega klica ni Peter več čui m tudi videl ga v megli ni. Kolena so se mu tresla. Iznenada se je začutil slabotnega. Bal se je, da se ne bi spet kdo zalete! vanj. Zdaj bi ga vsak vrgel. Zdelo se mu je. da je v nekakšnem vrtincu, ki postaja čedalje silnejši. hitrejši. Ves pisan, živ, glasen Krčanje mu trga ušesa, tla se mu čedalje bolj vdirajo.
Potom je vse drugo izginilo, samo neka sivina se je bližala. Opora? — mu je šinilo v misel.
>Ujet!« je kr knilo nekaj živega.
Dvoje rok je začutil na sebi. Izprva kakor bi bila samo tipale, potem trdno gra-bečih.
»Ujet!«
Ujet, da, ujet je bil. Razprostrt je roke. jih sklenil, in med njimi je začutil živo telo, živo bitje. Vida, — je udarilo vanj. V megli je stisnil to telo k seb, z vsemi močmi, in ni čutil trgajočih se kretenj, od strahu pridušenih krikov, padanja. Potem čedalje globlja tema.
Obšlo ga je nekaj neznanega ©motnega, mrtvečega, kakor prej. le ne zmerno močnejšega- Vsega ga je izčrpalo, pahnilo ga je v temo.
Nezavestnega so ga potem prinesli domov.
Urejiue Davorin RavJjea - Izda.ia za konzorcii »Jutra* Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskarno i d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. - Val v Ljubljani