PRIMORSKI DNEVNIK Obiščite razstavo 11 NASA BORBA ZA SVOBODO ti GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 2» VI - Štev. 213 Poštnina plačana v gotovini TRST, nedelja 9. septembra 1951 Spedizione in abbon. post. 1. gr. RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 16. DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ* NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU. Vstop je prost! V nedeljo je razstava odprta ves dan. Cena 25 lir 5 kak s no pravicot Li1? ■danes Poteka Vitli,:°letnica vsesplošne U iA Sa Protifašistične-v Trsi«. Sloven-* Primorju in Istri. V tlli tedaj razoro- kmr ma^iv0i’ itali-% j? lniPerialistiSno voj- k rokp3r>rVŽeli oblasl v svo-t Vsei 'Ta,crat je dejansko Nenehni iSki kraiini tudi fe »m« ™™renoSt Hali- ^a,Spf“ deSel°- In od '“zen , % * ni vei vrnila tttne ~ e Vedno zaradi kri-POf/odbe za-hWiJloven*ki Benečiji, n*kah£an?-lski dolini m e^em delu Gori- nirelneJim nism0 ni' vvnsitn ., ar Je jugoslo-kjaviin tU(ii svetavo lle mirni P0riPisu krivit-Ni le ?!*'; Pog0dbe same. bo/ !‘a in se tudi ns K v Tem*?, na,,lena opisov a. iov'nskih ?ku slamih Z9°-davili v tni; 0 tem smo v letn-vi a'em dnevniku k osv j*™ Jubilejnem ie hrJ^Odilvo i ... VSak ''tanek pa nam *ot' Prav •s fronte ne-°v. Morda bolj v teh dneh nazorno vstai° in vso '°CZ 5bo ™ega na-r*ni „„ ai? 0 njej v dvo- «!aj» <,Prvi h o je nase ljudstvo SVOin ’e 'rfve ?reteJcl°st na svo-m svojo slavno > fca*° » "“»»»»o, pa hk Ustave Ci velik °‘ ^isfo r, / iati> Pa Jemfr hočemo pi- > tnalkih ^iini P°l0~ai te,°btpi Sl°vencev da- ni Ik,1®/*’. veliki in po-to tako nici: danes, ko ^ thtfČra™nem P°dPu tja i so 71 as de- NUrlJ ali P SFag# 0 odgoditvi je ne- > 5g"^f vred osmimi V^aniv T, u suinosti, kakršno 0(gj b^Z^r^mo rezulta- ■prej rezultate na- SPC ?a leta vred-jS>e ^rorja, nase PreTa^e ob°ro~ene Ciin- , aliiansko ka- ^ali° ^ i:l°' ob°ro~ene 3H?*° ... Materialne irtve n - Sa J° s Položajem, ki /o ^ t2esp/?W,es P° SKoro e-6w'! kapiatu- i^(asfco7c deležni pod nitrih noiT° tistih v°isk, &J*o meteE ~avez- ia h da Ves snet.. X Sli **«- kole Z dn\naCistiina V -Z, bo Poteptala en lit Oci0oditie pololaj S kit oktobrskih ro-fflMi s dosegli ire- f0fakom kurjenjem in i’ s« borff 50 se PrePrt-h Dfehi P°ra'eni? ut ia^nil?'n° iredentistu-Zfih fnle’ ki govori o >to1-fVe in , flicah te °d- ir Jlariske ziffi6- 0 zmaVi ticV?de m la^aknih strank. po «2? b°l1 i7,?’(r iz dneiJa v ”»oaj tl jasno Jar J«Wi. & «a,- b".5‘ « dne»a .da pomeni ae-janski poraz ~e pred volitva-“aJ so se ven- °Cei-' -utnaknUi to/ ' 1 f3 e niso niti tf'JUltei) r/7i 7?ie SU7IIO KJeau leta ;?0 konca te-\n Zah f 1*M Til rinnnU ijo^o ' Oih. C 5 ž«a igr, oagoauev demok - i ot Je te’ !H r ‘Pstjanski po-SJčn0rei'oie rm Parlamcn' % l’ (la iTaw«sco. fci je ^arr20raj0 biti vo-si ip a,; takrat, ko ti °Vorek„V daliji in ki )„> 4 T vojaški upra-''lih1 *akonr<,??ico do izda-hl0°v umu? Predpisov. t ^r^ova 'kapi-■ $e^ovnenn° mogli d°-•o o-pn,?! zasuinjenja K^rg^a pod ftMjo, ^Z^Heru Upanje na Zlas??0 diPtomatsko O vanie n° njego- K C, e" Vvhinotbn. *Vr«S£ledefat' da s\‘e ^ raJ0, P°P^til popolna, z izidom 4„ f0 Je deial, da 'X Se bo ° P0Pu;;ti' K iredeiiu ,1 dal se-Qa-^ i^° in on Se Posebej %^'taj £ v*Podbujajo, X m^Ooiitvi n- fei dosego ■N^L?Wer?!~°?.-bo wt0‘ »ati 'J-riP*riitne note. ravno narobe. ■ J • - ■ Bt' '-V; pr. :e rt /V “se 7>r.':,"e «olf. !*a 8 ?0rotall n (-e mu bo- $ta*yoolav0"tjn Vrene- w e?i!f„ ,,,3° w naj Slo ^Poraz g°^an'ja za nle ve* r?a 2 Jh9o-Ni^fce „ n“ podlagi ^n^dnji ,n°te, ut Italijo? Ali je morda prebivalstvo te občine kdaj koli v zgodovini želelo biti sestavni del Italije? Nikdar! Tega ne more De Gasperi dokazati niti z volilnimi rezultati iz leta 1949, ko je imelo tam volilno pravico vse tisto italijansko prebivalstvo, ki ga prej ni bilo in ki ga je naselil tja rajnki Mussolini, da bi poitalijančil prav ta del slovenske obale, kamor s c danes naseljujejo pod zasuto in po ukazih vojaške uprave iz istih razlogov pod pretvezo nekakšnih, ribiških naselij italijanski element in tako nadaljujejo faHstovsko raznarodovalno politiko. Kljub glasovom teh priseljencev je za Italijo glasovalo pred dvema letoma samo 20,93 odst. volilnih upravičencev. Sosedna zgonUka občina pa se je izjavila tedaj 100 odst. proti Italiji. Prav tako tudi repenta-borska občina. Pren tako tudi dolinske, občina. V vseh treh občinah niso mogli in tudi letos ne morejo iredentist: postaviti niti ene kandidatne liste od vseh svojih Šestih ali sedmih strank, ki tako histerično kričijo, da mora ves STO pod Italijo. Poglejmo dalje v miljsko občino, kjer je prebivalstvo v večini italijansko. Kakšen odstotek glasov so dosegli iredentisti v tej občini? Kljub pritisku in grožnjam s peklenskim ognjem, kljub protijugoslovanskemu hujskanju les, da je občina ob meji s cono B kljub pristranosti ZVU in nenehnemu ponavljanju generala Aireya, da je treba tristransko noto čim prej realizirati, so iredentisti dosegli komaj 38.6 odst. glasov. S kakšno pravico ima torej zahtevati De Gasperi za Italijo vseh teh pet občin, ki obkroiajo Trst in ki so vse stoodstotno ali pa v ogromni večini prati Italiji in ki ga tudi od nje zemljepisno ločijo? Ostane ie občina Trst. V tej občini so iredentisti dobili kot v edini občini STO večino s 63,64 odst. glasov. Toda kako so jo dobili? Dobili so jo tako, da tisoči pravih Tržačanov, ki so morali be~ati pred fašisti niso imeli volilne pravice. Dobili so jo tako, da so imeli volilno pravico ne samo v fašistični dobi doseljeni Italijani, temveč tudi tisti Trla-čani, ki bivajo v Italiji in ki so ie tam glasovali, pa so priHi glasovat tudi v Trst za iredentistične stranke. Taksnih je bilo po cenitvi okrog 40.000. To se pravi, da bi brez volilnih upravičencev, ki po mirovni pogodbi ne bi smeli imeti pravice glasovanja tudi v občini Trst iredentisti pred dvema letoma ne dobili večine. To je eno. Drugo pa je, da so iredentisti ravno z umikom pred volitvami in dejanskimi razlogi, zaradi katerih so zahtevali odgoditev sami priznali, da bodo kljub temu to večino letos izgubili. Priznali so, da jo bodo zgubili celo in kljub deset tisoč novim iredentističnim glasovom tistih volilnih u-pravičencev, ki so dobili volilno pravico po ukazu Attleejeva izjava V svojem volilnem okrožju je govoril danes Attlee. Dejal je; «Mi ne verujemo, da je vojna nepreprečljiva in sedaj podvzemamo ukrepe za oborožitev, ki bodo po našem mnenju preprečili izbruh vojne. Glavni cilj angleškega ljudstva in vlade je mir. Pripravljeni smo, da postanemo močni >n bomo takrat mogli «koiwer-zirati« 7. Rusijo ali s katerokoli drugo silos. ZVU, ki daje volilno pravico vsakemu italijanskemu drlan>ljanu, ki je bil 1. no-vembra 1950 najmanj eno leto v coni A. Priznali so sami, da bodo na volitvah poraženi kljub vsem pripravam invazije iz Italije, ki so jo s pomočjo rimske vlade pripravljali. S kakšno pravico bo torej zahteval De Gasperi za Italijo tudi občino Trst, ko je ~e v naprej z zahtevo po odgoditvi priznal, da bo komaj manjHna glasovala za njegovo zahtevo in jo podprla? Ko danes ob spominu na 8. in 9. september 1943 in na vse nase irtve naštevamo gornja vprašanja, ki bi se prav gotovo ne postavljala, če ne bi Zavezniška vojaška uprava le sest let in pol tako odkrito podpirala tržaških iredentistov, se vprašamo, ali se odgovorni či-nitelji te uprave se spominjajo, Itd o se je pravzaprav boril z njimi ramo ob rami: mi ali iredentisti? « * * (Ta članek smo napisali na podlagi podatkov, ki jih je vsemu časopisju poslala De Gasparijeva novinarska agencija ANSA, da bi delali propagando za priključitev STO k Italiji ob priliki potovanja predsednika in zunanjega ministra rimske vlade v Ottawo in Washington). NOTA JUGOSLOVANSKE VLADE VLADI ITALIJE rROTIJUGOSLOUAlISKA MMPMIJIIV ITALIJI zauesu zatopila nanose med urnam fržauama Namestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič poudarja, da je ta najnovejša kampanja v zvezi z De Gaspe-rijevim potovanjem v Vlfashington ter zanika, da se med obema vladama vadijo razgovori glede Trsta BEOGRAD. 8. — V jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve je bila danes izročena nota italijanskemu poslaniku v Beogradu, v kateri se izraža zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi gonje, ki se sedaj vodi v Italiji proti Jugoslaviji preko tiska, radia in javnih nastopov poedinih urad. nih osebnosti. V noti se ugotavlja, da se je ta gonja, ki dejansko nepretrgoma traja, posebno poostrila v zadnjem času v zvezi z glasovi o reviziji mirovne pogodbe z Italijo in z nerešenim vprašanjem Trsta#. «Jugoslovanska vlada — je rečeno v noti —- meni, da ie v interesu izboljšanja odnosov med obema državama potrebno, da italijanska vlada opredeli svoje stališče do Jugoslavije in do nerešenih vprašanj, ki obstajajo med obema državama, tako da to stališče ne bp dajalo podpore protijugoslovanski kampanji in večanju napetosti v odnosih z Jugoslavijo* V noti se poudarja, da -'o v tej protijugoslovanski kampanji razen novofašističnega tiska in tiska, lei je n vplivom sovjetske viade, angažirani tudi italijanski časopisi, ki izražajo stališče in politiko vladnih krogov. S tem v zvezi opozarja nota na pisanje javnega organa vladne demokrščanske stranke «11 Popolo«, jfj l. septembra t. 1. najhuišimi izrazi žalil jugoslovanske narode in njihovo osvobodilno borbo proti italijanskemu fašističnemu napadu v drugi svetovni vojni. V tem članku se zločini italijanskih fašistov pripisujejo prav onim, ki so bili žrtve teh zločinov in ki so se skupno z zavezniki borili proti napadu. ((Jugoslovanska vlada ne more drugače, nego da tako stališče tiska in radia ne spravi v zvezo z WSto ;avnih nastopov predstavnikov in članov italijanske vlade. Težko je na primer predpostavljati, da k razpihovanju te kampanje ni doprinesel govor predsednika italijanske vlade De Gasperija v italijanskem senatu 11. julija, v katerem se kraji zahodne Istre in Pulj omenjajo kot «ne-zaceljene ranea Italije«. V noti se zlasti poudarja, da Podpisana v San Franciscu mirovna pogodba z Japonsko Gromiko je na tiskovni konferenci ponovil vse dosedanje argumente in izjavil, da pomeni podpisana pogodba načrt za novo vojno - Pri podpisu niso bile komin! or mistične delegacije SAN FRANCISCO, 8. -- Danes popoldine ob 18 go evropskem času se |c začela oeremo. ni j« Sa r ■' i1n'.iA;vne poguci-be z Japonsko. Prvi je podpisal argentinski predstavnik in za njim vsi drugi po abecednem redu. Zadnji je podpisal japonski ministrski predsednik Joškte. Od 51 dtržav, ki so se udeležile konference, je pogodbo podpisalo 48 držav in Japonska. Podpisale je niso Sovjetska aveza, Poljsika in CSR. Britanski zunanji minister Morrison, ki je pravkar prišel v Sam i'rančisco, jr pred podpisom pogodloe imel kratek govor. v katerem je med drugim izjavil, da brtz udeležbe Kitajske ni mogoče rešitj vprašanj Daljnega vzhoda. Dejal je, da morata Japonska in Kitajska sami odločiti o svojih, bodočih odnosih in da upa, da bosta sprejeli pametne sklepe. Dejal je tudi, da so vprašanja Daljnega vzhoda številna in da jih je treba rešiti vsakega zase. Konferenco je zaključil Dean Acheson s priložnostnim govorom. Na sinočnji seji so podali svoje izjave še ostali predstav-niki. Zadnji je govoril japonski ministrski predsednik Joši-da, ki je izjavil, da sprejema določbe mirovne pogodbe. Pro. testiral je proti sovjetskemu stališču, ki ima Kurilske otoke za sestavni del sovjetskega ozemlja. Sovjetski delegat Gromiko je skušal ponovno zavlačevati konferenco in je zahteval, naj bi o njegovih popravkih glasovali. Acheson je oporekal, da Gromikovfc izjave niso bile predložene v obliki predlogov za popravke. Po dolgem prerekanju je skupščina s 46 glasovi proti 3 odobrila Achesonovo stališče. Pri tem je značilen dogodek, ki se je dogodil med govorom. britanskega predstavnika Youngerja. V nekem trenutku je Gromiko skupno z nekaterimi sivojikr.i delegati vstal in šel iz dvorane. Ko so češkoslovaški in poljski delegati to videli, so kakor avtomati vstali in šii za Grešnikom in so nato čez štiri minute, ko se je Gromiko vrnil, zopet lepo v vrsti prišli za njim dvorano. Ta dtogodieJc je povzročil med ostalimi delegati precej veselo razpoloženje, jter jasno po-iiazai, da saiieiitfeKe oržaive Sovjetske zveze ne morejo in ne smejo voditi samostojna zunanje politike in so njihovi delegati vsakikrat v zadregi, če ne prejmejo od moskovskih gospodarjev pravočasno navodil. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko so poljski in. češkoslovaški delegati mislili. d'a je prešel čas, ko se je trefca umaikrati. Malo pred ceremonijo za podpis pogodbe je Gromiko sklical tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo 300 dopisnikov, fotografov in radioopera-terjev. Gromiko je naglo prečita! dolgo izjavo v angleščini. Dejal je, dia pomeni japonska mirovna pogodba načrt za novo vojno in da je njen namen, da ostanejo air.erišk. čete na Japonskem, Dalje je dejal, da se Japonska spreminja v ameriško vojaško oporišče, ter je obtežil ZDA, da organizirajo napadalno koalicijo pod vodstvom «izkušenega vojnega hujskača« Fcsterja Dullesa. Pripomnil je, d'a se sovjetska vlada namerava «oddružit.i» od konference za mirovno pogodbo z Japonsko. Pripomnil je tudi, da je miroljubna reditev na Daljnem vzhodlu nemogoča brez sovjetske udeležbe pri miTovni po-aodfci Z Japonsko. Na vprašanje novinarjev, »Ij se mu zdi mogoča rusko-ame-riška vojna na Daljnem vzhodu, je Gromiko ponovil, kar je že rtkel, t, j. da pomeni po-godca načrt za novo vojno na Daljnem vzhodu. Neki novinar ga je vprašal, ali nima nič povedati o 840.000 japonskih vojnih ujetnikih, ki so še v Rusiji. Gromiko je odgovoril, dia je ta trditev škan-dialozna in brez podlage in dia ni več japonskih vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi. Konferenca je bila prekinjena nenadoma, ker so nekateri novinarji prekinili Vprašanja in odgovore ter rekli Gromi-ku, da skuša nalašč podaljšati tiskovno konferenco, bi jim onemogočil navzočnost pri podu pisu mirovne pogodbe. Tedaj so Gromiko in njegovi scdelav- tovali ob sprei istvu policije V svojo vilo, jc| »o jo bili ob tej ptiliki najet Tudi za jutri Žfutet*]' je ouvjeUka iidfcgacija zaprosila za spremstvo policije do postaje. Odpotovala bo namreč jutri namesto v ponedeljek. Kmalu no podpisu mirovne pogodbe so predstavniki ZDA in Japonske podpisali medsebojno pogodbo o varnosti, pogodba določa, da Japonska ne bo mogla dovoliti oporišč ali drugih vojaških pravic nobeni drugi državi bre;: pristanka ZDA, dokler bodo ameriške čete na Japonskem. Japonska da. je ZDA tudi pravico, da ima svoje vojake ter letalske in pomorske sile na japonskem ozemlju ali okrog njega. Acheson in Jošida sta si izmenjala posebne note. V svoji noti poudarja Acheson, da je na Koreji prišlo do napada in da je prihodnost še negotova. Dalje je Acheson pozval Joši-do, naj mu potrdi, da bi Japonska omogočila akcijo si) Združenih narodov na in okoli svojega ozemlja, če bi se za to pokazala potreba. Jošida je v odgovoru to potrdil. Podaljšanje trgovinske izmenjave med FLRJ in Italijo Opolnomočenj minister republike Italije Martino in pomočnik zunanjega ministra FLRJ Leo Mates sta podpisala protokol ° podaljšanju trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo z veljavnostjo do 3. avgusta 1952, Protokol določa količine blaga, katerega izmenjava je predvidena med o-bema državama v okviru trgo. vinskega sporazuma, ki je bil zaključen med Jugoslavijo in Italijo v novembru 1947 in ki vel ja za 5 let. Kot poroča AFP jie odpotoval danes zjutraj iz Londona britanski trgovinski minister Sir Harfley Shawcross v Jugoslavijo. Med potjo se bp usta-vil na Dunaju, nato pa bo odpotoval v Beograd. On upa tu- ^ - - ---------- di, db bo ostal nekai časa na zapustili dvorano ter odpo- počitnicah v Splitu. ' Ammm immm Japonska delegacija na konferenci p San Franciscu. Pred mikrofonom je predsednik Jošida. ta kampanja sovpada s časom, ko je Jugoslavija podvržena napadalnemu pritisku vzhodne, ga bloka in ko se zelo trudi, da obvaruje svojo neodvisnost in mir v tem delu Evrope. V takih pogojih ta kampanja ne samo da zavestno zastruplja odnose med obema državama, nego koristi silam napada in sovražnikom miru. Na koncu se poudarja, da je ta kampanja popolnoma v na. sprotju z ciuhom mirovne pogodbe z Italijo. Ta kampanja daje samo podporo profašistič-nim in maščevalnim krogom, ki so pripeljali Italijo na pot napada in zasužnjevanja tujih narodov v zadnji svetovni vojni. «V nekaterih krogih Italije se zdi, da je prepričanje, da bo uspeh poedinih diplomatskih akcij toliko večji, v kolikor se vodi ostrs kampanja preti Jugoslaviji*. — je izjavil danes namestnik zunanjega ministra FLRJ Veljko Vlahovič, ko je edgovarjal na vprašanje zunanjepolitičnega urednika Tanjuga, p.li je zadnja protijugoslovanska kampanja v Italiji povezana s potovanjem predsednika italijanske vlade De Gasperija v Washington. Vlahovič je poudaril, da se ne more drugače, nego da se zadnja kam- j panja, ki je hkrati tudi najbolj ostra 0d vseh dosedanjih, ne spravi v zvezo s potovanjem De Gasperija v ZDA. «Mi, Jugoslovani, je izjavil Vlahovič, ne mislimo komur koli dajati nasvete, kako naj vodi zunanjo politiko, toda v konkretnem primeru imamo pravico povedati svoje mnenje, in to je, da taka «podpora» zunanji politiki ne more dati pozitivnih rezultatov*. Zunanjepolitični urednik Tanjuga je intervjuval Vlahoviča v zvezi z noto, ki jo je danes izrodilo ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ italijanskemu poslaniku v Beogradu, in v zvezi z drugimi vprašanji jugoslo-vansko-italijanskih odnosov. Na vprašanje, kakšni so razlogi, zaradi katerih je jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve izročilo omenjeno noto italijanski vladi, je Vlahovič poudaril, da je ta korak rezultat dejstva, da ie protijugoslovanska kampanja v Italiji pre. koračila vse okvire, ki morajo obstajati med dvema sosednima državama, ki sta zainteresirani za ohranitev miru in stalnega izboljšanja medsebojnih odnosov. Vlahovič je poudaril, da "ta nota kaže na dve različni izhodišči v zunanji politiki Jugoslavije in zunanji politiki Italije. Jugoslavija se trudi, da najde pot in način za rešitev vseh do sedaj nerešenih vprašanj med obema državama in na ta način preprečuje možnost kakršnih koli spletk ter dop.-ina.ša k okrepitvi miru. Medtem pa gredo uradni krog! Italije po drugi poti, ker menijo, da bodo dosegli rešitev spornih vprašanj, če bodo vodili proti Jugoslaviji stalno kampanjo, ki grn celo tako daleč, da žalijo jugoslovansko vojsko in sodelovimje Jugoslavije v protifašistični vojni ter poveličujejo zločine Mussolinijevih armad v Jugoslaviji. «To je stara metoda, ki I Naš tedenski p r e g I e d so jo uporabljali v preteklosti — je dodal Vlahovič — toda izkušnja je pokazala, da se s tem ne more nič doseči. To je konec koncev metoda izsiljevanja, ki, zlasti kar se tiče Jugoslavije, ni nikoli uspela. V Jugoslaviji ima ta kampanja samo nasproten učinek, ker Jugoslovane spominja na najtemnejše strani italijanske politike proti Jugoslaviji v preteklosti)). Obrazložil je nato svoje mnenje o pisanju tujih agencij, zlasti «Reuterja», o razgovorih med Italijo in Jugoslavijo glede Trsta in je poudaril, da jugoslovanska vlada že dolgo zavzema stališče, da se vprašanje Trsta lahko najbolje reši z neposrednim sporazumem med Jugoslavijo in Italijo. Toda o tem vprašanju se ne vodijo ni-kaki razgovori med obema vladama, kakor so javile nekatere tuje agencije. Kar se tiče Reuterjevega komentarja iz Beograda, ni Vlahoviču znano, kje je dopisnik črpal podatke, toda gotovo je, da jih ni dobil od jugoslovanskih vladnih krogov. (Tanjug) Včeraj so torej svečano pod• pisali japonsko mirovno pogodbo. S tem so tudi na zunaj napravili konec pogajanj, pri katerih je bil John Foster Dul les neutrudljiv. Ameriško stališče so uspeli približati anrjle-škemu in stališčem drugih držav, tako da je od prvotnega osnutka, do današnje pogodbe ostalo kaj malo nespremenjenega. S tem uradnim aktom so končali vojno stanje z Japonsko. Končno besedo bo imela sedaj Japonska. V prihodnjih letih bodo pokazali samuraji, kakšne posledice je prinesel seboj nagli uvoz ameriške mode. načina gledanja, kulture, gospodarske in politične orientacije. Posledice vojaškega poroga so bile za Japonsko hude. Upajmo. da v Tokiu nanje ne bo do pozabili, na primer čez tri leta. kot je bilo to z evropskimi mirovnimi pogodbami. Glavno vprašanje je, če se bo v državi vzhajajočega sonca znova pojavil militarizem in z njim seve■ da tudi škiljenje za izgubljenimi posestmi v drugi svetovni vojni. Zahodne države so prepričane, vsaj večina od njih, da se to ne bo zgodilo in so dale Japonski pravico, da se oboroži. c/radi ladje in izpopolnjuje svojo že itak razvito težko industrijo. Kljub temu, da ie Gromiko v Pred zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada Vprašanje cene zlata - Domnevajo, da bo Japonska v kratkem sprejeta kot članica WASHINGTON, 8. — V po- nedeljtk se bo ob navzočnosti predstavnikov 50 držav začelo v Washingtcnu zasedanje guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodna banko za (oboovo in razvoj. Na sestanku Mtdnaroanega skladia se bodo raztovarjali o upravnih vprašanjih in, bodo tudi proučili mednarodni gospodarski položaj; razpravljali bodo dalje o ceni zlaita ter o finančnih težkočah Velike Bri. tanjj . Glede cene zlata je zna. no, da se ZDA upirajo njenemu zvišanju, ki ga zahteva Južnoafriška zveza, pri čemer jo podpira Kanada. Včeraj je na primer ameriški , zakladni minister John Snyder izjavil, da ostane ameriško stališče glede cene zlata nespremenjeno in da ne pričakuje nobenih tozadevnih korakov od sveta guvernerjev Mednarodnega de-namega sklada. Dejal je tudi, da bi zvišanje cene pospešilo mednarodno krizo in povzročilo novo inflacijo. Kar se tiče Velike Britanije, vpliva njena potreba po zvišanju izvoza, zato d a si zagotovi večje zaloge dolarjev, močno na civilno potrošnjo in na življenjsko raven ter manjšuje s tem storilnost domače industrije. Pričakujejo, da bo Velika Britanija predlagala, naj se za 5 let odloži izvršitev določbe. ki pravi, da morajo države članice v teku prihodnjega marca odpraviti vse omejitve za mednarodna plačila. Nekateri krogi so mnenja, da ni izključeno, da bodo s tem v zvezi znova razpravljali o temeljnih načelih in direktivah, o katerih so se sporazumeli, ko je bil Mednarodni denarni sklad, julija 1944 ustanovljen v Bretton Woodsu, «da posoeši mednarodno finančno sodelo. vanje in stabilnost izmenjav ter da pride do odprave omejitve mednarodnih plačil in do prenosa kapitelov z ustanovit-vijo večstranskega plačilnega sistema». Mogoče je. da bodo razpravljali o direktivah, ki naj bodo bolj v skladu s' sedanjim mednarodnimi gospodarskim položajem. Po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko s* postavlja tudi vprašanje sprejema Japonske v Mednarodni denarni sklad. Japonski finančni minister se je te dni v ZDA pogajal za večje posojilo Japonski Toda dali so mu razumeti, da mora Japonska š= prej premagati inflacijo, ki se že več časa čuti v japonskem gospodar, stvu. Prav tako bo morala Japonska prej postati članica Mednarodnega denarnega sklada in stabilizirati svoje gospodarstvo ter tečaj svoje valute Japonski izvedenci so mnenja, da ni treba čakatj na ratifikacijo mirovne pogodbe, zato da Japonska lahko postane članica omenjenega sklada kar je nujni posoj, da lahko zaprosi za posojilo pri Exportni-im-portni banki. Izjavljajo, da se je mislil jaoonski finančni minister pogajati za posojilo 250 milijonov dolarjev. MARŠAL TITO O ZADRUŽNIŠTVU Protestna nota vlade flBI Albaniji Albanska vlada mora krivce oboroženih napadov kaznovati in plačati odškodnino rodbini ubitega graničarja M. Stojanoviča ter s provokacijami prenehati (Oti našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Maršal Tito je danes na svojem obisku v Ljudski republiki Hrvatski obiskal mesti Vojnič in Slun. kjer se je pogovarjal s kmeti in v razgovoru med drugim dejal: «Žadružr.ištvo je naša pot v kmetijstvu, ker hočemo imeti v naši agrarni državi dovolj sredstev, ki so potrebna za življenje naših ljudi. Sedanji obstoj dveh sektorjev v kmetijstvu: zadružnega in privatnega, je le začasnega značaja. S postopnim ustvarjanjem zadostnega števila strojev, raznih tehničnih sredstev in drugih stvari, ki so potrebne kmetijstvu, se bo število naših zadrug povečalo, naše zadruge se bodo okrepile in zadružniki bodo imeli v kolektivnem gospodarstvu mnogo boljše rezultate ir.' mnogo višjo raven življenja kot privatni kmetje, ki ne bodo hoteli, kadar bodo uvideli, da je to življenje boljše, ostati izven zadruge*. Maršal Tito je nato dodal, da v zadruge ne bodo nikogar silili, toda tudi rje bo nikomur dovoljeno, da bi zadruge razbijal. Poudaril je, da je v perspektivi mehanizacija kmetijstva, ki bo posebno koristila zadružništvu. (iM-i smo s svojim delom mnogo storili — je dejal maršal Tito — in bomo tudi nadalje vztrajno delali, toda nihče nima pravice od nas zahtevati, da v desetih letih napravimo nebesa. Ljudje so se tudi pred nami skozi stoletja mučili in so dosegli majhen napredek. Naši rezultati pa so v tem kratkem razdobju v res- nici veliki, toda tudi mi bomo pustili nekaj, da bodo tudi naši otroci gradili socializem*. Maršal Tito je kor.čno govoril o sovražni propagandi Kom. informa in provokacijah na mejah ter poudaril, da mora biti Jugoslavija budna pri obrambi države, toda da je (»a s svojo vlogo v vojni in s svojim delom po vojni dosegla velik ugled v svetu in da dar.es v primeru kakšnega napada ne bi bila sama medtem ko bi napadalec moral tvegati, da s svojim napadom povzroči sploš-nt/ svetovno vojno, ker je sovjetski poskus izolacije Jugoslavije od ostalega sveta doživel neuspeh. Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je poslalo preko svojega poslanstva in to preko albanskega poslanstva v Budimpešti noto albanski vladi zaradi težkih provokacij z orožjem in zaradi nedavnega umora graničarja M. Stojanoviča. V noti se poudarja, da je ves potek te težke zadnje provokacije kakor tudi dejstvo, da pri ubitem albanskem vojaku niso našli nikakršnih dokumentov in ker so albanski vojaki odvlekli s seboj ostale rar.-jene albanske vojake, pričajo o tem, da je bil ta oboroženi napad v naprej preračunan in pripravljen. Poudarja se še posebej, da so umori s strani albanskih vojakov postali sistematična praksa, ki predstavlja r.amerno povečevanje napetosti na Balkanu v interesu napadalne politike neke tuje države kakor tudi ogrožanje miru v tem delu sveta. Nota od albanske vlade energično za- hteva, da izvršilce tega zadnje, ga zločin« kaznuje, plača od-škodnin° rodbini ubitega graničarja in končno preneha s sistematičnimi napadi na meji. Skupina sedmih Madžarov je pobegnila v Jugoslavijo, tako da je preplavala reko Dravo pri Dolnjem Miholjcu. Vsi so izrazili željo, da ostanejo v Jugoslaviji in da se zaposlijo. «Borba» objavlja nocoj na prvi strani noto vlade FLRJ Italiji :n intervju namestnika zunanjega ministra Vlahoviča z dopisnikom Tanjuga v zvezi s to noto. Na četrti strani pa objavlja «Borba» članek dopisnika iz Trsta pod naslovom uCesa se bojijo iredentisti?« Ko govori dopisnik o pohodu, ki ga za letošnje volitve pripravljajo iredentisti iz Italije v Trst. pravi da je nujno, da mora takšno množično vmešavanje tuje države v notranje zadeve STO naleteti na protest v določenem trenutku. R. R. Sto milijard za oboroževanje v ZOA WASHINGTON, 8. — Republikanski senator Milton Young je danes izjavil, da bo depart-man za obrambo v kratkem lahko razpolagal s 100 milijardami dolarjev za oboroževanje. Razen 61 milijard, ki jih je pristojna senatna komisija že odobrila, ima departman za obrambo v svoje dobro znesek nad 44 milijard dolarjev, ki so bile že prej določene in ki jih ni še izkoristil, j «Memorial Opera Housett p San Franciscu dokazoval, da grozi celotnemu tihomorskemu varnostnemu sistemu velika nevarnost, ker bodo smeli na Japonskem znova izdelovati puške, se ni vprašal, kakšna bi bj.la japonska, mirovna pogodba če ne bi bilo korejske izkušnje. Brez Koreje bi bila japonska pogodba gotovo manj (milo povedano) «liberalistična» in prav gotovo bi tam še dolga leta izdelovali samo otroške igračk* in ure za. dva groša. V &an Franciscu je imel Kremelj, dejanski sovražnik kitajskega ljudstva, priliko izrabjti oasotno&t Kitajske, da se. pred svetovno javnostjo in pred azijskimi narodi pokaže kot branilca Kitajske. Toda, ta vloga je bila kaj nehvaležna. Gromiko je sicer poskušala s taktično — jantičnimi man/evri in mislil, da bo s postavitvijo vprašanja sodelovanja Uti Kitajske na tej konferenci spravil v. zadrego države, ki so priznale Peking. Večkrat je postavil svojo zahtevo, vendar ni uspel. Zdi se, da je bilo 48 delegacij istega mnenja kot v petek Trygve Lie, ko je izjavil, da je končno nastopil čas, ko je treba pokazati karte; ali so Sovjeti. Kitajci in Severnokorejci za mir flli ne. Brez teh dokazov bi bilo ko da bi te države podpisale meni* co in bianco. Procedura te konference te določala, da sme poedini delegat govoriti samo 60 minut. Gromiko je to, izrabil, kakor je mogel in se kar naenkrat pojavil kot borec za svobodo govora in demokratično proceduro. Številne delegacije so nasprotovale tej proceduri, m včndar jih ZSSR ni mogla podeči za seboj. Zastopniki vlad so prav dobro vedeli, da »e bi bilo take procedure, če ne bi bilo napadalne politike Moskve tn bi sovjetska delegacija n# prišla na to konferenco z destruktivnimi mmeni. Vse delegacije so se tako združile v nečem, kar je nasprotno osnovnim koncepcijam, mnogih od njih. San Francisco je primer, ki nam dovolj jasno kaže, kako nizko je padla ZSSR j' tem letu: v očeh posameznih držav. O govorih na konferenci smo precej slišali. Zgodit) se ni ničesar posebnega; stališča cosa-meznill držav glede japonske mirovne pogodbe smo vedeli že pred začetkom konference. Vendar so bile značilne besede. ki jih je izrekel cej/lonski delegat j. R, Jayewardene. Odločno je poudaril, da ZSSR ni za enakopravnost narodov, niti azijskih niti drugi;, temvei je izključno samo za svoje perialistične interese. Obtožil je Gromika, da z bučnimi fra-govori o enakopravnosti delegacij, vendar je ZSSR še pred kratkim zastopala st-ii-sče. da bi o japonski mirovni pogodbi in pri vseh drugih mednarodnih vprašanjih odločali samo dve velesili: ZSSR in ZDA. I se druge države, posebno majhne, pa bi izključili, kNiti ena velesila na svetu ne ignorira in tepta malhnih narodov tako, kot ZSSRn, je končal. Sklenitev japonske mirovne pogodbe ie sad celoletnega napornega dela. Zasedanje v San Franciscu pa je bilo obenem tudi otvoritev številnih mednarodnih razprav, do katerih bo prišlo to jesen. Trije zahodni zunanji ministri se bodo preselili v ponedeljek v Washington, od tam v Ottawo in nato na zasedanje atlantskega sveta v Rim. Obenem pa se bo kmalu pričelo šesto zasedanje glavne skupščine OZN v Parizu. Pričelo se je torej velikg diplomatsko delo. Obenem opiža-mo, da daje uspeh v San Franciscu ameriški diplomaciji precej elana. To se bo prav gotovo pokazalo v aktiv izacifi ameriške politike na Daljnem vzhodu in seveda tudi v atlantski politiki. «New York Times» je teh dneh napisal, da bi bil sedaj najbolj nujen memški San Franciscon. S tem je mislil provizorično mirovno pobotanje z Zahodno Nemčijo. To vprašanje bo najvažnejše, o katerem bodo ptiček v ponedeljek razpravliati Washingtonu zunanji ministri ZDA Velike Britanije in f ranci jc. Do četrtka se morajo pogoditi o acontractual arran-aement« — pogodbi s katero bodo nadomestili zasedbeni re-zini, posledico brezpogojne kapitulacije Nemčije jn dali Bonnu suverenost z manišimi ome-'itvami. Zlasti si bedo zavezniki pridržali pravice pri nemških dobro imetjih v tujini. Ta «arrangementr> bodo zunanji ministri s pomočjo svojih visokih komisarjev v Nemčiji in strokovnjakov za to vprašanje obračali na vse strani. Ne bodo pa sprejeli dokončnih odločitev. Osnutke bodo vrnili v pretres Adenauerju. Vzporedno s to vmirovno pogodbo » — praktično je tudi namen acontractual arrangemen-ta» sanu} v tem — pa bo šla vključitev Zahodne Nemčije v evropsko obrambo. To naj bi se dogodilo v okviru Plevenovega načrta o evropski vojski, ki je postal končno aktualen. Kot pravijo, se bodo zunanji ministri pečali z glavnimi vprašanji. ki so še odprta, predvsem velikosti posameznih enot, strukturi te vojske, vključitvi kontingentov posameznih držav itd. V Washingtomi upajo, (Nadaljevanje na 8. strani/), — 2 — 9. septembra ® TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 9. septembra Sergij, Vsemir Sonce vz.cj ou a.. .. ••'•one ob 18.30. Dolžina dneva 12.56. kuna vzide ob 14.56, zatone ob 22.45. Jutri, pone e ek 'septembra Nikolaj, Rakita V lm\m delovanje ljudske fronte Številna zborovanja pretekli teden v 2. okraju V preteklem tednu so bili v II. okraju sestanki v vseh sektorjih. Ponekod so bili množični sestanki, drugje pa so bili sklicanj plenumi predstavnikov vseh množičnih organi* zacij v sektorju ter sektorski .voliipi ocioor. V, torek, 4. t. m. so st sestali na Skoljetu (Vrdeica) tovariši iz tega sektorja ter predstavniki za Kolonjo. Razpravljali So predvsem Q organizacijskih problemih v zvezi z volitvami, ker so že prej obširneje govorili fi političnem položaju. V sredo 5. t. in. so se sestali tovariši iz sektorjev Center mesta in Vieolo ospedale mili* tore. Po referatu, ki ga je imel tovariš Hreščak, v katerem je obširno orisal položaj ter opisal vlogo raznih političnih stranfc in skupin na našem ozemlju, se je razvila diskusi ja, ki je obsegala tudi praktične predloge za bodočo volilno kampanjo. Na koncu j-e bila tudi soglasno sprejeta resolucija na ZVL, v kateri se obsoja delovanje raznih političnih skupin v- Italiji, ki se hočejo vmešavati v naše zadeve. Isti dan je bil tudi sestanek ljudske fronte pri Sv. Ivanu, kjer so se tovariši seznanili s političnim položajem ter sprejeli razne naloge za konkretno delo na terenu. Tudii tu j,; bila sprejeta resolucija na ZVU. V četrtek 6. t. m. so se zbrali na masovnem sestanku tovariši iz sektorja Sv. Alojz. Politični referat je imel v italijanščini tov. Bortolo Petro rsio, na kar se je tov. Žagar v elovenščini dotaknil predvsem vprašanj, ki se tičejo slovenskega življa na našem ozemlju. Po diskusiji je bila sprejeta resolucija, v kateri pozivajo vojaško upravo, da prepreči iredentistične in protidemokratične nakane skupin iz Italije ter da prepove tudi sleherni pritisk na tržaške volivce, onemogoči nastopanje govornikov iz Italije na volilnih zborovanjih in pritisk na nameščence v podjetjih in uradih. V četrte^ so sj sestali tudi tovariši iz Sv. Vida-Sv. Justa, katerim, je tov. Laurenti razjasnil nekatera vprašanja v zvezi z bodočimi volitvami, nakar je tov. Kosmina še posebej poudaril potrebo sodelovanja Slovencev' in Italijanov v okviru Ljudske fronte ter govoril o nekaterih vprašanjih, fci se postavljajo pred Slovence na našem ozemlju. Po diskusiji, ki je obsegala tudi tehnični; priprave za volitve, so tovariši sprejeli resolucijo glede vmešavanja skupin iz Italije pri bodočih volitvah. V petek 7. t. m. je bil množični sestanek Ljudske fronte v Lonjerju, kjer so bili tudii tovariši iz Katin-are. Obisk je bil številen, kar kaže, da se ljudje zanimajo za razpisane volitve in da jih še posebej zanima, zakaj so bile odložene. Tov. Lipovec — Tine je prikazal razloge, ki so g. Wintertona pripravili do tega, da je ustregel prošnji iredentistov in odložil volitve na nedoločen (jas. Povedla] je. kako se mednarodni pejitični dogodki odražajo na Tržaškem ozemlju. V zvezi s tem je omenil tudi strah italijanskih iredentističnih strank pred izidom volitev. Dolinski župan se boji za stolček Dolinski župan Lovriha heče na vsak način postati daleč naokoli znan. Vedno kaj novega skuha, da moramo o njem Dišati. F Bliža se dan, ko bo moral zapustiti županov stolček Ko je zdaj gen. Winterton odložil volitve, se je «brivec» župan Lovriha sicer nekoliko oddahnil v upanju, da bo svoje županovanje še zavlekel. Pred dnevi pa je bil zelo slabe volje, prijela se ga je bila volilna mrzlica Kadar se Pa takega tipa loti mrzlica, je gorje. Pretekli ponedeljek zvečer sta bila v gostilni pri Lovretu v Dolini dva naša tovariša. Mirno sta sedela in. se pogovarjala s prisotnimi. Pa ti prihrumi skvadristična skupina in začne razsajati, zmerjati mirna tovariša, psovati in pljuvati. Skupino je vodil dolinski kominfor-mist župan Lovriha in je tudi najbolj vpil in pljunil na tovariša. To je trajalo še precej časa. Prišla je sicer p-olicija( i a-pačena tovariša sta se pritožila, toda policaji, namesto da fc padena tovariša. Lovriha je ves čas rjovel Jr* se trkal po prsih. «Jaz sem ljudski župan«. Vsi prisotni so se zelo zgražali, še najbolj pa gostilničar. Da sc Lo_ vriha tako obnaša i.dč čudnega, saj je razgret keminfermist. Za kominformiste pa vemo. da ne velja poštenost, dostojnost in lepo vedenje, Cudirao se pa organom javne varnosti jn obsojamo njihovo postopanje. In takšnega župana, k; načeluje pretepaškim škvdranu, naj bi še imeli v Dolini? Mar se vračamo ponovno pod fašistični režim, da bodo golobradi in vročekrvni podeštatje razsajali, terorizirali in pretepali naše ljudi? Epilog obraejaega incidenta v Krvavem potoku Mešana komisija oficirjev VUJA in ZVU, o kateri smo poročali v včerajšnji številki, se je včeraj sestala pri Dragi v Krvavem potoku ter na kraju samem preiskala incident, v katerem sta izgubila življenje dva Tržačana, Trupli so izročili civilni policiji, ki ju je ob , , 14. uri pripeljala v mrtvašnico razgnali napadalsko skupino [n tržaške bolnice. Doslej še ni ščitili prizadete, so pustili pri bilo izda.no nobeno uradno po- ni iru škvadriste in zapodili na_ | ročilo o izvedeni preiskavi. Oglejte si razstavo »Naša borbu za svobodo» Veliko zanimanje je vzbudila miid tržaškim prebivalstvom jubilejna razstava OF na stadionu «Prvi maj», katero si je do sedaj ogledalo že precejšnje število Tržačanov. Slavnostna otvoritev razstave je bila v nedeljo 2. t. m., zaključek pa fao prihodnjo nedeljo 16. t. m. Kot že rečeno, je razstavo obiskalo zelo veliko število Tržačanov, ki so ob zbranem gradivu na razstavi obujali spomine na grozote fašistične sužnesti, na vs? neštete oblju-te, ki so jih od Italije prejeli, ariri niso bile nikoli izpolnjene. na slavne dni narodno osvobodilni; borbe, na razgiba, no kulturno življenje slovenskih prosvetnih društev itd. Toliko lepih in težkih spominov povezuje jubilejna razstava, ki obsega dve zelo važni obdobji: obdobje od leta 1918 do 1941 ter obdobje od leta 1941 do 1945 Se prav posebno drugo obdobje je bogato dokumentirano z raznimi slikami, fotografijami, brošurami im knjigarni ter privlačuje največ obiskovalcev. Prav zaradi ogromnega števila izloženega materiala, si je marsikdo izmed Tržačanov razstavo že dVa in celo trikrat ogledal. Ker je razstava res zelo važna in zanimiva, opozarjamo vse Tržačane, ki je še niso obiskali. dia si jo v teh dtaeh še ogledajo. Iz sindikalnega življenja Delavci CRDA pripravljeni nadaljevati borbo proti odpustom z dela SLAVA PAULEMU BORCIH Tov. Josip Tretjak JUGOSLOVANSKI FILMI na stadionu «Prvi maj» Na stadion «Prvi maj» prihaja na filmske predstave vedno mnogo gledalcev). V zvezi z jubilejno razstavo OF na stadionu «Prvi maj« so poskrbeli prireditelji za nekaj jugoslovanskih umetniških in dokumentarnih filmov, ki jih predvajajo na prostem. Medtem ko so snoči vrteli znani slovenski film «Na svoji zemlji«, bomo imeli nocoj zopet priliko slediti zapletijajem v življenju in delu današnjih jugoslovanskih športnikov, zajetih v filmu «Plavi devet«. Pisec scenarija je skušal s tem filmom v glavnem prikazati razliko med nekdanjimi športnimi levi, monopolisti športnih igrišč, ki so hlepeli le za osebno slavo ter šli v teh svojih ambicijah tako daleč da so bili pripravljeni bojkotirati in rušiti celo lastne šiportne organizacije. Čestokrat zgolj iz užaljenega samoljubja, še pogosteje zato, da bi poudarili svoje primadonstvo, brez katerega bi klub. v katerem so bili včlanjeni, ne mogel napredovati. Prilike, ki so v ostalem še danes udomačene v številnih državah, kjer se razcvetajo športne kupčije do take bohot- C IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Moderen in udoben hotel bomo hmalo imeli v Kopru Pri gradnji novega hotela v Kopru končujejo stavbeno mizarska dela. Zunanji del stavbe je končan, stene so prepleskane z živo zeleno barvo, okenski okvirji so izdelani, v njih so že šipe. Ogrodje so podrli, delavci so se pa preselili v notranje prostore, kjer je še precej dela. Vstaviti je treba vrata, položiti parkete, dokončati še nekatere prostore itd. Vendar se že opaža, da je grobo delo končano in da bodo, oziroma že imajo pri gradnji sedaj prvo besedo obrtniki. Hotel, ki ga gradi podjetje «Edilit», bo brez dvoma najlepši in najmodernejši v naši coni, pa tudi v Sloveniji a]j pa v Trstu ne bomo našli zlepa modernejšega obrata. Imel bo okoli 75 sob, restavracijo, kavarno s kavarniškim vrtom in park. Oglejmo si nekoliko dela in načrte v novem hotelu. Skozi glavni vhod vstopimo v precej veliki prostor, bodočo sprejemnico in recepcijo hotela. Sprejemnica je skorajda gotova. Stene so prebeljene, od tal pa se ob steni dviga dva metra visoka obloga, sestavljena iz jesenovih in hrastovih deščic. Umetniško izrezljan, viseč. lc-een strop, bo zakrival luči. v kotu pa ie že postavljena loža za vratarja, ki je najmodernejše urejena. Iz recepcije vodijo široke stopnice v nadstropja. V prvem nadstropju je nekaj sob za pisarne, vse ostale pa bodo služile gostom. Sobe bodo večinoma z eno ali dvema posteljama, bo pa tudi nekaj stanovanj. V večini sob So že postavljeni parketi, vse so pa že prebeljene. Gostje bodo imeli na razpolago kopalnice in prhe, poslužili pa se bod0 lahko tudi velike terase, ki bo urejena za sončenje in počitek. Pohištvo, ki ga izdeluje mizarska zadruga iz Ljubljane, je večinoma gotovo in že prepeljano v Koper, ostali del pa bo prišel do novembra t. 1. Vsi kosi to krasno izdelani in vzbujajo občudovanje obiskovalcev. V pritličju na levi strani recepcije bosta kavarna in restavracija. V kavami je že dozidana točilnica, ki je obložena z brušenim marmorjem in mozaikom. Z mozaikom so prav tako obloženi podporni stebri, ki držijo betonsko ploščo zgornjega dela bodoče kavarne. Tlak je pravtako sestavljen iz brušenega marmorja, razen plesišča, ki je sestavljeno iz jesenovih in bukovih deščic. Precejšen del točilnice, ki ima veliko hladilnico, bo obložen z bogatimi lesenimi okraski in rezbarijo. Kakor večina prostorov bo tudi v kavarni predvsem lepa neonska razsvetljava, le za plesišče bo postavljenih nekaj posebnih žarometov. Prostor zraven kavarne bodo izravnali in ga zasadili z južnim drevjem, med palme in cvetje pa bodo Dostavili mize in stole. Izza kavarne in restavracije bodo tri kuhinje: največja in najbližja za topla jedila, nato kuhinja za ribe in slaščičarna. Vse tri bodo imele svoje posebne hladilnice. V bližini bo jedilnica za uslužbence in prhe, na drugi strani pa kleti za vino in shrambe za jedila. Prav na koncu stavbe so že postavljene peči za centralno kurjavo, ki je napeljana po vsem hotelu. Slavnostne proslave 8. septembra Danes zvečer je bila v Ljudskem gledališču v Kopru slavnostna akademija v proslavo dneva vstaje istrskega ljudstva. Q pomenu tega dneva je v italijanščini govoril tov. Mario Santin-Valter, v slovenščini pa tov. Oskar Venturini. Ko je omen-jal razne provokacije naših sovražnikov je tov. Venturini dobesedno dejal: «Na|i ljudje hočejo mir in mimo izgradnjo socializma«. Po govorih so naslonili reci- tatorji obeh narodnosti, mando-linistični kvartet italijanskega kulturnega krožka in moški pevski zbor SKUD «Oton Župančič« iz Kopra. Po vaseh Koprskega pa so na proslavah in akademijah razdelili 130 spomenic svojcem žrtev fašističnega terorja. Proslave dneva vstaje v bujskem okraju Danes v nedeljo bouo po vseh večjih krajih bujskega okraja slovesne proslave 9 septembra, dneva vstaje istrskega ljudstva. Slavnostne akademije bodo po vseh večjih centrih, na katerih bodo razdeljevali družinam Padlih v NOB spominske diplome. Ze včeraj 8. septembra so imeli krajevni ljudski odbori pri Sv. Mariji na Krasu, Savudriji, Momjanu, Grožnjanu in Bujah množične sestanke, katerih so se udeležili tudi tisti člani, ki so bil; prvi predstavniki krajevnih ljudskih odborov za časa borbe. To je dalo velikega poudarka tem sestankom. Sestali so se prvoborci za ljudsko oblast z današnjimi voditelji oblasti na vasi. Odbor Ljudske tehnike bujskega okraja je za oba dneva organiziral motorne dirke v Bujah in Novem gradu. Jutri bo zasedal v Kopru razširjeni plenum ASI ŽZ koprskega okraja Jutri bodo žene koprskega okraja na zasedanju raširjene-ga plenuma ASI2Z pregledale dosedanje delo svoje organizacije in napravile načrt za bodoče delovanje. Poleg tega bodo razpravljale članice te močne protifašistične organizacije o sklepih, ki so bili sprejeti na zadnjem plenumu Antifašistične fronte žena Jugoslavije. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V mesecu avgusta se je v Istrskem okrožju rodilo 106 otrok, od teh 57 moških. Umrlo pa je v istem času samo 43 oseb. Zakon je sklenilo v avgustu 39 parov. nosti, da kmalu ne bodo mogli več izhajati brez primernih borz. Takšnemu nešportnemu vedenju posameznikov in kupčij-skim špekulacijam športnih organizacij, ki so se pričele uveljavljati tudi v predvojni Jugoslaviji, postavlja film »Plavi devet« nasproti sodobno jugoslovansko mladino, ki čeprav z nemajhno žrtvijo, daje prednost dolžnostim do socialističnega dela, pa se zatem vrača s tem večjim zadoščenjem k športnemu udejstvovanju ob polni podpori predstavnikov ljudske oblasti. Film je prepleten z napetimi dogodki in okrašen s šaljivimi duhovitostmi, ob katerih se gledalec lahko nasmeje do solz. Skoda le, da provizorična aparatura šepa na nedostatlkih. ki motijo gledalca, odnosno poslušalca, kajti ravno zjvočna naprava deluje pogosto tako slabo, da si dvogovorov na platnu sploh ni mogoče pretolmačiti. Skupno s filmom «Plavi devet« bo nocoj predvajan dokumentarni film «Partizanske bolnice«. Obvestilo Radia Koper Vse poslušalce radia jugo- j slovanske cone Trsta obvešča-1 mo, da bomo z današnjim | dnem, 9. 9. 1951, pričeli redno oddajati na novi valovni dolžini 254,6 m ali 1178 kilociklov r.-a sekundo. Prosimo vse naše poslušalce, da naravnajo svoje sprejemnike na novi val. 254,6 m ali 1178 kilociklov na sekundo ter nam javljajo, kakšen je sprejem. Radio jugoslov. cone Trsta Uprava Ze več dni so delavci, zaposleni v ladjedelnicah CRDA, grozili, da bodo svojo borbo zaostrili, če bi vodstvo ne preklicalo ukrepa o množičnih odpustih z dela vseh tistih uslužbencev, ki so bili ng račun raznih podjetij in tvrdk zaposleni v omenjenih ladjedelnicah. Ker vse grožnje niso prav nič zalegle_ ter je bilo že precejšnje število omenjenih uslužbencev odpuščenih, so delavci CRDA stopili v petek v enourno protestno stavko, ki je trajala od 12.30 do 13.30. Kot smo bili obveščeni, je stavka popolnoma uspela. Na zborovanjih. ki so bila v ča.su trajanja stavke sklicana, so delavci sklenili, da bodp borbo proti nadaljnjim odpustom nadaljevali, obenem pa sp dali nalogo svojim sindikalnim predstavnikom, da skličejo nova pogajanja z vodstvom CRDA. Urad za delo bo moral sedaj odločiti, kdaj naj bi se ta poga. janja vršila. Delavci zahtevajo, da se teh udeležijo na vsak način predstavniki vodstva CRDA; v nasprotnem primeru bedo pogajanja zopet prekinili. Veliko je razburjenje delavcev tovarne Gaslini zaradi ukrepa, s katerim nameravajo odgovorne oblasti rekviriratj del tovarniškega poslopja za stanovanja beguncem. Ker bi bilo na ta način orfcmogoceno normalno delovanji tovarne, so delavci vložili pri vojaški upravi protest, v katerem so zahtevali, da se tovarniško poslopje ne rekvizira, ker bi se moralo sicer skrčiti obratovanje tovarne, kar bi imelo nrav gotovo za posledico nove odpuste z dela. Na ta upravičen protest so delavci tovarne prejeli odgovor, v katerem jim odgovorni činitelji zagotavljajo, da ukrep še ne bo stopil v veljavo, da pa bo tovarna rekvi-rirana. čim bi se stanovanjska kriza za begunce še zaostrila. Nevarnost torej še tra.iale. da Je nekoliko bolj oddaljena. Ogorčenje in razburjenje delavcev je zaradi tega še naraslo. Ce pomislimo, da bo s tem ukrepom delno likvidirana tovarna Gaslini, D0tem nam je jasno, ka.ko težek je za naše ter da jim vodstvo izplača vse zaostanke. Nadaljujejo se medtem še vedno pogajanja za dosego prilagoditve plač, ki bi jo bili de ležni uslužbenci trgovinske stroke. Popravek volilne liste Županstvo nam je poslalo na-, slednji popravek. V delni popra-j vek včerajšnjega poročila javljamo, da 11. lista kandidatov, ki je bila predložena županstvu, ne nosi naslova Slovenska demokratska zveza, marveč Slovenska narodna lista. Podpisan šef kabineta. Ceste zaprte za promet Od jutri bosia zaprta za promet Ulica Nicolo de Rin (od Ulice Carpaccio do Vicolo delle Bombe) in Vicolo delle Bombe (Ul. del-1’Ongaro), ker bodo tam polagali telefonske kable. Zdravstvene določbe za učence Ker se bliža novo šolsko leto, obvešča občinski urad za zdravstvo in higieno meščanstvo, da bodo zdravniški pregledi oči v de. levnih dneh ob 8.30 do 9.30. Pri tem bodo tudi izdajali spričevala o zdravih očeh. Od 9.30 do 11. pa bodo cepili proti kozam in davici v šolske namene. Prispevki za uvoz plemenske goveje živine Kmetijsko nacizorriištvo obvešča zainteresirane živinorejce, da je bil rok za vlaganje prošenj za nakup plemenskih krav, junic in bikcev sivo-rjave pasme podaljšan do sobote 22. t. m. Nakup živine, za katero bodo dajali prispevke, bo izvršila po7 sebna komisija. Živina bo kupljena z vsemi jamstvi! Zdrava, krepka in plodovita. Zivinorejce-kupce bo stala živina toliko, kot bi stalo govedo na domačem trgu in to zaradi visokih cen, ki so v krajih, kjer se bo živina kupovala in četudi se Rodil se je v Križu pri Trstu 3. marca 1922. Padel je v borbi, ni pa znano niti kje niti kdaj. Njegovi tovariši se ga spominjajo, ko je vstopil 9. septembra v Gradnikovo brigado. , bo upoštevala izvozna nagrada, ki delavstvo ta ukrep in k-ko tež- i -io dovoljuje švicarska vlada ter ke bodo njegove posledice za I prispevek ZVU. celotni razvoj industrije na na- Osnovna kupna cena bo znašala za breje krave (z drugim ali šem ozemlju. Tudi delavci fftCO so stopili v borbo, da bi dosegli od vodstva izplačilo svojih prejemkov, ki jih že več mesecev niso dobili. Po posredovanju sindikalnih predstavnikov je bil sklican na Uradu zg delo tudi sestanek, na katerem pa ni prišlo do nobenega sporazuma. Bilo je določeno, da bo že v prihodnjih dneh prišlo do ponovnih pogajanj. Ogorčeni delavci IRCO odločno zahtevajo, da se ta zgdeva končno reši tretjim teletom) okoli 370.000 lir. Ce odštejemo nagrado, ki jo daje švicarska oblast (približno 90.000 lir), ostane še 280.000 lir. Upoštevajoč nakupno nagrado v znesku 1/3, bo znašala ‘kupna cena 190.000 lir; za breje junice okoli 17C.000 lir; za bikce pa 140.000 lir. Živinorejci ki se žele vpisati, morajo istočasno položiti omenjeno vsoto pri kmetijskem nadzor-ništvu - Ulica Ghega štev. 6-1 -tel. 86-73. Prav tam lahko dobijo tudi vsa pojasnila. Z GORIŠKEGA DANES 9. t m. cb 20. uri bo v okviru jubilejne razstave OF na stadionu «Prvi man« filmska predstava na prostem. Na sporedu je jugoslovanski film «Plavi devet» Sledi dokumentarni film »PARTIZANSKE BOLNICE)) 10. t. bo JUTRI m. prav tako ob 20. na sporedu film «Ta narod bo živel« Sledil bo dokumentarni film »DAN SLOVENSKE KULTURE« P. D. „Ivan Cankar" Obveščamo pevce moškega zbora, da bo pevska vaja v torek 11. t, m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Zaracii bližnjega nastopa pozivamo vse pevce, da se gotovo udeležijo vaje. CIRIL - METODOVA DRUŽBA V SEŽANI priredi v prid narodne obrambe zamejskih Slovencev ® gradnjo Kulturnega doma v Trstu VELIKO LOTERIJO IN VRTNO VESELICO V SEŽANI, DANES 9. SEPTEMBRA FOPOLDP* V PARKU HOTELA TRIGLAV GLAVNI DOBITKI : 1 kuhinjska oprema, 1 nylon torbica, 1 nylon nogi 1 par moških čevljev, 1 par ženskih čevljev, 1 * 1 moški nyIon plašč, 1 ženski r.ylon plašč, 1 nylon plašč. 1 serija emajlirane posode in nešteto" gih dobitkov. Vabimo vas na dober teran in kraški peršut Ples — Igra orkester iz Sežane — Velik sre čo>lov z bogatimi dobitki. zagotovil8* Avtobusne prometne zveze s centrom so MAL’ POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR! «ZARJA V SVOBODI« - ŠEMP0lAJ DANES 9. T. M. OB 15. URI PEVSKI KONCERN Sodelujejo: Pevski zbori iz Podgore pri Gorici, ški zvoni), »M. Matjašiču iz Barkovelj, «S. SkamperleV, Sv. Ivana, »Ivan Vojko« s Proseka - Kontovela ter ” ski zbori iz Saleža, Nabrežine in Sempolaja- DOMAcI PO KONCERTU PROSTA ZABAVA OB PIJAČI IN JEDAČI. Izžrebane loterijske številke BARI 83 11 54 19 55 CAGLIARI 84 56 16 23 25 FIRENZE 44 73 5 29 16 GENOVA 58 50 13 2 44 MILANO 20 9 62 50 1 NAPOLI 48 78 15 19 57 PALERMO 48 59 56 41 79 ROMA 31 69 24 78 82 TORINO 79 17 20 34 36 VENEZIA 77 62 56 46 Al Seja conskepa upravnega odpora Conski upravni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o številnih sklepih občin. Za občino Devin-Nabrežina je odobril več prodaj občinskih zemljišč zasebnikom, ki bodo tam gradili hiše. Nadalje je odobril prodajo zemljišča neki avstrijski skrbstveni ustanovi za otroke. Odobrili so tudi več sklepov tržaške občine; med drugim sklon za zvišanje občinske hiše v Sv. Križu za eno nadstropje, gklep za osvetlitev cest v področju Kolonja-Montefiasco-ne. sklep o novih tarifah v občinskih kopalnicah. Nadalje so proučili sklep tržaške občine o uvedbi družinskega davka. O, dobrili so tudi sklep tržaške občine, da se uvede nov način pobiranja smeti ter pooblastili občino, da si najame potrebne kredite. Zgradili bodo tovarno državnega monopola V njej naj zaposlijo najprej domačine, ki so že po več let brezposelni Oropan tujec na Opčinah Dvaintridesetletni Gaitanp Piazzi doma iz Riminija J® imel te dni nekaj opravkov v našem mestu ter je imel tudi domenjen sestanek z nekim človekom na Opčinah. Ponoči približno pol ure po polnoči, se je vsedel na openski tram* vaj in čim je dospel v vas, je izstopil. Ni še naredil nekaj korakov, ko sta prišla za njim dva neznanca, mu naperila nekaj trdega na hrbet in ga pozvala naj hodi brez besed. Takoj so vsi zavili iz glavne ceste po neki stranski poti, ki jih je privedla do nekega travnika. Tu sta čakala še diva moška. Piazzi je tedaj hotel zbežati, toda štirje lopovi so bdli hitrejši. Z močnim udarcem so spravili človeka na tla, kjer jie obležal v nezavesti, mu pobrali aktovko s 57.000 lirami in raznimi dokumenti ter odšli po svoji poti. Cim je Piazzi prišel k sebi. je stekel na policijo, kjer je stvar prijavil. Policij! ie izjavil, da so bili napadalci najbrž tujci. Kljub temu, da je policija takoj šla na lov za lopovi, nj našla ničesar sumljivega. Ko so tukajšnje oblasti izvedele za usodo Gorice in njene neposredne okolice, so se pričele baviti z vprašanjem, kako poživiti gradbeno delavnost odnosno kako dati slehernemu človeku možnost zaposlitve. Ker v prvem trenutku takih možnosti ni bilo mogoče ustvariti, so se gospodarski krogi sporazumeli o ustanovitvi proste cone, ki naj bi zajamčila prodajo nekaterih predmetov življenjske važnosti po nižjih cenah. Zamisel o prosti coni je padla v vodo in oblasti so pričele na novo razmišljati o rešilnih poteh, ki naj privedejo življenje tukajšnjega prebivalstva na zeleno vejo. V Gorici doslej še niso izumili nič pametnega, niti ne kaže, da bo iz možganov goriških oblastnežev in gospodarskih strokovnjakov skočila pameina in uresničljiva rešitev. Nekoliko boljši so se v tem vprašanju izkazali vladnj ljudje v Rimu. Ne vemo, ali so se k temu koraku sami odločili, ali pa so jim ga nasvetovali tukajšnji občinski in pokrajinski voditelji ob svojem obisku v Rimu; dejstvo ie- se je država odločila, da bo v Gorici zgradila tovarno za izdelavo zavojev za monopolno blago O tej njeni odločitvi smo pisali že lansko leto. Rešitev je najprej postala predmet razpravljanja v javnosti, čez nekaj Časa pa je tonila v pozabo. Ze smo mislili, da je tudi država pozabila na potrebe tukajšnjega prebivalstva, ko je nenadoma oživela pokopana zamisel o gradnji omenjene tovarne državnega monopola. Država j« namreč zaradi naraščajoče brezposelnosti in gospodarske krize pospešila z ureditvijo formalnosti, ki so potrebne pred pričetkom del in tako sklenila, da bo čez dober mesec pričela z gradnjo. Tovarno bodo zgradili v okolici Devmskega mosta. Predvidevajo. da bodo do spomladi pripravili vse potrebne stroje in začeli tudi s proizvodnjo, ki bo zaposlila okoli 100 delavcev. Kdo ve, kako modre sala- pa na begunce iz Istre, ki nimajo v Gorici nobenih pravic. To smo smatrali potrebno povedati, ker se je pred dnevi zglasil v našem uredništvu neki goriški delavec, ki nam je povedal, da je že tri leta brezposeln, za kar je kriva sedanja oblast, ki daje pri dodeljevanju služb prednost istrskim beguncem. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 3. do 9. septembra i- 1- 9 rojstev, 4 primeri smrti, 5 vknjiženih porok in 5 porok. Rojstva: Bressan Anamarija, Manfreda Marija Beatrice, Giu-sto Rita, Faganej David, Okro-glič Ivar.s Caltana Klavdij, Ce-rasi Jožef, Milotti Loreta, Zu-ljan Ugo. Smrti: 75-letna gospodinja Serazin vd. Dovgan Marija, 86-letna gospodinja Cemiz vd. Tommasi Ana, 77-letna gospodinja Berstelj vd. Or.-ofrio Marija, 39-letni trgovec Degrassi Jakob. Vknjižene poroke: zasebni uradnik Iuettich Anton in gospodinja Vorisi Karmela, državni uradnik Marchesan Ivan in uradnica Troso Bianca, železničar Tansi Aldo in uradnica Gorjup Jolanda, uradnik Santori Herman in gospodinja Sangiorgio Elvira, elektrlcist Pinzin Angel in gospodinja Marcias Marjuča. Poroke: učitelj Sterni Egidij in učiteljica Struchel Lidija, mehanik Mastrorillo Franc in delavka Lavris Emilija, računovodja De Simone Paska] in učiteljica Colut Lucijana, elek-tricist Grinover Guido in gospodinja Mejic - Sidic Emilija, financar Pagotto Avgust in šivilja Romanese Sara. Trfiila je ob avtomobil NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. p. Revolteila 42; De-pangher, Ul. Sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni. Proslava obletnice ustanovitve druge brigade KNOJ Okrajni odbor Zveze borcev za Novo Gorico vabi vse bivše člane VOS, VDV in druge brigade KNOJ, naj se udeležijo proslave sedme obletnice ustanovitve druge brigade, ki bo v Novi Gorici dne 16. t. m. ob obletnici priključitve Primorske k FLRJ. Spored proslave: Dopoldne ob 9. uri prihod in sprejem vojnih patrulj in predaja raportov; ob 9.30 govori; nato zbor borcev VOS, VDV in II. brigade KNOJ. Popoldne bodo najprej motor, ne dirke, nato kolesarske dirke, fizkulturni nastop, kulturni nastop. Po končanem sporedu sledi ljudsko rajanje. DAROVI IN PRISPEVKI Za Manzan Ado darujejo. Berger Pavla 100 lir in Kraus Egon 200 lir. Sindikalni sestanek Tajništvo Zveze Enotnih razred, nih sindikatov STO vabi predsednike in tajnike vseh včlanjenih strokovnih zvez na sestanek, ki bo v ponedeljek 10. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Machiavelli. Dnevni red je označen v vabilih. Ko se je včeraj popoldne 17-letna Alma Pacella iz Ul. Co-cevia 10 vozila Po Ul. Morelli, je nenadoma iz neznanih razlogov trčila ob avtomobil uprave letališča iz Tržaške ulice, ,kl Sa je vozil šofer Karel Tez- monsik» rešitve goriškeea vpra. zer. Pri močnem sunku je Pa-šanja ta korak, ne predstavlja, cellljeva obležala na tleh Isti T J . •_________ • 1 rtrt riirlr\rv)nW>(1 I- I. . i • Zaposlili bodo sicer okoli 100 delavcev vendar ie to v •primeri s potrebami veliko premalo. Želeli bi samo, da bi bile ob. lasti pri doteliev.-rr' del- nepristranske in se ozirale prad-'"fm na potrebe domačinov ne avtomobil jo je takoj pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili takojšnjo pomoč. Zdravniki so po kratkem pregledu ugotovili, da si ie Pacellijeva pri trčenju zlomila desno ključnico. Zdraviti se bo morala 40 dni. Vabilo članom ,.Delavskih zadrug" Člani »Delavskih zadrug« so v nedeljo 9. t. m. ob priliki 29. mednarodnega zadružnega dneva vabljeni, da obiščejo ob 10.30 glavni sedež zadrug na Passeggio S. Andrea 68. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. septembra 1951 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 19, umrlo je 7 oseb. Civilne poroke: ameriški mor nar Grant James Donald in gospodinja Antonopulos Caterlna. Cerkvene poroke: Uradnik Cal-zolari Vildo in uradnica Bresca Marija, uradnik Mandelli Arman-do in gospodinja Lazar Carmela, uradnik Goruppl Livio in profesorica Prlbroni Elena, mizar Tol-101 Brunb In frizerka Schtulaz Lidija, financar Vidmar Dario in prodajalka Andresanti Marija, optik Bendetti Luciano in gospodinja Pegan Ofelia, mehanik Duchi-m Lucio in gospodinja Trauba Ornella, mehanik Grobotek Janez In gospodinja Corsi Ida, ameriški vojak Coleman Carlos In gospodi, nja Podgornik Slavica. Umrli so: 32-letna Raseni Bruna, 70-letna Cosolo por. Krlsciak Antonia, 71-letni Trampuš Fran-cesco, 80-!etna Zavagna Guglelmi-na, 62-letnl Marconi Giuseppe, 69-letna Divo vd. Peracca Francesca, 66-letnI Kumar Vincenzo. OF Množične organizacije I. okraja organizirajo 3-dnevn.i izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. I. V Barkovl.iah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič« Ul. Bo-vedo 43. * # * Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da b0 izlet na zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja. VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadionu «Prvi maj« od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer -Katinara dnevno pri tov. Marici Cok - Gašparijevi v Lo-njerju. Skupna cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir. Vpisovanje se zaključi 10 septembra. Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet na zagrebški velesejem 22.. 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna »La Spe-ranza« vsak dan od 18. do 20.30 ure. * * * IV. okraj OB’ obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22, septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri. Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu. * * * Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet na velesejem v Zagreb za 22., 23. in 24. septembra z vlakom in motocikli sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sancinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov, Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Francu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu. « * * Vpisovanje za izlet na zagrebški velesejem, ki bo 22., 23. in 24. septembra: Bazovica, na sedežu OF, dnevno od 20. do 22. ure. Padriče, pri Grgiču Svetku, štev. 52. Gropada, pri Milkovič Mariji, štev. 5. Trebče, pri Kralj Anici, štev. 201. Prosek, pri Briščku Alojziju, štev. 199. Kontovel, pri Danev Ivanki, štev. 6. Col, pri Guštinu Albinu, št. 4. Veliki Repen, pri Škabarju Karlu. Opčine, na sedežu OB’, dnevno od 16. do 20. ure. Vpisovanje se zaključi 10. t. m. * * « Slovenska srednja šol0 ,. 1. Vpisovanje na slove« jo srednjo šolo v Trstu sj| od 1. do 25. septembra jjjfl čenči naj ne čakajo o° g[in y. marveč naj se vpiščJ0 *t(> <> manever s sodelova ^0) enot izven armadne j vojske: „-j 3. ob 10. uri go*2 J»/ Regenta, 'Štoke Fran^jji i Čiča Mirka; po honc j/ rih kulturni progr.a Nastopajo pevski ^iifj klorne skupine, krožek i2 Sežane POPOLDANSKI = 1. bogat srečolov -jj, nhlllri I folina P* 1): A tarčo-# volneni jopiči itd->: 2. Ples; i0, 3. streljanje v ta aVpe , vrvi in druge zab f turne točke. ^ V Za hrano in P«a -/ skrbljeno. , Vjf Vabljeni vsi b°rf'1 iP svojci padlih borcev . IZLETI PDT t m Planinsko društvo 23. t. m. di v soboto dne ■‘^j-njč-j/i dolino in- sicer: na„nt0 A Odbor OB’ nabrežlnskega okraja obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo izlet na zagrebški velesejem dne 22.. 23. in 24. septembra, Vpisovanje: Za Sesljan, Vižovlje, Ce-rovlje, Mavhlnje pri tov. Legiši Emilu Vižovlje 11. Za Devin in Stivan pri Miri Legiša v Devinu 43. Za Medjo vas pri Lilianl Legiša. Za Sv. Križ. Nabrežino, Slivno, Sempolaj, Prečnik, Praprot, Trnovco Bajto na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini št. 89. Za Samotorco, Salež in Zgonik pri MlMču Milanu Salež 37. Za Gabrovec pri Kralju Ivanu |z Gabrovca. Vpisovanje se zaključi 11. septembra, Cena za vožnjo, hrano In prenočišče za člane vseh množičnih organizacij 2900 Ur, za nečlane 3000 Ur. Grintovec ter * Jt hodno točko za lZirjgJ»j' ri ■Soče, na Vršič, na vsem pa na dokončujejo nov EpfV, ,1 ti Vpisovanje prf f7 chiavelli 13, od 1 ' Ofjj.8 do vključno 11. %.y v soboto dne 22. n ,, Izlet na Pi^0 Prosvetno društvo 5 n/ vel priredi v soh jllet dne 29.-30. septef-0 žak na Pivko. Vpisovanje °b .gjo gl in sobotah °d ,rU$tva' ure na sedežu Vida št. 17. MALI Offj ISCEM ZAPOSLI P* družini za ves ru. Naslov na SLOVENSKA išče mladega P° na upravi Usta-_____ POŠTENO ZENO jrUjH’a' del, išče slovenska ». septembra 1&S4. MUF IIIMI *0£lfTIZEin i&Vl.TlME NOTiztr •*Na '‘MbSIm311 sc bomo borili: 3rsla Dt* m f,Pa 0 ve,ta|a bor* j“S tretjem mestu bo- ('to, k, ‘e ^ohtve strogo kri-"s|IJ»oski .i*0 »Prožile vse Ve*aiilcim „’!ran!'c Proti za-hovei« a m zaradi nji-upravi A rzania v politiki in Jll»nti'i(e lVg*s,protu'*e aačelom Ali s« jr, ar9Ui t*£ gei! WinLerton prav k0 "»iMtovam £U n» Italijan. v°!ltev? *>vanJe za odgoditev ®19.^Ale Dl TRIESTE ,v -“r.T v ,tžaSkfi?m fasu su “»stopile ,vp<"ašaaju intrige, Jls»o iB J Har le bilo še Um 'Wm, n^onfno- Je danes VeW r«ni °V0’ tr”Jevo. po- 8,v i' V duil Tržača- sti bila k/,■ ° Prepričanje, da 6a' vr^jn Trst izigra-»os. pri * *• J!n naravnost za Croti nam S, nlSo uP°rablJali ®»»lr, tj “11 ®»lo tistih finih 'Jtva pred™.* i* nckot zavid-R(s J* ll« Poreigen Oftica. cbi*koVaii 7’, ** laburisti niso ‘e J* «ulT Oxfor<,u. kjer 6411 tNhiSf1 vot*i!ni razred c,le ia ufn' °lr .Vls0ke diploma-, Aotlila a*lmi “tali svet. Sl i! Mlnjem času po. '"»entaini v°d>Jo lažnosen-;Br°tni "aS°"i, ki jo na-Stti antil^avni objektivni V‘I RrO ,. pohtike- Zato J*! kočani ! Ja slab “dnik ?to morama nase*a Problema, ^erlfj^^ raje staviti na U! *"*. kakor pa na Angle- dM^‘‘.smo tudi prizna-? 194» no „ »zjava iz mar-,0 b^V ule' s=«r pa ne to*' »e Msi“e Preveliki opti-P*v te»^ti“i! ' Cudežnih re-? ne položaja pa i a Vse ' '? Prieakovati.» £bl> v Tilf Čudno, ko hvaio T 8en- A|rey. kakš-VJ£ pel «Giornale di znas.^311 Angleženr.', nji-"‘niratn a^,u’ niit;ovtm finim Sil.^lra w!!1{ani 30 bili S?NiiiSrov(> test0-br« as krej knu? Je> kl ne znajo >0 ,7«« ki se pred-san,° » cven‘ v‘n sicer- a™ - je za-ni na" '.vJ^ebno ‘stSf‘13 for ever! Sr^ti mii ^ ko Je sen* ■'tfiN bbSa^1.- klotiit‘« sne-^ voliti m dovolm oct- %HfleroVenefo .-.... (trr ''Ito 'pti**' st* jo spre' v J?11'!« atrJ , Je ,ro“ta lta- To l s«0 i-7 »ir-un, si . boUj(, Predvidevali. ^ želeli Ug°tovltev, ki smo «**■• kl,J?r,tlran':t'"- ■ ^ da k? Uven »trank, si . Dl Kiik|^lMnje,drob|jtnje lta- in tskupen nastop v .^"»ov rt« n monarhistov) m'® vCtrin,ki £ut m°ra . D“‘ednja pa- a»rS*tllo malh^t0v.Vellkega h'0" a°voii« bloktl£ 'n ven* J« tu... Toda to 'ns^^bi ftJC na las podobno ^udi£u. ki Je v Z niuhamf01^683 zadovo- f,«,14TTrn. *ve» da ^ *» U?*°J« STn Protl vsakemu * ttM?J*vltev ,d* Je odločno bo ’iJo ln ®irovne pogodbe 1* Je izjavila, da bi, [e ®>r°vno pogodbo z NrtCj “*'auovUonTnk r k° >e S« tte«>*tvo 7«° ,e ,?a "as Su, u0‘»u,ilsti^ podprimo % uke d. ”* Partlie in 'o L oalian *5 Ia ustanovitev &r®*eM»hs, ?n> ln ne delaj- ^iiaJt«11 ® trez,,i in ne ? ^vJetska zveza V^db. avstrijske mtrov- S^?lar*l»ti(5Srt 7-ar;,cil sv°J,h M A^ihbl«e»J. ne ma- h C^ti a ,,I. ne ma- kWl Ji Je 'r 1 • Mad2arske “Prihod le l7ž°vor, S suvernerja s '» , lržJSk?K JSe re5ltve» iz- lia )( k°tnin:ormlstov It V. {|tev t. '"-ormistov Itaiiji Tr.h h5kat,n. n*S» ^lr°vneSe„Veda sr"0 za 'n "A4111* ; kl-ne ZNAČAJ SPREMEMB V GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE Cilj sprememb v gospodarstvu Jugoslavije je, onemogočiti kakršno koli obnavljanje izkoriščanja človeka po človeku. Brez teh sprememb bi obstajala nevarnost, da bi kakor v ZSSR, kapitalistično izkoriščanje nadomestila nova oblika izkoriščanja POJASNILA H OSNUTKU NOVIH GOSPODARSKIH ZAKONOV, KI SO SEDAJ V JAVNI DISKUSIJI V FLRJ Tosbiro Shitnanouchi, Je prvi član Japonske delegacije za mirovno konferenco v S. Franciscu, ki Je prispel v ZDA. Shimainouchi bo zvezni oficir Japonske delegacije in istočasno tolmač Ko je i>U sredi leta 1950 objavljen zakon o prehajanju upravljanja podjetij v roke delavskih svetov kot voljenih organov samih proizvajalcev, je bilo jasno, da predstavlja ta elale-kosežna odločitev novo atopnjo v socialistični izgradnji dežele. Sprejetje zakona o upravljanju delavskih podjetij po (ielav-skih svetih pa seveda samo po sebi Se ni pomenilo neposrednega prehoda na nov naCIn gospodarjenja. Potrebna je bila Sc vrsta drugih ukrepov, da bi lahko bistvene karakteristike novega zakona tudi v resnici zaživele'. Zakon sam je postavil samo organizacij,'iKe in ekonom:,Ke pogoje za izvedbo teg;< preho- pogoji obstajajo v tem, da so se iz začetne nejasnosti delavski sveti že v relativno kratkem času poslovanja skoro p:> večin! razviil v izredno sposobne organe, ki morajo brez nadaljnjega upravljati podjetja ln vrSiti odločujočo vlogo v ekonomiki dežele, saj bodo imeli pravico odločevati o osnovnih problemih ekonomike. Ekonomske pogoje za prehod na nov način gospodarjenja pa je ta zakon postavil s tem, da je dal potrebno perspektivo iti nepogrešljiv kriterij za oceno katere koii gospodarske mere, ki se istočasno izvaja. Ce vodijo te mere k večji samostojnosti pod- ukinitve l^SrZ* rt0'°tbdne za! ^1lhle® Pclojaf* ker nam st0 Jut 1")rlsti i. J.u ne prlnaSa LV> »mr.& ker bl na® to tli, z»khaniro»fek; f^.Mrancl,,. 'vi V.|' olJNr D(>riOVn ' 1 nan^ rif bo mfiK VU*0^avljor0A1tVe ^a I J° itd’ ^baniJo, ea j« V zalotbi G. C. Šansoni je nedavno izila knjiga "Dnevniki in pisma, Tripolis 1911. Trst 1918t (Diarii e lettere, Tripoli 1911, Triestc 1918), ki jo je spisal Carlo Galli, nekdanji italijanskih konzul v Trstu. Galli ni poznal zgodovine Slo tencVv in je bil stalno pod vplivom tržaških iredentističnih in šovinističnih krogov. Tako pravi o Slovencih v Trstu da »o k infiltrirali predvsem i predmestje pn. St'■ Jakobu; violo naprej navaja, da, prebivajo Slovenci na Krasu takoj od Opčin dalje strnjeno naseljeni. Seveda prihaja pisatelj na dan s staro pesmijo, da je Slovence podpirala avstrijska vlada in da jim je dajala prednost pri namestitvah na pošti in železnici. Vse to seveda, m točno: Slovence so radi nameščali na teh mestih, toda ne po protek-ciji, ampak zaradi njihovih sposobnosti, ker so znali za Trst tedaj potrebne jezikec slovenski, srbo-hrvatskl, italijanski in nemški. Sicer pa pisec priznava, da so Italijane mikale raje službe v trgovini, industriji in pri pa-roplovbi, kjer je bil tudi reč ji zaslužek. Pri tem nadaljuje dobesedno: «Trgovina, industrija, plovba in stavbeni razvoj mesta so privabili iz Italije zelo mn o-go Italijanov, ki jih lahko cenimo n,? kot takSnf tudi predstavljajo; ločijo se od suojih očetov po jeziku, kulturi in narodnem čustvovanju«. Kako sl je predstavljal Gnl. lj «svobodo« pod /talijo, rajin-fiimo iz njegove opombe k datumu 30, decembra 1909, ki se glasi; "Slovenci hočejo imeti v Trstu novo solo. Pitacco je imel I nadvse močan govor, v kate- rem je odrekal Slovencem vsako sprejemljivo opravičilo razen to, da hočejo Slovenci v Trstu umetno dvigniti število svojifi prebivalcev v Trstu, ki so navedli slovenski kot družinski jezik, Nato ponavljp tudi Galli na strani 32 staro zgodovinsko laž z besedami; «Tržaški Italijani niso nikdar izvajali prisilnega, raznarodovanja. Saj so jim dali ■v Trstu 12 mandatov od 80 v občinskem svetu .in jim. odprli 11 slovenskih šol Zu, Slovence ■na ozemlju (territorio) in tudi v mestnih okrajih, kjer so zah-tevdli Slovenci italijanske šole. Edino notranja sila italijanske kulture in tržaške pasije je ti- HIIIH SLOMTVA V TRSTU 1/ PKl/.iVJ/lV.HH NEKDANJKGA 1TALI J/UISKEGA KUV7i l.il V TRSTU - GULIJA sta, ki absorbira skoro vedno že v drugem, rodil Slovence, ki pridejo v Trst ter se ondi naselijo. Da lahko dosežemo ta-uspeh ni treba nobenega nasil-sttxi». Soie, o katerih govori pisec, so bile seveda Po vaseh tržaške okolice. Galli v isti sapi na strani 38 toži, da je i?dal« Avstrija ukrepe, namenjene da favoriti, rajo slovensko kulturo v krajih kjer tega do sedaj ni bilo (pri tem navaja otvoritev slovenskega učiteljišča v Gorici, ki je bila do tedaj v Kopru), stavek naprej pa te priznava, da ima navtična šola na Lošinju italijanski učni jezik. Razumi se, da bi tržaški Italijani z Gallijem videli najraje, da bi ostali Slovenci in Slovenke v Trstu samo hlapci in dekle ki bi jih v zahvalo za njihovo delo še potujčili in zasmehovali. Zato navaja s trpkostjo: «Slovenizira)c se sodišča, pošta, brzojav železnice, nameščajo same Slovence. lmena krajev v Primorju, /c; so bila. vedno italijanska se polagoma spreminjajo v slovenska in hrvaška, pri čemer si izmišljajo nova imenovanja krajev s slovanskim prizvokom». Pn vsej tej drznosti trditev je Gallijeva logika vseeno slaba, kajti naenkrat, priznava veliko moč italijanskega tržaškega pomorstvu, o katerem piše: «Zanimiva j& aktivnost velikih pomorskih podjetij in zavarovalnic, To so gotovi svetilniki» italijanstva. Pri Lloydu, kjer je vse osebje od upravnega do mornarja,, skupno s prvimi poveljniki italijansko. Po zaslugi Lloydovih parnikov je italijanski jezik ostal živ v Levanti, čeprav je bila tamkaj še do nekaj desetletij naza.j italijanska zastava zelo redka. Med. drugimj družbami je «na glavnih uAustro-Ameri-candn od bratov Cosullichev, ki tvorijo med lošinjsklmi pomorščaki krepko družino patriotov. Končno je uradni jezik cesar-sko-kraljevega pomorskega ob-lastva in tudi amtrijsko-ogr-skih konzulatov v Levanti -italijanski». Galli je kasno napisal svoje spomine. Za nas so tudi v toliko važni, ker razodevajo mš-Ijenje tržaških vodilnih italijanskih krogov, ki so vodili Gallija v novem ambientu. Iz teh kratkih podatkov razvidi-mo zopet samo to, kaj bi dočakali Slovenci, če bj prišli zopet pod Ita'tjo. Ce so v Avstriji infiltrirali 40 tisoč regnicolov samo za to, da nevtralizirajo Slovence. bi jih v primeru zopetnega povratka Italije v Trst poslali semkaj na stotisoče in to ne samo v mesto ampak tudi v vasi. Italijanski nazor; n svobodi, narodnostnih prrvicah. toleranci so danes takšni, kot so bili vso preteklost. Zato naj velja ravno ob priliki prihrdnjih volitev v Trstu Zn vse Slovence edino to geslo; Nikdar več pod Italijo! jetij in če vodijo k likvidaciji administriranja v gospodarstvu In birokraciji potem so v smislu zakona te mere pravilne, potem resnično izražajo linijo novega gospodarskega razvoja in Jih je treba zato izvajati. Časovni razmah meri sprejetjem zakona o upravljanju podjetij po delavskih svetih ps med njegovim popolnim o/ivotvorje-njem pa je imel Si- druže razloge. Dejstvo je, da je »administrativni socializem« ustvaril med ljudmi občutek brezmočne-sti spričo- «’/Seznanjo» višjih organov. Podjetja so se pretvorila skoraj izključno v izvršilne orga ne državnega aparati. To posledica »administrativnega socializma« je bilo treba odstraniti iz zavesti ljudi. Ukrepi, ki r,o bili izdani v ta namen v poslednjem letu so spro;-t|ii ogromno silo iniciative -v praktičnem reševanju tekoče ekonomske problematike, in to pri onih, ki so bili na tem neposredno zainteresirani. Tako je n. pr. odrejanje cen izdelkom široke potrošnje s strani proizvodnih in trgovskih podjetij, kakor tudi uolaževanje v metodi planiranja, ki je prišlo do izraza v pianih za leto 1951, omogočilo znatno osvoboditev podjetij iz krempljev administrativnega pritiska. Vse te mere in ukrepi v eko-nomjki Jugoslavije, ki so prišli do izraza od objave zakona o delavskih svetih pa do danes, predstavljajo tako po svoji vsebini pripravo in prehodno etapo za prehod k oživljanju omenjenega zakona. Ta zakon pa bo v polni meri zaživel, ko bo Ljudska skupščina izglasovala projekt (ki regulira načrtno upravljanje gospodarstva, proračunov, plač itd.), katerega osnutki so bili v preteklih dneh predani v diskusijo vsej jugoslovanski javnosti. * * * Te in take izpremembe v jugoslovanski ekonomiki so seveda v svetu sprožile vrsto komentarjev in tolmačenj, med katerimi so mnoga napačna. Ne mislimo tu na brezsmiselne, protislovne in smešne trditve komin-formističnih «ekonomik.ov», saj je za njih prav, lepo in v redu samo to, kar tlela Moskvi*. Dotaknili se bomo le pogostega očitka z Zapada, kl. prikazuje poslednje ekonomike Ukrepe v FLRJ kot inflacijske uitrepe. Kot je znano, pomeni -tr.bili-zacija v gospodarstvu k ;> tali-stlenih dežel, sisterr. ukrepov, ka-trrih cilj je najp s* c.ie likvidacija posledic-inflacijesmlsm vskjajevanja notranje iu curianje -kupne moči domače valete. Stabilizacija se v kapitalističnih deželah izvaja po odstranitvi vzrokov, ki so dovedli do inflacije, s pomočjo posojil in Se zaključuje z vzpostavljanjem rednih odnosov med domačo valuto in zlatom, odnosno «/.dravo 'aluto#. Nekatere zunanje manifestacije sedanjih sprememb v jugoslovanskem gospodarstvu imajo sicer nekatere sličnosti s stabilizacijskimi merami. Treba pa je vedeti, da glede na značaj jugoslovanskega gospodarstva ne more niti biti govora o potrebi kake stabilizacije v omenjenem smislu. Okolnostl, v katerih se razvija gospodarsko življenje Ju-soslavije in težave, ob kate e zadeva, so sicer izzvale določen inflacijski pritisk, toda nedvomno je tudi res, da ima država, bolj kot v katerem koli drugem sistemu možnost, da vsak inflacijski pojav takoj odstrani. Gospodarske bilance, ki prihajajo do izraza v planih, mater alno onemo-Ročajo pojav inflacije v gospodarstvu in predstavljajo najlepšo obrambo proti njej. Kar daje kot zunanji pojav jugoslovanskega sistema gospodarstva povod, da se gevori o #i.n-flacijskih pojavih« in o stabilizacijskih merah, predstavlja v resnici postopno zapuščanje sistema distribucije na področja blagovnega prometa za široko potrošnjo (potrošniške karte, točke in pod.) in prehod na sistem industrijskih in prehrambenih bonov kot na prehodni ukrep, kl bo pripeljal do popol- noma svobodnega prometa. V bistvu je isto, če Je mogoče n. pr. ob plači 5000 din kupiti par čevljev za 500 din ali pa če se isti par čevljev kupi za 2500 din tako, da st' jih dobi z industrijskimi boni (namesto točk) z 80-od-stotnim popustom; tu4i v tein primeru se plača zanje le 500 din. Prav tako v rednih odnosih med plačami in cenami proizvodov široke potrošnje (ln v tem je osnovna karakteristika inflacije) ne bo prišlo do nobenih sprememb, če se ukinejo industrijski boni in če povišajo plače v odgovarjajoči vijfni ter ostanejo dosedanje cene predmetov široke potrošnje neizpreme-njene. Nominalno in dejansko, to je v bilanci kupnih ir, blagovnih fondov, se nič ne izpremenl, življenjska raven ostane ista in zato ne more bit! govora o nikakršnih inflacijskih- pojavih. Gre le za prenehanje administrativnih mer ob istočasnem uveljavljanju stimulanse v gospodarstvu, kar bo omogočilo njegovo še hitrejše jačanjc in s tem v zvezi hitrejše dviganje življenjske ravni. Novega sistema plač ln novega sistema cen niti s formalnega vidika ni mogoče imeti za inflacijski pojav ln kot ukrepe za pobijanje inflacije, temveč izključno le za mere. kl vodijo k osvo- boditvi gospodarstva od vseh nepotrebnih administracijskih mer, od birokratskih' ukrepov tako glede na obstoječe možnosti proizvodnje kot v odnosu na planske naloge. Na nove ukrepe je treba gledati le v sklopu celotne gospodarske politike države kot na sestavni del onih sprememb v gospodarstvu, ki jih vnaša zakon o upravljanju podjetij po delavskih kolektivih iji k! bodo uresničene z apliciranjem zakonskih predlogov, ki so sedaj v Javni diskusiji. Omenjeni zakonski predlogi vnašajo na področje cen in plač dve bistveni spremembi. Državni organi bodo določevali samo cene surovinam in to le osnovnim surovinam (samo izjemoma bodo državni organi določevali cene tudi drugim proizvodom) in drugič, plače delavcev bodo samo delno določene po tarifah. Dopolnilne plače pa bodo odrejati sami organi neposrednih proizvajalcev v okviru planiranega fonda plač. Ti dve odredbi bosta v veliki meri omogočili svobodnejši in pravilnejši razvoj jugoslovanske ekonomike. Sistem direktnega in indirektnega določanja cen se omejuje v glavnem na majhno število osnovnih surovin, za vse ostale proizvode pa bodo veljale cene, ki se bodo ravnale po zakonu ponudbe ln povpraševanja. Ob vzdrževanju predvidenega obsega proizvodnje, ne bo svobodno odrejanje cen predmetov široke potrošnje v ničemer vodilo oo nesorazmerij. Nasprotno, le na ta način bo mogoče likvidirati določena sekundarna nesorazmerja, ki bodo nastajala v glavnem kot rezultat sprememb v strukturi potrošnje. ObdrZanje administrativne metode določevanja cen surovinam pa je opravičljivo po eni strani * dejstvom, da predstavljajo surovine najvažnejši v vrsti elementov, ki so potrebni za proizvodni proces, po drugi strani pa s tem, ker lahko država s politiko surovinskih cen na zelo učinkovit način usmerja cene končnih proizvodov. Tak sistem cen bo omogočil, da se oodo interesi posameznih podjetij popolnoma krili z interesi družbene skupnosti brez vsakršnega nepotrebnega administrativnega vpletanja. Sistem plač predstavlja prav tako novost, ki jo omogoča pravilno vsklajevanje interesov posameznikov, delavskega kolektiva in družbene skupnosti. Globalni fond plač Je vezan le na obseg proizvodnje in se razdeljuje na število delavcev in uslužbencev, kl je neobhodno potrebno za obdržanje planiranega obsega proizvodnje. Ta sistem bo mnogo bolje in učinkoviteje od vseh dosedanjih omogočil tako planiranje kadrov in delovne sile, da bodo prišli pravi ljudje na pravo mesto in da bodo podjetja razbremenjena nepotrebnega števila delavcev in uslužbencev (razume se z istočasno možnostjo njihove zaposlitve na drugih mestih). V teh m takih momentih Je treba iskati pomen izprememb v jugoslovanskem gospodarstvu. Te izpremembe je mogoče upoštevati kot nadaljevanje odnosno kot dopolnjevanje samostojnosti podjetij v mejah, kl Jih postavlja splošno službeni plan. Označevati te spremembe kot stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva v smislu, v kakršnem se ta pojem uporablja za kapitalistično gospodarstvo, pomeni postopati enostavno in v bistvu nepravilno. Le v enem smislu je mogoče te izpremembe v gospodarstvu FLRJ označevati kot stabilizacijo ln to v smislu stabilnosti ln nadaljnje stabilizacije njegovega značaja, ki obstaja v odstranjevanju kapitalističnega izkoriščanja, v onemogočanju, da se v kakršni koli obliki ponovno pojavi izkoriščanje človeka pu človeku. Primer ZSSR jasno govori, da bi brez takih sprememb, ki označujejo tako stabilizacijo gospodarstva likvidiranje kapitalističnega izkoriščanja predstavljalo samo pogoj za vzpostavljanje nove oblike izkoriščanja.’ ITALICA FIDES... Kako nacija z 2000-letno kulturo spoštuje osnovne pravice tujih narodov. Primer Nemcev v Južni Tirolski, ter Slovencev na Goriškem in v Beneški Sloveniji Pri zadnji politični debati v rimskem parlamentu in senatu so pioti De Gasperljevi vladt m njeni manjšinski politiki z vso odločnostjo nastopili nemški juznc-tirolski. poslanci in senatorji. Italijanske obveščevalne agenture -so skušale prikriti nemške prir tožbe, toda Nemci ?o poskrbeli, da j'e svet zvedel, kaj ■pomeni (iitalica lidess- ali beseda italijanske vlade. Znaiio je, ču je ohranila Italija "Južno Ttf&rako samo pi d pf.gcjtm, da bo dala oft-(fotniii) . Nepičem avtonomni statut in' da bo spoštovala predvsem nemške jezikovne in kulturne pravice. Italija se je kot po prvi vojni branila podpisati posebno pc-godbo o ravnanju z manjšinami, češ da ji že čut pravičnosti kot »velike nacije z 2000-letno kulturo« nalaga spoštovanje osnovnih pravic tujih narodov in da bi bilo proti njenemu ponosu in časti prevzemati mednarodne obveznosti o samoumevni stvari. Toda nič ni pomagalo; ZDA, Vel. Britanija in Francija so vedele, kaj pomenijo italijanske ustne obljube in tako j'e Italija morala podpisati z Avstrijo znani Pariški tfogovor. Drugače bi bile zapadne države kljub nerazpoložepju proti Nemcem prisodile Južne- Tirolsko Avstriji. Italija je Pariški dogovor sicer podpisala, vendar se ga ni držala; tako je prišlo, da so zastopniki nemške manjšine ostro napadli vlado. Poslanec dr Ot0 Guggenberg je cčUal vladi, da so pretekla že tri leta. odkar je bil izdan avtonomni statut za Južno Tirolsko, toda Italija ni izpolnila n« statuta ne Pariškega c'wgovora niti po duhu niti po vsebini njegovega besedila. Italija se je v Parizu obvezala. da b0 vprašanje opcij preučila v duhu pravičnosti in velikodušnosti in da bo vrnila italijansko državljanstvo vsem tistim Nemcem, ki so v času Hitlerja optiraii za Nemčijo, da jim bo vrnila imo-vino in dovolila izvrševati poklice. De Gasperi se je cinično skliceval na to. da je vlada od 40.238 prošenj zavrnila samo 050 opcij. Pri tem je prikril zbornici in senatu, svetovno javnost pa je hotel premotiti s tem, da je zamolčal, da se navedeno število prosil-eev nanaša samo na tiste optante, ki se niso nikdar izselili i?, Južne Tirolske, i'Toda jv Avstriji in Nemčiji čaka šfe 80,000 nemških op-jantov' kl so' s* sVftječasno te Izselili in ki jih bi morala Italija po Pariškem oogovoru ka v uradih in pri oblasteli iz enostavnega razloga, ker namešča Italija uradnike, ki ne znajo nemščine. Kot v zasmeh je imenovala vlada za glavnega tajnika pri občini v Boznu trdega Italijana, ki ne zna besede nemški. De Gasperi je z vso predrznostjo pozval Guggenber-ga, naj mu imenuje deželo, kjer bi ravnali z nemško manjšino tako pravično kot v Italiji. Guggenberg je že pred temi v odgovor notranjemu ministru Scelb!. ki je nekoč trdil isto neresnico, poudarit, da navaja la sedaj same Belgijo, kjer živi v pokrajini Eupen-Maimedy tudi SLOVbJEC! CE NOČEŠ BITI BREZPRAVEN SUŽENJ V SEDANJI ITALIJI, GLASUJ PROTI R0M1NF0RM1ST0M IN K0MINF0RM1ST1C-N1M SOCIALISTOM* TER DRUGIM, El ŽELE PRIKLJUČITEV NAŠEGA OZEMLJA R ITALIJI sprejeti ljan zopet kot svoje državljane. Poslanec Guggen-berg je’ obložil italijansko vlade, da se hoče s tem zavlačevanjem in krivičnim postopkom pri reševanju opcij iznebiti nemške manjšine. Guggenberg je razgalil italijansko vlado tudi glede izvedbe avtonomije; izjavil je. da so minila že tri leta ne da bi izdalH vlada k osnovnemu zakonu potrebne izvršilne cd-redbe. Centralne oblasti v Rimu ne kažejo nobene volje. da bi uresničile avtonomijo Južne Tirolske, čeprav ji je zajamčena v ustavi in v Pariškem dogovoru Pri tem je eno glavnih vprašanj šolsko in jezikovno vprašanje; tudi tukaj je avtonomni statut zajamčil juž-notirolskim Nemcem dvojezičnost, toda še danes se ne morejo posluževati svojega jezi- MADŽARSKI DELAVCI sabotirajo sovjetske gospodarske načrte na Madžarskem PBAVl VZROKI NEIZPOLNITVE PLANSKIH NALOU Madžarski povečani petletni plan, ki ima za cilj izgradnjo vojne industrije, n,i zasnovan na realni podlagi, marveč je samo plod moskovskih imperialistov. Tako niso letos niti v težki niti y lahki industriji ie v nobenem četrtletju dosegli plana- Zlasti pa je padla proizvodnja premoga, jekla, nafte, cementa, opeke, apna, stekla itd- Xi podatki dokazujejo, da se madžarski delavski razred ni uklonil propagandnimi in terorističnim manevretn domačih oblastnikov, ki so od njih zahtevali, da morajo izpolniti plan stoodstotno. Na plenarni seji madžarskih sindikatov je generalni sekretar Apr0 Antal izjavil, da Je razlog za neizpolnitev plana v rudarski, kovinarski in stavbineki Industriji edinole premajhna delavska disciplina jn podjetnost. Navtdel je, da je samo v tem letu zaradi delavske nediscipline odpadlo 30.213 deluvskih posad, V metalurškem kombinatu v Diosgyeru je samo v juliju zapustilo delo B5o delavcev, v tovarni Mavag so v istem mesecu zgubili 14,000 delovnih dni. v Tovarni Glanz-vagon 12 000 itd. Tudi ostali na tej konterenci zbrani sin-diknini voditelji so m- prav tako pritoževali, du so v tovarn li njlhi vega okoliša pokuz.ali delavci zelo veliko nedlst pliniranost Tako je delegat Molnar L!jszIo iz Veszpretna navedel primer, da je pri podjetju za velike g>: 4nje v Papi zapustilo d lo velijo število delavcev, ne da bi vedeli, k fin so odšli pri čemer ^o pustili vse svoje dslsvske knj žice pri uoravi podjetja. Apro Antal je glede na to v imenu par- tije in sindikatov zahteyal od prisotnih, da morajo nastopiti strogo proti vsem tisftirrii delavcem, ki kršijo disciplino im norme, V reso luciji sindikalnega sveta pa so zahtevali, da je treba vse nedisciplinirane delavce pozvati pred sindikalna sodišča. Kot prvo sredstvo za dvig proizvodnje, “i tudi v zadnjem času stalno pada, go na Madžarskem sprejeli odredbo o delavskih mezdato od komada; nadalje so sprejeli odredbo o postopni mobilizaciji žen, ki naj bi omogočile, da bi moško delovno silo uporabili predvsem v vojni industriji. V nam,emu, da povečajo sedanje številčno stanje delavstva, hočejo zaposliti žene tako, da bi krile SO odstotkov, pri transportnih podjetjih, v trgovini in pri gostinstvu pa celo do 80 odstotkov delovne sile. Kakor rečeno, ti podatki dokazujejo, da se na Madžarskem upira delavstvo z vso silo protiljudskl politiki budimpeštanske agenture Imformbiroja. Vzrok vsemu temu je ta, da so madžarski delavci spoznali, da zapostavlja madžarske interese pred sovjetskimi. Madžarsko delavstvo je uvidelo, da pomeni povečanje petletnega gospodarskega plana samo izgradnja vojne industrije, ki naj služi sovjetskim napadalnim načrtom. Madžarski kemin-formistični eksponenti pa hočejo vse napake svoje gosp darske politike ter vso odgovornost za kata -trofalni gospodarski položaj Madžarske In padec industrijske prozvodnje zvaliti n-a ubogo delavstvo, ki je itak prišlo ob svoj življenjski standard. lOSDM«) Mr.***i*skl izseljenci v ZDA demonstrirajo pred sovjetskim poslaništvom proti prisilnim izseljevanjem in deportiranjeni na Madžarskem nemška manjšina. Tam so belgijske oblasti odredile, da morajo nameščenci in vladni funkcionarji znati nemški jezik. drugače ne morejo v teh krajih službovati. Toda po Pariškem dogovoru ne sme misliti Italija, da izkazuje nemški manjšini, če ravna z njo pravično in kulturno, kakšno naklonjenost; Italija izpolnjuj« s tem samo svoje obveznosti, ki jih je prevzela z mednarodno pogodbo. Guggenberg je poudaril, da dokler , italijanska vlača ne bo nameščala ljudi, ki bodo sposobni obeh deželnih jezikov, toliko časa bo obstajala jezikovna pravica Nemcev na Južnem Tirolskem samo v tem, da bodo napisi na uradih več ali manj dvojezični, slovesno c-d Italije Nemcem zagotovljena pravica in prevzeta dolžnost o dvojezičnosti pa bo ostala samo mrtva črka! Poslanec Guggenberg je opozoril De Gasperija, da imajo Nemci zajamčene z ustavo iste pravice, kot Italijani: toda Ente per le Tre Venezie. ki se j'e polastil premoženj nemških optantov, noče vrniti oziroma ptodati posestev Nemcem; nemški delavci ne dobijo zaposlitve, nemški prebivalci ne dobijo stanovanj, na katera čakajo zaman že leta in leta. V tej točki se je pokazal De Gasperi pravega šovinisrta. Skliceval se je na italijansko manjšino, ki živi v nemškem dtelu Tirolske, pri čemer je napravil razliko med njo in Nemci še v tem, češ da predstavljajo Italijani proletarce, Nemci pa gospode. De Gasperi dobro ve, da nemškega gorskega kmeta, ki Ima nekaj njivic, kravico in morda še travnik, ki je vedno izpostavljen lavinam, ne moremo imenovati gospoda, nemšika manjšina na Južnem Tirolskem pa obstoji predvsem iz malih kmetov. Italijanski delavci in nameščenci v raznih industrijah okrog Bozna imajo gotovo boljše dohodke in udobnejše življenje, kot nemški gorski kmet. Glavno pa je to, da De Gasperi ne more govoriti o italijanski manjšini: vso sedanjo industrijo na Južnem Tirolskem je zgradil fašizem samo v ta namen, da bi potujčil tamkajšnje Nemce. Fašizem je enostavno impor-tiral Italijanske nameščence ir.’ delavce, da bi tako nevtraliziral številčno razmerje in moč Nemcev nasproti Italijanom. To naseljevanje Italijanov na nemško ozemlje nadaljuje Italija še danes pod demokristjar.'skim režimom. Predstavnik južno-tirolskih Nemcev Je očital vladi tudi to, da ni — razen v mestu Boznu — izvedla občinskih volitev, kar pomeni, da se že od 1. 1926 poslužuje vladnih Komisarjev. Pri tem izigrava Nemce enkrat s tem, da pravi, da je za izdajo zakona o občinskih volitvah pristojen pokrajinski svet, drugič pa senat; značilno je, da sta se že oba izrekla, da za kaj takega nista kompe tentna. Zlasti pa se je poslanec Guggenberg zagnal proti «u-radu ža obmejna, pokrajine)), ki nomer-i nekakšno ■ c.iadiiii-nistrstvo«. Na čelu mu stoji vrh »sega nekdanji bocenski prefekt, ki priporoča rešitev opcij, ali iste že kar sam rešuje po docela fašističnih vidikih. Guggenberg je ugotovil. da izvirajo vsi Nemcem neprijazni ukrepi samo iz tega urada, ki se naslanja na podatke italijanskih fanatičnih in šovinističnih informatorjev. V nekem smislu je govoril v senatu dr. Raffeiner, ki je De Gasperija zavrnil z besedami, da je nesmiselno govoriti o evropski enotnosti, če ne zna Italija pridobiti zase niti nemške manjšine. De Gasperi ni odgovoril na glavne iočitke nemških predstavnikov. Govora poslar.-ca Guggenberga in senatorja Raffeinerja sta naletela na splošno odobravanje nemške južno-tirolske manjšine. Njihov dnevnik «Dolomiten» piše. da kritizira ljudstvo svoje zastopnike samo v toliko, ker niso povedali vladi vsega tega že davno prej. List dostavlja dobesedno: «V tukajšnjih nacionalističnih krogih, na čelu katerih stojijo sedaj demokristjani, pa so izjave obeh ljudskih zastopnikov vzbudile reakcijo, ki je vredna najbolj temnih fašističnih časov«. Izvršilni odbor južno-tirolske ljudske stranke se je s svojim zastopnikom zahvalil za njihovo zadržanje. V svojem sklepu, ki ga je objavil ljudstvu navaja, da je de-mokrlstjanska stranka razširila v najbolj zakonitih nemških gorskih vaseh letake, v katerih napada nemške poslance in senatorje in jih zaradi njihovega nastopa v parlamentu ir.' senatu dolži nič manj kot zločinstva proti državi in italijanskemu narodu. S tem hoče vzeti ljudskim predstavnikom pravico, da smejo braniti svoj narod in da smejo kritizirati vlado zaradi njenega krivičnega ravnanja z nemško manjšino. Nam tržaškim Slovencem naj bo vse to nauk, kako bi delali Italijani z nami, če bi prišli še kdaj pod Italijo. Demokristjani so prevzeli vlogo fašistov, zatirajo in strahujejo narodne manjšine tudi tedaj, če so z mednarodno pogodbo vezani ravnati z manjšinami kulturno in pravično. V zbornici in v senatu se niso zavzeli za nem ško manjšino ne liberalci, republikanci, ne Socialisti in kommformisti, da ne govorimo o fašistih in monarhistih. Se enkrat: enako in še hujše bl ravnaili s Slovenci v Trstu, snedli bi vse obljube, vse pogodbe bi jim bNe krpa papirja! Zato nam bodi primer borbe nemške manjšine na Južnem Tirolskem vzgled, da moramo pri prihodnjih volitvah glasovati samo za naše zastopnike, ki bodo resnično branili naše narodne pravice! Sicer pa vidimo vsak dan, kako ravna Italija s Slovenci na Goriškem in v Slovenski Benečiji! Zato kličemo tržaški Slovenci: Nikdar več pod Italijo! E U E L J Mladi bledi mož se je skrbno spustil v nizki naslanjač in zavalil glavo v stran, tako da ga je hladna prevleka božala po licu in sencih. <(0 joj!« je rekel. «0 joj, o joj, o joj, 0...» Dekle z jasnimi očmi. ki je lahkotno in vzravnano sedelo na kavču, se mu je prijazno nasmehnilo. «Kaj se danes m počutiš čisto diobrb?« je reklo. «Oh, izvrstna!» je rekel. Naravnost sijajno! Ali veš, kdaj sem vstal? Ravno ob štirih popoldne. Poskušal sem in poskušal vstati, pa se mi je glava vsakokrat, kio sem jo vzdignil z blazine, zvalila pod posteljo. To, kar nosim zdaj, ni moja glava. Mislim, da mora biti nekaj, kar je pripadalo V/altu V/hitmanu, O joj, c joj, Z> joj...» «Kaj misliš, da ti ne bi pomagal kozarček?« je rekla. (nOa bi klin s klinom izbijal ?» je rekel. «0 ne, prav lepa hvala. Prosim te, da o čem takem nikoli več ne govoriš. S tem sem opravil. S tem sem čisto opravil. Poglej to roko: mirna je fciof kolibri. POvej, alt sem bil sinoči nemogoč?» «Oh, moj bog!« je rekla. «Vsi smo bili dobre volje. Ti si se prav dobro držal.» ((Ja, ja!« je rekel. ((Pošteno sem ga imel pod kapo. Ali so vsi hudi name?« «Ne, ne!» je rekla. aVsem si še zdel strašno zabaven. No, seveda, Jim Pierson je bil malo razburjen, za kako minutb pri. večerji. Pa so ga lepo zadržali na stolu in ga pomirili. Mislim, da pri ostalih mizah tega nihče niti opazil ni. Ati pa vsaj skoraj nobeden.* «Kaj me je mislil pretepsti?» je rekel. «Ža božjo voljo, kaj sem mu pa naredil?» ((Prav čisto nič!« je rekla. c.Dobro si se držaj.! Ampak saj veš, kako smešen postane Jim, če misli, da se kdo preveč šali z Elinoro.« «Kaj sem dvoril Elinori?« je rekel. «Ali je to mogoče!» «Saj ji nisi!» je rekla. ((Sarmo šalil si se, nič drugega. Njej si se zdel strašansko zabaven, krasno se je počutila v tvoji družbi. Samo enkrat ti je čisto malo zamerila, takrat, ko si ji izlil tiste školjčno juho po hrbtu!» aMoj bog!)) je rekel, ((Školjčno juho po tem hrbtu! Ko je vsako vretence majhen torpedo! Kaj naj storim?» «Oh, saj se bo pofnirilaJ» je rekla. ((Pošlji ji nekaj rož ali kaj takega. Nikar si ne delaj zaradi tega skrbi. Saj ni nič hudega!» aNe. ne bom si delal skrbi!« je rekel. «Sploh nimam nobene skrbi pod soncem! V lepi kaši sedim! o joj. o joj! Ali sem med večerjo iznašel še kake druge zabavne šale?» «Prav dobro si se držal!« je rekla. ((Nikar se po neumnem ne mori. Vsi srno bili navdušeni nad teboj. Seveda, plačilnega je malo motilo, ker nir si maral nehati s petjem, ampak v resnici mu je bilo čisto vseeno. Rekel je samo, da se boji, da bodo lokal spet zaprli, če bo totilco hrupa. Njemu samemu pa je bilo čisto vseeno. Mislim, da ga je veselilo, ko ,jc videl, da se tako dobro zabavaš. Oh, veš pel si in pel, skoraj eno uro. Ampak bodi brez skrbi, nisi se ravno prav preveč drl!» ((Pel sem torej!)) je rekel. <(To je moral biti užitek! Pel sem!)> «Kaj se ne spominjaš?« je rekla. «Pel si pesem za pesmijo. Vsi ljudje v lokalu so poslušali. Potem pa si hotel za vsako ceno peti nekako pesem o streljanju in vsi so te skušali potišati, ti pa si zmeraj znova začenjal. Vsi smo te poskušali pomiriti za trenutek, da bi kaj jedel, pa še slišati nisi maral o tem. Joj, si bil smešen!« ((Kaj sploh nisem jedel?« je rekel. «Prav čisto nič«, je rekla. ((Vsakokrat, ko ti je natakar kaj ponudil, si mu pladenj UI-' koj vrnil, ker si rekel da je natakar tvoj davno zgubljeni brat, ki so ga cigani v zibelki zamenjali, in da je vse, kar imaš, njegovo. Naravnost režal se ti je.« ((Verjamem*, je rekel. ((Ver-jSmem, da sem bil smešen. Cisto gotovo sem bil ljubljenček vse družbe. In kaj se je zgodilo po tem mojem velikanskem uspehu pri natakarju?» «Oh, nič posebnega!« je rekla. ((Neki star gospod z belimi lasmi, ki je sedel v dr u-g m Je.otu, se ti je nekako zameril, ker ti ni bila všeč njegova kravata in mu hotel stvar na vsak način razložiti. Pa smo te zvlekli ven, še preden se je resno razjezil.» «Kaj smo šli ven?« je rekel. «Pa sem hodil?« «Hodil? Seveda si hodil!« je rekla. uKrasno si se držal! Samo na li^ti zoprni ledeni plošči na pločniku si strašno trdo sedel, ubožec! Ampak, bog nebeški, to bi se lahko vsakomur primerilo!« «Oh, seveda!« je rekel. uSve-ti Tereziki Mali ali komur koli drugemu. Ter e j sem padel na pločniku? Zdaj vsaj razumem, kaj je z mojo... ja, razumem. Kaj pa potem, če dtovMii?« «No, veš kaj, Peter!« je rekla. ((Menda mi vendar ne boš dopovedoval, da se ne spomini uš, kaj je bilo potem! Mislila sem, da si bil pri večerji mogoče majceno v rožicah — no. seveda, saj si se dobro držal, res, ampak veš, vedela sem pa le, da si zelo dobre volje. Ampak od tistega trenutka naprej, ko si padel, si p(/.'tal tako resen — niti sanjalo se mi ni da znaš biti tak. Ka; res ne ves več. kako ti m: p'jv d ) »e nikoli >rf. sem videla tvojega resničnega jaza? Oh, Peter, ne mogla bi prenesti misli, da se ne spominjaš tiste lepe dolge vožnje, ki sva jo prebila skupaj v taksiju! Prosim, prosim, saj se spominjaš tega? Vidiš, mislim, da bi od žalosti umrla, če bi se tega ne spominjal več!» «0 ja», je rekel. «Vozila sva se s taksijem, kaj? Seveda, seveda. Precej dolga vožnja, kaj?« ((Okoli in okoli in okoli parka», je rekla. «0, in drevesa, kako so se svetila v mesečini! In ti si rekel, da do tega večera niši nikoli vedel, da imaš res dušo.» ((Ja«, je rekel. «T6 sem rekel. Jaz sem to rekel.« «Take zlate, zlate stvari si mi pravil!« je rekla. «ln nikoli bi si ne bila mislila, ves ta čas, kaj si čutil do mene, in nikoli bi si ti ne upala pokazati, kaj čutim do tebe. In potem —• sinoči — o, Peter, ljubi moj, mislim, da je bila tista vožnja s taksijem najbolj pomembna stvar, ici se nama je kdaj v življenju primerila!« «Ja», je rekel. ((Menda res.« din kako srečna bova!« je rekla. «0. kar vsem bi rada povedala! Pa ne vem — mislim, da bi bilo nemara še sloje, če bi vedela za vse skupaj samo midva!« ((Mislim, da rest, je rekel, ((Kaj ni čudovit0!» je rekla. ((Ja«, je rekel. ((Sijajno!« «Cudovito!« je rekla. ((Poslušaj!« je rekel. «Kaj bi mi zamerila, če bi ga zvrnil kozarček? Samo za zdravilo, veš. Pri moji veri, da sem s to stvarjo opravil za vse življenje. Ampak zdi se mi, da se mi bliža živčni zlom.« KOh, mislim, da bi U samo koristilo!« je rekla. ((Ubogi fant! Sramota je. da se tako slabo počutiš! Čakaj, prinesem ti whisky s sodo!« «Res ne razumem, kako mo- ms: £ Boris Kalin — KIP MLADINE Nekaj misli o sodobni ameriški književnosti reš sploh še govoriti z menoj, ko sem se sinoči tako nesmrtno osmešil!« je rekel. ((Zame bi bilo merula najbdlje, ko bi se spravil v kak tibetanski samo-I stan!« ((Neumnež!« je rekla. «Kot I bi te mogla zdaj še puštiti proč! Ne govori več tako! Saj I si se krasno držal!« Skočila je s kavča, ga hitro | poljubila na čelo in stekla iz 1 sobe. Bledi mladi mož je gledal za ! njo in dolgo in počasi stresal glavo. Potem jo je spustil v svoje vlažne in tresoče se dlani. «0 joj!« je rekel. «0 joj, o joj, o joj.)) Človek, ki bi se hotel na hitro poučiti o stanju sodobne ameriške literature, pa bi vzel v roke ameriške literarne revije, eseje in razprave, b,i začuden obstal pred zanimivim diejstvom: da namreč po močno prevladujočem mnenju kritikov in teoretikov take literature sploh ni. Pisatelji pišejo sicer veliko in knjige izhajajo v visokih nakladah. Vendar pravijo recenzenti, da to vse skupaj ni nič, da med vsemi mladimi pisatelji ne najdeš niti enega, ki bi vsaj približno dosezal umetniško silo in širino prejšnjih rodov. In tako obstaneš žalosten in zamišljen pred to nepričakovano sliko in začneš resno premišljati, ali. je res tako in če je tako, kaj je temu vzrok. Mislimo, da ne trdimo preveč, če pravimo, da je vzroki v veliki meri občutek, ki bi ga na prvi pogled ameriškemu ljudstvu in s tem tudi njegovim kritikom pač najmanj pripisoval — namreč značilen občutek manjvrednosti. Povest je stara že delj kot sto let: Ze Edgarja Allana Poa je moral odkriti Francoz Baudellaire, preden ga je sprejela domovina. Prav tako je šele Evropa dvignila Whit-mana, Dreiserja, Lewisa, Up-tona, Sir.-claira in še dolgo vrsto drugih. Seveda pa so A-rnerikanci, čim so izvedeli za priznanje v tujini, vkovali te svoje literarne «zvezde» v nebo — žal samo zato, da so tedanjim ((mladim« lahko, vzdeli pridevek «Lost Generation«, ((izgubljena generacija* in e-nergično poudarili, kako sploh in nikakor ne dosezajo svojih pisateljskih staršev. Danes je ((izgubljena gene- racija« dosegla svetovno slavo. Hemingwayjevi vojni romani (Slovo orožja' Komu zvoni) in njegove kratke zgodbe so postale zgledne za dolgo vrsto pisateljev v zadnjih petindvajsetih letih, leta 1940 umrli F. Scott Fitzgerald, bohemski opisovalec neurejenosti im divje lepote dvajsetih let je prišel v Ameriki ravno zadnja leta močno v niiodb in najproblematičnej-ši izmedl vseh. melanholični in pesimistični južnjait William Faulkner je ravno letos dobil najvišje priznanje, ki ga pisatelj v zapadnem svetu more doseči — Nobelovo nagrado za lepo književnost. Tako se ti pisatelji — in seveda še mnogi drugi — ki so vsi že prestopili petdeseto leto, sončijo v zasluženem priznanju, medtem ko se morajo mlajši še truditi, da bi dosegli pri kritikih in založnikih vsaj kanec razumevanja za svoje probleme in za svoj pisateljski način. Polagoma se zdi, da bo to uspelo »proletarski leteraturi« tridesetih let, ki šteje že nekaj znanih imen: Dosa Passosa, Alberta Maltza, Erskina Caldwella, moč^o grajanega in, močno hvaljenega črnca Richarda Wrigilta in Johna Steinbecka, katerega romana «Sadovi jeze« in «Možje in miši« sta znana tudi pri nas. Ta imena imajo po svetu že vsaj podoben zvez kot ona velikih mojstrov ((izgubljene generacije)), ali njih nekoliko manj znanih sodobnikov Luisa Bronfielda (((Prišlo je deževje«), Pearl S-Buck (((Dobra zemlja«) in drugih. Vend&r je velika razlika med prvim in drugim rodom: «Lost Generation« je rasla smo gledali? SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NA PRAGU SEDME POVOJNE SEZONE Ko stopa Slovensko narod-, no gledališče v sedmo povojno sezono, ne more biti odveč, ako se kratko ozremo na delo v šesti sezoni in omenimo kaj o pripravljanju novega repertoarja. Ob koncu pete sezone si je gledališče začrtalo pot za šesto sezono, ki naj bi prinesla sedem novih iger in ckoli sto predstav. V tesnici pa je bilo osem novih iger ter sedeminosemdeset pi-edstav. Poslednje število ne pomeni nazadovanja, ker se je medtem odprla Slovenskemu narodnemu gledališču dvorana v Avditoriju in ta zaleže več ko dve škedenjski dvorani. Avditorij je za Slovensko narodno gledališče v sedanjih razmerah velika dobrota, obenem pa tudi velika težava. Po številu prostorov in legi v sredini mesta je to vzorna dvorana. Prav zato ji je začelo slovensko občinstvo brž dajati prednost in zanemarjati škedenjsko dvorano. Celo abonenti, zlasti iz severne polovice mesta, so zahajali rajši u Avditorij kakor v Skedenj, ki je mnogim dostopen le z dvenui tramvajskima vožnjama. Avditorij je praktično dokazal, kako prav je imela uprava Slovenskega narodnega gledališča, ki je od začetka stalno zahtevala dvorano v središču mesta, ker so Slovenci v Trstu po vsem mestu precej enakomerno naseljeni, in kako krive so bile PO šovinistih sugerirane in iz trte izvite trditve polkovnika Gardnerja, ki se je v tretji sezoni zaman trudil, da bi upravo prepričal, naj se zadovolji s kakšno dvorano na robu mesta, češ da tudi on soglaša z italijanskimi šovinisti, ki so Slot-gričem odrekali pravico do dvorane v sredini mesta. Take izjave jarko osvetljujejo 0-zadje šovinističnega nasilja zoper slovenske predstave v drugi sezoni. Tem večja je zasluga sedanje ZVU, ki je sama uvidela krivičnost tedanjega presojanja sloven- Kaj bomo gledali? skih kulturnih potreb in dovolila slovenske predstave v osrčju mesta. Ena sama bombica se je pojavila tudi tu kot spomin, da najbolj zagrizeni nasprotniki slovenskih predstav še zmeraj niso niti za las spremenili svojega stališča. Velika težava ob predstavah Slovenskega narodnega gledališča v Avditoriju je le dejstvo, da Avditorij nima gledališkega odra, ker je dvorana namenjena predvsem glasbenim, filmskim in drugim podobnim prireditvam. Zato mora Slovensko narodno gledališče postavljati v njej železni oder kakor na prostem. Zamudno delo postavljanja in razdiranja se vleče tri dni za eno predstavo. Naravno je in le preveč razumljivo, da se zdi upravi dvorane in drugim številnim organizacijam, ki tudi rade gostujejo v Avditoriju, Slovensko narodno gledališče nadležen in preveč zahteven gost. Neprimerno boljša bi bila rešitev, če bi ZVU lahko posredovala pri upravi občinskega gledališča Verdi in bi SNG vsaj včasih lahko igralo v tej občinski dvorani, do katere ima itak precejšnjo pravico že zato, ker je občinska. V predsezoni je bilo večje število ponovitev na prostem in v nekaterih dvoranah. Največkrat so se ponovile Goldonijeve Primorske zdrahe v Ruplovi predelavi, razen tega Molierov Tartuffe in Kreftov Veleizdajalec. Med osmimi novimi igrami so bile štiri slovenske. Prva je bila razgibana in živahna Gorinškova Rdeča kapica, ki se je uprizorila 14-krat in je vselej mikala otroke in odrasle s svojimi prisrčnimi domačimi in gozdnimi prizori, / S i 1 Jt Pri Državni založbi sta pretekle dni izšla dva nova zvezka zbirke Klasje, za katero smo lani sodili, da je zaspala. Letos je bila zbirka oživljena in v krat-■Kem času smo dobili nekaj novih zvezkov, ki smo jih bili vsi, posebno pa še šolska mladina, prav veseli. Kot 25. zvezek te zbirke je izšla knjižica z naslovom Starejša slovenska drama. v ta zvezek je urednik dr. France Koblar uvrstil od'om-ke več dram starejših slovenskih dramskih pisateljev. Tako so zastopani Fran Levstik, Stritar Jurčič, Ogrinec, Vošnjak, Škofič in Medved, deloma s celotnimi teksti, deloma z odlomki iz svojih dram in to predvsem tistih, ki so danes teže dostopna. K vsakemu tekstu je urednik dodal izčrpna pojasnila k delu in besedilu. Posebno vrednost pa predstavlja tehten uvod, ki obsega Studijo o razvoju in motiviki starejše slovenske drame. Zato bo ta zvezek Klasja dobrodošel ne samo študentom temveč tudi igralskim družinam pri njih delu. Kot 26. zvezek iste zbirke pa smo istočasno dobiti izbor iz pesmi Josipa Murna Aleksandrova, ki ga je pripravila dr. Silva Trdinova. Pri tem izboru se je urednica naslanjala na knjigo zbranega dela, ki jo je pred leti izdala sama, upoštevala pa je pri tem take pesmi, ki so za Murna najznačilnejše. Napisala je knjižici tudi uvod ter opombe, tako da bo knjiga koristila naši mladini pri spoznavanju poezije enega naših največjih pesniških taleptov. Končno je ista založba izdala še poljudno biografijo o slavnem elektrotehniku, jugoslovanskem rojaku Nikoli Tesli. Knjigo, ki nosi v slovenski izdaji naslov Življenje Nikol« Tesle je napisal John O Neill, priznan ameriški znanstvenik električne stroke. Našo izdajo pa je priredil prof. dr. Lavo Čermelj, ki je tudi sam napisal knjigo o Nikoli Terli in razvoju elektrotehnike. Slovenska Izdaja ima dopolnilno poglavje o Nikoli Tesli kot Srbu in Jugoslovanu, ki ga je napisal Teslin nečak Sava Kosanovlč, sedaj veleposlanik jugoslovanske vlade pri vladi ZDA v VVashing-tonu. S. R. dobro zadetimi ljudskimi tipi, vilami in gozdnimi živalmi. Enajst predstav je doživeta Finžgarjem Razvalina življenja, vemo prikazan izsek iz gorenjskega kmetskega življenja, ki ga včasih razjedajo alkoholizem, grunta-rski računi in kot nujna posledica nesrečni zakoni. Premalo, samo pet, je bilo predstav Cankarjeve igre Za narodov blagor, katere premiera je bila združena s proslavo 25- nitile. Gledališče je vršilo svojo nalogo z vestnim in 20-vestnim. prizadevanjem, da dvigne kulturno raven tržaških Slovencev. To nalogo je vršilo v tesni povezavi z matičnim narodom. Ko nam je smrt ugrabila režiserja Milana Košiča, nam je izdatno pomagalo gostovanje direktorja in režiserja ljubljanske Drame Slavica Jana, ki je režiral Cankarjevo igro Za narodov BOOOCCCC* V novi sezoni: Miroslav Krleža - GOSPODA GLEM-BAYEVI, Kaesfner- PEPELKA, Branislav Nušič-GOSPA MINISTRICA, Šurek - PESEM S CESTE, Schiller -KOVARStVO IN LJUBEZEN, Pavel Golia - JURČEK, Dostojevski - ZLOČIN IN KA^EN, Ivan Cankar -JAKOB RUDA, Shakespeare - ROMEO IN JULIJA ifd. letnice umetniškega delovanja Nade Gabrijelčičeve. Čeprav igra v Trstu morda ni tako privlačna kakor v Ljubljani, bi se vendar morala češče ponoviti, ker je njeno jedro z zahtevo poštenosti in nesebičnosti v javnem življenju silno pozitivno in zmeraj aktualno; Cankarjevo izraža nje pa je obenem za tržaške Slovence jezikovna viseka šola. Najvažnejši in največji dogodek sezone je bila zadnja igra: Bratka Krefta Celjski grofje.Z njo je dalo Slovensko narodno gledališče svoj prispevek k spominskim prireditvam ob 31. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu Drama je postavila na oder važno dobo iz slovenske zgodovine, ko so tuji mogotci tlačili slovensko ljudstvo na Štajerskem in ga izkoriščali. V tem okviru se odigrava tudi žaloigra Veronike Deseni-ške. Obe reakciji, vatikanska in vzhodna, sta se brez vzroka, z namerno, a zelo značilno ovaduško zlobo obregnili ob pet najveličastnejših in najlepših slovenskih uprizoritev v Trstu; obe sta hote krivo razumeli pomen in namen slovenskega gledališkega dela ob Jadranu. Izmed ostalih štirih iger sta bili dve iz slovanskih in dve iz zapadnih slovstev. Hr-vatskega dramatika Mirka Božiča Umik kaže v pretresljivih prizorih narodnoosvobodilno borbo na Hrvatskem zoper Paveličeve ustaše in njih cerkvene zaveznike, igrala se je osemkrat. Devetkrat j>e gledalo tržaško občinstvo eno najlepših ruskih komedij, Gogoljevega Revizorja, šibajočega ruski carizem, ki je s korupcijo nezavedo-ma pripravljal pot revoluciji. Nagnite temelje zapadnega kapitalizma razkriva B. Sha-wa Obrt gospe Warren. Iz klasične francoske komedije je SNG uprizorilo enajstkrat nesmrtnega Molierovega Namišljenega bolnika. Šesta sezona je razširila našemu občinstvu kulturno obzorje. Razgrnila je pred njim številne prizore iz domačega in tujega življenja. Seznanila ga je z vsakovrstnimi značaji in razmerami, ga kulturno vzgajala in vodila, posredovala mu je celo vrsto umetniških vrednot, ki so njegovo notranje doživlja-■ nje obogatile in ga opleme- blagor. Glavno vlogo v Revizorju je igral kot gost član ljubljanske Drame Lojze Potokar. Inscenacijo Celjskih grofov je oskrbel inž■ Viktor Molka, inscenator ljubljanske Drame. V tej igri je gostoval kot Jošt Milan Skrbinšek iz ljubljanske Drame. Člani SNG iz Trsta so gostovali v Sloveniji. Režiser Jože Babič je režiral Kobilice Hellmano-ve v Mariboru. Štefka Drolc je gostovala v Držičevem Plakirju v Mariboru. Nada Gabrijelčič in Jvčko Lukeš sta gostovala v ljubljanski Drami v Cankarjevi igri Z a narodov blagor. Taka medsebojna gostovanja so vplivala vzgojno in dvigala zavest kulturne povezanosti z matičnim narodom. Kaj bomo gledali v sedmi sezoni našega tržaškega gledališča? Novi repertoar je bil v glavnih potezah določen v juliju; ta in ona sprememba bi se utegnila uveljaviti po potrebah, in razmet rah. Gledališče pripravi za oder dramo Miroslava Krleže Gospoda Glembayevi, najeto iz višje kapitalistične družbe v Zagrebu, kjer se ta družba v svojih najznačilnejših predstavnikih razkraja in se sama zaznamuje, da podleže zdravim ljudskim silam. Mladini bo namenjena Kaest-nerjeva Pepelka. Iz srbskega dramskega slovstva se bo igrala Branislava Nušiča Gospa ministrica. V novi zasedbi in opremi se vrne na tržaški oder Surekova Pesem s ceste. Iz dobe nemških klasikov oživi na našem odru Schillerjeva revolucionarna drama Kovarstvo in ljubezen. Za mladino se pripravi še druga igra: Pavla Golie Jurček. Zadnje igre novega repertoarja se določijo v teku sezone iz daljše vrste odrskih del, bi bi vsa zaslužila, da se uprizorijo. Iz te obilice navedemo nekaj naslovov: Hauptmanu: Zena vrag: Molton Hodge: Dež in vihar: H. James: Dedinja; M. Držič: Dun-do Maroje; Voulijoki: Žene na Niskavuoriju; dramatizacija po Dostojevskega romanu Zločin in kazen; Lope de Vega: Domiselno dekle; Te-ron: Jud'ta; Ana Karin: Rojena včeraj; Turgenjev: Tuji kruh; G. Kaiser: Vojak Ta-naka; Syn.ek: Nočna služba; Ivan Cankar: Jakob Ruda; A. Remec; Magda, Shakespeare; Romeo im Julija; Garcia Lor-ca: Krvava svatba; primerna .novpst iz sodobne dramatike. To bo obenem sezona pričakovanja. Igralci in občin-štik) bodo' pričakovali nekaj novega, vsa povojna leta zaželenega, kar se je zdelo včasih po tuji krivdi nedosegljivo, a se vendar bliža: Kulturni dom in dvorana v njem. Požig Narodnega doma v Trstu je imel l. 1920 namen, da popolnoma zatre slovensko kulturo in za vselej o nemogoči slovenske predstave v tem mestu, ki je štelo skoraj toliko Slovencev kakor Ljubljana. Fašisti so se polastili očrnele stavbe za smešno ceno, zasenčili so jo z novo mogočno stavbo pred njo in jo priredili za navadno gostišče, ki naj utons v morju tržaških hiš. Fašisti in šovinisti hodijo še zmeraj z uživajočim ugodjem mimo hiše z napisom ((Albergo T?e-gina» in blagoslavljajo v duhu požigalca Francesca Giun-to. Kjerr koli morejo, zastavljajo svoje sile, da bi zločin ne bil nikoli kaznovan, škoda nikoli povrnjena. Zločin in krivica naj bi utonila v pozabi, SNG pa na>j bi klavrno izhiralo zaradi pomanjkanja dvorane. Vztrajnost in žilavost našega ljudstva krepko premaguje to velikansko goro škodoželjnosti in privoščljivosti. Naše ljudstvo vzdržuje svoje gledališče tudi v najtežjih razmerah. Njegova požrtvovalnost se je prav letos izkazala ob nabiranju prispevkov za Kulturni dom, kjer naj dobi SNG primerno streho, dokler se ne doseže odškodnina za požgani Narodni dom. Pričakovanje igralcev in občinstva ne bo zaman. A. BUDAL Med drugo svetovn vojno in v povojne® času so zrastli bqI‘ mlajši, ki z mladostno strastnostjo pišejo obtožnico fašizmu ^ vsakemu režimu, ki je dovolj brezvesten, da uklepa ljudstv krvave “množične zločine..." v VLADO HABJAN med prvo vojno in začela pisati tik nato, še podi neposrednimi vtisom vojne groze, pa tudi pozitivnih pridobitev — in razočaranj, ki jih nujno prinese povojni čas. Stari ideali so se zrušili, stare vrednote so izgubile sijaj in mladi rod je iskal novih ciljev in novih poti. Piri tem se je spremenil tudi pisateljski načine naturalistično opisovanje, ki sta ga izdelala že Dreiser in Lewis, sq ii ((mladii» proici-rali na nadčasovne ozadje in tako prikazali sočasnost in vekovitost življenjskih odnosov. Umetnost «transcendiranja>> so pridržali tudi mlajši. In nekateri izmed njih' ao prevzeli še nekaj; notranjo razkroje-nost prve povojne generacije, tisto razbitost, ki se je Fitzgerald ni rešil nikoli in Hemingway šele V- poznejših letih in ki so je prepolne povesti Sherwooda Andersona. To pa je del ((proletarske literature)) nevarno izkrivilo, posebno pri pisateljih brez trdne ideološke osnove. Tak je na primer William. Sa-royan, ki v svojih zanimivitl in mestoma zelo močnih povestih skuša najti svojsko rešitev socialnega problema*. Vendar so ti pojavi pri ((proletarski literaturi* bolj obrobni; kajti na splošno je značilen zanjo tradicionalni pionirski optimizem, ki mu je skepticizem mlade generacije dal pač nov odtenek, ki pa na koncu koncev še zmeraj zmagovito proseva skozi malodane vsako ameriško povest. Optimizem, in širina, fci 'jo je prva prinesla v ameriško književnost v Evropi se boreča in v Evropi bivajoča ((izgubljena generacija)) — in ki je dobila posebno simpatično barvo po španski državljanski vojni, ko je ameriško ljudstvo slednjič dokončno opustilo izolacionizem prejšnjih let in se zavedlo, da je usodno povezano z ljudstvi vsega sveta — sta osnovna značilnost tudi ((generacije štiridesetih :let». Vojna je preprečila, da bi Evropa dobila kaj več prevoda iz te dobe in za-, to so tudi imena vodilnih' u- -metnikov skoraj neznana. Jesse Stuart spada mednje in Robert Payne, Helen McCune in Howard Nemerovv. Tisto malo njihovih njig, kar jih je prišlo do nas, kaže, da se stilistično malodane vsi zgledujejo pri Hemingwayju — opisi so točni, skopi in vendar počasni, čustvenost je zmanjšana do skrajne mere — na tematiko Pa je močno vplivala sočasna evropska književnost 5 svojimii psihičnimi problemi, z zakonolomstvi, sadizmom, blaznostjo. Ce si upamo kljub temu trditi, da je tudi književnost tega razdobja v bistvu optimistična, nas k temu opravičuje prevladujoče število romanov, ki so izšli v štiridesetih letih, pa sp jih napisali starejši in ki se tako zdravo in. neprisiljeno drže zlate ameriške tradicije, da se zd; pisanje «črnogle-dov» nehote privzeta poza. In ta vtis se še pojači, če prebiramo novejša dela ((generacije štiridesetih let», ki so spet dosti trdneje zasidrana v tleh resničnosti. Med drugo svetovno vojno in v povojnem času so zrasli najmlajši, ki jim ameriška kr;tika spet po stari navadi odreka kvaliteto in jih naziva «nova izgubljena generacija« ne da bi se pri tem zavedala, da je ((izgubljena generacija« postal med tem časten naziv. Kdo sq ti «mladi» in kaj hočejo? Kakor prva «Lost Generation« so vsi presunjeni od vojnib grozot. Z mladostno strastnostjo pišejo obtožnico fašizmu in vsakemu ležimu, ki je dovolj brezve- sten, da vklepa ljudstva V krvave ((množične zločine«. Morda res nimajo še pravega pregleda nad celotnim dogajanjem in se zato izgubljajo v podrobnostih, morda res zamenjujejo vzroke zla s posledicami, nebistveno z bistve-nim^ morda je tudi njih pisanje preveč osebno, da bi imelo vseobčo veljavnost. A eno je gotovo: njih hotenje je lepo in> pozitivno. Im preden jim očitamo šibkost in nezrelost, pomislimo, da je od konica vojne preteklo komaj šest let in da so tudi najmočnejša dela o prvi vojni zrastla v Ameriki precej pozno — leta 1923 je izšel komaj Cumming-sov «OgTomnd prostor«, He-mingwayjevo «Slovo orožju« menda leto dni pozneje, ostala vojna dela pa šele v tridesetih letih. Doslej najboljšo sliko druge vojne je dal John Hersey v romanu o židovskem Ghet-tu v Varšavi, «Zid». Varšavo Si je ogledal kot vojak v' drugi svetovni vojni in na njenih ruševinah je nastal ta najlepši spomenik, kar jih je doslej postavila Amerika svojimi sobojevnikom. Vojak je bil tudi Irwin Shaw, katerega knjiga vojnih doživetij ((Skaljeno ozračje« je resen pretendent za naslov »najboljše knjige v letu 1951». (Ta naslov je leta 1950 dobil Her-seyjev «Zidl», leta 1949 pa Nelsona AIgrena «Mož z zlato roko«.), John Hawkes, ki je pri opustošenja^^ amer* triindvajsetih letih oaP . pretresljivo surrealistič^0 zijo iz povojne Nemčije nibal«, zelo produktivni bert Lowrie in John Ker° ^ katerega prvenec (<>Ies. velemesto« je ostra jn SU slika opustošenja in memb, ki ju je P0-}1 čas v povprečno družino. .JR «Mladi», ki iz enega ^ gega razloga vojne ni£°^ posredno doživeli, s teffl^ jo presunjenostjo op^ povojni čas. Čeprav se da Truman Čapote, prvih povojnih let, M iz blestečih a primero®* , nih okov svojih zgoM^ sateljskih uspehov, ški —jug vendarle stopan z zbirko vesti odlične stilistke Welty. V Chicagu je “"V Nelson Algrem, ki zaje*^. Vi iz najnižjega ^elernes ^ dna; Eeika Feikemaio , xa pa ljubi zemljo in ne^ spreminjasto sliko rodne žele v menjajočih se le*1® “*• - naj- To so nekatera inrena^ mlajše generacije, tista i" ki se trenutno zde, da 0 jo največ. Kdo med , bo bodoči Dreiser, Faj" ^ ali Steinbeck, seveda K mo. A prav gotovo se nj-i slimo pridružiti tistim 3 J i_£ lomijo^ draroat>®| škim kritikom, ki njimi palico z f . vzklikom ((Dumi spira®, e>.; propheta!« PRIPRAVE ZA PRVO praznovanji 'A: \h£ft jubileja prve knjige in za slove11* pocas' Primož Trubar Kot je znano, bomo v začetku septembra praznovali štiristoletnico nastanka prve slovenske knjige. Mimo slovenskega naroda so dosedaj šle že številne obletnice slovenske knjige, ne da bi jih posebej proslavili. V širšem obsegu bi jubilej slovenske knjige morali prvikrat praznovati ob 400-letnici Trubarjevega rojstva junija 1908. To obletnico so slovenski liberalci hoteli izrabiti za politične namene proti klerikalcem. Glavne proslave bi morale biti v Ljubljani, kjer bi morali odkriti tudi spomenik Primožu Trubarju. Ker pa kipar Franc Berneker ni izklesal kipa do določenega časa, so odkritje prenesli, na september. Kip pa tudi do jeseni ni bil gotov, zato so 8. septembra 1908 položili le temeljni kamen in vzidali spominsko listino. Spomenik Trubarju pa so ob vhodu v Tivolski park odkrili šele prve dni maja 1910 brez kakršnih koli slovesnosti ift, ne da spomina njenega al ,1 PRIMOŽA TRUP’ $ bi bila izgovorjena ša beseda priznanja ki je eden prvih naših ^jji kulturnih delavcev. " ji1 ljubljanski škof se 3e dil, da je slovensko ^cri0sef dopustilo postavitev nika krivovercu... . til# bi bili morali odkr' ^jci. spominsko ploščo na ^ j* Do tega pa ni prišlo, Jf proti temu naščuval P ye|r sto ljudstvo župnik 1 kih Lašč . ^ krat praznovali knjige iti slovenske spomin na nje MOTIV IZ LJUBLJANE H “ m • ^ ^ m ^itrL //*'? mg % el .AH 'i! Božidar Jakac se je kot slikar posvetil zadnja leta predvsem grafiki in dosegel dovršenost svojega umetniškega upodabljanja. V času vojne je bil še posebno delaven in njegova dela vprav iz te dobe so globoka, močna in lepa. Na sliki prinašamo motiv iz Ljubljane , - p* Tako bomo šele let . ■«<*’ - ubil^jP 1E! PpjjK očeta ^ ža Trubarja. V soboto '^ete tembra bomo praznih * jpr^ ske knjige proslavili ^ ^ v Ljubljani, kjer bos fjJ' dne odprti dve i# stavi. Ena bo v Nar $ univerzitetni knjižn'^’ bodo razstavljene naL3go(<' knjige, med rjjimi ni primerki naših stantskih knjig, ki J'11 ta največja sl°venS*V*0v^ nica. Druga razstava b ^gj3 rodni galeriji. Ta b° $ nekak pregled venske knjige od vega časa pa do “ d jfl rojstni vasi in sose }jci likih t aščah. ^a r[vUb9r,L» zjutraj odkritje ^ j,ara> ga spomenika, za . načrt je napravil Glanz. Spored bo °° J leg pozdravnega ay slavnostni govor ^ ‘i glasbenih točk. *e jutffp bo zapel Trubarjev pesem, godba na P1^ ft/ zaigrala koral. ključku te Prire„o V/ enajstih dopoldne, v gi del proslave, ki « žira Ljudska prosv v ni je. Ta prireditev pI-i ^ tah, naravni globel ^ ^ likih Laščah, ki. _' lašč za take prir jS daj so v teku in upamo, da Jih ^ vočasr.o dokončaj^ obsegal poleg amfiteater $ pn^ter ‘V! ’ poZ' naravni ljen za pru>=“•-,(er --m-prireditve bo zd^ifS1’ t]c i nagovora glasben^j. (j/ . točke ter recita .jji p drugih bodo sode* ljubljanske dran ,jn5K 5 ver, združeni P°f. Sff ; ski zbori z DolenJ , stvom dlrigen«^,^.^ ligoja plesna Tone Tomšič * , 0ge ^ univerze ter se popol^a niške skupite- proS v v Velikih Laščah pf0S!8 bava, udeleženci ^ tu V' stik-v ih . petjffl dom, v bližnjih jjiK ^ . Podsmreki. 9 ifjCir slav v Velikih Jd & poslovala tudi .pprosi bodo udeleženci P ,k »j* ko nabavili ®P . pri* ^ ke, izdane za beo * dobili tudi P°seD ski žig. L (*d vati % bž «... teiija tasu vzej , ^ ka ie V€lilca- zato je ved-v«asihJ, nov®§a. čeprav so Wtii,?alenkosti-.PcSeb- tt>..n u3V zadnje čase ,^en obisk župana Bar- nril 50 ie po slovo3231 V MŠO vas in fchVrT1 -kot po žle' v°i>vori w»t eJ° Ja'rke za »favm inNek,a'l 50 že nato da Č1wpokflh' toda ta-da Ji * človeka kar strah, ‘ne polomi nog Delo napravljeno tjavdan, eea » 0 cstal° do sla- kj so6?*11?’ bo grozno. Prekopav^6}1 obrati in Pa se M-1 del- Vse v""l ze*° P°časi na- da je Ce & Pri Pa Prej. JHJ inP2°aliw|htra3nih prošn5ah v nSf1,03 vse kraje in cbema v^h ’ se je tržaška žtla '>rS^a-r'zganila in za" v vasi T Javno stranišče Zlasti ’, zel° Potrebno straniščpa ^lzletnike. Tudi *?oiaž» j^ada med volilni golaž Jkmokcistjanov. tak ljiv s, ni prebav- ^“ttinfonr^l1- -}® prebav>jiv aIi »riisir? «golaž» — ci So nam S01ata»- Vidalijev-sekaj ^.rJ:'amrea pripravili Zelo smr?eVr ne®a' toda PIesnobi ei* Po stj>rem in 2emlfevid k®»niu so na dan ^misija! jo 5 S1 ®a je 'i amer šH pr<;d meseci ne-vin&r. v^,r€'Tolverski no-saiise". r3,11 ima namreč kre-nki 0;;larije. zato grabil koj pa- !«fi STE? ■?. Nek- 1 °bal° in Trstt-?rimerneo.?l3a Pametnega m bikobe. o,? • ;!?leksikanski **■ Njegovi m .n °^l zamisli-di i>ol|ha Privrž«ci pa tu-n« znaioM na možganih in j|h^i niLUgaže trcbiti kot J vnetl izrezalo vasi vati* ln ga kažej° Plaši in Urja^° naivne- ga jo drvi 'Anaj ^koj pc!;e" J^tri bn 'lran črte, ker kr"k> v^V^Ks..meja in ne j^.2 mogli preko, ker ,-ieu d,ritS la Italija- Na ?v«litn J0 pripombo: 'o naso-1.isto in mi našem —j j bi ga še bolj in Trst. koi kpat:> i,““ ‘:dso listo in mi revčki >?’,(,p:r-ečili,>- Ub°g‘ J,D0Iani na umu. 5>h Viri-,i;;ne bi Poznali raz-^r°^di?iV^ette Ud in ^ skui»f J oni hocej°- fii Vin n -Pa lle Sam O ^ !» p„; ri!“sl!o' -Tr3t. T^Port it ^ b* radi. spra-\ Cr,^11*01. Vaše beleče ? iJeoA, 1 nafih interesov i^lja ^4’0s l Tržaškega ttaakanje KateparSk£ ko“ ?rt)eli l *^ako [ a bi vi oLvi dabil,-nase jju';;stv'’ če blast,, ^i £ nas.nn gir^jvi is Vfčkra*: last v u* ^ k°Ve(Sali r0 p; So St ' NiU tolik................ naših 5am bi P'^tavili ?r*vitti do ah številke s ia^e Vasi Densleslj .^klonil! ko so iih SU va*. Verjetno pa y*%i sai^.P°S'Jmni in za-vasami napisali pravo fBOSEK ^Ud občini Proseku je trža-£?>o. z^ai pod katero spa-^ delati lzadnje čase ne- subt,5§a ;°h’ nič »“j P°-vV0,Tino n. velikega, ^amo ‘ -rietn^ ^ .ranišče. S tem Bair- strar da° Kmisli i ua u -■» župan uaii- ‘Znost „ napravil svojo ierad'i MaSi vasi- - ega stranišča pa ■i v družinah, • °‘«novj *Jafftevaint,je razDurjanje Wad?;n_a] hi se «‘ra- km majo «t. 1 v družinah, C' Preče ?n°Van3e tam °' Hi^tevaio .razburjanje Srari na] bi Ee stra- & tržaško "ekie drugje' & 'iaieg 4. o županstvo jt- S Br°se’ško P?n nima Sa^a ^ - °Hni an ^^anke za- ^HOULJE StN,. ,, St>2 ' Sestankala\pe dva vo* ' k Niihov kan- Te'r'i kanLs>tu. *UV ■*>•» h, j«, ob; Zastn^oj za ' ‘n osnov-sov i^je objl[ltPri.stransk0 •* ^n^-kih intere-le u..nosti Ke nas.e naro(1. ^dida* vemo. ClU^ že od \ ^ba «ta Vv ence-Je glav!! Postenja-°j za » lP osnov- začetka za enotnost za katero je dala pobudo OF in zelo obžaluje, da ni čto nje prišlo. Tudi vsi občani lahko utemeljeno obsojajo tržaško vodstvo SDZ, ki so to preprečili, iz golega strahu, da bi n'e ostali vojvodi brez v.ojske. Ljudstvo pa se dobro zaveda, da pomeni naša borba — in to prav v tej občini — mnogo več' kot pa njihova bojazen pred «eefarji». Kominformisiti so postavili, kot čujemo. v naši vasi neko kandidatko. Nagajivci pravijo, da imajo oni «fišo» na ženske. Bomo videli koliko jih bodo izbrali za svoj'e lutke, ker za drugo jih ne potrebujejo. V ponecteljek je končno razsvetlila naše domove e-lektrična luč, ki nas je vse tako prijetno presenetila. Kmalu bomo imeli v vasi še eno trgovino, ki jo bo odprl Terčon. snej „°n Ivan, ki je edanjem občin-XeNa listi OF erf°n Venče- Dar.es se vrši naš tradicionalni pevski koncert prosvetnega društva »Zarja v svobodi«. Slišali bomo svoj domači zbor in znane zbore «Tržaški zvon» iz Trsta, «Matjašič» iz Barkovelj, «Skamperle» iz Sv. Ivana. Celo pevci iz Podgore pri Gorici bodo sodelovali, ker Hočejo s tem izpričati enotnost in nedeljivost Slovencev in se tudi oddolžiti Sem-poiajcem za njihov obisk, oziroma lepo pesem pod vodstvom pevovodje Zidariča Stanka (kateri je žalibog trenutno bolan in ne more nastopiti kot dirigent domačega zbora). Iz sosednih vasi1 se že: veselijo, da bodo megli slišati izvajanja tako priznanih zborov, znanih tudi izven našega ozemlja, domačini, pa so prepričani, da nas bodo ob .tej priiiki obiskali tudi iz bcij oddaljenih krajev. IZ iltfiREZin OSČiE September — kimavec, kakor resnično zasiuži to ime, se nam je predstavil kot nam najbolj naklonjen mesec. «Temu pa se lahko odkrijemo, saj nam je i>rvi tepieljito namočil trte», je dejal neki vinogradnik. Grerdje »pridobiva količinsko ia kakpvastno jn tudi usevtajda. repa zelje'—' lepo uspevajo. Pozna koruza se tudi popravlja in živinorejci niso v skrbeh za pašo. Se nekaj bolj šibkih ros v tem mesecu, v ostalem pa lepa sončna vremena, pa bomo zadovoljni, ker upamo. da ne bo v oktobru žgalo in tako škodovalo zadnjim pridelkom. Prečenci, Mavhinjci in Cerovčani se pritožujejo, da je pot, ki spaja te vasi, vsak dan v slabšem stanju, ker jo neprestano rušijo tanki. Skrajno slaba je na ovinkih, ki naj bi se jih kakorkoli utrdilo. Vodovod z Opčin, ki zalaga gornji del našte občine do Sempolaja in Prečnika, je v začetku minulega tedna spet oživel. Za koliko časa? V najhujši vfočini so bile te vasi brez vode. Nihče ni skrbel, da bi jo bile dobile. Sime, čuvaj se sam! Volilna propaganda se polagoma stopnjuje. Šušlja se, da bo v nedeljo (danes) blagoslovil nove prostore sanatorija «Pinete del Car-so» sam tržaški škof Santin. Kaj pomeni to angažiranje visokega cerkvenega dostojanstvenika pri tej cerimo-niji? Nedvomno so to iztuh-tale njemu podobne demo-kristjanske ovčice, ki nastavljajo vsakovrstne vabil-ne zanke. Tudi temu gospodu je naša občina pri srcu le v toliko, v kolikor bi jo rad spet pahnil pod Italijo. Vedremo! Poziv kandidatov OF za enoten nastop pri bodočih volitvah je naletel pri ljudstvu na izredno veliko odobravanje. Ko je nekdo dejal, da je poziv ponižanje, je takoj dobil od drugega (in celo pristaša kpminforma) pameten odgovor: «Merni se zdi, da je prav to dokaz poštenih namenov. Ta stvar je dobra za vse in jaz se z njo strinjam. Vidim, da se bolj ponižujejo Vidalijevci, ker zastopajo naše narodne interese«. Tako mislijo pošteni Slovenci, IZ miLJSKIH HRIBOV Pred dnevi smo šli malo po hribih. Ustavili smo se in se začeli razgovarjati s cestarjem, ki je popravljal pot med Elerji in Škofijami. Tod je hud klanec, pot ozka in že zdavnaj, oziroma o.1 kadar so jo napravili ni bila temeljito popravljena in razširjena kot bi treba. Cestai se nam je pritoževal, da mora sam skrbeti za vo« občinske poti od Elerjev pa uo Flavij, da mu občina t* preskrbi dovolj gramoza itd. Mož dela že mnogo let na cesti in ve kaj je treba napraviti in kako, toda vse njegove pripombe so zaman. Seveda, županu Paccu se zdi boli koristno, da skrbi za filobusno zvezo Milj s Trstom, vasi pa r.aj le počakajo. Kar se v mestu naredi bolj pade v oči in ..luži za volilno propagando. Po vaseh pa tega ni treba, zadostuje vidalijevsko ustrahovanje in teror. To pa je druga stvar in bomo o njej še bolj podrobno pisali. llllll!ll!llllllllimillllllllllHIIIIIII!lllllllllll!llllll!lllllllll|ll|||||ll||l||!l||||||||!|||||||l|lllllllllllllinilllllillllHlllllll!l||ll||||||!|!||||l!il||||Hllllllllllllllllllllllllim Zakaj naj tržaške žene Pomagajmo otrokom glasujejo za Ljudsko fronto? Ze čez mesec dni bodo v Trstu upravr.e volitve, na katere se politične stranke, prav posebno pa italijanske iredentistične stranke zelo pripravljajo. Nemogoče in tudi r.-epravil-no bi bilo, da bi prav tržaške žene ostale izven volilne borbe oziroma, da bi se za potek volilne kampanje in izid volitev le posredr.o zanimale. Prvi razlog, da se mora žena zavedati važnosti, da tudi sama poseže v stvarno dogajanje v občinski upravi, drugi pa, da s svojo soudeležbo v javnem življenju zagotovi izvršitev vseh tistih nalog, ki bodo lahko prispevale k izboljšanju sedanjega gospodarskega in političnega položaja na našem o-zemlju. Tržaška žena je v dolgoletni borbi za svoje pravice spoznala, da bo lahko edir.ole s svojo konkretno udeležbo v borbi, ki jo vodi tržaško demokratično prebivalstvo pripomogla k uresničitvi vseh tistih zahtev, ki bi pripomogle tudi k izboljšanju njenega dosedanjega položaja. Zato je tržaška žer.a tudi dodobra proučila volilni program Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki vključuje med drugim tudi ženske probleme, za katere predvideva čimprejšnjo rešitev. Te zahteve bi ostale seveda le mrtva beseda, če bi ne bilo direktne pomoči vsega demokratičnega prebivalstva, če bi ne bilo še prav posebno pomoči demokratične tržaške žene. Tudi tukaj, kot povsod velja že star pregovor, da je le v skupnosti moč ter da je lahko borba uspešna le, če k njej prispevajo brez izjeme vsi. Glavne zahteve v tem programu, ki se tičejo vseh tržaških žena, posebno pa delavk so zahteve po enakopravnosti žene. Za osnovo teh jemljejo njeno ekonomsko neodvisnost in spoštovanje načela: za enako plačilo. Prav to načelo je bilo do sedaj grobo kršeno, zaradi česar je tudi položaj tržaške delavke nadvse kritičen. Poleg izvajanja načela za e-nako delo enako plačilo, zahteva program Slovanske-italijan-ske ljudske fronte tudi izboljšanje materinskih ustanov in postavitev novih. Sezidati bi se morala porodnišnica, zgrajena bi morala biti nova bolnišnica za bodoče matere, odprte bi morale biti materinske posvetovalnice ' ter domovi za dekleta. ki bi tako ne bila izpostavljena ulici. Tudi žene.-gor sptMinje in otroci bi morah biti- -socialno zavarovani. Pri zdravju škodljivem delu bi žene ne smele biti ^ zaposlene. Gospodinjska pomočnica naj bi bila uvrščena v kategorijo delavk. S čimer bi imela pravico do zavarovanja in sindikaire-ga združevanja. Ustanovljeni bi morali biti domovi igre in dela v podjetjih, kjer so u-službene delavke, razen tega b! morala biti ustanovljena dnevna zavetišča. Ustanovljeni bi morali biti dijaški domovi, pa tudi za mladino, ki gre v industrijo bi bilo treba ustanoviti strokovne šole. Vse te probleme, ki zadevajr. trJaško ženo in ne samo njo, temveč tudi njene otroke, postavlja jasno in odločno na bodočih volitvah le Slovansko-italijanska ljudska fronta. S tem, da bodo tržaške žene oddale svoj glas Slovar.sko-itali-janski ljudski fronti, bodo pripomogle k uresničitvi teh problemov ler s tem k izbo'.iša-nju svojih življenjskih pog -jev ter celotnega položaja na našem ozemlju. V skrbi za sv o jo ter za bodočnost svojih c-trok, y skrbi za izboljšanje do sedanjega težkega gospodarskega položaja na našem ozemlju, bodo vse demokratične tržaške žene volile Ljudsko fronto ter s teTn dokazale, da hočejo prispevati k ustvaritvi srečnejše bodočnosti svojim o-trokom. da se bodo znali učiti GOSPODINJSKI NASVETI Ce dodamo zaunji vodi, v kateri splaknemo volnene reči, košček kafre, se nam ni treba bati, da bi prišii do njih molji. Perila iz umetne svile ne obešamo, ampak ga zavijemo v brisačo in zlikamo. Košček sladkorja ali dve žlici nezavretnega mleka v zadnjo vodo, v kateri izplakujemo bele svilene reči, bo preprečilo, da svila ne bo porumenela in postala preveč mehka. Škrob, v katerem nameravamo poškropiti moške ovratnike, napravimo takole: Škrob mešamo z nekoliko mrzle vode tako dolgo, dH se začne peniti, Nato dodamo vrele vode in ko se začne škrob trditi, mu dodamo tri koščke sladkorja in košček surovega masla. Jajčje lupine operemo, posušimo, zdrobimo in jih denemo v belo vrečico, jih s perilom v loncu kuhamo. Perilo bo lepo belo. Umazano usnjeno pohištvo očistimo, če dodamo vodi nekoliko salmiaka in drgnemo z mehko krpico. Majhne preproge, ki se nam na koncih vihajo, popravimo, če jim všijemo na konceh tanko žico. Naj. boljša je taka, ki se uporablja za klobuke. Salmiak odpravi madeže rdečega črnila, sadja in trave. Boraks odstrani madeže čaja in čisti bakrene predmete, emajl odstrani barve in čisti slamnate klobuke. Mleko čisti emajl, gips, bele rokavice in bele čevlje. Cesto starši zelo grešijo, ko preveč pomagajo otroku pri njegovem prvem ustvarjalnem delu: risanju, modeliranju, oblikovanju kakšnega modela, igračke itd. V največ primerih nimajo toliko potrpljenja, da bi čakali kaj bo otrok sam naredil, temveč mu hite pomagati ter opravijo pravzaprav delo, ki bi ga moral otrok sam. O-trok se te njihove pomoči tako navadi, da sčasoma niti noče več sam poizkusiti, temveč zahteva, da mu starši še nadalje pomagajo. Tako postane pomoč staršev prva velika ovira pri otrokovem razvoju. V otroku samem se po letih zbudi občutek, da bi pravzaprav ne zmogel prav ničesar sam storiti ter postaja vedno bolj odvisen od pomoči odraslih. Take pomoči zato starši r.e smejo v nobenem primeru nuditi, ker se morajo zavedati, da je za otroka le škodljiva. Njih naloga je le. da nabavijo potreben material, s katerim bi lahko uresničil svojo zamisel (barvice, papir, iglo, žebelj, škatlo itd.); potem naj pustijo, da stvar sam izvede. Seveda ne bo znal otrok pripraviti barve ali lepila; tudi tukaj bo pomoč staršev umestna, toda samo do tukaj. Starši naj si le zapomnijo, da nimajo stvari, ki so bile napravljene z njihovo pomočjo prav nobene veljave, prav tako pa ne prispevajo k duševnemu razvoju otroka. Kot je za otroka zelo važen trenutek, ko prične hoditi v šolo, tako. ali še bolj važen je trenutek, ko prestopi šolarček iz osnovne v srednjo šolo. Novi učni predmeti, stalno menjavanje profesorjev, drugačen način predavanja šolske snovi in učenja — vse te stvari zmedejo v prvem trenutku otfoka, ki izgubi morda tudi nekoliko poguma in samozavesti. V osnovni šoli je bilo vse drugače — tam je bil učitelj z otroci v stalnem stiku, medtem ko vidijo profesorji svoj razred dvakrat, največkrat trikrat tedensko. Ce v osnovni šoli otrok n; bil dovolj pripravljen, je lahko svoje neznanje še neštetokrat popravil. Vse drugačen je položaj v srednji šoli — tu ni časa za nekajkratno ponavljanje irj popravljanje, tu je ritem učenja vse bolj hiter ter so profesorji bolj zahtevni. Vse te spremembe so mnogokrat vzrok, da dobi otrok, ki je bil v osnovni šoli vedno odličnjak, naenkrat slabo polletno izpričevalo. zaradi česar ga. čakajo doma očitki, jeze in razne kazni. Pametni starši bodo znali pravilno razumeti tudi ta težek trenutek ter ne bodo otroka grajali, kaznovali in zmerjali, temveč mu bodo v tem času ob strani z dobrimi nasveti ter vzpodbudnimi besedami. Otrok se ne bo čutil osamljen, počasi se bo vživel v nove razmere — in kriza bo srečno zaključena. Prvi njegov uspeh mu bo vlil zopet novo upanje ter ga vzpodbudil, da se bo v učenju še bolj potrudil ter izkazal. Vsi dobri starši bi se morali tudi vedno pozanimati, kaj se njihov otrok v šoli uči. S pravilnimi nasveti bodo skušali v njem vzbuditi tudi zanimanje za učno snov ter mu tako olajšati učenje. Zato je priporočljivo, da se z otroKi razgovarjajo o snovi, ki jo v šoli obdeluje ter da mu s svojim znanjem pomagajo prekoračiti morebitne težkoče. Dobro je, da kupijo starši otroku takšne knjige, ki bodo njegovo duševno obzorje razširile. Tako so nad vse priporočljive in koristne razne prirodoslovne knjige, razni potopisi itd, ki vzbudijo v otroku veselje do učenja prirodopisa in zemljepisa. Zelo poučni in koristni so tudi razni zgodovinski filmi ali romani, ki pomagajo prebroditi otroku nekatere težave, ki bi jim jih delale sicer mr.oge zgodovinske letnice. Tudi dober koncert, lepa razstava, vplivajo dobro na otrokov duševni razvoj. Pametni starši bodo aali svojemu otroku možnost, da tudi sam poizkusi, kako se na primer mon. tira električni zvonec, kako se popravi kakšen stroj itd.; s tem bodo vzbudili v njem veselje za učenje fizike in kemije. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je zelo važna tudi povezava staršev s profesorji in učitelji. Učitelj in profesor, ki pozna svoje učence bo znal najbolje svetovati staršem, kako naj z otrokom postopajo in kako naj mu pri učenju doma pomagajo. Približuje se novo šolsko leto, zato naj si starši naše nasvete dobro zapomnijo, svojim otrokom naj tako pomagajo, da se bodo znali čim prej sami učiti — to bo za niih najbolj koristno in važno. MODNI POMENKI Da vais lahko obveščam o modi ne hodim na modne revije v Pariz in Firenze, temveč pregledam, vse mogoče časopise, prečitam vse _ /car pišejo o tem. Nato vam, drage čitallcet v zgoščeni obliki zapišem enkrat na teden, kaj je novega. Ker Pa vem, da tudi same mnogo citate, si predstavljam, da vas marsikdaj obhajajo dvomi o pravilnosti modnih poroči i. Ta poročila si namreč zelo na-, sprotuj'ejo. Nekje trdijo, da so letna krila krajša od lani, drugi pravijo, da so daljša da. so moderni č’evlji s srednje visoško peto, na slikah pa vidimo, zelo visoke pete. Zopet dirugje govorijo o oblekah brez pasu, nasprotno pa so moderni visoki in tesni pasovi. Tu ozki rokavi, tam široki, dolga jopa, kratka jopa. Kaj naj si mislimo, ali je vse, moderno? Ati zadostuje bujna fantazija? Ce premislimo, bomo skupno ugotovile sledeče: meda je letos zelo velikodušna ter daj'e vsaki, prav vsaki ženski možnost, biti zelo elegantna. Iz raznovrstnih modnih poročil si izluščimo osnovno linijo letošnje mode in sicer tisto, ki najbolj pristaja k posamezni postavi. Majhna oseba bo nosila ljubke, preproste kostime s kratko jopo, velika zvončasta krila ter bluze s širokimi rokavi, vitka oseba bo vedno najsrečnejša ter si bo izbirala med posebnostmi, preveč zaokrožene oblike pa bomo skrile pod drobnimi gubami in šali. Na koncu še en dober nasvet: pri obleki ali plašču uporabljamo za okras žamet ali nizko krzno. Dolgodlako krzno je primerno le za šport. Sonja Mikuletič - Palme Na skici vidimo priljubljeno kombinacijo .krila in bluze. Pripadajoča jopa j* lahko široka ali ozka. Pri-ležna jopa naj bo iz is/tega blaga kot krilom široka pa v kontrastni barvi s krznenim ovratnikom. KUHINJA Krompirjevi cmoki s kruhom. Nareži star kruh na centimeter velike koščke. Polij ga z mlekom, v katerem si ražvrkljala eno ' do dve jajci, zabeli ga z mastjo, v kateri si prepražila čebulo in zelen peteršilj. Posehej skuhaj približno enako množino krompirja in -ga pretlači h; kruhu. Dodaj še nekaj žlic kisle smetane in nekaj žlic moke. Oblikuj za jabolko velike cmoke in jih skuhaj v slanem kropu. Vro naj 10 do 15 minut. Kuhane odcedi in zabeli z maslom, ali mastjo, na kateri si zarumenila drobtinice. Keksi: Množina — 12 dkg surovega masla, četrt kg sladkorja, dve do štiri žlice smetane, dve celi jajci m dva rumenjaka ali tri cela. jajca, tri četrt kg moke in en pecilni prašek. Vmešaj surovo ma. slo, sladkor,, jajca in. smetano, da dobro naraste, . Moko presej na desko, . med njo zmešaj pecilni pražek. Na'moko Stresli: vmešano maso in pogneti v testo, ki naj počiva vsaj pol ure. Razvaljaj in zreži kekse v poljubne oblike ali pa jih oblikuj s strojčkom. V srednje vroči pečici jih bledoru-meno zapeci. ZDRAVNIK Barvna slepota Razločevanj# barv dela nekaterim ljudem velike težkoče. Pravimo, da so slepi za barve. V resnici pa je prav malo takih, ki so res sl epi za barve in ki žive v svetu, k;er obstajajo samo črni, sivi in beli barvni odtenki. Splošna oznaka ubarvna slepota» torej ni povsem pravilna. V čem je torej smisel raznih moteni v razločevanju barv v našem tehnično tako visoko razvitem času? Na to naj da odgovor življenje samo. Zamislimo si otroka, na primer Janezka, ki nima daru za pravilno razločevanje barv in ga spremljamo na njegovi življenjski pati. Njegova starejša sestrica je prva. ki ga začne zasmehovati. Zakaj? Janezek namreč trdi, da je njegova rožnata igračka amodrat, materina modra obleka pa «rož-natan. Ko pride Janezek v urtec, se težave še povečajo. Tam imajo namreč za igranje sedem žogic v mavričnih barvah. Za Janezka seveda ne obstaja razlika med vijoličasto, indigo in modro bar- tMlililii!ll|l!llllllll!li:illlllilllllli!llli:i'!>!iii i.iiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiHUliiituiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiililiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiirHiiiiiiMiiiiiiiiiinnuiiiniiiiiHnHmiMiiiniMniMiiuMiiHiniiiiiiiiiiniMiitiiiiiNiiiiiiiiiiiuii KMETOVALEC moia biti Veuko je činiteljev, ki pridejo v poštev pri vsakem gospodarskem udejstvovanju človeka. Ti činilelji igrajo vsi več ali manj važno vlogo, kar je odvisno predvsem c d krajevnih in časovnih razmer. V vsakem oziru pa igra najvažnejšo vlogo v gospodarstvu in sploh v vsakem človeškem u-dejstvovanju — človek sam. Človek je istočasno gonilna sila in tudi namen gospodarjenja. Umno gospodarjenje predstavlja zanj glavno in nenadomestljivo sredstvo predvsem za ohranitev in po možnosti tudi za izboljšanje lastnega življenja. Po smotrnem gospodarstvu hoče človek: zagotoviti sebi in svojcem u-dob ni obstanek. Razumljivo je, da bodo uspehi gospodarjenja v posameznih panogah, iz katerih se sestavlja gospodarsko udejstvovanje, tem boljši, v čim večji meri bo zastopan človek, ki se tudi kot aktiven činitelj udejstvuje v dotični panogi: To pravilo velja ne samo za vsako gospodarsko enoto in to v tem večji meri, čim večja je ta enota, pač pa velja tudi Za gospodarstvo cone A Tržaškega ozemlja in se na splošno tudi odločujoči oblastveni faktorji po njem ravnajo. Tako mislimo, da v industrijski panogi, ki predstavlja današnji glavni steber gospodarskega delovanja na našem področju odločajo predvsem osebe ki se udejstvujejo v tej panogi, bodisi neposredno ali pa po si>ojih strokovnih organizacijah. Te organizacije predstavljajo na eni strani industrijske podjetnike, na drugi strani pa industrijske delavce in nameščence. Pri reševanju problemov, ki zadevajo trgo-vtno, imajo odločujočo besedo predvsem trgovski uslužbenci, poslužujoč se svojih raznih strokovnih organizacij. Podo-ben postopek velja za panogo obrti, zd panogo prometa in prevoza, itd. Pri gospodarskem udejstvovanju vseh teh panog odločajo . torej v prvi vrsti ljudje, katerih gospodarsko u-(iejstvovanje in socialno izživ-Ijanjf. je odvisen o od stanja in razvoja dotične panoge. Zal tvori v tem Pugledu izjemo še vedno kmečki človek ki živi in se go pcdar-sko udejstvuje na tukajšnjem Področju Tržaškega ozemlja. Tudi najvažnejša vprošnnja gospodarske narave tukajšnjega kmetijstva se re.ujejo b ez prisotnosti domačega kmečkega človeka in brez upošteva- upoštevan nja njegovega mnenja. Oblasti izdelujejo naredbe in ukrepe ter izstavljajo odloke brez njegove vednosti in večkrat celo v očividno njegovo škodo in v škodo vsega prebivalstva. V doslej za naše razmere nepojmljivem obsegu razlaščajo in rekvizirajo našemu kmetu zemljišča, ki so predpogoj in podlaga njegovemu gospodarskemu udejstvovanju in poklicnemu obstoju sploh. Določajo se na splošno cene njegovim pridelkom in izdelkom, ne da bi zadevno vprašali za mnenje niti njega niti njegovih strokovnih organizacij■ Neoporečne potrebe in prauice po uveljavljanju njegovih jezikovnih vrednot in po kmetijski strokovni izobrazbi ter šolstvu se sploh ne upoštevajo ali pa v popolnoma nezadostni meri. Zaman so ostale dosedaj neštete zahteve in prizadevanja domačih kmetovalcev in njegovih strokovnih organizacij za pravično rešitev navedenih in še mnogih drugih važnih problemov, ki tarejo še vedno našega kmeta kot žalostna dediščina italijanskega fašizma in šovinizma. Znano je tudi oblastem, da je domači kmečki živelj v ogromni večini slovenske narodnosti in ima zato osnovno pravico, da se io dejstvo upošteva v prvi vrsti pri reševanju vseh njegovih gospodarskih in istočasno socialnih problemov. Za pravično ir> umno reševanje teh vprašanj so upravne oblasti tud; odgovorne. Do danes Pa žal tega dejstva nikakor niso upoštevale, zu kar imamo dokaz predvsem po kmetijskih uradih, s katerimi imajo vendar naši kmetovalci največ opravkov pri svojem gospodarskem udejstvovanju. Po vseh teh in še drugih važnih uradih tukajšnjega področja se zanemarja osnovna pravica domačih kmetovalcev do rabe njihovega materinskega jezika. Odgovorne oblasti —so dolžne upoštevati to dejstvo in zagotoviti domačemu kmečkemu ljudstvu predvsem njegove osnovne pravice. Lp tako bo mogoče trditi, da je tukajšnji kmet res upoštevan, A. C. ./ C PRAVILNA MOLŽA Izmolzavanj« vimena. Pravilen prijem vseh prstov pri isti molži. Mleko se tvori v grozdastih žlezah-jagodicah ali alveolah iz snovi, Kt pridejo po krvi v vime. Alveole imajo podolgovato, hruškam podobno obliko, so pa zelo majhne (vi kub. milimeter jih gre okrog 430). Celotno število alveol v vimenu znaša nekaiko dve milijardi. Dobre molznice jih imajo več, slabe manj. Vsaka alveola je obdana s krvnimi žilicami do-vodnicami in odvodnicami, ki donašajo snovi, iz katerih se tvori mleko, odnašajo pa od-padline. Te žilice se združujejo v veliko žilo dovodnico in od- Začetni prijem palca in kazailca pri molži s pestjo. vodnico, ki se vidita na vampu že od zunaj. Notranja stena alveol je obdana z malimi celicami, ki predelujejo sestavine krvi iz mezge v mleko. Nastalo mleko se zbira v notranjo sti mehurčka in steče po fini cevčici v večjo, te se združijo v glavno cevko, ki vodi v zbirališče ali cisterno. Ta pa se zožuje v seskov kanalček, ki ga zapira mala mišica, sfinkter imenovana. Vime drži dva do tri litre mleka. Ker ga namolzemo pri dobrih kravah pri vsakem obroku okrog 6 do 8 litrov, je to znamenje, da se tvori mleko v glavnem med molžo. Zato moramo molzti krepko in nepretrgano. Dobre molznice imajo veliko in mehko vime, ki je pred molžo napeto, po molži pa ohlapne. Če tako vime potipljemo, se čuti pod prsti zrnato; v njem so namreč dobro razvite mlečne žleze, ki predstavljajo velik in Koristi zelenega gnojenja "Kralj vseh gnojil„ je in bo ostal hlevski gnoj Znano je, da si brez hlevskega gnoja ne moremo misliti uspehov v poljedelstvu. Umetna gnojila imajo veliko vlogo v gnojenju poljedelskih kultur, toda hlevski gnoj je in bo ostal za vedno «kralj vseh gnojil«. Hlevskega gnoja pa pri nas na splošno primanjkuje. Hlevski gnoj skušajo naši kmetovalci nadomestiti z umetnimi gnojili, da s tem nudijo zemlji vse one rudninske snovi (dušik, fosforno kislino, ka lij, apno itd ), ki so rastlinam potrebne za njihov normalen razvoj in proizvodnjo. Ako pa več let zaporedoma uporabljamo na isti zemlji samo umetna gnojila, postane zemlja težka, zbita, bolna, po domače rečeno zastrupljena Zemeljske bakterije, ki potrebujejo za svoj razvoj organski? snovi, se v taki zemlji ne morejo razmnoževati. Zemlja pri vsem gnojenju s temi gnojili peša in ne more dati zaželene ga pridelka. Nujno je torej potrebno, d» pognojimo zemljo vsaj vsaku drugo leto z organskimi gnoji li, to je s hlevskim gnojem ali kompostom. Organska gnojila ustvarjajo v zemlji sprstenino ali «humus», ki zemljo rahlja, jo dela rodovitno in v njej bakterije laže uspevajo. Ugotovili smo, da nam primanjkuje hlevskega gnoja. Tudi komposta ne moremo več kot toliko pripraviti. Majhne količin? gnoja, ki ga pridelamo doma uporabimo le za poljedelske po sevke in za povrtnine. Ne mislimo na splošno po več let na sadno drevje in vinsko trto, ki potrebuje organsko snov enako kot vse ostale kulture. V teh primerih nadomestimo lahko hlevski gnoj s tako imenovanim zelenim gnojem. Najbolj prikladen za zeleno gnojenje je vinograd. Vinograd pravočasno globoko preorjemo (oktober, november) ali prekopljemo. Nato enakomerno posejemo zimsko graši-co, lupino ali mešanico teh rastlin. Zeleno gnojenje je uspešno, če se v jeseni te rastline dobro razrastejo. Zaradi tega ne smemo sejati preredko. V jeseni posejana grašica, lupina ali kaka druga stročnica (rastline, ki imajo to lastnost, da izkoriščajo dušik iz zraka) začne zgodaj spomladi odganja, ti in doraste v polovici maja. Za podkopavanje ali preora-vanje je najboljši čas, ko so rastline v cvetju V tej dobi so najbolj bogate s hranilnimi snovmi. Rastline, ki jih nameravamo podorati v cvetju, pokosimo ter jih pustimo en dan, da uvenejo, ker uvele laže podor jemo. Ne pozabimo, da večja rastlina da večjo zeleno maso, ki bo zemljo obogatela z organskimi in anorganskimi snovmi. Podorane rastline obogatijo zemljo s sprstenino (hu-musem) enako kot hlevski gnoj in s tem pospešujejo razvoj zemeljskih bakterij. Ce ob pod-kopu ali spomladi dodamo nekaj kalijevega ali fosfornega umetnega gnojila (na 1 ha 300 kg superfosfata in 100 do 150 kg kalijeve soli), smo zemlji nudili snovi, ki jih vsebuje hlevski gr.oj. izvrsten aparat za proizvajanje mleka. V mesnatem in mastnem vimenu je premalo prostora za mlečne žleze. Mastno in mesnato vime po molži le malo ohlapne in je skoro zanesljivo znamenje slabe mlečnosti. Mleko pridobivamo z molžo. Naše gospodinje molzejo navadno z rokami, v velikih obratih pa molzejo tudi s stroji. Stroji za molžo so ponajveč na električen pogon. Z uvedbo elektrike k kmečkem gospodarstvu se nam tudi v tem pogledu odpirajo nove možnosti. Prav molzemo, če posnemamo setanje teleta, ki seskov ne vleče, ampak iz njih mleko le stiska. Najboljši način je švicarski način molže, kjer molzejo s celo ro/oo. S palcem in kazalcem primemo sesek zgoraj, da mleko ne more nazaj v vime, z ostalimi prsti pa ga prepko iztisnemo. Najprej izmolzemo prva dva, nato pa še zadnja dva. Molzti moramo krepko in brez odmorov. Nazadnje izmolzemo s krepkim posegom navzgor z obema rokama še vsak sesek posebej, da ne ostane nobena kapljica mleka v vimenu. C e molzemo površno, oslabi delovanje žlez. Mlečnost se zmanjša; zaostalo mleko pa povzroča tudi o bdenje vimena (volčič). Dokazano je tudi, da so zadnji curki mleka najbolj mastni. Kdor slabo molze, pokvari lahko najboljšo molznico, oškoduje pa se tudi gospodarsko, ker dobi malo mleka in še to slabe vrste. Molzemo vedno ob določeni uri trikrat na dan. Ce mislimo, da bomo dobili z dvakratno molžo več mleka, se motimo, kajti čim manjši so presledki med posameznimi molžami, tem več mleka dobimo, ki je tudi bolj mastno. Pred molžo oskrbimo, da je hlev snažen. Krmljenje, nasti-Ijanje ali krtaeenje živine med molžo ni umestno. S tem živali vznemirjamo in n aprašimo mleko. Preden sedemo k živini, ji umijemo z mlačno vodo vime in ga obrišemo s snažno krpo. Ko vime brišemo, obrišemo tudi okolico vimena, da se nam ne natrosi med molžo prah in dlaka v mleko. Molzemo sede, da odpravimo delo hitro in temeljito. Neposredno pred molžo vime z roko podražimo, da krava mleko pripust:. Prve curke mleka pomolzemo v posebno posodo, ker je navadno polno bakterij in nesnage. Nikoli pa ne storimo tega v steljo, ker s tem število škodljivih bakterij v hlevu še pomnožimo, vo, prav tako ne razločuje zelene, rdeče in oranžne žogice. Razločuje pa takoj žogico, ki ji drugi pravijo, da je ((rumenov. Ko pride pozneje v šolo, pozabi na težave z žogicami, kajti svinčnik in bela kreda mu ne delata težkoč. Kakor hitro se Pa pojavi na steni Pisan zemljevid in pri tabli raznobarvne krfde, se zače-nfa;o stare težave. Pa tudi v prirodi, polni modrih cvetlic, o katerih drugi trdijo, da so škrlatnordeče, težko znajde. Se teže pa mu je to, da ne najde med zelenimi listi ne črnih borovnic nit i ne rdečih malin. Tudi v svojem poznejšem poklicnem življenju bo imel Janez težave. Recimo, da postane kemik! V začetku bo še šlo. Kakor hitro bo pa moral pri raznih poskusih razločevati barvne reakcije ter barvne preskoke, bodo znova nastopile 1 stare težav:, zlasti še č .ilMHUlllllllilli 1'M11f1111H11111111111111II11111111!IM!111II11111111IIM1111111 'illlllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillMlitllllllllllllllllllliilhlilllilllllllllllllllllllllllliiHiiiiiii OPOROKA bazoviških junakov Šestega septembra se je povrnila obletnica dneva, ko so fašistični zatiralci ustrelili na Bazovici naše štiri žrtve: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, Zlasti nam mladincem in pionirjem naj bo ta spomin za vedno svet. Zavedajmo se, da so izšli vsi štirje junaki Iz mladinskih vrst. Vsi štirje so izpričevali misel in idejo, da Slovenci v Trstu in tedanjem Primorju ne smejo več mirno gledati, kako nam n« samo fašistična svojat, ampak malCme vsa italijanska javnOst zanika najnaravnejše pravice ki jih potrebuje slovenski človek in s tem slovenski narod za svoj obstoj. Oni štirje so hoteli pokazati, da mora Za krivico, ki jb vršijo Italijani nad našim narodom s tem. da ga podijo z njegove zemlje, mu požigajo domove, zapirajo slo ve n. ske šole. zatirajo naš tisk, slovensko knjigo, da hočejo izrabiti za potujčevanje celo cerkev, zvedeti ves kulturni svei iv. da ta krivica ne sme ostati nekaznovana! Bldbvec, Marušič, Miloš In Valenčič so se zavedali, da je treba proti italijanskim oblastem, proti vsem italijanskim vladnim režimom, zlasti pa proti tis'im Italijanom, ki vodijo vso gonjo proti našemu ubogemu narodu, dvigniti javno obtožbo, začeti proti njim moralni proces za vsa njihova brezvestna, kulturnega človeka nevredna de jun ja! Za tč obtožbo je bila v ti-stem času po pravilih diplomacije pristojna le Zveza narbdov v Ženevi in Mednarodna manj- šinska zveza: toda politični položaj je bil tedaj tak, da so se veliki narodi preveč ozirali na Italijo in so vselej dopustili, da H> Italijani s Slovenci in Hrvati v Primorju lahko delali, kar »o hoteli, predstavniki manjšin pa se skOro niso upali zastaviti odločno besed,o prdti Uranskemu ravnanju Italije z nami. Naši štirje junakt so se zato odločili, da mora mladina brez ozirov na levo in desno dati našemu narodu za vse trpljenje zadoščenje in mu dati tudi smer ti tem, da je v takšnem položaju edina prava politika, poli-tika načela: zob za zob oko za oko! Toda slovenski narod v Primorju še ni bil pripravljen za skupen nastop; zato >o se oni štirje sami odločili, da bodo dali znamenje odpora in upora proti italljAnskemu zatiranju in nasilju, Vedeli so za svojo usodo, vendar njihovo življenje ne igra vloge, njihova žrtev je potrebna. Tako so mislili in govorili naši vziorniki, njihovo dejanje nam dokazuje, da so bili dosledni svojim idejam! V resnici sv je ves svet stresal, ko je z vade l za vzroke njihovega dejanja. Ta osnovna misel je zajela nekaj let kasneje ves naš narod. ko se je dvignil z orožjem v roki proti zatiralcem, ta misel prevara tudi danes ves naš narod, ko izpoveduje glasno «nikdar več pod ItaHjo». Pionirji in mladinci! Bcd'mc ponosni na naše Štiri predhodnike, zavedajmo se, da je na nas, da izpolnimo tudi v bodoče njihovo oporoko! MLADINSKO zadružno gibanje po svetu Na Koroškem v Avstriji je bila pretekli mesec ustanovljena Mednarodna zveza mladih zadrugarjev. Prisotni so bili predstavniki mladinskih organizacij iz Avstrije. V. Britanije. Zapacne Nemčije. ZDA, Švice, Fr&ncije ln Jugoslavije. Ker je pri na* mladinsko zadružno gibanje malo poznano, ne bn škodovalo, da sc o njem nekoliko podučimo, saj to gibanje teži za plemenitimi Slo-veianskimi cilji. Zadružno mladinsko gibanje je razen v Jugoslaviji, kjer je množično zajelo mladino, posebno kmečko, drugod po svetu šele v razvoju in zajema pravzaprav malo Število mladih ljudi. Se najbolj je mladinsko zadružno gibanje razvito v V. Britaniji ,saj segajo njegovi začetki v prve čase XIX, Sedaj vključuje nao 30.000 mladincev, ki so razdeljeni na tri organizacije: «Za-drližno mladin'k'> gibanje« I ((Britansko zvezo mladih za-drugarjtev* in ((Gozdovnike*. Prvi mladinski zadružni klubi v Svid so se pojavili 1 1936, v Zapadni Nemčiji pa šele po zadnji vojni ]. 1946. Lani pa je bila ustanovljena »Zveza avstrijskih zadružnih klubov« v Avstriji, Mnogo ve£‘ j« tovrstnih zadrug v ZDA in v Kanadi. so pa predvsem študentovske in skrbe za vzdrževanje študentov. Pravijo ,da jim je uspelo znižati študentovske mesečne stroške od 66 do 80 na 35 dolarjev mesečno. Ustanavljanje mladinskih zadružnih organizacij po svetu je pozitiven pojav, saj omogočajo zbliževanja in medsebojno sporazumevanje med napredno mladino sveta. V tem smislu je bila na ustanovni skupščini sprejeta resolucija, ki se zavzema za izmenjavo izkušenj teh gibanj po raznih c'ržavah. za razvijanje prijateljstva in solidarnosti med mladino raz- ličnih dežel na »-novi spoštovanja svobode in nacionalne neodvisnosti itd. K praktičnemu izvajanju vsebine te resolucije so pristopili vzporedno s skupščino samo, ko se je začelo skupno taborjenje vseh udeležencev ,kjer so posamezni delegati predavali o svojih deželah. Med svoje glavna naloge pa so mladi začTugarji uvrstili borbo za mir na o-snovi popularizacije zadružnih principov, kjer vladata enakost In svoboda med vsemi. Tel novi organizaciji želimo mladinci Tržaškega ozemlja kar največ uspeha. LAHKOATLETIKA na poštnih znamkah Dandanes Izdajajo postne uprave celega sveta od dva tisoč do tri tisoč novih znamk vsako leto Koliko motivov lahko te znamke prikazuje sl lahko vsakdo predstavlja, posebno Se če izve, da se je začel tak tempo izdajanja že skoro dvajset let od tega ln da je bilo za časa druge svetovne vojne Jldamh brez dvoma še več znamk. Poleg komemoracije raznih velmož in dogodkov iz zgodovine, po. krajin in narodnih običajev, nam prikazujejo Številne znamke že skoro vse panoge Športa. Teh znamk $ Športnimi motivi je že toliko, da se nekateri filatelisti bavijo samo s temi In da obstajajo že posebni katalogi za šport-ne znamke. Te športne znamke se Izdajajo ob priliki državnih ali mednarodnih kongresov raznih Športnih kategorij, ob prilikah raznih Športnih tekmovanj — posebno le mednarodnih —, ali pa tvorijo sestavni del posebnih propagandnih serij za različne športe, kot se dogaja posebno v zadnjih letih Številne propagandne serije )n serije, ki Izidejo ob priliki vse-Sportnih srečanj n. pr. Oilii,-plad — nam prikazujejo različne Športne panoge od lahku atletike do rokoborbe, od kolesarstvu do avtomobilizma, od veslankega Športa do jadralnega letnutva, Ltd. Danes bomo tu podali kratek pregled le nekaterih znamk, ki nam prikazujejo razne lahkoatletske panoge. Tu so zastopane vit tri kategorije lahke atletike: teki, meti in skoki. Pri tekih so najbolj zastopani — na znamkah — oni na kratke proge; tu vidimo tekače v razlit n Ih momentih — od Starta do cilja. Tekača v Jamicah na Startu vldlnvo na ameriški znamki, ki t( Je pravkar zagnal iz Starta pa ne romunski znamki, ki je bila izdana leta 1937 ob priliki VIII. balkanskih lahkoatletskih Iger (Balkanska ollmpiada, pr| kateri so pred drugo svetovno vojno sodelovale Jugoslavija. Romunija, Bol. garlja, Grčija in Turčija) v Bukarešti. KratkoprogaSe na cilju pa vidimo na več znamkah; na Jugoslovanski iz leta 1938, ob priliki IX. bn riških lahkoatletskih iger v Beogradu; na litvanski, ki je bila izdana v počastitev Balt ske ollmpiade leta ld38: na romunski znamki iz leta 1937 (VIII, balkanske lahkoatletske igre); na sovjetski Iz leta IMS, ki je bila izdana ob priliki Spartaklade v Moskvi, ter na sovjetski Iz Uta 1938, ki spada k propagandni Športni serijlr na tej znamki sta opodobljeni na kratkoprogaškem cilju dve mladenki, Predajo štafetne palice pa vidimo na belgijski znamki iz leta 1930, ki je Izšla ob priliki evropskega prvenstva v lahkj atletiki, ki se je vrlilo v Bruslju v avgustu lanskega leta. Tek na srednje proge Je naslikan na holandski znamki iz leta 1928, ob priliki IX. olimpiade, ki se je istega leta vršila v Amsterdamu. Drugega teksča pa vidimo na sovjetski znamki, ki je bila Izdana let« 1940 ob priliki drugega vsezveznega fizkulturne-ga dne. Dolgoprogaše pa vidimo naslikane na turski znamki, ki je bila izdana leta 1940 ob priliki XI. balkanskih lahkoatletskih Iger v Ankari In na bolgarski znamki It letošnje športne propagandne Sirije. T»k čez «apreke se da na znam kah l«po prikazati: zato ga tudi vidimo n« večjem Številu znamk To »0: madžarska znamka, ki spada k Športni propagandni seriji Iz leta 1925; romunska, ki spada k seriji m čast VIII. balkanskim lahkoatletskim igram lita 1937; jugoslovanska, ki Ji bila Izdana leta 1938 ob priliki IX. balkanskih lahkoatletskih igtr; turlka iz leta 1940, ki spada k se- riji na čast XI. balkanskim lahkoatletskim Igram in Jugoslovanska Iz leta 1948, ki Je bila Izdana ob priliki balkansko-srednjevrop- skega prvenstva v lahki atletiki v Beogradu: na tej znamki Je nasll-kana tekmovalka, ki skače čez za. preko. (Nadaljevanje sledi) NOVE ZNANKE ITALIJA — Priložnostna serija ob priliki milanske umetniške razstave «Trlennale». Na obeh znamkah je napis »Trienale di Milano 1951» poleg običajnega »Poste Ital!ane». 30 lir. siva-črns-zelena, (55 lir, rozasta-modra). Sli. ki na obeh znamkah sta izdelani po najnovejših umetniških nazorih in prav zaradi tega se ne more razumeti kaj prikazujeta. — Priložnostna ob priliki pete stoletnice rojstva Pietra Vannuc-cija «Perugina». Na znamki Je njegov portret In pogled na njegov grad. 20 lir, rjava-opekasto rdeča. Modri Ne/ček Mar je treba Nejiku biča, zdaj lell si ne konjiča pa ne morda od lesa temveč čisto pravega. «Ali kaj bo konj brez hleva?* Mihec Nejtku razodeva, «Nimaš ovsa niti trave, tu bo kmalu konec slave!* «Traktor si bom kupih pravi se računa brez kramarja. Kakšne so mu to skrbiI Ko pa v vejah zima kima, Nejtek nas denarja nima niti za sani. . MILOŠ MACAROL Ob zatonu sonca — Mama, kam se je pa sonce skrilo? — Daleč šlo je za gorč. — Ko pa gore bi ne bilo? ~ Za poljano bi zašlo. — A da ni poljane zlate? — Milo širno bi morji. — Mar so v morju tudi trate? — Tam so sinek, le vodi. — V vodi sonce bi utonilo? — Ne bi, slo bi preko nje. — Kam bt pa potem zavilo? — Spet nad polj« in gori. — Kdaj bo pot le ta končana? — Ko nam vzide iznad trat. — Jaz počakam ga zarana. “ Daj. zato pohiti spati MILOŠ MACAROL tema* V teoriji šahovskih problemov je zelo učinkovita tako imenovana »Larsenova tema«. Stvar je v tenv, da beli s svojo začetno potezo dopusti črnemu, da ta izvede odkrit šah. Crni pri tem odveže belo figuro, ki da mat. Naj podamo le en primer, v katerem je lepo podana ((Larsenova tema». Beli: Kc6, De4, Ta6, Lc4, Lh8, ses, sg«, pešci: g4 in 'h5 (skupno 9 figur). Crnl: Kf6, Dfl, Tg7, Lf3, Sa8, Sb6, pešci; c7, e2 in g5 (skupno 9 (Igur). Beli vleče in da mat v drugi potezi. Rešitev: V kolikor je niste že ?ami našli, Je naslednja: 1. Kb7l, C6+; De 7 mat. M ur* MOZ - BESEDA V veselem teku čez livado... r skokih tez tn .1 l(A hladne valove . naravnost De Gasoeri je zagrozil, da se bo pustil zažgati, če... In Vinterton se je ustrašil... Vsekakor malo pogumna gesta da bi v Trstu še ne jenjal italijanski monopOl... AMERIŠKI GENIJ. V n* stu Wichite v severtflW#| jki državi Kansas sta j? mladi uradnici prlili na svojevrstno idejo, ki h* . zaostaja za nogometno Vsak teden sta med či svojega kroga organih loterijo z določenim som na osebo. Dva srečna bitnika sta potem lahkoti, boto popoldne in v BjSj preživela svoj čas v ^ mladenk. Kraj sta ma določila in vse ie r brezplačno: stanovanja a na, pijača, eventualn* "S itd. Ta «itd.» ni brez P01^, Mladenki sta vsak teden ^ ko stavili na ft.ran či*® dolarjev. Ja MED VRSTAMI: Z* soe let je stara vartmi PEPI potem pa k Jelu. Dober tek 1 ZA BISTRE CiLAVE JVtizimhti R- VODOR/.VNO: 1, doba, vek; 5. volilni grof v srednjem veku; 10. zvezna luka vina, grozdja In ro-dn v Franclji; Vi. delaven, prožen gibčen; 15. cvetlici podobna morska žival; 17. Izobražen; 19. lei glave; 20. oseba Iz znane slovenske opere; 22. naplačilo, na-dav; 23. govedo (množ.); 25. nra-voslovje: 27, padavina; 28. pošto-Dači, klateži, potepuhi; 29. reka v FLRJ; 31. zastor, veriga za mer. enje drevesne debeline; 32. vrsta nese (množ.); 35. osebni zaimek; 17. enote plosčlnske mere; 39. zna-'illna oblika; 40. opravljeno deloj >3, tako so se imenovali borci pro. M Turkom v Crni gori; 45. svetovno znani tenorist; 47. nespremenljiv; 48. mesto v Palestini: 50, Oredlog, NAVPIČNO: 1. žensko ime; 2. egipčanski sončni bog; 3. družinski poglavar; 4. Igra s kartami; 5. odebelina na niti; 6. turški dostojanstvenik; 7. Ime primorskega pesnika; 8. žar, žarni venec, obstret; 9. višavje v Indiji; 10. izumrlo Indijansko pleme v Severni Ameriki; 11, francoski spolnik; 13. vprašalnica; 14. vojaški čin (množ.); 15. izraz v višji matematiki; 18. neoblečen; 20. presledek odmor, počitek, stopnja; 21 rečne « h. ,24' )'rsU vrbc; a5' latinski osebni zaimek; 2G. žensko Ime’ 27. mlečni Izdelek; 29, posoda za vino; 30. tehnično krmilo; 33. moško ime (množ.); 34. pesnitve' 36 zavarovan zeper nalezljive bolezni; 38. bodeča rastlina; 41 ploskovna mera; 42. žuželka; 43. senčnice; 44. dva zaporedna soglasnika; 46. kratica za mednarodno orggn!-arll-" 47, iezg (Hp&itf! 1» VODORAVNO: 1. nker, mulat; t- imun, rime; 3. ko, Anabaza. ep' 4 akt, Odesa, ena; 5. ara, Ada’, i : „ona. ova: 7. Tana, upor: 8. matador; 9. Lotar; 10. Ilira N^HCNO: A) Lika; B) Oka -.) kl’ tr°tl O) Ema, Anam; E) runo, anali; F) nada. Atol; O) be-d»- dtl; H) rasa, udar: I) muza, opora; J) Una, tvor: K) le. er»r L) eni; M) tipa. Vse mogoče poglobitve so potrebne za volitve... Tak začenja katekizem, ki ga stalno propagira in od nekdaj prakticira v Trstu laški šovinizem. Ne le v globočine žepa treba iti, draga Pepa, ampak tudi v rane spise, zakone in časopise, v koče skromne in palače, v hleve tud’, če ni drugače, ter v podstrešja, na dvorišča, in v dvorane, na plesišča, dol v doline, gori v gore, v ljudske duše in nazore... V zdkomke celo postelje propaganda te zapelje... Le tedaj si vsemu kos, (e povsod imaš svoj nos! Zagotovljen je uspeh le, (e skrajno napneš meh: če opazke trosiš zvite, govorance gromovite, in proteste, krike, vike, laskanja in nežne stike, in pohvale in poklone In obljub cele vagone... Slej ko'prej inogolec silni 'tlačni gulaž je VOlUni;^ w!;!-marsikterega kalina vjdmeš tudi z litrom vina. Dejstvo, kl nikdar ne laže, vedno znova se izkaže: Papika in pitika zdrava je politika! Lahom prav je mako geslo, da le zmago bi prineslo. Naj bb amadrepatriii», kralj ali republika, naj se ob levici suče ali tam, kjer straši duče; naj je kletev al' molitev, vse to spada v — poglobitev. Toda prvi, glavni akt dober je volilni pakt. In zato: aPomozi bog, da posreči se nam biokh Noč tn dan so zborovali, cele tedne so sejali; vse so spravili v pogon: brzojav in telefon, ln razglase in lepake, ln pozive in letake, knjige, liste in brošure polne slave in kulture, da skrpucali bi blok, vsi zatrobili v en rog. Prihitel je Saragal, da jih reši iz zagat. Mu sledil je Bettiol. Sedem srajc je revež menjal, Vse zastonj! Bog ne ppmaga, kjer krivica je in Zgaga. Kalcor nekdaj v Bablloni, je zdaj tudi v naši coni zmeda napolnila glave. — Hude laške so težave, konec je blokaške slavi! S tem. usoda daje znttk, ki naj ga razume vsak. Cujte, kaj vam Juca pravi: Vsi, ki ste pošteni, zdravi, hrabro skočite na plan! BLIŽA SE VOLILNI DAN!!! vsemi mOgočimi stvam^^i di z «ifd.». Ampak od ^ Amerike se stari trgOi*hti rodi še lahko marsUcot111™? PIČLO SPREMSTVO. ^ ocihodu v Ameriko j« speri dobil od itali)an^ časopisja vsa mogoča O*' la, priporočila in v°® «Me«saggero Veneton m11 “Tj drugim zagotavlja, da Sa do na potovanju sPre* vsi Italijani, ki 1K'». ... MED VRSTAMI: di pa je danes v ItaV-fl . bre vbije*? De Gospel s ^ svojim spremstvom *** iinel mnogo stroškov. TROJANSKI KONJ Vse prav Vldali, toda trojanski konj vendarle k»n»ki izum in tudi Trst ni Troja. ni Dve poročili Chicago, 3. septembra. V času od sobote na nedeljo J c v raznih trčenjih in drugih cestnih incidentih zgubilo življenje 637 oseb, Število ranjencev je približno dvakrat tolikJno, Tokio, 3. septembra. V Času od sobote na nedeljo so se poostrile b-jjire akcije ob 38, vzporedniku na Koreji. Padlo je 36 Američanov; Sttevilo ranjencev se ceni rta 72 rrava oemoMia Neki tržaSki list je stavil pameten predlog, naj bi se volilni plakati lepili samo na določenih mestih in da se ne bi mazale hiše, Proti temu predlogu se Je dvignila «Uni-tu», češ, da je tako nazira. nje ((nedemokratično«. Seveda; Piava demokracija zahteva, da #e mest0 pcfplavl s plakati visoko do drugega ali tretjega nadstropja vseh hli, «demokracijo» uganja^1 stranke, ki nimajo b«#**; botra v Moskvi! OD SlOUfSf («Fare l’Indlano» je Ijen italijanski rek, ki jj. čuje človeka, ki se de^s t* hega za vsako prošnj0- • ^ rek se je spomnil V* ri, ko se Je dne 4. seP^te v vkrcal za svoje poWV8l\||> Ameriko in se mu ie p 3 žal novinar). NOVINAR: "Ekscelenc*, ka pot Vas čaka. Gotovo ^ je pri srcu približno. ,.,^11 kot je moralo biti Kr *• Kolumbu pred 450 je odpravljal na proti zapadu». Mi' DE GASPERI: «Je ra Krištof Kolumb je štl clijo in je odkril l> jaz pa grem v Arne’’1 bon 1 najbrž odkril " jancetu MARK TVVAIN IhiMcdouSMim Ilustriral Bogdan Grom XVIII. Tom je po bolezni končno stopil na noge in se slaboten pomikal po mestu; iskal je vsaj eno grešno dušo. Naletel je na JoeJa Harperja, ki se je poglabljal v Novi testament, Tom se h žalostno odvrnil od tega mučnega prizora. Po iskUl je Bena Rogerv. sa. naletel na Jima Hollisa, Nazadnje je obupan iskal Hucka Finna; ta ga Je sprejel z Izrekom Svetega pisma, kar Je Toma popolnoma uničilo. Tisto nod je preživel Tom ie grozotni viha? NSsieonjegu dne je Tom znovu obolel tn ležal tri tedne, kar mu je zdela cela večnost, Ko je končno prijel na svetlo in koračil po ulici Je naSel Jima pri igri, ko Je favno obsojal mačko zaradi umora v prisotnosti žrtve, malega ptička. Dal'eč n& stezi le Irtaknil Joeja ln Hucka, ki *ta Jedla ukradeno melono. U-boga dečlta sta postala kakor Tom spet strešnika. Na sodišču se :\ tji čela razprava ‘‘«19 umora, kl Je P zj? edini predmet vora v mestu. Pr kl omembi mO“‘ ji: Tomu skrili« & Odvedel je Huc^. j samoten k™' z njim P°JaH all ? Hotel je vedeti. « pf Huck molčal 8l' K ((Niti ene sede nisem P ,,J pri moji veri .,(» dam se, če [dv1 vse na dan. V it, ne živela ni'11 , ovff'1 več». tako je ° * vPr Huck r.-a Tomovo Sanje. Ljudje pa govorijo samo o Muffu Pott>er-ju ln ga imajo za najbolj krvoločnega razbojnika. Ko se je zmračilo ata 11* Tom jn Huck do oaamljene jefie. Potter je bil zaprt »podaj in straže ni bilo. Dečka ata poro-potala po »teni I« dala Potter ju tobak in vžigalice. Potter J« ve. lel dejal: »Tolikim prijateljem sem delal zmaje, sedaj pa so me razen vaju vsi pozabili Splezajta drug ne drugega in dajta, da «e vaju dotaknem. Do. brl prijateljski obra Tom Je naslednji dan poatopal okoli sodišča. Tjakaj ga je ze. lo vleklo kakor tudi Huok«, Toda drug drugemu »ta se izogibala Tom je atrigel i uše •i, kadar so prihajal iz sodn« dvtrtane po-hajkafil. Novice »o bile žalostne in okoli ubogega Potterjfc so »e klešče čedalje bolj zoževale, Drugi dan je govorica sporočala, da ie dokaz Joeja vetSno bolj treten in neoma-ien in da ni dvoma, kakšno sodbo bo izrek lo soal&če. Pl Drugo jutro je vse mesto drlo na sodnijo. Ko so prišli porotniki »o pripeljali bledega, zmedenega, obuphneg* in v verige vkovanega Potterja. Posadili so gu tako, da so vse lahko zijale vanj nako pozornost vzbujal Joe. Začela se Je razprava. Prva prU 4a je povedala, da le videla Potterja. kako se je umival v potoku po umoru. Druga pri 6a Je potrdila, da ' videla nož, kl so nagli poleg trupla krat v Potterjevlh kah. oči E- Je Je :\X rn- Po končanem zasll-4anJu prič je branilec dejal: «Ne sklicujem ■>e več na to, da Jw obtoženec Izvršil strahot, no dejanje v pijanosti. Thomas Sawyer naj pride!« Na vseh obrazih se je odražalo presenečenj«, tudi na Potterle-vem, Ko je Tom vstal se je sleherno oko ustavilo na njem. De-£ek je bil videti precej zmeden, zakaj straSno ga J'e bilo strah. Prisega je bila opravljena. *>,>-; .^4--4* :?•:*:»&»&* .fe&jt* <*• ^ Š&fei * 4^, s**f ^ •? :• ■ • ' * *>*<•' ♦ V**. | *#*&* **». *.-» ■»»■** . —*j s«4c*i •*« W* 'it!« *» - "'■»*'' *'’■ -—I- s. <»'« h» , ' „ «-, ■* • • ■■-"*• ,- 3&f«tfn*d II NA VSAKEM KORAKU RAZSTAVE OPOMIN 'HtiuUUiteč MdltalUo.! V$?ava «Naša borba za svo-^liaiarazaeljena tako- da j« l8» fci posvačen dobi od: ^tel • torej °d zasedbe $ SV po italijanskih četah j,. «a prave narodnoosvo- i;WvJr-Me0s^ L rlraz8la^.v svoii hab, *-o danes citamo la er‘Ostav^m ie tafco lahko In iidjna shin t>t?viti’ kak° ie U ranja, JS* J.®21' Potvar, va-ci nikoli „?n0sii- Res sfi Slovenci naivnosn°i)Ti£)uščaIi tolikš- K na tistem bi ver jela. kar ^ fazen ^K?-r°glasu pisano, topoče ]- H ’ ° katerih bi aoale v<_f kdo mislil, da bj sa V razglasu uresničiti, je 2a i« moral 6t a1'V* dru§ih laži> J Učinkoval ,0kument že ta-Beseda v krajno neresno. vice in, ; da Sotoviti bf"Ceib le Italija za-Wb‘ie «Va£S°Stan,3e' P® takoj Poljedelstvo«- Z!V:n?reja in vaše JOtci n i; da bi Si Slo-N druge„J?11! Pomišljati na *» PotjedelS k?t na živinorejo F le Poki,!,01 Poznej« doba ^zeno de lala’ k°hkšno «lju- zala -—liji pri srcu živinoreja im poljedelstvo Slovencev. Nato pa ena izmed najbolj podlih laži, kar smo jih Slovenci slišali pod Italijo: «Italija, velika država svobode, vam daje iste državljanske pravice kot vsem svojim državljanom, daje vam šole v vašem jeziku.)) Spričo teh besed in spričo '251etne zgodovine pač Slovenci lahko presodimo, koliko so vredne kakršne koli obljube, ki jih da Rim, in zato tudi lahko razumemo položaj goriških im beneških Slovencev pod Italijo. V razglasu pa ne manjka tudi takih stavkov, ki bi bili lahko vsak zelo posrečena šala za kabaret, n. pr. besede: »Italijanska kraljevina, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gospostvo Avstrije...« Tisti, ki sami do sebe ne znajo ohraniti mere dostojanstva, naj se potem ne čudijo, če se ves svet iz njihovih «zmag» norca brije. Kako so se stvari razvijalo «v smislu« razglasa, ki ga je podpisal Pettiti di Roreto, pa vemo. Dovolj je na razstavi pogledati stran tega ali onega lista. ki govori o grozodejstvih nad Slovenci (kolikor so seveda listi sploh smelj še napisati!). Objavljamo sliko lista, kjer je del poročila o občinskih volitvah 1. 1924. Pod naslovom: Kako se je skušala udušiti volja slovanskega ljudstva v Italiji beremo o terorju v Istri, na Goriškem' in v tržaški okolici. Puške, bombe, žilavke; pretepanje starčkov in družinskih očetov, razbijanje shodoy in ustrahovanje predstavnikov. To so bile torej «iste državljanske pravice V Daliji, velikj državi, svobode.« Naj nam' verjamejo vsi tisti, ki kličejo Italijo semkaj nazaj, da ni nič bolj trdnega v nas kot odločitev: NIKDAR VEC POD ITALIJO! na igodovrnsk-ih tleh Danes se gotovo zbirajo v Svatnah tisoči. Danes v Svat-nah praznujejo, vsi, ki čutijo prav tako vso lepoto silne ljubezni, ki jo je morala nositi v sebi ta mladenka in žena, Miklova Zala, da je vzdržala dolgih sedem let v sužnosti in se ni vdala. Prihajajo preko livad in travnikov, na polju pred Miklovim domom pa cvete ajda. * * # Ze junija meseca so se zbrali domačini pri Simeju. Pri onem Simeju pač iz Roža, ki ga tudi v Trstu dobro poznamo; saj kadar nas obiščejo koroški pevci, ne gre brez njega. In kadar gredo naši na Koroško — kako bi zopet ne bilo Simeja zraven! To je namreč Simej Martinjak. Po raznem razglabljanju so se odločili, da obiščejo starodavne domačije. Bili so pri Serajniku in se povzpeli na Mi-klov travnik nad St. Uršo, ki ždi med kostanji in lipami. Nedaleč od cestice sameva razpadajoča jama. Pravo ozadje in posebno lepoto dajejo Gračen-ca, za njo Petelin, Baba ob Rožici in Golici. Jekelnov prelaz pa daje slutiti že Gorenjsko stran. Pozni potomec flegarja Serajnika se jim je pridružil in ob ogledu prvega prizorišča so pričelj s preizkušnjami. Ohoj, hej, hej, je zavpil ob vznožju senožeti Zwittnikov Franci, medtem ko so ostali prisluškovali, kako se širi glas po planoti. Zal, vsa ta že planinska svojstvenost in lepota zaradi svoje prostranosti in od. prtega prostora ne dajeta možnosti, da bi zvok dovoljeval igre na prostem. Kraj je lep, so ugotovili, toda v mraku ta vrsta naravnih kulis ne bo prišla v poštev. Razgovora med Simejem in Stankom iz razdalje štiridesetih korakov niso razumeli. Tre. ba bo nadaljevati z iskanjem! Preko senožeti in Miklove domačije so se spustili po stezi za hrbet Zalikinega nekdanjega domovanja. V Črnem potoku. prav primerni gozdni Korošci bodo danes uprizorili ,,Miklovo Zalo" prav tam, kjer je živela Zala, Serajnikov Mirko in vsi ostali, ki nastopajo v znani ljudski igri, prirejeni po Sketovi povesti klova njiva, kjer je danes še rž, kasneje pa bo valovila ajda, skalnate stene, «turn», kjer so še razvaline gradišča, zgodovinskega kraja obrambe, to je kotanja, ki bo prizorišče! Razgovor na terasi pod Mi-klovo domačijo je čudovito razločno zvenel do tistih, ki so stali ob njivi. Nekoliko slabši je bil poizkus v obratni smeri. Gornja polovica bo primernejša zaradi tega, ker se pridobi tako naravna tribuna. Si-men je bil že kar zadovoljen tudi ostgli niso imeli nobenih pripomb. Njiva z ržjo bo zapreka, so premišljevali! Treba se bo pomeniti z gospodarjem, ki je pravkar prignal iz Črnega potoka krave,'ki bodo izmenjale pašo. Po kratkem pojasnilu, kaj nameravajo, je rade-volje pripomnil: «Ce bo potreba, bom pa drugje sejal ajdo — le da bo Zala!« Tudi Tresoglavovo domovanje — Arihovino ni pozabil povzeti na film. Da, Tresoglavovo domovanje: žal so staro kaščo, na kateri je bila prastara freska — slika ljudskega umetnika: «Turki ra konjih s sabljami v rokah«, po pripovedovanju Serajnika uničili že pred vojno, ko so poslopje prezidavah. « * * Potem so se pričele vaje. Preizkusili So že nekatere prizore; pričeli so kar s starim in mladim Serajnikom, ki sta se oba izkazala že ob prvem poizkusu. Skoraj bi ju lahko pohvalili z besedo «odlikova-la», in sicer vsak po svoje. Sta. ri (Lojze Baumgartner) je presenečal s tem, d., niti ni po- prodajanja — kajti vloge je či-tal šele prvič, ker jo je šele prejel. Poznan je iz igre »Rojstvo v nevihti« — tako St. Ja-kobčanom kakor tudi Borovči-čem in Ločanom, kajti tudi tam so takrat gostovali. Medtem je minilo nekaj let — Jo- Se raj ni kova domačija, Mirkov dom. jasi, ki bo lahko služila za garderobo, so se ustavili. Našli so prostorno in ne tesno garderobo, kjer se igralci dregajo ob preoblačenju s komolci, ne ono, kjer šminkač že ne ve, kako bi se lotil posla, temveč tako, da bodo lahko Turki osedlali konje in se pripravili na pohod —. Tudi Vinko bo prijezdil lahko s te strani. Da, da, C mi potok, Posekanje, Mi- gledal pretipkane vloge in že je samozavestno pričel razgovor s svojim sinom Mirkom (Jože Jelenik). Ni sicer prvič, da igra starega flegarja Serajnika — marsikdo pa ga je občudoval, da zna vlogo še dokaj dobro, čeprav je zadnjič sodeloval ob uprizoritvi 1946. leta in od tega je že skoraj pet let. Tudi njegov «sin» ni zaostajal za očetom, vsaj kar se tiče Režiser Simej Martinjak ža si je izbral poklic, študiral na Dunaju v igralski šoli in napravil državni igralski izpit. Z zaupanjem v njegovo strokovno sposobnost pričakujejo od Mirka mnogo, mnogo, skoraj več, kakor od vseh stalih. — V Mirku hočejo videti trdnega junaškega Rožana — mladinca, ki zna, dasi mlad, pozvati in povesti rojake v odpor. Vloga, katero1 je prejel, r.-i lahka — posebej zanimiv je značaj kmečkega fanta, ki je dvakrat na odločilnem razpotju, ki nima enakomernega enostavnega duševnega razvoja, temveč bije v sebi boj med tradicijo fle-garjev-svobodnjakov in mladostnimi težnjami, neuravnovešenostjo, ki zaradi tega skoraj postane plen črnoglede irj črnolase mikavne tujerodne zapeljivke. Ze ob tem prvem poizkusu so se pojavila prva vprašanja: kako naj govore domačini? Ali v zborni (knjižni izreki), ali v narečju? Režiser Simej pa je poudarjal: Predvsem morate govoriti razločno, razločno in še enkrat razločno, pazite na poudarek in ne požirajte glasov in besed! Zdi se, da je Simej s tem zadel v črno, vsaj kar se tiče začetkov študiranja igre. Režiser pa je nadaljeval: «Almira, Tresoglav in Turki naj bi govorili zborno (knjiž- z vozlišč partizan na Primorskem f0 7/v sin°č{ Pri trepetajoči svetlobi karbi- zex>a mama zavrela mleko. K-dior il F30. t_a leta sem. sem zvedel, , r— ,w* ‘t-«i sem. kaf jih ne obiskujejo več uDe a? že 3? in od kbder je prišel, sarmo da je bil Htr^Or ip l , “ kot doma v vseh hišah in kočah Mrzle m' j skopa zemlja, so si ti ljudje največkrat • Pri ,'s° lahko postregli. Da, veliko so £°te»„Se kom„sem. tem Pa skoraj ne zaslediš tarnanja. Le i? ra>, °bnovp . P°gled na ruševinah, čakajočih do-«? *o h^Panje cutiti nekaj kot nejevoljo in jezo, ki pa b * ti km- -Vse P°vojne težave in spomini na čase, k4,cbn ’ sprp^J- se v Sr0dišču osvobodilnih bojev na Pri- ČLl >) rvrilrrrit,* _______________„fj_ s: n, s ^Nbp. R>red hudo vročino sem hotel biti že tlU "sen> he ? Pokrito občudovanje nepozabnih do-M ^ blizu Jarcev do otrok, so ti dogodki še tako ••'•»■—•v i o rvvLtrv uaai ck zato sem se spet pognal po bližnjicah na- iff nj1 samo po tem, da je menda najvišja % „bfe»ior0 - ~ pa je revna, sklepam po tem, Prav k znar*a in ie riipnik sam vlekel za voz-tVi, Je vnhv ? sem stopal mimo cerkve. Bila ie nedelin cerkve. Bila je nedelja, b^Icj u°lrati " maši. Kaj del j se v vasi nisem *|N>1 Sredi mk sem Podvizal proti Vogalcam. Pri % k z d f je pot zmagala. Sedel sem, se spustil e 8 vodr, -dom, ki je pralo s&lato in tudi meni po- ure■ k0 K P°kaže z majhnega okna tjzh srednitT ,pa 5 slamo krite kmečke hiše stroga <£% „ cej * , ■ Po vsem videzu je bil dekletov oče. i o n u*sede 50 se mu ,aki0i odtajale, ko sva Velani naju i aterih znanih partizanskih dogodkih v ”*« rfL Niti elL,zbližcll° bolj, kot ne vem kako pred-O hiit1 Ure ni Poteklo in že je prišel ven ^drtjt uu on n, — — j —----- — jr-— —j -■■ *-• -- ln Lf^asicem a« '>0,P- Se med odžejanjem sem segel (n^O. ,.]lbarru nnnevniku». ki je ležal med drugimi časo- „Partizanskega dnevnika" smo se na položajih razveselili nič manj kot kruha ali pomembne zmage skrbel za dovoz materiala. Skratka, Vogalčnik, kakor rečejo po domače pri hiši, ni tehtal in cincal z vsakim korakom, ki je šel v pi-id osvoboditve. Neštetokrat sem hodil v partizanih po Vojskem, za tiskamo pa vendarle nisem vedel. Moram reči, da sem bil prav vesel, ko sem tako slučajno zvedel, kje so tiskali «Partizanski dnevniki>. Na položajih smo se ga razveselili nič manj kot kruha ali pomembne zmage. Pogovor nama je potekel, ali kaj, ko se mi je mudilo naprej. Vogalčnik me je spremljal še do tja, kjer se svet prevali proti Idriji in Cerkljanskem. Obstala sva, jaz občudujoč pokrajino, on pa kot da išče primerne besede v slovo. V tej dobri urici sva se seznani la, a bilo nama je kot da še poznava že od davna, od takrat, ko so tu okrog pokale puške in granate. Cudmo, včasih potrebuješ mesece da se lahko sprostiš in brez pomislekov in ovinkov spregovoriš s človekom. Nama tega ni bilo treba. Partizamskt zaupanje nama jf po nekaj minutah podrlo vse predsodke. Kako tudi ne! Tako rekoč z istimi ljudmi, z istimi mislimi in čustvi sva se dajala za te kraje. Tako povezanost med ljudm; lahko ustvari samo vojno tovarištvo — zaman bi ga iskal kjer koli drugje, (KONEC) in pri- v kotu pred razpelom. ii„ ?sDodar sem se začudil in jel listati po *estt stvn„- rekel nobene. Zazrl sem se v foto-ali V? wie n c-t^ne? )e po *rifrl}n *e^|.ne bTtei36 N? budo podoben«, sem dejal. if® se p,.' &Va v sorodu. Ime mu je kot i>' V i 6(t Njegf* POsmihal v svoje navzgor ■ka 'dr Pišu -;ftizan dri*-'"10 med i ,v“p-« por ur *sloi>pnii„bulami, kjer so nato varno na- I>c>ge, brij,, er>utka rij. , raJa kar nekam trd pogled pa je °Pisu Jlermtfca bolj domač. bi ^artizan£Ž fliko sem zvedel, da je Peter rJlZn° me.T11 ,. ke P°I are od naselja skoraj yveniin Dmi' kjer 30 nat° varn° na~ ta». Pomagal ja urediti prostore in Partizanska tiskarna »Slovenija« 25 Al . KULTURNI DOR SEZNAM PRISPEVKOV ZA KULTURNI DOM STEV. 23 Za Kulturni dom v Trstu so prispevali: Vesela družba ob priliki poroke Cok Ljubota 7207 lir, Martelanc Virgilio 1000, Boschin Franc 1000. Tončič Miro 500, F. K. 1000. Ukmar Anton 500. Budin Antonija 2000, posestniki Regonišča 1000, Pečar Maks. Lonjer 1000, Koren Jože 10Q0, Gombač Ana 1000, Cilenšek Rad0 1000, Tavčar Ljudevit 500, Pavlica Josip 1000, Albin Bubnič 300. Lukeš Neva 1000, Uršič Anita 500, Ukmar Slava 500, Ižanc Karmen 1000, Semič Marija 500, Strgar Tereza 500. Zafred Mario 1000, Rebula Milena 500 N. P. 500. Ferluga Anica 500, Rauter Ana 500. Tence PavlS 500. Bojk Friderik 1000. Tau-č‘er Mihela 300, N. N. 200, Jančič Karel 50, Mozetič Marija 100, N. N. 50, Marija ml. 100, Jagodic Draga 200. Mihelj Antonija 100. Zobec Jožefa 100, Košuta Marija 200, Por opat Anton 200, Fabjančič Josip 200, Zajc Marija 100. Gašppr-čič Olga 100, Kraus Mila 1000, Hrovatin Ivan. Elerji 500 An-drijašič Valentin 400 Panjek 100, Peter Sancin 1000. Marija Jerman 100, Godina Silvester 400. Paladin Antonija 1000, Bole Stanislav 1000, Puntar Albin 500, Zlobec Zorka 500. Daneu Marija 500, Daneu Marija 500. Hutter Kristina 500. Guštin Julij 500. Kobal Silvij 1000, Kokošar Ferdo 1000, Mezgec Slava 500, Rakar Angela i000, Sancin Angela 1000. Sancin Belizar 1000, Starc Tea 500, Zega Ernest 500. Ema Starčeva nabrala za opeko 2500. Iz Sv. Križa: Maganja Amalija 100. Antonini Ivana 150, Košuta Dušan 1000, Cijan Marta 200, Košuta Josip 400 Tretjak Danila 200, Tence Franc 500, De Lorenzi Ivan 3000. Bizin Josip 200, Bole Ka-mil 100. Sulčič Angel 100. Košuta Antonija 500. Sonce Gior-gi - Marica 500, Gustinčič Justina 1000. Antončič Fani 300, Tretjak Marija 200. Sulčič Silva, 50, Sulčič Valerija 50, Košuta Emilija 100. Košuta Gize-la 200, Škabar Franka 200, Sedmak Janez 500. Košuta Ivan 500, Tence Jožefa 500, Sedmak Gizela 500. Sulčič Ivan 500, Tence Maks 500, Košuta Ivan 500, Sulčič PierinS 500, Sedmak P^ter 500, Pelizon Guido 200, DoVšak Rada 1000, Košuta Viktor 200, Košuta Angel 500, Košuta Ivan 200. Košuta Slava 100, Košuta Vergil 100. Tretjak Miro 50, Košuta Edi 50. Sulčič Viktor 50, Sedmak Pierina 100, Sedmak Lojzka 100, Sirk Marija 300, Brišček Marija 300. Godnič Berta 500, Legiša Slava 200, Sirk Vinčenc 500, Košuta Ferdinand 200, Svafo Mario in Marica 500, Pahor Justina 50, Grilanc Alojzija 100, Sedmak Marija 100, Kobal Marija 50, Tence Zora 50. Iz Nabrežine: Grilanc Anica 500, CaHarija Ana 200, Pertot Vanda 400, Gruden Ivan 350, Pertot Celestin 500, Milič Ivan 500, Peftot Slavko 500, Cahari-ja Stanislav 200. Pertot Stanko 100. Gruden Gizela 100, Gulič Vanda 50, Radovič Franc 100, Peric 100, Grobiša 50, Radovič 50. Devetak Stanko 100, Pertot Filip 150, Venier Ema 150, Mili 100, Svetlič 100, Vi-sentin 50. Caharija 100. Giusti Milica 150. Skupaj 71.657 Prejšnji znesek 4,756.278 Skupaj lir 4,827.935 no) izreko — vsi ostali na našo rožanščino. Svetujem, da se vsak najprej nauči to, kar je napisal avtor igre, Jaka Spi-car, kasneje pa naj si prilagodi vse to v naše narečje.« Mirko (Joža) je pokazal že na prvi vaji koristno lastnost rojenega igralca, ki nima težav, namesto afektiranosti in prenapetosti zna hraniti naravnost in resničnost. Vse kaže, da bosta oba: stari in mladi Serajnik, res prava flegarja rožanskih kmetov. Tudi Strele (Kajžnik Hanzi, po domače Strele) iz Gornjega kraja, potomec onih Strelcev, ki so v tistih časih.bili boj s Turki, je že poizkusil svojo vlogo. Ni novinec, igral je vlogo gospodarja svoje domačije že 1946. leta in se je takrat dobro odrezal. Odlikuje pa ga posebej še to, da ima najdelj do kraja, kjer so vaje in kljub temu ne zakasni in ne zamudi nobene —, čeprav je mlad gospodar irj ga delo v sedanjem času zavzema v celoti. Almira pa bo tokrat nova — novinka, brez izkušenj, zato pa je bila že tokrat in bo še v bodoče deležna obilice nasvetov s strani ostalih preizkušenih igralcev. Z vnemo so se ii posvetili režiser Simej in igralci. Težave . so s časom. Mladina je pripravljena priti med tednom po večerih in v nedeljah po prvi maši — v nedeljo Dopoldne pa želi biti prosta. Pravijo, df> je poletje in bi se radi kopali. Gospodarji spet težko pridejo v delavnikih, imeli bi čas ob nedeljah in žele si popoldne. Toda to se je vse nekako poravnalo in danes bodo igrali. Pravimo prav radi: Ko boš stal na deskah — na odru itd. —, toda tokrat prvikrat ne bo več ozkega malega prostora, ne de«k in odra, temveč prostrana livada, s Serajnikovo in Mi-klcvc domačijo z improviziranim turškim taborom, gradiščem v naravi. Mi iz Trsta pa želimo koroškim bratom najlepšega uspeha. Tisti izmed naših, ki so tudi šli za današnji dan na Koroško, pa bodo povedali, kako je bilo. G&i&cite 15,30. SEPTEMBRA 1951 EDINI MEDNARODNI M ELRJ VELESEJEM Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo večje število proizvajalcev in izvoznik w razstavljalo veliko izbiro blaga, tako da bodo hkrati lahko sklepali pogodbe z inozemskimi razstavljalci. Tako bo letos na zagrebškem velesejmu večja možnost sklepanja kupčij kakor prejšnja leta. Za vse potnike bo 70 odstotkov železniškega popusta in 30 odstotkov popusta na letalskih progah, poleg tega dobe brezplačni tranzitni vizum. Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi velesejma v Zagrebu čimprej. Za reklamne oglase v katalogu zagrebškega velesejma in za naročilo kataloga, obrnite se na OGLASNI ZAVOD HRVATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, Za vpis v seznam razstavljalcev in blaga pa na Upravo zagrebškega velesejma. Uprava zagrebškega velesejma Zagreb - Savska cesta 25. PO CENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugoslaviji in drugod po Evropi DARILNI PAKET PO TVRDKI 0. WASCHL Provveditoria marittima Trst -P,zza Tommasee 2 Tel. 60-62 illllllllllllllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk. vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Slaroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 iUUic iiin ni ,**• delavnica T B s r Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 TltmVINA Trst, Ul. G. Vasari 10 OGLEJTE) si nase izložbe I Dospela nam je nova pošiljka spomladan skih čevljev za ske in moške zen- TRFVIMSI v/«& S&INI (SjHPST© TfdIL /*V o/plr #/Vrni/© i n iii imtftzn (‘(>iit'tfilinli l{tt't ((iv* i n (i f I ri'ii lilt it rt (Tt un tet tilepntktvo MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 ipVp/piun vbahovbhtua uriztrt* &ha deta po ntjadtul* cenah i j p, r i i j— Hladni zrak, ki je v prejšnjih U UL k A L dnevnih udiral preko Alp, se V l\L/VlL sedaj polagoma ogreva. Oblač- nost bo danes manjša, vendar v popoldanski urah krajevne nevihte niso izključene. V Trstu je bila danes najnižja tem-perattura 24.4, najvišja pa 28.4. STRAN 9 ZADNJA POROČILA i. SEPTEMBRA 1951] :::::::::: : '!!!!::: I i1- d m i iimmm Mas tedenski pregled (nadaljevanje s 1. strani) da bodo mogli prihodnji teden doseči v tem vprašanju sporazum. To v neki meri potrjujejo tudi odmevi dopisovanja med Achesonom, Morrisonom in Schumanom. ki se vleče že cela dva meseca. Na ameriškem državnem departmanu so optimisti in menijo, da bosta sporazum o Nemčiji in evropski vojski zrela za podpis že čez dva meseca, prav gotovo, pa do konca leta. Stvari sp torej nekam hitro razvijajo, tudi če imshington-ski opitrrdzem vzamemo vsaj za delno prezgodnjega. Seveda bodo imeli zunanji ministri na svoji migi še celo kopico drugih vprašanj. Koreja; To vprašanje je nujno toliko bolj, kolikor se upd-nje za uspeh v, Kesongu manjša. Dokončna prekinitev poga jan j bi spravila Zahod n veliko zagato. Zanimivo je mnenje, ki se širi po hodnikih, ameriškega zunanjega ministrstva, ki zastopa stališče, da bi v primeru propada mirovnih naporov enostavno uporabili Mac Arthurjevo strategijo. Angleži in Francozi bodo imeli prav gotovo še kaj dodati k tej tendenci. Letošnja jesen bo prav gotovo prinesla s seboj še druge odločitve v vprašanjih, ki zahtevajo nujne rešitve. Tu je spor o sprejemu Turčije in Grčije v atlantski pakt, pri čemer se je Anglija že precej približala, ameriškemu stališču, ne ve se pa še za severne države. Glede Španije bo moral Ache-son poslušati tehtne ugovore Morrisona in Schumann. Tu je vprašanje sredozemskega, in atlantskega poveljstva. Na programu imajo menda zunanji ministri tudi vprašanje revizije mirovne pogodbe z Italijo, kar naj bi bil tudi namen De Gasparijevega potovanja p Wa,-ahmgton. Kaj bo iz tega, bomo še videli. Za enkrat se sliši, da je namen ameriškega kongresa odrezati De Gasperiju nekaj A ndnčne podpore. Mnenja je, da bi ta kapital drugje bolj pametno naložili. De Gasperijeve zahteve so za zahodne predstavnike nekam riskantne. Neradi bi se namreč pokazali kot prelom-niki neke pogodbe, ki je predvsem glede vojaških vprašanj (prav tu mislijo na spremembe) toliko ohlapna, da dovoljuje tudi tistih nekaj divizij, ki bi jih hotela, ali pa še boljše, mogla ‘Italija spraviti na noge. V zvezi z gradnjo obrambnega sistema na Srednjem vzhodu bodo predvsem govorili o Iranu. Angležem je prišel prav zadnji Mossadeghov govor v senatu. Perzijski predsednik je namreč zahteval, da odobri senat ultimat, ki daje Angležem 35 dni časa, da se prično poga-jdti, sicer jih bo izgnal iz Abadona (o tem bo danes odločal tudi perzijski parlament, ki pa kaže tendenco, da mu ne bi bila najljubša Mossadeghova politika «rr>očne roke »j. Morrison namerava Achesonu razložiti da se enostavno z Mossadeghom ne da delati. Po njegovem naj bi bilo vsako nadaljnje posredovanje ZDA, ki so ga že doslej Angleži težko gledali, povsem odveč. Dejstvo je. da je perzijsko vprašanje ravno tam, kjer je bilo pred petimi meseci. Potrebno bo veliko politične modrosti. da bodo v sedanjem položaju izbrali najbolj priporočljiv izhod. Franclja ima težave, ker zadnje volitve niso prav v ničemer pripomogle, da bi kontno dobila stabilno vlado. Plev en vozi svojo barko mimo velikih nevarnosti p parlamentu. Se vedno so pri vprašanju podpbre katoliškim šolam. Jasno je, da francoski glas v mednarodni areni ne more biti močnejši od šibkega glasu vlade v domovini. Od političnih vprašanj bo 'Sčhuman zagovarjal v Washing-tonu, da tudi druge države prevzamejo del francoskega bremena, v Indokini. Obenem bo zahteval povečanje dobave orožja iz ZDA. Acheson pa bo hotel vedeti za podrobnosti o RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 9.00 Lahka orkestralna glasba; 17.00: Popoldanski koncert. — Slove- , , nija: 10.00: Slovenska lahka orkestralna 8'ssM, 21.00: Plešite, mi vam igramo! — Trst II.: L- * Od melodije do melodije: 21.30: Priljubljene melodije. — Trst I.: 13.25: Cergolijev orkester; 2*1*» Plesna glasba. maroškem vprašanju, ki ZDA zelo zanima. Glavna vprašanja, ki danes zdnimajo svet, pa so tudi gospodarska. Teh se bodo zunanji ministri samo dotaknili, vendar je gotovo, da bodo izstopila na zasedanju v. Ottejm. Nekako pripravo je že sedaj opaziti v Wdšhingtonu. kjer se zbirajo evropski finančni ministri. ki se bodo v ponedeljek pričeli sestajati na letni konferenci Mednarodnega denarnega skla. da. Zdi se. da. je imel največje skrbi angleški minister državnega zaklada Gaitskell. ki j$ že v četrtek prišel v WaiShington in se je pričel pogajati s svojim ameriškim kolegom Sny-derjem o vprašanju plačila prvih obresti dolarskega posojila v višini 3 in 3/4 milijarde dolarjev. Gaitskell je samo izjavil. da njegova vlada ni sprejela nobene odločitve in da je on osebno Za plačilo. Gaitskell bo razpravljal predvsem o poslabšanju britanske dolarske bilance in bo morda celo s tem v zvezi zagovarjal angleško trgovino z vzhodnim blokom. Kakor pravijo Angleži, bi radi ustanovili mednarodno kontrolo za surovine. Obenem bi imeli Angleži radi, da bi ZDA uvozile v Anglijo 3 milijone ton. jekla, oni pa. bi povečali svojo premogovno proizvodnjo. Poleg teh vprašanj, ki se že dalj časa vlečejo, bo pa na drugi strani predvsem zanimiv rezultat grških volitev. Dosedanja liberalna Venizelosova koalicija je vztrajala za grške razmere še dovolj časa na vladi. Glav: na borba bo med Venizelosom in Papagosom ter Plastirdsom in kot zadnjim Caldarisom. U-gibanje o volilnih rezultatih, pa je zelo nehvaležna zadeva. Zato rajši počakajmo do prihodnjega tedna. Danes glasovanje v Majlisn Henry Grady je tudi končal s svojo misijo v Perziji - Mossadeghove grožnje se nadaljujejo - Za današnje zasedanje je sklical vse poslance Angleški odgovor: štiri torpedovke plovejo proti Perzijskemu zalivu TEHERAN, 8. — V ameriških krogih v Teheranu so danes uradno javili, da je ameriški poslanik Henry Grady končal s svojo misijo v Perziji in bo zapustil iransko prestolnico dokončno 16. septembra. Podal se bo v Nemčijo, kjer ima družino. Ne ve se še, če je ta nenadna premestitev Gradyja v zvezi s kakšnim novim stališčem ZDA do Mossadeghove vlade. Grady je bil znan kot odličen posredovalec med Anglijo ;n Perzijo in le v trenutku, ko so bile njegove možnosti izčrpane, je nastopil Harriman, ki kot znano, tudi ni uspel. Iranski predstavniki pravijo, da bo ultimat Mossadegha Velik^ Britaniji, glede ponovnega pričetka pogajanj o nafti, veljal samo od tistega dneva dalje, ko ga bo dobil v roke angleški veleposlanik Shepherd. Zatrdil je, da Perzije uradno še niso obvestili, da smatra Anglija pogajanja popolnoma za razbita. Nadaljeval je, da če Angleži ne bodo v 15 dneh odgovorili, bodo s policijo izgnali 350 angleških državljanov, ki stražijo petrolejske naprave v Abada-nu. Ponovil je še enkrat, da smatra Perzija odločitev mednarodnega sodišča v Haagu za neveljavno,^ odkar je Anglija priznala načelo nacionalizacije. Kot znano bodo o Mossa-deghovem ultimatu jutri dokončno glasovali v Mailisu. Neki predstavnik komisije za nacionalizacijo nafte pa je iz- javil, da če bo obveljala angleška odločitev za popolno prekinitev pogajanj, bodo kljub temu Perzijci uresničili svoja dva načrta. «Qdgovorili bomo na to angleško potezo s »e bolj odločnim protiukrepom» je dejal. Povedal pa ni, kakšen bo ta protiukrep. Medtem pa je Mossadegh poslal vabila številnim poslancem izven prestolnice, da bi si zagotovil njihovo prisotnost na jutrišnjem zasedanju. Pray tako, kot se zdi. da so odločne Mossadeghove poteze, angleške za njegovimi prav nič ne zaostajajo. Londonska vlada je poslala danes že štiri torpe dne lovce v Perzijski zaliv. Glasnik angleške admiralitete je dejal, da bodo torpedovke «zamenjale» druge enote pred Abadanom. Tam je sedaj že 10 angleških vojnih ladij. je incident in izjavlja, da so zaprli policijskega agenta, dokler ne bo preiskava končana. Ameriške oblasti javljajo, da umrli ni storil ničesar, kar bi opravičilo streljanje nanj. Po incidentu v Berlinu BERLIN, 8. — Sovjetske vojaške oblasti so danes izročile truplo ameriškega vojaka, ki ga je 6. septembra, ranil neki agent vzhodne policije na meji med sovjetskem področjem in zahodinem Berlinom. Izročili so tudi avtomobil, s katerim s« je umrli zaletel v hišico vzhodne policije . Sergej Denguin, zastopnik sovjetske kontrolni«-, komisije v Berlinu, je poslal gen. Ma-thewsonu, ameriškemu poveljniku pismo, v katerem ofažalu- Objavljeni dokumenti WASHIN GTON, 8. — Ameriško zunanje ministrstvo je danes objavilo novo serijo dokumentov o nemški zunanji politiki pred drugo svetovno vojno. Sedanji dokumenti se tičejo odnosov med Nemčijo in Češkoslovaško ter Nemčijo in ZSSR v letih tik pred drugo svetovno vojno. Radikali so popustili PARIZ. 8. — Kriza, ki je grozila francoski vladi z de-misijo radikalnih zastopnikov v vladi, se zdi, da je mimo. Na današnjem zasedanju kabineta so st radikalci sporazumeli z dč mokriš tj a nskimi ministri o stališču posameznih članov vlade glede načrta zakona o poučevanju, ki gg proučujejo v parlamentu. V nervoznem ozračju in več spopadih medi poslanci, so danes končno odobrili drugi, tretji. četrti, peti in šesti paragraf prvega člena zakonskega osnutka. * * # AVONMOUTH. 8. — Požar nafte, ki je nastal ob eksploziji 20 cistern, so danes pogasili. Shri Nehru predsednik indijske kongresne stranke Borba indijskega predsednika vlade, da bi se indijska kongresna stranka ne približala konservativni skupini - Izvolili so ga s 300 glasovi proti 4 - Mnenje političnih opazovalcev NOVI DELHI, 8. — Na da-Idobje bcfrrbe proti angleškemu žšniftm 7QSftWanin mrvcilnano 7-.' „ l „ - ___ našnjem zasedanju izvršilnega odbora indijske kongresne stranke so odobrili demisijo Purshotamdasa Tandona in so imenovali za predsednika stranke ministrskega predsednika Shri Nehruja. Ob štiriletnicj indijske neodvisnosti, ki so jo praznovali 15. avgusta je bila republika pred številnimi kritičnimi problemi. Odnosi s Pakistanom so bolj napeti, odkar so prenehali z ognjem v Kašmirju januarja 1949. Vedno večja inflacija pre. prečuje gospodarsko ozdravljenje in povzroča rastočo socialno napetost. K temu so prišla v zadnjih mesecih še notranja politična nasprotja, ki na vsak način ne bi mogla dobro vplivati r.-a volitve, ki jih pripravljajo v prihodnjem letu. Indijski nacionalni kongres je bil gibanje, ki je uspel v borbi z.a neodvisnost. Gandijev ideal je bil ohraniti kongres kot ljudsko gibanje tudi po dosegi politične svobode, ki naj bi vodil mladi narod k moralnemu ozdravljenju in resnični socialni svobodi. Vendar se je nacionalni kongres, po prevzemu oblasti in odgovornosti v okviru parlamentarnega dogajar-ja, spremenil v stranko. Stranka ni bila dovolj elastična, da bi mogla držati vse sile in gibanja, ki so se kongresu pridružila in jim tudi služiti. V ljudstvu še živi spomin na herojsko ob- 1 1: S i;/. :: ::::: teliš 1 *: :: J “ * 1111 Napeta borba do Rehe Včeraj prvi Belgijec Dietrick - Prva rumena majica Marguiller le dve sekundi za njim - Fontanot drugi na lestvici • Danes etapa na kronometer REKA, 8. — Na start u v Ljubljani bomba. Holandska ekipa namesto na stari, je odšla na kolodvor, od koder je odpotovala v domovino. Izgovor: da je za njih pretežko, poleg tega pa da niso navajeni na slabe ceste. Prva etapa je dosegla svoj namen; izločila je kot smo pravilno predvidevali, iz tekmovanja vse, ki niso zreli. Tako so že v prvi etapi odstopili Francoza Gillard in Mani, Luksemburžani Gcederi, Kayser in Schedier. Danes ni starial oboleli Sironi iz prve jugoslovanske ekipe. Tako je. zapustilo mesto prvega počitka samo 54 tekmovalcev. Do Vrhnike betonska cesta. Poskusi prvih begov pri katerih je bil posebno aktiven Van Hoeven, sc energično zatrti od glavnine. Vzpetine nad Vrhniko sicer raztegnejo vrsto, vendar je za enkrat ne raztržejo. Dr z i na se je po zelo hitrem začetku zmanjšala. Opreznosti vodečih vozačev je u*el Lulikov beg, ki je dal današnj, etapi pravi ton in borbenost. 35 km je trajal njegov Podvig, končal pa se je žalostno. Na cilju je bil. Lulik zadaj. Do Postojne je šlo počasi. Spredaj je bil Lulik, ki mu je sledil Vidah, skupaj s skupino 40 dirkačev. Do St. Petra cesta ves čas pada in zasledovalci niso niti mislili, da bi sledili Lulika. V skupini je rumena maj-ca Marguiller in vsi Tržačani razen Luglia, ki je nekje zadaj. Fontanot je imel smolo in je nato zamenjal kolo z Lonza- ričem, Lulik ni imel dosti časa srečo. Na serpentinah proti Ilirski Bistrici ga je dohitel Marguiller, skupaj s. Siguenco, Kuretom in še tremi. Pred) karavano se Je torej sestavila skupina sedmih in bi imeli danes še. veliko besede, če ne bi zašli. Ko so se vrnili, so jih ravno zasledovalci dohiteli. V Ilirski Bistrici (35 km pred ciljem.) so vozači hitro vozili in skupina je bila kompaktna. Ta. koj nato sta se ločila Belgijec Dietrick in Josič. Kuret, Lulik in drugi so jima hoteli slediti, vendar niso uspeli. Izpadi so se nato nadaljevali na celi progi do Reke. Vodil je Dietrick, takoj nato mu je sledil Josič in šele v Matuljah sta ga dohitela Ročic in Papillon. Devet kilometrov pred ciljem sta se jim pridružila Van Schill in Gelhausen, nato pa te Bat. Van Schill je ušel in prispel na cilj pol minute pred svojimi štirimi zasledovalci. Včerajšnja rumena majca Marguiller je izgubil samo dve sekundi. Belgijci so se znova pokazali kot odlični dirkači. Tržačan Fontanot je prišel v lestvici po drugi etapi na drugo mesto. Tudi Kuret in Apol-lonio sta bila v Prvi skupini, kar daje Tržačanom upanje, da bodo uspeli v svojih naporih za kvalifikacijo moštev. Radi bi se znova znašli na prvem mestu: vendar se zdi, da so Belgijci prehudi nasprotniki. Jutri zjutraj bo dirka na kronometer do Crikvenice (36 km), popoldne pa običajna dirka od Crikvenice do Opatije (54 km). (Sprejem našega današnjega telefonskega poročila je bil iv redno slab. Vsled tega poročilo ni popolno in nismo mogli dobiti lestvice -po drugi etapi — op. ur.). VRSTNI RED NA ETAPI: LJUBLJANA - REKA, 127 km 1. VAN SCHILL (Bel.) ob 16.41. s časom 3,36’34”, s povprečno brzino 35.200 'km, V v dobro; 2. Gelhausen (Luks.) za 35”, v dobro 30”; 3 Papillon (Fr.) za 35”, v dobro 15”; 4. Josič (Jug. II) za 35”; 5. Dieriok (Bel.) za 35”; 6. Bat (Jug. I) zai 1’10”; 7. Rcčič (Jug. I) za 1’34”; 8. Kuret (Trst) za 2’3”; 9. Apolonio (Trst) za 2’9”: 10, Guibf ra (Fr.) za 2’19”; 11. Mičič (Jug. II) za 2’19”; 12. Van Bossc] za 2’28”; z istirr. časom: Siguenza Fontanot, Marguiller, Petrovič; 17. Polak prvi od neodvisnih s 3,39’36”; 18. Gardos; 19, Strain (Jug. I) z istim časom; 26, Lonzarič s 3,48’43”; 30. LugVio z istim časom; 44. Seli er s 4,8’34". VRSTNI RED MOŠTEV: 1. BELGIJA (Marguiller, Van Bossel, Van Schill) 28 ur 56’; 2. Trst (Fontanot, Apolonio, Kuret) 29 ur 13’; 3. Jugo-slavia A 29 ur 26’; 4. Jugoslavija B 29 ur 50’; 5. Francija 30 ur 14’. * * >'f STOCKHOLM, 8. — Na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju so v prvem dnevu dosegli naslednje rezultate: 2 milji Reiff (Belg.) 8:50,0; 1000 m Auerg (Sv.) 2:24,0; 1 milja Deutschland (Nem.) 4:14,6; met diska Strandli (Norv.) 57,78 m. v parizu vodi z 41 točkami pred »Pariš U. C.‘‘ Dimitrijevič je postavil nov jugoslovanski rekord v skoku v višino V nekaterih disciplinah Jugoslovani niso imeli nasprotnikov PARIZ, 8. — Danes je r.«a stadionu «Jean Bouin» pričetek evropskega medklubskega kriterija v lahki atletiki. Ob koncu prvega dneva vodi ((Partizan)) iz Beograda z veliko prednostjo. Med Jugoslovani je bil najboljši Dimitrijevič, ki je postavil nov jugoslovanski rekord v skoku v višino z 1.95 cm. Mihalič je zmagal z velikim naskokom v teku na 10.000 m. Veliko borbo so videli gledalci med Siddijem in Sabolo-vičem v teku na 400 m. Sabo-lovič je bil drugi, 6/10 sekunde za prvim. Obenem je Partizan zmagal v štafeti 4 x 100. Nastopil je tudi Vujačič v metu kopja. Ni imel nasprotnika, ki bi se mu uprl. Rezultati; 100 m: 1. Derderiar.* (SF) 10”9/10, 400 m: 1. Siddi (Milano) 48”3/10; 2. Sabolovič (Beo. grad) 48”9/10. 1500 m: 1. El Mabrouk (SF) 3’53”4/10; 3. Fracassi (Milano) 4’01”3/10. 10.000 m: 1. Mihalič (Beograd) 30’49”8/10. 400 m zapreke: 1. Ondeau (Puc) 56”. Skok v višino: 1. Thiam (Puc) 1.95 m: 2. Dimitrijevič (Beograd) 1.95. Troskok: 1. Boulanger (Puc) 14.37 m; 2. Tonelli (Milano) 13.75 .m. Krogla: 1. Pallaud (RCF) 14.44 m. Disk: 1. Vuja-oič (Beograd) 58.60 m. Štafeta 4 x 100: 1. Beograd 42”4/10; 2. Milano 42”6/10. Klasifikacija po prvem dnevu tekmovanja: 1. Partizan (Beograd) 41 točk; 2. Pari« U. C. 34; 3. Sta- de Frarjcais 29; 4 .Racing Club de France 28; 5. Gallaratese (Milano) 27 točk. Madžarsko lahkoatletsko prvenstvo BUDIMPEŠTA. 8. — Na madžarskem lahkoatletskem prvenstvu so dosegli v prvem dnevu naslednje rezultate: 100 m Varasdi 10,7; 400 m Banhal-mi 48,4; 150Q m Bereš 3:52,0 in 100 m za ženske Gyrmati 12,3 sek. PARIZ., 8. — z današnjim drugim dnevom so Francozi zmagali v juniorskem teniškem srečanju med Francijo in Jugoslavijo s 7:2. * * * MOSKVA, 8. — Iz Kijeva javljajo, da je znani metalec krogle Heino Lipp postavil nov evropski in sovjetski rekord z metrom 16,98. Istočasno pa so popravili Bondarenko, Iljin, Pilagdud in Limuejev sovjetski rekord v štafeti 4 x 400 s časom 3:14,2. Kriterij asov PARIZ, 8. — Na današnjem kriteriju asov ie zmagal Koblet pred Van Steenbergenom, Bo-betom in Coppijem. Rezultati so bili; 1. Koblet na progi 100 km s časom 1:56’42 ur s povprečno brzino 51.413 km; 2. Van Steenbergen za 2’30”; 3. Bobet; 4. Coppi; 5. Var Najo; 6. Darrigade: 7. Schils vsi s časom Van Steenbergen; 8. za en krog Berton; 9. za en krog in 3/4 Zaaf. imperiju, ki je utelešena v voditeljih. Gandhi je že zdavnaj mrtev, lansko leto mu je sledil Vallabbhai Patei in sedaj živi še Jawaharlal Nehru. To je tradicija in ne sedanji trud, Nehru je glavni steber stranke, na katerem sl or.c vsa upanja za volitve. Vendar so nastala velika vprašanja, ko je Nehru izstopil iz glavnega komiteja stranke in iz njenega volilnega odbora. Indijski kongres so kmalu po dosegi neodvisnosti zapustili socialisti, kot frakcija v stranki in so sestavili svojo stranko pod vodstvom J. Prakash Na* rainsa. Ta stranka je danes v veliki opoziciji proti Nehruju. Dokler je živel Patel, je mogel skupno z Nehrujem uravnovesiti številne interesi posamez-sikov ki so se v stranki borili za oblast. Dejansko smo letos lahko opazili stalno borbo med desnico ki j0 je vodil Patel in levico pod Nehrujevem vodstvom. Oba sta vedela, da je glavno za bodočnost Indije, doseči močno sredino, ki bi mogla delati brez strahu pred ekstremističnimi strankami. Klasičen primer je bila izvolitev Pursho-tandasa Tandona za predsednika kongresa lansko leto. Ob podpori Patela in direktno ali indirektno napaden od Nehruja, s protikandidatom, je prevzel eksponent močno hindu-na. cionalistično pobarvanega des nega krila, vodstvo stranke. Takoj po njegovi izvolitvi pa je kongres kljub temu sprejel Nehrujev zunanje in notranjepolitični program. Kas- danes; očitajo kongresni stranki ni treba iskati v tem-, dia je odpovedala na številnih gospodarskih poljih, temveč zaradi njenega, moralnega pade ca, katerega je opaziti v vedno večji korupciji, borbi za stolčke in divjem gospodarstvu. Opozicija zahteva, da se uresničijo Gandijevi idieali o preprostosti ju moralni čistosti in da mora biti najbližji cilj stranke y zboljšanju gospodarskega položaja množic, v razredni enakosti in odstranitvi ostankov fevdalnih privilegi- __________ jev. Prepričani so, da je stran- | skim plemenom krotiteljev kač. ka vedno bolj postajala orodje velikih industrijskih in trgovskih interesov. Nehru nima zaradi svojih idealov popolne podpore med politiki stranke, kljub temu, da je njegova oseba strankina glavna osnova pri širokih mno-žicah, ki ga smatrajo za političnega dediča Gandija. On poskuša preprečiti, da bi se stranka ,po odcepitvi leve in polleve opozicije, približala konservativni interesni skupini, ng katero predvsem vplivata industrijska finančna skupina in skupina ekstremnih nacionalističnih Hindustancev. On dobro ve, da bi s tem bila uničena politična sredina v Indiji, da ne bi bilo mogoče premostiti cepitve med’ desnimi in levimi in da bi izginila močna parlamentarna skupina vladn» stranke. Nehruja so danes izvolili s 300 glasovi proti 4. Panindijški odbor kongresne stranke, vrhovni organ stranke, je dal s tem Nehruju največje priznanje. Nehru j* bil doslej v manjšini y izvršilnem ediboru, iz katerega je sedaj izstopil Tandbn. Reči moremo, da ima Nehru sedaj proste roke za reorganizacijo stranke in ozdrav. ljenje domačega življenja. Nekateri opazovalci y indijski prestolnici pravijo, da ta zmaga Nehruja ni bila tako velika. Desno krilo naj bi popustilo zaradi bližnjih volitev. Prodaja belega blaga v Indiji NOVI DELHI, 8. • Indijska policija javlja, da je odkrila bando, specializirano v ugrabljanju mladih žensk in otrok. Te so potem prodajali v Delhiju in Jaipurju za 200 do 2000 rupij (25 tisoč in 250 tisoč lir). Doslej so našli 38 žensk in otrok, ki so jih prodali. Deset članov bande so aretirali. To so člani nomadskih plemen na področju Delhija in Uttar Pra-desha. Svoje žrtve so prodajali javnim hišam, bogatim družinam na deželi ali pa nomad KINO V TBSTt ,( ExceIsior. 15,00: zraku« S. M. Nally. o. Fenice. 16,00: ((Dvoličen 0’Brien, J. Dru. Arcobaleno. 15.00: Nevv Orleansa» a. Prešle. j* Astra Rojan. 15.30 ((W» “ njač» Wallace Beer.y-Alabarda. 14.00: «PUS™Sl Kapitana Blooda« L. H« D. Brave. . Armonia. 14.00 «Vrazja A. Sheridan, J. CarsM* p Azzurro. 14.30: «TritedM*1 bezen» A. Faye. J. ! Belvedere, 14.30: «Ban<*»' Scott. A Garibaldi. 15.00: «47. govori» Toto S. PaiW*V» Ideale. 14.30: «Žaročenka Grable. , Impero. 15.30: «Vražja ' Maria Felix. $ Italia. 14.30: ((Kaplarju plavolaske« J. Peter, n--jd Kino ob morju. 16.30: P. Fresnay, G. Lectere. Marconi. 14.30: «Velika i" tev» J. Wayne, L. IW- m) Massimo. 16.00: «Gianm » to med gojenkami)). Novo Cine. 14.30: «In(JijS**1 G. Russell, t. Bay. Odeen. 13.45: «Pomlad». , pl Radio. 14.30: «Cast>af«». 1 Carlo, T. Martini. ^ Savona. 14,00: «Otok v šot Johnson, J. A!lyson. POLETNI KINO: . j( Javni vrt. 20 in 22: ((M0!* kapitan«. M 9 F. Severo. 20 in 22: grada«. -a1 Rojan. 19.45 in 21.45: c* prahu«. . Brocchetta. 20.00: «Veri2"jw| Skoljet. 20.30: «Take so Ginnastica. 20.30: «Gospa melinu«. -.js i Vittoria. 20.30 in 22-..P krožni dirkj po Itali)1*- RADIO .1IGOSIOVASS*/ CONE T B 1»1 * NEDELJA 9.9.1551* KINO M OPČINAH predvaja danes v nedeljo 9. t. m. s pričetkom ob 16. uri veselo, mojstrsko delo družbe Mertro G. M., to je film 99 Bastogne je vas v francoski Normandiji, kjer so si skočili Nemci in Američani presneto v lase. Bastogne pa je tudi zelo rodovitna in bogata vas, polna brhkih nor-mandskih deklet, perutnine in drugih domačih živali. Kokoši vam nesejo jajca kar na ramah. Umni kmetovalci naj si ogledajo zakonito ali nezakonito prilastitev enega «klobuka» jajc in njih učinkoviti konec. Oglejte si vsi ta film, ki «vam odvzame vso to življenja pezo, kot da bi vam dal odvezo« Film je prikladen tudi za vaše malčke. Pripeljite jih s seboj! Takoj ko se stemni, se začne predstava na prostem. PRIDITE VSI! PRIDITE VSI! Oddaja v slovenščini: .ajOj Bo roči la ob 8.00. 13.30,. ^ )f 23.05 — 7.45 Jutranja gt? Jutranja glasba in [5 dar. 8.30 Za naše kmetovj” d Lahka orkestralna Mladinska oddaja: Iz PraLfo€ sveta. 10.00 Hrvatske "mf. 10.15 Glasbena oddaja J»- fi no. 13.45 Glasba po Slovenska zborna glasM* poldanski koncert. 17,50 jjJ ža. o s* ji 18. o Spomini prvih dni ^ 00 Vedri zvoki. 18.15 ..j* j kulturni prilog. 19.00 V NOVE SLOVENSKE Ingolič: LUKARJJ, polplatno Arthur Luther: DEMON, polplatno 420.- 640,- lir Kačičeva: NEODPOSLANA PISMA, polpl. 340.— » Finžgar: PREROKOVANA KLASJE št. 24, broš. . ................. 200.— » Coilakovič: ZAPISKI IZ OSVOBODILNE BORBE, polplatno .... 720.— » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI minut mn uiiuumniuui mn m iiiinui .......................................................................... mm....nnnnnnninni....iinnii......inuniimmii......mnimiimnmni....mm bežite, mar in se zadovoljno gu- silijo v vas, še požrle vas čelo. 19.15 Športni Pregirt30. Glasba za lahko noč d0 . Oddaja v italijanščini: ..(K 11.15 Klavirska glasba. je Italia Vaniglio, 13.0®^ jjL ne melodije. 14.40 G!aSja.5K 20.00 Iz opernega sveta, ‘hj 6' ska in plesna glasba. 2‘. ba za lahko noč. ULOV E Sl J V; 8.00 Z vedrimi K nedeljsko dopoldne, t®:.,«). ska lahka orkestralna 45 minut po svetu. i2:gL|{!> V ši najboljši zbori. 13.30 Z£ s f poslušajte! 15,50 Pog01^« slušalci. 16.00 Lahek P7VV spored. 16.50 Kmetijski pit 17.00 Stari očka in maiJ^jfF nekaj za vaju... 17.40 beseda. 18.00 Uganite KW 19.10 Veseli slovensk*»p (K1 20.00 Večerni koncert. *1:.),K' te, mi vam igramo! (PwjrJ,. P Božidar Borko: Hvala ge! 22.50 V oddih in z*1 vaia. t,av«* TRST II- „ ,5 vr 8.00 Jutranja glasba, 8' -*dk -**wv uueiuujd »*** .. trO v P la glasba. 9.00 Kmeti)58 .,auWj 9.30 Bach: Suita št. 2. »m, E orkester. 9.45 Lahka g‘%v Iri, Prenos maše iz cerkve jjilJ1, 11.15 Dve Corellijevi VS 11.30 Aktualnosti. H-?, miK Umetni ognji. 12.00 O® jj r1« do melodije. 12.30 Ve* aJI) 13.00 Glasba po željah poldan v operi. l5-i..ert Percy Faith. 16.00: Kolk' , j balalajk. 16.30 Lahka g>a j,. V To, kar vsakdo rad P^avi® J, Plesna čajanka. 18.30 - ,frt Jf ci. 19.00 Klavirski L* (listke Damijane Brsta Affij, Fantazije* in rapsodije ‘d venske narodne. 20.20 N. gpM Uvertura v C-duru. 2"‘ m jjf’ kronika. 20.35 Pestra S‘Jct Ur Z domače knjižne p 22°® Priljubljene melodije* thoven: Simfonija št. h-od> za vse. 23.00 Dve* ChoPifd«3 di. 23.35 Polnočna gla5P , T IIST •- • s j 8.45 Odlomki iz opeG sri, li motivi. 11.30 Lahka S‘5 jj ',r> Cergolijev orkester. Lt »e Je smejal krč- mar in se zadovoljno gugal na krivih nogah. «Se v gostilnah ga časte, Florijana, kajne.« - Primaknil Je gospodični stol in Je prinesel kozarec; bil je resnično izobražen človek, ki je vedel, da gospodična ne more piti iz istega kozarca kakor onadva, mustačarja, nemara bi Se njej zrasle brke. Smuk je natakal, pa Je po-leg majal glavo in mrmral, tresla se mu je roka — očitni dokaz, da je Se premalo pil. Gospodična je gledala Smuka in je gledala kozarec in je obračala oči, kar čudno Je prihajalo Smuku pri srcu. «Ne...» je ugovarjala, «ampak res... o vi... slišite...« Ko pa je bilo natočeno, si Je s prstom in robcem čedno o-brisala usta, trčila s Smuko-vim kozarcem, se sramežlji. vo nasmejala in pila in se ji ni slabo odtekalo «Zivio,» je kričal Rabuza, «zakaj si Jo pa vzel!« in je sam sebi odgovarjal: «Zato, ker Je bila brdka. — Saj Je res, krščen Matiček! Muhe bodo. Zakaj? Zato, ker ste tako sladke sorte! — Sipelj, občinski odbornik, po konja-ča pošlji, ti pravim, naj muhe polovi!« Smuk je zijal v gospodič, no, zvrnil je kozarec vase, ga nalil in porinil Rabuzi. Rabuza pa ni pil kar tjavdan kakor neumna krava Ampak se je najprej izvlekel izpod mize, da je pošteno sedel, potem pa je izpre-govoril lepo napitnico: «Da bi ga se velikokrat pili pri dobrem zdravju,« Je rekel, •rmojstrganduš! — enkrat pa v božji gnadi umrli!« — GOSPODIČNA MICI NAPISAL FRAN MILČINSKI * FRIDOLIN ŽOLNA IIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIII Hill ......................................................................... IMIIII......111,11,....................... lllllllilHIIIIIIIIIIIl"111 J V «Jest?» je vprašal Smuk. I njo postavil: Sel si je natakat in je v tem početju tičal tih in podzavesten, pa vendar točen odgovor, da je še premalo pil. Glasno pa je rekel: «Ha! Ko onile venomer pridiga!« in Je z glavo mignil proti Rabu. zi. Dvignil je čašo, da se o* krepča, pa se je spomnil, da Stegnil se Je čez mizo in go. i^ora prej trčiti. Hotel je tr spodična je trčila in rekla: ~~ «Na zdar!« in tako vnovič razodela bleščečo svojo oliko. Obrnila se je k molčečemu svaku. «0... in sploh... tako ste tihi?« Rabuzi, kavalirju, se je videlo umestno, da po svoje podpre to njeno vprašanje, «Morska podgana, ali si sli. šal? — Zakaj molčiš, si vprašan, krap smolikavi!« čiti, pa je videl ,da mora najprej naliti, kajti pri gospodični Je vladala suša. Po-stavH je svoj kozarec zopet na mizo, zmajal glavo, se popraskal, izjavil «Hardun!» in natočil. No in potem sta srečno trčila, gospodična je rekla: «Na zdar!« pa tudi Smuku se ni skrivala olika in je pobrskal po slavnih vojaških spominih In izgrebel košček pesmice m se z eTinke, tinke, tinke bajn, kdor ga izpije, ta je jajn!> V smislu tega gesla je iz-pil in mu Je pomagalo. 2e je bil zgovornejši in je povedal: «Tako pojejo v sta-jerski deželi.« Vzpodbudno ga je pogledala gospodična, pa je nadaljeval: »Štajerci so čudni ljudje! Ha! V kruh devljejo peteršilj in ga kli-čejo za potico, Ce veste, kje je štajerska dežela!« Rabuza je buljil oči. »Krrl-zostom! Vikata se, pa sta žlahta! Poncljus Pilatu?! Se Jaz bi Jo rad tikal, pa Je ne smem, kruc muc! Brdka le, kar v tron bi jo posadil m moja baba mora tudi takole gnezdo nositi na glavi, drugače Jo koj ubijem! Ce jo bo prav gospod Franc 'zmerjal z mulo; kaj on ve, kako pelja svet! — Ampak ti. Smuk, Matiček? — Sipelj, goljuf, ali imaš dušo in vest, pa gledaš prazen liter! Sipelj je smeje vzel stekle, nico in odkoracal v vežo. Gospodična Iglici je pokarala Rabuzo. «Ne... vi... am-pak...« Pogledala je v naroč. je, kjer Je z rokama menca* la robec, pogledala Je Smuka, da so ga kar izpreleteli mravljinci, in potem zopet povesila oči, «Jako... in sploh... saj gospod Smuk... je preimeniten ,da bi se tikala...« Dobri Smuk se Je razvnel. »Kaj imeniten? Nič imeni-ten!« se je kregal. »Zlahta, žlahta mora vkupe držati, hardun, vkupe kakor hrvat-skl prašiči, kadar pride volk.« — O, Smuk ni bil neumen in tudi kos je bil besedi, le v glavi ga je moral malo imeti! Sipelj je prinesel vino in še zase kozarec in prisedel. V svoji gostilni si je prisvajal pravico, da lahko pije pri gostih, kadar ga je volja, še v čast si morajo šteti. Zabava ga je pričenjala zanimati. »Bom pa jaz točil.« Ta. ko je storil. Resen in moder mu je bil obraz, ko je segel v pogovor in rekel: «Istina, Smuk! Z vsemi Menartovimi se tikaš — spodobi se, da se vidva z gospodično tudi!« «Pa ne kar po ciganski,« je odločil Rabuza, »bratovščina 1 se mora piti.« — Zlezel Je kvišku. Gospodična Mici Je izpod čela pogledovala Smuka in sramežljivo sukala kozarec med prsti. Rabuza Je stal in ukazujoč raztezal roki kakor prerok stare zaveze, potem je zarjul prelepo za ta obred veljavno pesem: »Tičica go lobček, poljubi me na gob-1 skaljena nedolžnost mu je tek...« Dobri Smuk je bil po. I sijala z lica, «Smuk- korno vstal, molil Je od se- hotel reči! — ali je>r be svoj kozarec in bil uver-jen, da mora vse tako biti in da drugače ni mogoče. Na Rabuzov migljaj je zaokrožil roko in zaokrožila jo je gospodična, ki se je bila tudi dvignila, in sta pila, in ker je Rabuza ukazal: »Tuš, do dna! Pol je vode notri, pol dežja!« sta izpila tuš — to je do dna. ■Slavnostni obred pobratit, ve se zaključuje v olikanih krogih s poljubom. Smuk, o. korni Smuk, bi bil seveda pozabil nežni ta zaključek, ni ga pa pozabila gospodič, na — o, bila je izobražena in izkušena in sploh! — m je dobil dobri Smuk res tja pod nos sočen cmok, ki sta ga pozdravila Rabuza in Si pelj z živahnim odobravanjem, dočim je bil Smuk ti-sti hip bolj presenečen nego vzradoščen, dasi se mu naknadno stvar ni zdela bas napačna. Zdaj je povzel besedo Sl. pelj. «Smuk», je rekel in ne. prav gospodična tu* ^ ja svakinja ali ne- ,(f vi — ali je sestra 1 ali ni?« A Smuk je misiji* Z(^;, bodo zopet vle h0/i bil vajen In ga ni všeč mu je bilo, da šče zabave. «Hardun* a odrezal. «Ali ne znj* ( Saj sl imel krstni kahb Sipelj je dal sm« ^ znamenje, naj mP tl; »Me moraš razum® jje * tale gospodična ^ ^ nartova Micka, J gjflUK’ ^ tovo, kakor si ^ sem pa Sipelj. ** A poslušaj! Ce J6 tukajle .%*!?■ bit' fjplj dična Micka, ne more o- wj Ja žena Menar ^ zakaj Menart n jsl i- ^ Mick. Le malo fyi temtakem si Pa tvoJ® dična tukajle in , nista sestri.« (Nadalje'*' UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502, št. 20. —■ Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel”. 11-32.” Koper, U! Battisti 301a-l Tel 70 vlšfne v šVrhU A1 Vsto 1 pca* trg o vsk i 60 ^(Inunčno | NAROCNINA: Cona A: mtsrtna 35°- četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, meseCno 150 din. FLRJ: Izvod 6. ste oglasov po 10 din. * j Postni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Izdaja Založništvo tržaškega tiska D*^ fr Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7.