Slovenec.
številka.
Letnik XII
SV. OČE LEON XIII.
ZASPAL V GOSPODU.
Umrl dne 20. julija ob 4. uri pop.

•ter:
f SV. OČE LEON XIII.
Rim, 2C.,jiil a — Papež je umrl danes popohl dne ob 4. uri I. min. Njegovi zadnji hipi s,, bili primeroma mirni in brez bolečin, kjer jo ležal že nekaj časa v nezavesti. Ko se je bližal konec, so stali ob smrtni postelji kardinali, sorodniki Umiiajočega in papeževi dvorjani.
Vest o smrti sv. očeta se je kot veter sirila po mestu in je povsodi povzročala najgloblje sočutje. Vse mesto je žalovalo.
Rim, 20. julija. — Ko je kratko pred smrtjo papež obrnil svoj pogled na kardinala carnerlengo Oreglia, je rekel slovesno:
"Vaši prevzvišeriosti, ki bodete kmalu vzeli v roke vajeti najvišje oblasti, izročam skrb za cerkev v teh težkih časih."
Višji komornik mgr. Besleii je prosil umirajočega blagoslova za dvor. Papež je ustregel prošnji, rekoč:
"To bodi moj zadnji pozdrav!" Potem je vsem podal roko v poljub in kmalu nato je mirno/zaspal v Gospodu.
Rim, 20. julija. —Wes dan je bilo vsepolno naroda po ulicah; žalostni, srce pretresajoči prizori so sledili drug za drugim. Zlasti v Vatikanu ob smrtni postelji papeževi je bilo vse potrto. Stari, zvesti sluga papežev si je obupno lomil roke in-sv. Očeta 84letni spovednik mgr. Pifferi je bridko jokal in vmes jecljaje molil. Smrt se je pa bolj in bolj dotikala umirajočega in mu ko-»ečno zaprla sapo, ko je imel baš oči obrnjene na Križanega. In tedaj so se jeli vsi jokati; dejanje zgodovinskega pomena se je odigralo. Naglo so prišli sklicani raznoterniki, med njimi franči-
škanski redovniki, ki s.) psalnw pevajoč i„ mo. lit ve mrmrajoč šli v mrliško sobo.
Rim, 21. julija. - Veličastni ol,redi, ki slede smrti papeževi, se so pričeli. V Rimu navzočih 20 kardinalov je prišlo gledat truplo papeževo in urad(io proglašat Leona Trinajstega mrtvim. Kardinal Oreglia je kot dekan sv. kolegija in Cimerlengo slekel kardi.ialski škrlat in 9e oblekel v znamenje smrti v višnjevo službeno nošo.
Ko so odstranili pajčolau z obraza mrtveče-vega. so bile poteze videti tako izrazite, da je polovica navzočih željno gledala na umrlega papeža, češ, zdajpazdaj bo dvignil roko in nas po navadi blaglovil. Brezsapen molk je „a. stal, ko je kardinal ca.nerlengo Oreglia thiplo poškropil z blagoslovljeno vodo iu ga po nem imenu trikrat poklici: "Giacomo!"
Ker ni bilo n.kacega odmeva, je camerlengo slovesno izgovoril besede." '"Papa vere mor-tuus est" (papež je res mrtev.)
Rim, 22. julija. - P'vi velikih obredov, ki se vrše do papeževega poguba, je pri kra.u> Truplo Leona Trinajstega leži v prestolni dvorani v Vatikanu in "iimo "je8a korakali y slovesni resnosti diplomatje, rimski plemenitasi, visoki cerkveni dostojanstveniki in glavarji verskih redov. Pač ni b.l noben vladar vseh ča-sov in narodov tako slovesno dejan na mrtvaški oder in s t^akim sijajem obdan, kakor Leon XIII. Ob 8. uri zvečer se je pomikal sprevod iz Vatikana v prestolico sv. Petra, kamor so prenesli truplo sv. očeta. Tu bo na ogled postavljeno osem dm.
raz-
Roosevelt v sporu
hitri) je izvedelo zvezno ministrstvo o smrti papeževi, je poslalo na kardinala Rampoila sledeči brzojav po kibfju:
"Kardinal Rampoila, Vatikan, Rim. — Predsednik mi naroča, da izršfein njegovo globoko sočutje ob
■.	v
Po čudovitem in dolgotrajnem boju se je končno
moral udati smrti.
izg'ibi, katera je zadela krščanski sv-' sled smrti Nj. svetosti Leona Tp'^jstega. Njegova velika zna-ča tat, njegova učenost in njegova vsi "bsegajoča dobrohotnost so ga m> .jvile diko in krasom njegove v; - <e službe ter njegovo vlado iz n liijsijajnejših, kakor je tudi biW'Umed najdaljših v zgodovini katoliške cerkve."
Chicago časti f sv. očeta.
Ohičago, IU., 21. julija. — Na siročnjem zborovanju mestnih oče-tor je alderman Ailing predlagal slelečo resolucijo, katero so stoje sprejeli:
. -Mestu sovet mesta Chicago je d ozn al zgloboko tu go o smrti papeža Leone XIII., prvaka rimsko katoliške erkve. Izraziti želimo naše spoštovuije do velike učenosti, visoke zmeajnosti, globoke pobožno-ikf in široke ljubezni do človečan-Rtva. Veseli nas resnično, da se je tekon njegovega dolgega in preko-■riBtntga življenja iskazal njegov tlpliv v prid svetovnemu miru, sts-novinogti človeške družbe in bla-gos anju narodov.
Naročiti bočemo, da se pošlje pripis te spomenice katoliškemu nalškofu ..ohicaškemu."
Farley o Leonu XIII.
;> »v York, 21. julija. — Nadškof Vv iz New Yorka je rajnemu
z delavsko družbo
Odredil je zopetno nameščen,fe iz družbe knjigovezov izključenega uda.
Washington, D. C., 21. julija.— William A. Miller, ki je bil dne 18. maja odpuščen iz službe kot pomožni delovodja v vladni tiskarni, ker ga je tukajšnja unija knjigovezov izključila kot čl.tna, je bil dne 10. julija zoptt nameščen v svojo službo po vladnem tiskarju Palmerju. Miller se je bil pritožil pri komisiji civilne ali državljanske službe, in ta je zahtevala že dne 0. julija, da se Millerja zopet namesti, ker je njegov odpust v nasprotju s pravili civilne službe. A Miller se je obrnil tudi naravnost na predsednika Roosevelta s pritožbo, in zadnji se je izrekel v dvoje pismih na tajnika Cortelvou, datiranih z dne 13. in 14. julija, za zopetno namestitev Millerjevo. Predsednik se je pri tem opiral na od loko premogar-ske štrajkovne komisije z dne IS. marca t. 1., v katerej se določa, da ne sme dati povoda odpustu kacega uslužbenca dejstvo, da li spada ali ne spada isti h kacej delavski organizaciji.
Millerja so izključili iz unije št. 4 mednarodne bratovščine knjigovezov radi tega, ker je nekemu članu kongresa pripovedoval, kako bi se dalo v veliki knjigotiskarni strica Sama mnogo Studiti 'n prihraniti. Miller je trdil proti uniji, da je ravnal čisto prav, a ker bi vsled njegovega razbistrila utegnili tuM^jfatLojjjhi« v.vladm ti-«k8«i y
Nadškof Katzer uittrl.
Milwaukee, Wis., 20. julija. — Nadškof Katzer je popoludne umrl, (Op. ur. Henrik Ksaverij Katzer j«, bil rojen 1. 1844 v Ebensee na Gorenjem Avstrijskem. L. 1804 je prišel z našim nepozabnim škofom Barago v Združ. države, kjer je bit čez dve leti v Milwaukee posvečen v duhovnika. L. 1 «86 je bil imenovan škofom v Green Bay, in 1. 1906 nadškofom v Milwaukee.)
Milwaukee, 23. julija. — Trupi® nadškofa Katzer j a leži na odru v katedrali sv. Ivana, straženo po kat. vitezih sv. Jurija in sv. Mihaela« Ves dan prihaja innogobrojno naroda iz m est a lin dežele, škropit rajnega višjega pastirja in se poslavljat od njega, ki je bil vedno polt ljubezni «o vseh. Pogreb bo jutri
Pšenica \ Nebraski.
Omaha, Nebr., -22. julija. — IV ročila iz raznih delov države dajeja z gotovostjo sklepati,da bo pšeniču« žetev v Nfbraski prekosila vso dosedanje. Računajo na nič nianj 80 milijonov btišljev, dočirn
nego jih je bilo
1800 samo 10 milijonov.
i posvetil med drugim 'ga takoj izključili iz ui.ije, in potoni so vladnemu tiskarju Palmerju naznanili, da ni omenjeni Miller nič več dobrostojec član unije št. 4 knjigovezov. Zato je Palmer Mil-lerja odpustil; kot vzrok je navedel njegove izključitev iz unije.
Washingtor, D. C., 22. julija.— G. Barrett, predsednik krajevne unije knjigovezov, izrecno trdi, da
Zgod, viiia njegovega papeštva j0 l)ila tako čudovita in blagoslov-jj0ia, da se zdi, kot bi bil Leon XlIL izvoljeno orodje v rokah bo. j j p Pravilnosti. To je bil velik p'a).ež, či.^.ir darovita duša je lahko v/jlav!la in našla sorodno ozračje
me'
vzvišenimi vrhi bogoslovja in •mcJroblovja; njegovo očetovsko S).cs j« moglo čutiti in njegov pre-je m ogel vnaprej skrbeti za bi .-gf^tanj.- najmanjše črede. Gotovo
Štrajkarjl na Avstro-Ogrskem.
Budimpešta, 21. julija. — Kacife j400 .delavcev, v stri.jarnicah av-stro-ogrske državne železnice r mestu Anina je pričelo' strajkatL Kacih 3000 premogarjev v istem okraju namerava slediti zgledu, če delodajalci nemudoma ne zvišaj« plač.
Vroči vetrovi.
Hutchinson, Kan., 22. julija. — Danes popoludnetso pričeli, prvič t teio poletju, pihati, vreči vetrovi. Ob 2. uri je stalo iivo srebro n* 10.5 stopinj. Koruza bo bržkori« silno trpela, ker je zemljaitak suha.
Zarota proti Viljem« II.
Berlin, fil. julij,,. _ ycst, <Ja j« policija v-Chicagi zž^Jedila zarot« proti nemškemu cesarjiv, >je jak« presenetila berlinsko policijo, O
bodo vsi v vladni tiskarni poslujoči vsem ta zdaj modro molči, tudi « knjigovezi, kakor tudi vsi člani so korakih, ki jih misli napraviti, a h
i»el 'obenega druzega cilja ni ].0 ioa pr. d očmi pri svojih modrih jftrešilnih nasvetih, in iz njegovih ra, -! v i 11 ■ viili in izrazitih naukov o 8V, losti krščanske ženitve izvira go-ll)xo varnost in zaslomba zakonske
Tolažba \r Amerike.
S'ew York, 21. julija. — Kako je XIII. ljubil Amerikance, sve j05ijo ti te stavki nadškofa Fir-
•Njegova oi?etovska skrb se je ral.tezala na vse narode. Amerika je vedno bila obilno deležna njegove j j, bežni in vestne skrbi. S kakim gaaljivim občutkom se spominjam b®ed, ki so proniknile skozi ta ča-i?titljiva ustna, kc sem jemal slovo j^jncem neke spomina vredne avdi-jeitoe.. Tolmačil sem mu napredek ce,-kVe v našej nadškofi j i tekom nje-gC,vega življenja in sv. Oče me je p^jno poslušal in je potem rekel: srtdi mojih mnogih izkušenj je Am'-ika moja tolažba. Tamkaj u2jv;i cerkev prostost, V Združ. ^r|avah lahko prosto zida cerkve in BV(ije šole, ne da bi jo kdo oviral.
raža se jako pohvalno o pazljivosti" chicaške policije.
rodnih unij delo ustavili, ako bo zopet nameščen v službo pomožni delovodja W. A. Miller, kakor je predsednik Roosevelt določil. Isto
stališče je zastopal tudi odbor »o Chautaugua I-Bke In nazal unionistov, ki se je radi te zadeve
predstavil trgovinskemu tajniku Cortelyou. Unija knjigovezov razširja knjižico, v katerej je vsa zadeva popisana in ki vzbuja velikansko pozornost.
Tornado.
Streator, III-, 17. julija. — Tornado je divjal preko severno* zlio-nega delu našega mesta okoli £0. ure zvečer in usmrtil 5 oseb ter po škodoval vsepolno družili* stvarne škode je napravil od $200,600 do 1500,000.
Nova škofija.
Washington, 21. julija. — Tukajšnji papežev zastopnik je dobil iz Kima poročilo, da je župnik Charles O'Reilly imenovan Škofom nove škofije v vzhodnem Oregonu, s sedežem v Boker City.
proti j edini vožnji tje in sem, p« Nickel Plate progi dne 24. julija ir Chicago in drugih mest ob črti, s časom povr.itka do 2-t. avgusta, ob priliki konference družbe glavnik tajnikov Yong Men's Christian. Association of North America, ki se vrši v Chautaugua Lake. Zt popolne podrobnosti obrni se da City T cket Office, III Adams St., Chicago.
Naš Kišinev.
Pine Bluff, Ark., 11. julija.
L v Rimu sem jaz, namestnik Kri- 13letno hčerko necega delavca pri
gt„K0V( kakor suženj, oropan pro-etega gi^asija. V Italiji in na Francoskem cerkev preganjajo tisti, ki Ijj jo morali brajiiti. Hvala Bogu za ti0jažbo, ki nam dohaja iz svobodne Afrike".
Jr;v'ljenje marsikaterega malčika je bil0 re» sno po pravočasni uporabi SeveroV'h blažilnih kapljic. Ni
tukajšnji žagi, imenoma Blake, je črnec Crane Green sramotno napadel in grdo prestopil postavo nravnosti. Črnca so zaprli, a po ziieje ga je razjarjena množica iz trgala iz rok oblasti ter ga linčala.
Žiitve niso "piknik."
Elsworth, Kan., 21. julija. — Tistim trideset velikošolcem ie deset klerkom z vzhoda, ki s« šli čez počitnice farmarjem pomagat spravljati žetev s polja v eountjr ■Ellsworth države Kansas, nič kaj •ne prija težko delo in so vsi popai^ jeni. A delati morajo, ker nima j« za vožnjo nazaj. Delavni čas pričenja zjutraj ob 4. uri in traja do 8* ure zvečer in še dlje, seveda s pre-stanki. Za obed je odmerjena eel* ura in ena ura za večerjo ter malica ali lunch. Sobice jih kar žge. Ofc £4. ure vstajajo, po uri zvečer hodijo počivat. Pred 4. uro zajtr-kujejo, ob 9. uri dobe lunch, ob 12» obed, ob 5. večerjo in po delu še -enkrat lunch. Dijaki so koj poročili svojim prijateljem, da pšeničn* žetev v Kansas ni "piknik". Vreme je bilo zadnje tedne jako ugodno z« žetev. Pbnooi je mesec sijal in sa
Na Ruskem tudi štrajkajo.
Baku (na Ruskem), 22. julija. Tu je proglašen splošen štrajk, ki j ob njegovem svitu prav marno želi, boljši'1 ia poletno drisko, krče in 1 obsega l;b,C00 o*eb. Časniki so iz-^seveda s stroji. Vendar žetev počasi neSpe.(-v-ost, ker zagotovijo mirno hajanje ustavili, in z izjemo nekate- napreduje in mnogi farmarji ponu-
span :ie-'
.rili pekarij nikjer ne delajo.
jajo sedaj kar po dnevne plače.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Joliet, Illinois.,	j iti i j si. letn 1003.
■SBI
AMERIKANSKI SLOVENEC, 24. JULIJA, 1903.
' $Ai sioVenskili naselbin, o

JolM, III., 22. julija. — Pozor, jojaki! To nedeljo 26. julija bode velik piknik,ki ga pri rede vsa k slo venski eerkvi sv. Jožefa spadajoča društva v korist novi cerkvi. Radi tega se bo to nedeljo čitala 1. sv. saaša ob 7. ari in 2. sv. maša ob 9. uri. Na piknik, ki obeta biti mno--gobrojiio obiskan in velezabaven, so »Ijudno vabljeni vsi rojaki in slovanski bratje.
_Električno železnico med Chi
ag«> »kosu. Joliet in St. Louisom so že pred nekoliko leti predlagali, kar se je sprejelo z navdušenjem, ki je jsa kmalu s predlogom vred zaspalo Zadnje tedne so pa na ta stavi načrt, j«Ii šepet obračati svojo resno po-aornost odlični finančniki v Chicagi in St» l^onis u. In listi zatrjujejo, da se bode ideja sedaj v najkrajšem »asu uresničila in nas upanje ne bo ve& varalo.
—	Štiri milje zapadno od sredine Jolieta leži obmestje Troy. Tam kaj je-aadnji torek popoludne ob £2. Ttri farmar Jobn Gatons st. v jezi ustrelil in bipoma usmrtil svojega sina Jobn Gatons-a ml. Vzrok je bii prepir. Sin je bil 33 let star in oženje® ter je delal na farmi, ki je 2ast očetova. Nameraval se je pa stalno naseliti v Jolietu s svejo ženo ko je »i mogel videti njegov oče. In ko je ta aadnjič cul o tej nameri, je razdivjal in v srce ustrelil svojega »in*. Starca so prepeljali v joliet-sko Ječo, kjer »e je nesrečnež še-le zavedel svojega dejanja in sedaj m-prtneboma fantazira o svojem do-%awM» hibo ter se tako kesa, da se je bati »a njegovo pamet, ki laaje zadnja leta sploh ni bila zdrava. Reuel pride jeseni pred porotuike.
—	G. Ray se je kot šerif izkazal pravega moža na pravem mestu zadnjo soboto a večer, ko je s svojimi ljudmi izpraznil glasovito bezni-
«* "Ondmid Beaeh" na Jackson gesti, kjer »o naši či m,i že
.3,<>>«£€}■. mi^m <VV*S<? uftUke <»rg\j«s
veseiuje ter baini.vijai.1 Himni««- tudi belim kalinom. Seveda »o sedali na iste nekateri pri. sra<>je*Mji. »»črnci so jih imenitno oskuMjali, omamivši jih najprej z laKiiiin jernšeni,ki so ga jim prodajalce da bi bili v to upraviči ni. Na trkanim omamljeiicem so potem pobirali denar, zlatnino, ure itd. To se-je dogajalo dlje časa, a policije »iso kiieali oskubljenci na pomoč, ke» j,ib je bilo sram, ko so se jim glave z.vedvile in so opazili, da so okiadem. No, naša vrla policija je prišla sama stvari kouečno na sled,, in zadnjo soboto je v i men o •vani'•hotel'* pri svitu lune udarila gromska strela V imenu postave. Okoli 11. ure »večer so podšertfovirn vodstvow obkolili omenjeno ruzupi to- hišo iii ujeli 28 črnili ptičkov, 8 črnih piioiis in ti belili kalinov, vsega skupaj 42 grešnikov. Na sedmero vozovih so jih odvedli v ječo in jih v pondeljek sodili. De-uasm kazui so se jiui odmerile od
do #50, večinoma po #21.85. Troje črnih ' 'lepotic" bo poleg tega <30.dni pomagalo šivati in jiiesti— s jječL
—	Letošnji delavski praznik (Labor day) se bo obhajal d nt 7. septembra v Tbeihujevem parku. Dve tretji »i jolietskih imionistov sta sklenili, da bodi tedauji piknik suh S- jj. da se bo na zabavišču moglo iejo gasiti samo z vodo. Takisto aktvuiU. so biti tudi lani, prvi« izza i'. Iw'siS. .	' . . -
—	Tudi piknik godcev to soboto bo suh, ki se priredi tudi v Thriler-jjeveta parku.
—	Zadnji petek opoludne je 17 folietskih delavcev na železniški jwrogi proti Chicagi ustavilo delo, k:r jih je "boss" neusmiljeno priganjal, dasi so na vse kriplje delali in se potili. Moveneo John Valenčič iz. Jcuršič se je uprl in ž njim so potegnili vsi ostali delavci, sam, Hrvatje. "Boss" jih je prosil, naj ne zamerijo, pa se jim je že preveč zameril in odšli so.
/ i
—	Pisma na pošti imajo: liobi-
tMfc Boja, Boljdin lvar, Ueldin I. N., Žitnik John.
— Več ko 800 Slovencev je do (syefe ■» pon lel jek 20. t. m. v >.<*
York s francosko lalijo'La Gas cogne\ Bili so večinoma doma izpod Ljubljane in okoli Litije. Matija Jakopin, svak poslovodje naše t:skarne « Jos. Dunda, je dospel tudi na ti ladij i, in sedaj nam oi pripoveduje o grdem ravnanju vslrižbenct-v " ga parnika z izse Ijenui. Ney.*'i«voljn.08t med temi ji bila velika, zlasti še ker so jih kar mol zli /a denar, predno so jim inesli kaj hrane. Kdor ni dal
pn
nič, ni dobil nič. Vožnja preko morja je bila dokaj viharna, kar je povzročilo tudi mnogo bolezni med potniki. Koj tretji dan vožnje je umrl neki Italijan. Hudo so trpele tudi matere z otroci, za katere se ladjini vslužbenci niso prav nič pobrigali, pripustivši jih svoji usodi. Neusmljenost in surovost teh mornarjev je skoro neverjetna in člo vek se skoro nemore domisljevat', kakih hudobij so zmožni ti ljudje. Mnogo potnikov se je izreklo, da se
tako se godi, da mnogoštevilne nesreče po tovarnah rojaki še sami množe z mejsebgjjmiii umori,
Vprašali bi, kdo je tega kriv? Morda trezna glava in dobra vzgoja? Ne, baš nasprotno! Takisto one-čaščajo svoj narod brezmiselni ljudje, ki so slabo vzgojeni in niso nič poučeni in ki prezirajo vse, kar bi moral vesten in trezen človek čislati. Taki ljudje imajo najbolj v časti tistega, ki največ spije in največ zapravi.ter se najbolj bije p° prsih, češ, mi fmo mi! In če tak skaza-junak v pijanosti umori svojega rojaka, potem še le misli, da se je izkazal v vsej bliščeči fit*vi svoje moči in hrabrosti. Sram bilo! Vprašali bi, kdaj bo veu<?ar tega konec in dovolj tacih sramotnih zločinov? Upanja ni previ";, ker si ne dajo ti podivjani ljuuj«. prav nič dopovedati; še zasmeh '*• te, ako mu rečeš: pojdi sem ali " /,' bomo imeli pošteno in veselo ' bodo pritožili zoper to surovost, ter jbavo. Za neumnega te ima, če iu d i bodo isto razglasili po ameriških praviš, da je dolžnost vsacega »• in evropskih časopisih. Hrana i.a vednega rojaka, navduševati s« lidiji za medkrovne potnike je bila to ali ono naroflno stvar. In ta >» do cela nezavžitna za vsakega, ki je dalje.	,
imel količkaj občutljiv želodec. I Pa li res ni nobene pomoči zoper Res, čudno je, da se nobena vlada tako izprijenost? O, vsako tak.) ne potrudi niti toliko, da bi poizve- početje bi se do korena zatrlo, dela o razmerah, ki se gode n i fedi bi se vrnili med na tisti isesrcčnežj, jah tekom vožnje ter bi prisilila pa- \ koje krije zaradi tacih 'lejanj :e robrodne družbe postopati z ljudmi i zemlja ali ki premišljujejo v d>. vsaj na pol človeško. Zdravniška smrtni ječi svoja "slavna dejanja)'; preiskava na Ellis Island u je tudi če bi ti mogli zopet med nas, bi ga-sedaj z vpeljavo novega naselili- tovo drugače ravnali ter s strahom škega zakona nad vse strog".	J in trepetom obsojali nezmerno p<j&-
Stukel & Grahek naznanjata'^ in vsakatero divjost; več bi
two week vacation. Sporoči ti jhočem cenjenim rojakom Slovencem po Združenih državah ameriških, kak ^.| tudi v starem kraju o slovenski jj^. selbini v Brooklyn«, N. Y.
Slovenska naselbina se rjnc>ž'i tu-
rojakon^ po mestu in drugih krajih, da sta letos bolj kakor še kdaj poprej založena z vsakovrstnim preka-jenim in suhim mesom, kranjskimi klobasami i. dr. Pripravljena sta vsprejeti vsa tudi največja naročila ter jih odpošiljata v vse dele Združenih Držav. Kdor si torej želi nakupiti ukusno in dobro meso naj se oglasi pri njih ali pa naj piše na na« slov Stukel & Grahek, 207 Indiana Street, Joliet, 111.
kaj od dne do dne vedno "ool>,. Kar poanam lakaj Slovencev, so večinoma i* črnomaljskega in kočevskega okraja. Moški deiaj-o po različnih tovarnah, n.	Ansonia Clock
Works, Ileda Steel wire works, American Chemical Mnfr. Co; večje število jih je tudi, ki izdelujejo pipe (-smoking pipes), slaščice itd. Zaslužek je pa seveda različen. Mo-čki, koj i so te v starej domovini kaj učili, n. pr. mizarji, kovači, tape-tarji itd. zaslužijo po 10 — 25 do-rje v na teden; oni pa, ki ne znajo nobenega rokodelstva, dobijo od začetka le od $7 — $9 na teden. Za vsacega novoprišleca, koj i se v staram kraju nič učil ni in še nemškega jezika ni zmožen, če tukaj ostane, nastanejo grenke ure, in nobenemu Slovencu, koj i se nrsli izseliti v Ameriko, ako se v starem kraju ni nič učil in k temu še nemškega jezika ni zmožen, ne svetujem tukaj ostati; za take je najboljše, da gredo dalje v deželo, kjer so večje slovenske naselbine in delo dobi v rudniku, topilnici ali v premogokopu. Slovenci pa, ki se izselijo v Ameriko in so se v stari domovini učili ka-koršuegakoli rokodelstva in so k temu še nemškega jezika zmožni, dobijo tukaj lahko delo. Kajti mesta New York, Brooklyn in Jersey City so izmed največjih industrijskih mest v Ameriki.
Kolikor so mi Industrijske razmere znane, je bila, rekel bi, v
LaSalle,II!., 15, julija. —Naša cerkev je toliko gotova, da smo V meti	.»i v Tiodeljo i 12. julija
?"!if?'" ofcr unhtoi slopje k/nj' če bi le 'ljudje se j tudi 1'jlj opominjali dolgov, ki so se jih zavezali plačati, bilo bi lahko vse drugače! Do avgusta upamo imeti tudi stole in 12. septembra pa bode mil. vladika Spalding ali pa pomož. škof R'ileq|, osvetil ceikev.
— V nedel o 19. t. m. je bil za lasilleškv k.toličarie tudi jako odličen dan. V^tanovilo se je tedaj tu krajevno društvo najodličnejše ka toliške organizacije v Združ. državah Kolumbovih vitezov — Knights of Columbus, K društvu je ta dan. pr'stOj'ilo člo sto odličnih krajevnih katoličanov, med temi župan Pauek, "eČ alderrnamov, duhovnikov, advo katov in drugih. Obredi vpeljevanja so se Vršili v Music llall. Zvečer pa je bil novim ndom, kakor tujim g" stun prirejen velik in sijajtu )ank(,t v Turner Hall. Po končanju istega so se vršili razni govori iri napitnice najboljših govornikov zbranih na banketu. — Katoli-ki živel j mesta La Saile je sedaj utrjen še veliko bolj s tem novim društvom, čegar ime je Calvert Council, K. of C. No. 792. -- K vstanovitvi društva je došlo mnogo vitezov iz drug>h mest kot Chicago, lllooiningtona, Oitawe, Peorije, R ck Islanda. Po sebno velika jo b la delegacija iz Joli ta, kat^ rese j« izmed Slovencev
dosegli nego goreči misijona ji) jih Slovenci pač še v obilici potrebujemo. A teh žrte.v žalostih dn, godivščin ni več med nas, zarijimi isezoni 1902 — 1003 slamnikarija ni ne duha ni sluha; zato pa luidje i jedna najboljših. Tu so imele naše
take tužne slučaje hitro pozabjo in Domžalke in Ibanke (kojih je v
— zločini se ponavljajo, kadai n.4- New Yorku in Brooklynu približno nese priložnost.	f'Q pravo žetev; za eno žensko osebo
Vkljub vsemu temu pa hočemo'' *!0 — 25 zaslužka na teden je pač vse žile napeti in delovati ter 'o- lepa svota, razume se, da so morale jake izobraževati v poštenih dniM tudi pravo delo oddati iz rok za ta bah, kjer bo obenem dovolj » j -denar. Domžalska slamnikarska raznovrstnejše zabave. V ta nam« j industrija znana je po širokem svetu, smo imeli sicer že do sedaj d. -t.v>	pa so ženske, koje pridejo od
treznosti, a zdaj pa namera u.n	večji del šivalke slamnikov, in
vistati'fcv^ti	i" •">Vw»»w

K-i )>o Jsdrtižp.vak- p.o.dpin;rv-;
poštenih razveseljevan;' V i o .> sklicuje društvo treznosti u» , hodnjo nedeljo t. j. 26. julija si na katerej bodo stari in novo p i stopi vši udje vse potrebno ukrei; , kako bi skupno delovali v koris n <i.u,:inah kod pestunje, služkinje in
, katera sem pride, ni treba
' v- i aa delo, kajti tacih rt pri-- ;i'«'kuje. Moraiii pa se oni« Vvj, stu t<> ubotnu ŠivaVne; kaV^ kjer .• >p:.aB& za delo, jo takoj so, jiaejo, in gospodarji so prav ".-'-•voljni ž njimi. Dekleta pa iz •ili krajev služijo pri privatnih
■h Žil
Jos. Dunda.
Cleveland, 0., 18. julija. --^et Vat nadlegujem* g. urednik, da b nam Clevt-landeanoin nekoliko prost >rčki dali v svojem listu. Saj Vas lahko zatrjujem, da tukajšnji r ijaki prav radi in pridno prebirajo •'Ani Slov." Sporočiti imam več novic, dobrih in slabih — zadnjih ne bovn prikrival in prvih ne zainol-al ter jih vse tu po vrsti naznanim Slovencem to-in onstran morja.
Kakor ste že v zadnji št. "Am. SI.'' poročali, je tu dne 11. julija, zvečer zabodel rojak Franc Lesko-vic rojaka John Komidarja narov-ii on t. v srce, da je bil na mestu mrtev. To se je zgodilo na Keiper cesti, v bližini mesta, kjer je nedavno streljal neki Hrvat na hčer Mik Novakovo in je potem sam sebe ustrelil. Tudi ni dolgo tega, kar je neki Hrvat zaklal svojega ro-j.Aa skoraj tik eerkve sv. Vida. Iu
veselje sebi ter narodu v čast. Poskrbeti hočemo za imeniten pevski moški zbor, za prirejanje iger, pon-čavanje angleščine in probujaije narodne zavesti.
Naznanjam tudi, da nas je obiskal Rev. Franc J. Ažbe in nan; o priliki omenjenega žalostnega /Jo-čina srca pretrese! z dvema prekrasnima pridigama, kateri nam osja-neta trajno v^spominu. Hvala č. gospodu in — na svidenje!
Kmalu bi bil pozabil, da baš istega dne vršil shod yeHc'ga j pomena, namreč za Narodni dom, ki ga mislimo v kratkem zgradit, v Clevelandu, da bomo imeli sv .ie prostore
kuharici«; služijo tudi po restavran-
tih in liotelih, njih zaslužek je v
začetku $6 — 7 na mesec v treh do
štirih letih pridejo pa na $14 — 25
na mesec. Slovenskih trgovin ali
podjetij tukaj nimamo razun pod-
j"tja g. Ki-ank Sakserjevega v New Yorku.
Dne 15. julija 1901 posrečilo se mi je s pomočjo vrlih Slovencev in iskrenih rodoljubov gg. Anton Bur-gar in Alojz Češark, ustanoviti slovensko podporno društvo sv. Jožefa J"|v Brooklynu št 57 K. S. K. J. Stalo je t0 velikih naporov in vztrajni sti. Pri ustanovitvi bilo nas je 15, a danes šteje društva 50 udov. Ko bi
''.aa danes $350gotovine,a bolnjiške podpore plačalo je že čez $200. Dne Š. maja t. 1. imelo je drušvo svojo velikonočno skupno spoved in sv. obhajilo v nemški cerkvi presv. Trojice na Montrose Ave. ob pol 8. uri zjutraj. Društveniki so se iz malo izjemo udeležili teh.cerkvenih obredov; oni pa, koji so izostali, izkazali so se s spovednimi listki pri redni mesečni seji dne 21. junija. Pohvalno se moram izraziti, da pri društvu vlada najlepši red, sloga in bratska ljubezen. Iz tega se tudi vidi, kako lepo društvo napreduje, in redko koja seja mine, da ne bi bil koji Slovenec na novo. sprejet. Imeli smo že velike izdatke za bolniške podpore in druge potrebne reči, ali vse nas ne vstrasi, kajti društveniki, vsi brez izjeme, poprijeli so se živo onega gesla, koje se glasi: Vsi za jednega, a jeden za vse!
Žalibog, priznati pa tudi moram, da imamo tukaj v Brooklynu Slovencev, koji se skrivajo za kulisami tujih narodnosti, a za lastni narod ne marajo nič. A če človek takšne izdajice čuje govoriti nemški ali angleški jezik, zdi se mi, ko bi črni krokar na hrastu prepeval svoj prekrasni kra kra kra. Odkod pa pride to potujčenje? Naši rojaki se kaj radi spozabijo posebno na tujem, zapeljani j o lepem ženskem spolu tujih narodnosti; in kakor hitro se Slovenec oženi n.pr.z Nemko, jepač malokateri, da bi ostal svojemu narodu zvest. Zato pa naj bi si vsak Slovenec dobro zapamtil, da je za kranjskega Janeza najboljša kranjska Micka (prosim pa, da ne bo koji cenjenih čitalcev užaljen radi te male šale).
čudno in obžalovanja vredno je tudi, da so tukajšnji Slovenci tako malo vneti za čitanje slovenskih knjig in časnikov. Jaz sem že če-stokrat priporočal drustvenikom pri rednih mesečnih sejah, naj si prvi naroče "Amer. Slovenec" in drugi "Glas Naroda", in lista zamenjajoč bi vsakdo čital oba za malo svo-tico; a malo uspeha sem imel s tem predlogom. V Brooklynu biva gotovo 800 Slovencev, a izmed vseh teh jih ne čita 20 slovenske časnike. Vsak Slovenec naj bi pa vedei, da ye it-bc* ^T.ftiik najboljši učri&jjj-. Jaz si »v . ' jen'ljesa :> Slobodo in kličem v Cenjeni rojaki: Vo rojakinje brooklynske, Slovenci in Slovenke, naročujte si slovenske časnike — "Amer. Slov." kot glasilo K. S. K. J. "Glas Naroda" in "lVlii"!To so t i je meni najbolj znani slovenski časniki v Ameriki, in te vsakemu Slovencu tioplo piiporočam. Tudi vabim brooklynske Slovence, koji se niso pri našem društvu, da pristopijo, in potem, ko to store, bodo mogli s ponosom zaoriti: "Da sem Slovan z dušotelom — to priznavam svetu čelom!" Pri sklepu srčen pozdrav vsem Slovencem po širnej Ameriki, posebno pa udom slavne K. Š. K. J. Tebi pa, "Amerik. Slovenec", veliko naročnikov in dobrih plačnikov!
F. G. Ihssotti.
,	■ "•" pa vsi oni bili ostali, kolik< r
za veselice, koncerte, u,--;. . '	'
sta- t	i-i i-	t1'1 j« vstopilo, bi društvo štelo 75k
itu. lo vam je bilo veselje, ■po.-; i-,	* '
u-Iov. Nekaj smo jih morali r di
šati daljše govore izkušenih ro^ kov, ki so razlagali pomen ,Nar«.d nega doma in narod navduševali r.i i zgradbo istega. Govorili so g;.:) Igna« Slepič, začasni predsob' k-, | John Grdina in Jakob Hočevtr. S shodom združena je -bila wSeU^, kat'ere se je vkljub dop«.Ma'i«kf-nu slabemu vn menu udeležilo niiil'te brojno občinstvo- Na vspMv.i" je bilo več zabavnih točk n. pr. dii'ie, vlačenje vrvi itd. Vse ,se je vHH v
nespodobnega zadržanja izločiti, ne-!,;,j jili j« odstopilo in prestopilo. \ elik j(; razloček med prej in sedaj: dokler ni duštva bilo, ni nobeden vedel, da bivajo Slovenci v Brook-a sedaj smo znani po vsem mestu. Dne 19. aprila imelo je društ vo svojo drugo letno veselico. Imeli smo lepo število cenjenih go stov: naše bratsko društvo sv. FranČ. Seraf. št. 46, K. S. K. J.,
pelan č. g. Ažman. Pred sv. mašo pa je podpisani župnik blagoslovil podobi ali sohi presv. S'ca Jezusovega in Marijinega, kateri smo obesili v kapeli na steno, na vsako strart eno, s čimur smo kapelo posebno olepšali. Obe podobi sta prav lepo izrezljani na Tirolskem in imata lepa baldaliina s stojalom. Balda-hina s stojalom sta visoka po 1 meter, vsaka podoba pa p.d metra. Na Telovo smo dobili iz Ljubljane tudi prav lepo altarno p ogrinjalo za 20 K. V kapelo smo dejali tudi taber-nakelj našega novega božjega groba, ki je posebno lep, da bo v njej celo leto do velikega tedna. S tem je kapela na svoji lepoti obilo pridobi' la, da je zdaj res nenavadno lepa.
Tudi kapelo pri Kirinu v Adleši-čih smo letos olepšali. Za novo leto smo dobili za njo novo lepo podobo Marijino z Jezusom v naročju; stala je 32 K in je visoka 1 meter. A za Ve'iko noč smo ji dali napraviti, na mesto dosedanje lese, lepa vrata s sipami, kar je stalo 86 K. Na Telovo nosilo je letos 108 žen in deklet prižgane sveče v procesiji pred sv. R. Telesom, kar je bilo prav lepo videti.
V sosednji Preloški fari in sicer v vasi Zuniče, pogoreli so 19. maja štirje gospodarji in sicer: Miko Žu-nič h. št. 7, Peter Žunič št. 8., Mijo Žunič in Andrej Lipavec. Razun hiš, so pogorela tudi vsa gospo- i darska poslopja, vse pohištvo, vo- | zovi, nekaj denarja in dvoje telet. Začelo je goreti pri Petru Žuničuh. št. 8., kjer so se vnele, kakor se pripoveduje, saje, ob štirih popolu- | dne in v poldrugi uri je vse pogorelo. Zadnji trije gospodarji so bili neki zavarovani pri "Vzajemni zavarovalnici" vsak za 1600K,aMiko Žunič pa prav nič.
Letina kaže do zdaj še dosti do- | bro, le sadja ne bomo imeli skoraj nič, ker so nam slive v mrazu ia snegu o Veliki noči, kakor večinoma tudi drugo sadje, vse pozeble.
Prva polovica tega meseca je bila prav mokra, ker je vsaki dan deževalo, da ljudje niso mogli skoraj nič delati na polju. Vreme nam je nagajalo posebno pri krmi.
Vsem rojakom prijazen pozdrav! v .'"</ n " upnikjjm


Piknik jolietskih godcev.
Drugo soboto t. j. 25. julija bodo Jolietčanje drli na ceste, kajti svi-rala bo po istih in imela parado tukajšnja unija godcev, broječa 80 mo?., nakar bo odkorakala v Thei-lerjev park, kjer se otvori imeniten piknik z velikim koncertom. Pik* nik se prične popoludne in bo trajal dokler vozijo kare zvečer tja gori-Osemnajst godcev bo ves čas sviralo na plesišču.
Popotnikov Kažipot.
Jolietske železnice.
„.iovSq , •	,	«elu predsednik g. Jos. Items;
najlepšem redu in /a pos.tr je I j. r	*
bilo izbomo skrbljeno. Nav«';«.-šenje velikansko! Opominjani nftše še nezavedne fante, da > ■ zdramijo in slede zgledu svojih zavednih tovarišev ter se vselej udeležijo tacih shodov! Potem bo kma!'- izginila tista kranjska razvad - j ' te pavarija in uboja, a naš o.-.r<> • bo žel mesto sramote east in bo r.f"k». bil veljavo. V to ime poni- -i S pozdravom Antov. tirJ&m
Brooklyn, N. 10. j.ilija- --
Redko' kdaj se čita kak <Viai,ek v ••Anier. Slovencu'' ali bo-ii i v k"-jem drugem slovenskem lism. './h.a-jijočem v \meriki, iz Ivr-w.k ;vn i. Zato sem «e namenil, dane« 'napisat' par vrstic, ker imam ravno to varno, kjer delam, «•> zaprli taVo,—-
r>a« je s svojim obiskom gospod Frančišek Sak-er. Govore imeli s<) pri tej nriliki g. F. G. Tassotti, pred. dr. sv. Jožefa, g. Ant. lJurgar, zastopnik dr. sv. Jožefa, g. J,,«. Rem h, pred. društva sv. Frančiška in g. Frank S.tkser. Veselica vršila se je v najlepšem, redu; dvorana bila je krasno okin-cana na veliki- slovenski trobojnici videl se je napis:
"Hej Slovenci, naša reč slovenska
živo klije, Dokler naše verno srce za naš narod
bije". •
V se je/bilo veselo in zabava bila je izvrstna; jutranja zariji spodila nas 1« vsacega na svoj dom. Izid veselice bil je za društveno blagajno povo-I jen, $13<j čistega dobička. Društvo
Chislioliu, Minil., 12. julija. — V tukajšnjem Colombia rudniku, ki je oddaljen kake tri milje od Chish-olma se je 10. t. ni. ponesrečil rojak John Lavrič. Zjutraj je šel zdrav in vesel na delo kakor po navadi. Prišed -i v rudnik je pa zgrešil pravo pot vsled goste sopare, ki prihaja . d vodenih sesalk. Prišel je v kraj, kjer nižajo rudnik ter je padel v votlino 70 čevljev globoko. Ostal je na mestu mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v llibb-ing, Minn. — Danes po prvi sv. maši smo ga spremili iz cerkve sv. Srca Jezusovega tia pokopališče. — Pokojnik je bil doma iz Loža na Notranjskem. V Ameriko je prišel 23. junija 1. 1. V stari domovini za| ušča žalujoče stariše, brate in sestre, v Clevelandu, O., pa jed nega brata. N. p. vim.
SANTA FE II. K.
Odide iz Jolieta Pride v Cliicag" 0.35 zjutraj...........
7.25 •• 8.25 " 11.45 " 3.-10 popol.
7.35 zvečer____
Odide iz Chicago 2.43 zjutraj----
razun nedelje.
7.50 zjutraj 9.25 '* 9.45 " :; 1.00 popo1' . 5 02 " ' . S. 47 /A>et«r Pride v Joli®4 . 3 39 zjutraj
lz Adlešič pri Črnomlju, 17.
junija.—Našim rojakom, ki so nam poslali že tako lepe svote, da smo mogli sezidati res krasno ^kapelo Marije Pomagaj v Dolenjcih, in še nabirajo zanjo, ker je še nekaj stotin kron dolga na njej, naznanjam, da smo imeli v nedeljo dne 24. maja V tej kapeli letos prvikrat proščenje ali žegnanje, pri katerem je bilo prav veliko ljudi tudi iz sosednjih far. Sv. opravilo, peto sv. mašo s pridigo v njej, je imel semiški ka-
7.58	razun nedelje,, 9.15 1 ž
1.00 popol. razun nedelje.. 2.20 popo1,
0.00 •• ............... 7.10 " s
10.00 zvečer...............11.00 zvež«f
II. C. Knowlton Ticket Age"'*
pop"1'
CHICAGO vt ALTON 11. II.
Odide iz Jplieta	Pride v Chic»^
5.55 zjutraj.............. 7.15 zjuttf
7.00 " .............. 8.10 "
7.55 " .............. 8.55 "
9.15 " ...'...........10.30
12.00 opoldne.............. 1.15
3.15 popol. razun nedelje. 4.30
3.55 ■'• ..........-.... 5.04 "
0.15 " le ob nedeljah 7.30 " ,
6 30 zvečer razun nedelje. 7.50 '' j;, 0.55' " razun,nedelje. 8 05 n ^ Odide iz Chieage	Priue v Jo" .
9.00 zjutraj..............10.00 zjujr&)
9.35 " razun nedelje. 10.50 '' .
11.25 " ..............12.25 poP0'
2.30 popol. razun nedelje. 3.35 5.10 " razun nedelje. 0.10 5.35 " razun nedelje. 6.45
'i.00 " .............. 7.00 ,
9.00 zveCer ..............10.15 zV° j«
11.40 " .............12.45 '/j^r *
11.45 " .............. 1.00
AV. I. Bvrnctt
Ticket ASe i
'iStMSfSi .....
HIK5* i
AMERIKANSKI SlX)yENEC, 24. J TI L I,! A, 1003
CarSinaKs,
ni go in snnurmm PoifltiS-cemE	D. Oar-
dinalem.
"Komea
(fikopporifaria v državi tllinoik dne 13. ian. A. D. 1898. URADNIKI:
predsednik: Jo h s R. Sterben-c, 2pOS|Caluinet ave., Calumet, Mich, podpredsednik: Mihael Sicebe, Čollitnvood Box R. Ohio. Tajnik- Mihael Wardjan, 903. Sc<Vtt St. Joliet, 111'. . Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St;. Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 North IJrodway St., Joliet,. 111.
n
Nadzor-tiiki:
'ovni vodja: Rev. John Plevnik, 4)9 Liberty St;, Wauktegan, 111
finančni odbor:
travni odbor:
Prizivni odbcr:
Louis Duler, 26. W. 23rd'Place. Chicago, III, Mar-tp* Fill, 111/3. Scott St.* Joliet, 111.
Georoe Laich, 168.—95th St., So. Chicago, III. A.\ton Skala, 9225. Marquefcte ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. šusT&RŠič, 812. N. Chicago St., Joliet, III. '' ■• Max Buh, 307 Jackson St., Joliet, lil. Anton Nemanich, cor. Scott tfc-Ohio Sts., Joliet, III. Joseph DuNda, 600 N. Chicago St., Joliet, Ih. John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, IU. Paul Schnellek, 519 Pine St., Calumet, Micb M. J. KBAKARj Anacoijda, Mont. Anton Ste'fanich, Šoudau, Minn,
VSE DOPISE'pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in P° nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zaStOPRikll (delegatu) in polimer drugem.	;!
Pristopili:
K druitvu-V. sv. Florjana 44, So. Chicago, III. 5630 J a,koš Peter roj 1883, 5631 .Tamčič Mihael roj 1883, 5632 Vidmar John roj 1882, ,5633 Strtbel' Frjpik 'roj 188^,5634 Medven Jožpf j6j 1880, 5635 Krištof f/ohn roj 18.80, 5636 Laknar Jožef roj 1871, 5637 Anžur Affton roj 1878, 5638 Jakša Matija roj 3.877, 5639 Soštar Kari roj 1877, 5640 Sirovica TomaŽ k>j 1876, 5641 Rovšel Jožef roj 1875, (5ei£ Ilovar Janez roj 1875, 56'« Gril Janez mj,a864,_ sprejeti 5. i y' "julija 1903.	: D, š*. 184 udov.
| K društva fev. Jožefa 56, Leadville, Colo. 5644 Mohar Franc,4-oj 1878, : , 5645 Gornik John roj-1874, sprejeta 14. ju.ii.ja 1903. D. š. 171 udov. , OjjfruStvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O. 5646: Goste'Jožef roj 1869, sprejet julija 1903.	D. š. 3" udov.
društvu sv, '-Štefana lft'hicago, IU. 5647" Katic Hrane roj 157$,
D. Š. 1 25 ud O Vi
Joliet, III., 20. julija- —
.članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111., naznanjam, 'da je društvo sklenilo.udeležiti še s j arado cerkvenega piknika v nedeljo 26. julija t. 1. Zato pozivam vse člane ibenova'nega društva, da t5e.js.byr6 točno ob £9.uri.zjutraj v šolski dvo. rani, odtoJder odkorakamo 'v 'cerkev -sv. Jožefa k službi božji in potem na Theilerjev park,
Obenem pa tudi naznanjam vsem' članom omenjenega društva, četudi' utegnejo nekaternjki to ..?<j vedeti, da se bodo vršile društvene ne je bdfi sedaj zanaprej vsako prvo nedeljo v v mesecu. Ker bo prihodnjič tudi poluletno zborovanje, dolžitokt j |afo.-\ vsacega, da se istega udeleži —sicer j dru%tf zapade kazni.	' 's ' • bc*-p<y
Z bratskim pozdravom! ' ... j j ■■•■
Martin :2ffift	H
... —---——	i ^adnff
Joliet, IH., 21, julija. - I'n^i udom društva sv. Cirila in Metoda j d^Jb št. 8, K. .S. K. Jed note, ži$čim v : i ; „t;
seetolet glavno zborovanje, pri ka-.terem ^ bil izvoljen sledeči odbor: Jože Rems, predsednik, Romttt Fekonja, podpredsednik, Mihael Zobec, tajnik, Ivar|[Pleško, zastopnik, Dragptin Adamič, blaga j ni k, 0V%otin Vremšak, vodja, ; Alop Avsenik, Franc Lupša in odbor. Frane Zelene, finančni nadzorniki. J p-. Hočevar, Jak. Jene, Jožif DMvt. sv, Frančiška Ser. št. Oražen in J. Fabjan, finančni odbor
John Rus, podpredsednik, Josip Svete, I. tajnik, Janez Kromar, II. tajnik, John Grdina ml. III. tajnik, Frank Stihadolnik, blagajnik, John Grdina, zastopnik,
strežbo kardinalov skibi c a m e r-1 e ti ,g o s svojimi slugami, ki tudi ne sinejo zapustiti conclave. Jedila prejemajo kardinali skozi eno odprtino velike dvorane; ako v treh dneh odprtju conclave, torej it. dan po
1? lof
in i irilo m
tuy)A
člani.;
I prešlim društvenim letom 5iJ'<» svoje šestletno delovanje, | najstarejše slovensko pod-tjraštvo v Great New Yorku '" i, V tem času je isto sto |ogo koristnega ne samo mno-aštvenikom z bolniškimi podil nego še več drugim, ki niso (»enega društva in so našli v dno pomoči v potrebi. C žalostno, da se naši ro-xialo zanimajo za podporna koja so vsakemu neobbod-bna ob času bolezni, kakor tv- Jednota največje kori-aju smrti. Ker se je tekom ,i.»t v New Yorku in okolici : že mnogo Slovencev in čirn-VI j semkaj prihajajo, jih opozarjamo, da naj pristo
John Pišek, banderonoša, Fr. Vrankar, zastavonoša. Društvo ima sedaj že 400 članov.
dru|tvu sv. "Alojzija 47, Chicago, 111. . '5648 Stukel Anton roj 1^76, sprejet ll. julija 1903.	'	D. š. 45 udov.
' ,f$uštvu sv. Jožefa 2J/Federal,.Pa:^ 564.9 Černe Janez roj 1884,-5050 -Miklavže Ignac roj 1879, 5.05'1 Bogoj,aj Alojz roj 1880, 2652 Dem Janez r..i 1--7"	- '• -4|!(#iarti» n 'J I:-T-- 5054 M.ravljr
Janez roj lbo9, sprejeti 10. julija 1903.	D. š, 117udov. [
K društvu sv. Jožefa 41, 1'ittsburg, Pa. 5655 Astač Miha roj 1878,' »prejet 13. julija 1903.	D. š. 82 udov.
■K drus.tyu sv. Družine 5, La Salle, III. 5656 Miklič Franc roj 1883, 5657 Šček Jožef roj 1883, 5658 Mali Frank roj 1882, 5659 Kožuh Jožef roj 1880, 5660 Bučar Jožef roj 1879, 5661 Hribar Franc roj 1878, 5632 Bostič Franc roj 1878, 5663 Tolstoveršnik Frank roj 1878, 5664 Kralj Anton roj 1877, 5665 Alauf Franc roj 1877, 5666 Ocepek Anton roj 1877, 5667 Widergar Franc roj 1873, 5668 Plazar Martin roj 1872, 5669 Paš Frank roj 1872, 5670 Bildhauer Martin i'Oj 1871, 6671 Jerin Franc roj 1865, sprejeti 10. julija 1903.
i	D. š. 152 udov.
K društvu Marije 7. Žalosti 50, Allegheny, Pa. 5672 Novačič Anton loj
1878. 5673 Balkovec Jožef roj 1871, sprejeta 14. julija 1903. _	I). š. 102 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, III. 5706 Gorenc Janez roj 1880, 5707 Mervar Franc roj 1878, sprejeta 22. julija 1903. D. š. 25 udov.
i:,


Anton Pucel, Anton Kolar, J. j smrti papeža, ne izvolijo novega pa-Lavrič in John Pire, gospodarski peža, da camerleugo vsaoeinu kardinalu le po eno jed za kosilo in večerjo v naslednjih petih dneh, kasneje pa samo vodo in kruh tako dolgo, da izvršijo volitev. Govoriti ne smejo 0 ničemer drugem kakor o volitvi papeža; ko bi kateri skušal pridobiti druge na svojo stran, zapade kazni izobčenja. Če kak kardinal zboli, sme zapustiti conclave, vendar se volitev nadaljuje; ako ozdravi, se sme vrnili. Kardinali, ki pridejo potun, ko se je volitev že pričela, se sprejmejo v conclave in imajo pravico glasovanja'; Nihče pa ne more glasovati iz\en conclave.
Kardinali, ki imajo izvo iti naslednika Leonu XIII. se bodo zbrali v vatikanski palači in smejo voliti kogar hočejo, bodisi kardinala ali ne.
Gregor X. je odredil, da morajo biti kardinali v conclave strogo zastraženi. Če je Conclave v Rimu, imajo naj> dličnejše rimske rodbine pravico skrbeti za mir in red po mestu, kakor tudi za strijžo kardinalom in njih strežnikom, zaprtim v coficlave. Maršal rimsko katoliške cerkve itn a ves ta posel v rokah. Maršal skrbi tudi za. vse potrebe kardinalov volivcev.
Pred papeževim pogrebom, ki se vrši deveti dan,se zbero kardinali)* zakristiji bi'rlike Sv. Petra, kjer jim prebere komoKJiik postavo o volitvi novega papeža. Vsi kardinali prisežejo, da se hočejo natančno po njih ravnati. Za kardinali pridejo ni vrsto tudi njilio\i i-tu-žniki, zdravniki, brivci in straže. Vsi morajo priseči, da i e bodo g< voril-i o volitvi, dokler traia conclave.
O	'
Nato se zapro vsi vhodi v voli vnico, le ena vrata se ne z vzida jo. Ta vrata imajo . dvojno ključavnico;
odp'ra in zapira, dvorni
Kako volijo papeža.
Vsemogočni je poklical v svoje kraljestvo sivega starčka Leona XIII., iu sv. katoliška cerkev plaka ol> njegovem grobu ter prosi Njega; naj bi ji dal z lova vrednega namestnika na stolu sv. Peli a. Vemo, da bode ceujeue čitatelje zanimalo, zvedeti kaj več o teh dnevih; zato jim navajamo nekidiko črtic o volitvi novega pspeža.
Cast in oblast pajieštva se'je oddajala volitvenim potom ,vsem 262. naslednik' m sv. Petra in dne 20. februarja 1. 1878.tudi sedaj umrlemu
0<1 društva
sv.
Odstopili:
Alojzija 4 2, Steelton, Pa.
1903 Rus Matija, 8. julija 1903.	D. s. 74 udov.
d društva sv. Barbare 40, Ilibbing, Minn. 2479 Terhlen Janez, 7. m julija 1903.	D. s. 98 udov.
Suspendovani:
društva sv. Alojzija 47, Chicago, III. 4933 Videč Nikolaj, 13. julija !903.	D. š. 44 udov.
d društva sv. Družine 5, La Salle, III. 3544 Zorko Jožef, 8. julija 0 ls>03.	D. š. 150 udov.
d društva Marije 7. Žalosti 50, Allegheny, Pa. 3871 Šute Franc, 4591 Seidničar Aleksander, 13. julija 1903, ,	D. š. 100 udov.
d društva sv. Frančiška Sal. 29, Joljet,' IU. 2431 Kruljac Anton, 2772 ^eršič Martin, 3013 Videč Štefan, 1471 Jaklevio Janez, 19. julija Q 10O3.	D. š. 199 udov.
d društva sv. Jožefa 2, Joliet, IU. 2591 Alojz Fortuna, 3275 Frank Košak, 20. julija 1903.	D. š. 225 udov.
»Izločeni:
društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa. 3325 Lamut Matija, 1377 Čadež Janez, 4001 Taučar Blaž, 3368 Čeme Jure, 13. julija 1903. 0	'	D. š. 117 udov.
d društva sv. Družine 5, La Salle, IU. 580 Horvat Ignac, 552 Kastelic i ( Franc, 554 Lekan Janez, 8. julija 1903.	D. š. 147 udov.
d društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. 2901 Ilerbolič Marko, 17. julija 1903.	D. š. 69 udov.
Pristopile soproge:
društvu sv. Štefana 1, Chicago, III.	1966 Katič Uršula roj 1879,
^ sprejeta 11. julija 1903.	D. š. 41 sop.
društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa.	1967 Rezek Marija roj 1876,
sprejeta 10. julija 1903.	D. š. 56 sop.
Suspendovana soproga:
0<i društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, IU. 1071 Ana Jaklič, 19. julija l9°3.	D. š. 69 udov.
Izločene soproge:
0<i društva sv. Družine 5, La Salle, III. 361 Horvat Barbara, 344 Kostelc Franca, 345 Lekan Uršula. 8. julija 1903. D. s. 58 sop.
MIHAEL WARDJAN, I.
tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Sv. Oče, prihujsUot- s »pj lutbi, i/med katirlh mu je najzadi-ji nakopal hudo bolezni
in povzročil smrt.
Jolietu, naznanjam, da se je na zadnji mesečni seji sklenilo, udeležiti se piknika naše farne cerkve sv. Jožefa v nedeljo 26. julija t. L Zatorej opozarjam vse ude omenjenega društva, da se zbero prihodnjo nedeljo točno ob £9. uri zjutraj v šolski dvorani odkoder odkorakamo skupno z drugimi društvi k sv. maši in nato na Theilerjev park.
S pozdravom
John Bradač, predsednik.
La $alle, III., 20. julija. — Slovenski piknik dr. 8V. Družine se je obnesel povoljno. Vreme je bilo prav lepo in vse se^je vršilo popolnoma v redu. Društvo sv. Barbare nas je res rado počastilo v prav
pijo k slovenskemu podpornemu društvu, ki je v ZVezi s K. S. K. Jeduoto, in ne pa k drugim, nem škim društvom. Pri našem dru štvu čuješ svoj materinski jezik, uraduje se slovenski, da lahko sam presodiš vse društvene kot Jedno tin« zakone in koristi.
Zato bodi vsakdo previden iu za varuj se za slučaj bolezni prislov, od. društvu in za slučaj smrti pri S- K. Jednoti, kjer gotbvo bolje nspeješ kot pa pri tujcu. "Svoji k svojim!" Le uoglejmo po širni Ameriki! Koliko naših rojakov se ponesreči: a kdor je pri kakem na Šem društvu, ga v bolezni isto pod pira in v slučaju smrti izplača Jed nota njegovim ostalim žalujočim
obilnem številu, za kar mu izrekam	«500.00, oziroma 11,000.00, kakor v imenu našega društva javno zah- se član zavaruje. Kolikokrat se pa valo. Tudi dve nemški društvi sta dogodi, da ni bil pouesrečenec pri nas počastili, le poljaška društva se nobenem društvu ter ne dobi uobe
niso nikakor odzvala našemu va	ne podpore; potem se pa obrača v
bilu. Ti ljudje so res Čudni; dokler so nas potrebovali smo jim bili ved-no dobrodošli ter smo vedno ustregli njih vabilom, a njim Be je Še preveč zdelo, odgovoriti na našo prošnjo, akoravno so imeli poštnino plačano; postali 80 sami zaše — 110, pa naj ostanejo sami.
Za veseljem pride žalost. V četrtek jf julija nam je smrt pobrala mladeniča Josipa Zr.ideršič. Bolehal je le malo časa, niti teden dni ne. Doma je bil pokojnik iz Stu-deniške fare, Jz vasi 0gredek na Dolenjskem. Bil je jako priden in varčen delavec. Pred nekaj te(M mu je pnsel oč.m iz stare domovine v Ameriko. V svoji rojstni vasi pa zapušča mater, katera je sedaj dedična, kaju rajnik je bil ud društva sv. Družine, pripadajočega h K. S. K. Jednoti.
Pozdrav!
New
sv. Frančiška Jednote, imelo
P. P.
a. — Društvo 46, K. S. K. 5- julija t. 1.
zadnji sili na rojake, da mu potno rejo,a če ga smrt prekosi, so večkrat njegovi preostali v največji bedi. Prispevkov treba tako malo plačevati. da lahko vsakdo pogreša tistih par penezov.
Torej, rojaki Slovenci in po rodu ter jeziku naši bratje Hrvatje, ki še niste pri nobenem pod. društvu, ne zamudite časa pa se pridružite najbližjemu in to je naše, v Great New Yorku najstarejše slov. podp. društvo sv. Frančiška Ser. št. 46. K. S. K. J. Vsi Slovenci in brača Hrvati dobrodošli!
Pozdrav vsem slovenskim in hrvatskim rojakom po širnej Ameriki! Mihael Zobec, tajnik, J>39 E: 9th St. New York.
Clevelaud, 0., 21, julija. — Društvo sv. Vida št. 25. K. S. Iv. Jednote je imelo zadnjo nedeljo svoje glavno zborovanje, pri katerem so se vršile volitve tiovih urad nikov. Volitve so izpadle: Anton Grdina, predsednik,
L -onu XIII. Okoliščine, ki sprem-Ij-ijo volitev novega papeža, zaznamujemo z imenom "conclave", kar znali v pravem pomenu,besede kraj, ki se da zatvoriti s ključem in kiju čavnion. V tun prostoru ostanejo volivci po določilu papeža Alexandra III. tako dolgo zaprti, dokler ne izvolijo novega papeža z dve tretjin.-ko večino glasov. Način in določila, po katerih se je ravnati pri volitvi papeža,so bila izdana I. 1274 111 nekoliko popravljena 1. 1621. od
papeža GregoVija XV. , ki so šedai -danes merodajua.
Cela določba se deli v petnajst oddelkov, ki se zovejo petnajstere postave conclave-ja. Glavne poteze so tele:
Kadar papež umrje, opravljaj c kardinali devet dni molitve za pokoj njegove duše v mestu, kjer je tirati; deseti dan se prične conclave, neglede nato, so-li odsotni kardinali dojili ali ne. Vsak kardinal sme imeti s seboj enega strežaja, ako je potrebno tudi dva, bodisi laika ali klerika.
Conclave se vrši v palači dotič nega poslopja, v katerem je uit rl papež; ondi morajo živeti kardinali skupno, podnevi prebivajo vsi v veliki dvorani, ki je zaprta od'vseh strani, I ponoči pa vsak v svoji celici, ki ima lesen okvir iti stene L. suknja ali žameta. V celici je najpotrebnejša oprava: postelja, miza, stol iu klečalnik. Za celice vadljajo iu vsak kardinal pripne na zunanjo stran celiče svoj grb, da se tako ločijo druga od druge.
Vsi vhodi se z 1 zidaj o, vrata se zapro z dvojno ključavnico. Sploh je vse tako uravnano,dajso kardinali popolnoma odločeni od zunanjega sveta. Obiskov ne smejo sprejemati nobenih, rjVzven v posebni sili in še to le s posebnim dovoljenjem. Tudi jim je pod kaznijo prepovedano sprejemati pisma ali kakoršnakoli poročila od zunaj. Za potrebno po-
Volilni listek.
maršal, notranjo pa kardinal-kotnor-nik. Le bolnim kardinalom je dovoljeno posluževati se teli vrat.
Dnuega dne bere kardinal dekan sv. mašo na čast sv. Duhu, pri kateri prejmejo vsi kardinali sv. obhajilo. Po sv. maši se prične volitev.
Med conclave se bero »v. m .se po celem katoliškem svetu, da bi sv. Duh razsvetlil kardinale, da bi izvolili vrednega papeža. V Rimu se vrŠe v tetu času še posebne slovesnosti. Vsak dan gre ljudstvo iz cerkve sv. Lovrenca v baziliko, sv. Petra v procesiji, pojoč litanije vseh svetnikov in druge molitve.
Po papeževi smrti do izvolitve novega papeža vlada sv. cerkev kar~ dinalski zbor. Najvišjo oblast ima kardinal - komornik, ki nadomešča papeža. Pomagajo mu trije drugi kardinali. Tajnik kardinalskega zbora vodi in opravlja diplomatične zadeve in posle.
Sobe 201 lil 202 Barber BUI a. JOLIET, ILLINOIS.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
AMElill A.NSK1 SLOVENEC, 24. JULIJA, 100
Posebno važno za ženske
Gospa A. C. Marinelli, soproga urednika "E1 Minhtore", uplivnega italijanskega lista iz Calumet, Mich., priporoča
Trinerjevo zdravilno grenko vino
Mehki premog «4 ton, wllmtngtonski $4.50; najboljši trd premog$7.50 ton.
J R-AZNAŠALKA 2 t IN NJEN SIN. ?
Z	------a= i
O	!V,i..\\ N K	»k
»»©♦»♦©♦»♦O**0+0 «5*0*Q*03
(Konec), se mu ponudim in nvu pri-»e&em cigaret v oddelek za stavce. Kolačem oditi, za kliče za menoj: "Mati, ali imate Vi kakega sina?" Nekaj me je izpreletel«, neka slutnja, in niti odgovorila mu nisem-"A . . . potem, setn se zmotil," pravi stavec
A jaz odgovorim takoj nato: "Se-■ffoda ga imaui T' "■Ali zna rusko?" "'Skoraj tako, kakor češko. Pro-. jim, kako pa, da veste to?" pravim i tresočim glasom.
"Tu je neki gotovi * ., * nekaj prestavil, pa sera se spomnil, da se *i ravno tako pišete." uO, to je moj sin . . ." »Nace, to je vaše, ker ste mi prinesli cigaret! Boste pa vi brali $>rvi, ker je od vašega sina", de stavec in mi podari prvi odtisek.
Vsedem se na stopujice pod svetilko in začnem brati. Sin mi je 3m! J« preči ta l to v rokopisu, a ko Je bilo natisnjeno, je bilo vendar drugačno. Ne vem, zakaj sem Jokala ves čas, ko sem brala, ali §er je Mla povest tako žalostna, ali »to, ker jo je bil prestavil moj sin. ICarse naglo spomnim, da imam še «elo aro časa, predno pričnem svoj gwel. Urno hitim domov, budit *ina .... Gospod! Da ste ga vi-ieli takrat, kako je bil vesel! To je 1Mb njegovo prvo delo, ki so je natisnili. Kar vstal je in se napravil, srek®l-, da bi rad videl, kako se tiska. Šla sva v tiskarno in gledala akozi okno, kako požira stroj papir, ga meče popisanega iz sebe in posamezne liste lepo polaga drugega vrh drugega."	,
Starka je bila utrujena vsled dolgega pripovedovanja. Pogledal sem jo x aČmi, v katerih se je zrcalilo spoštovanje in občudovanje uboge ■mamice. Pri tej priči popravi urno r.vr.-5-.reseue časnike na mizi, da ni 4t'.i:*>;'.> itet ^Tpfbu H	. CM j^sr,
ji- yripaveijovau, »o ji poživile 11 ■ lj»tti. k[er i>. bflii na •um natisnjena prestava njenega
Ura »a steni udari, starka se pre l»?a»»© ozre na njo, vzame zavoj .ywS pazduho in se poslovi: "Go-danes se ni i zdi tako, kot da M bij prav velik praznik, kot Božič ali Velika noč . . . In časnike danes Sako Vesela nt.sim okrog in povsod, , kjer oddam list, se moram razjokati!"
'Zenica je imela prav ... Ko je Sla ia sobe, je imela vse objokane i&i. .
III.
Slšatilo je leto, minuli ste dve, in •z isto točnostjo, s katero sledi dan žoevu, mi je prinašala raznašalka iaurnjke. Ne da bi bil zapazil, sem |K»taS" njen zaupnik. Večkrat sem ■Jk>M list šele, ko je šla nazaj, ko je ©blodila, že vse naročnike. In pote® rai Je pripovedovala včasih pa šele pol ure o svoji sreči in nesreči.
Njenega sina sem jel medtem »pesna v a ti, kakor spoznavamo knjigo, če jo preberemo večkrat. Nekoč mi prinese riiati pokazati tudi njegovo sliko. Mladi mož je to! videti kot član kake popotne gledališke družbe in mnogo starejši, kot in i ga je opisovala mati.
V njegovih velikih, črnih očeh ja bilo nekaj divjega, razposaje-acgOpazil sem tudi, da ima ne MLVftdn©. ozke ustnice, a krepko zaraščen nos, in spomnil sem se, da w taki ljudje baje zelo egoistični, fiircvi in zlobni. Namignil sem s kratkim vprašanjem materi na nje-£wr smačaj. Mati je odvrnila na. mvmstf da je dober človek, samo freseej nagle jeze, da ga včasih TOaemiri in raitogoti najmanjša stvarca. In povedala mi je, kako ms je bil nekoč silno razvnel v šoli, ® .se mu je nato udrla kri. Gotovo Ja ga bili izključili iz gimnazije; samo bolezen ga je obvarovala pred tem.'
Jsak dan sem izvedel kaj novega, jwebno veselega za mater. Bil je to hvalevreden fiapredek mladega, savdtišenega začetnika, katerega mak, tudi najmanjši uspeh njegovega truda potrdi v goljufi vej misli, ia je pisatelj najsrečnejši,sčlovek na
svetn. Starka mi je prinesla skoraj vsak teden kako delce svojega sina v raznih časnikih. Tupatam je bilo pač tudi kako lepo, originalno delo. Koliko Solz je poločila uboga ženica Samega veselia nad trmi uspehi! Vse ji je bilo veliko, vzvišeno in lepo.
Izvedel sem o vsakem vinarju, ki ga je dobil njen sin, in kouceiu leta mi je vselej naznanila bilanco njegovega literaričnega zaslužka.
Niti 800 goldinarjev ni bilo. Meni se je zdelo precej čudno in nerazumljivo. Dvojno je bilo mogoče: ali mi mati ni povedala resnice, ali pa so plačevali tako beraško. Da bi se mi bila mati legala, tega nisem mogel verjeti. Torej je bilo drugo. In to sem lahko verjel. Kar Sem bral njegovih stvari celo leto, to so bili razni literarični doneski, nekateri prav dragoceni. Spomnil sem se, kako delo imajo naši uradniki po pisarnah, a dobe nekateri skoraj dvakrat toliko plačila, dasi niti polovice tega ne zaslužijo.
In ta dobra, neizkušena žena je jokala sreče in veselja v svoji skromni zadovoljnosti.
Njen mož je bil dobival prav to liko pokojnine, in pošteno so se preživili, a zdaj zasluši že sin toliko na leto . . .
Napredek teh Uteraričnih uspehov je imel mnogo zanimivih po staj. Nekoč sta bila s sinom v neki razstavi. Pripovedovala je natauko, kako krasne reči sta videla tam.
"Sin je dobil vstopnice v uredništvu," se je nekoliko pobahala, •'zato ker vedno piše za nje."
Jutri greva v cirkus, pjjutrajš-njeni pa v "Grand Hotel". Pravijo, da bo tam svetovna panorama. Zadnjič je moral iti v neki zadevi zaradi vojaščine v B. To je že na saksonski meji. Vožnja v tretjem razredu stane sem in tja skoraj pet goldinarjev. Samo omenil je nekoliko o. tem v uredništvu, pa je dobil vožui listek zastonj. Gospod, v dru gem razredu se je vozil sem in tja!
Odšla je, in v očeh ji je lesketala njena velika sreča in neizrečena za-dovoljnost. Tri dni za tem je bila od same radosti vsa iz sebe: "Si" je yrcS'avH1 nekaj;- .gledue.e in ravniK-:] gledišča nm-je rekel, naj' se ogi.-ia ob priliki za dve vstopnici. To so tudi trije goldinarji. Iu človek sfcdi tam kakor v salonu. Škoda, da ni moj mož več živ. To bi bil vs<?l!"
Iz vsega tega sem dobil utis, da je njen sin že popolnoma v oni atmosferi, ki je v tesni zvezi z lite-raričnim delovanjem.
Pred Božičem je bilo, in zunaj je bilo silijo mraz. Raznašalka mi je prinesla list vsa, objokana. Strašen udarec jo je bil zadel. Sinu se je pri delu nenadoma udrla kri.
IV.
Bolezen se mu je hujšala od dne do dne. Njegov zdravnik je bil vrl mož. "Tretji dan sem ga vprašala", mi je dopovedovala žena, 'koliko sem dolžna'. Posmejal se je in pokazal na sinovo mizico rekoč: 'Kadar bo pri svojem delu poslal bogataš, takrat se oglasim, a preje ne!' To je res dober človek. Da bi le Bog dal sinu kmalu zopet ljubega zdravja. Vseučilišče pusti tako ali tako. On se hoče živiti s svojim peresom. Kaj hočem! Mislila sem, da postane doktor; naj bo pa pisatelj! Ruski grof, ki piše o vojskah, tudi ni nič drugega, pa ga vse ljudstvo časti in slavi.
In Prancozje si baje prislužijo s peresom toliko kot Rotschild na borzi. Vile imajo kot gradove in o bogate po enem samem romanu. Seveda, pri nas nismo še tako daleč, a sčasoma bomo tudi. Bojim se pač, kaj bo počel na stara leta, a on mi zatrjuje, da postane ud pisatelj skega društva, in s tem mu je za gotovljena podpora, akoopeša. Tako vse lepo kaže. in sin mi celo prigovarja, naj pustim to raznašanje listov. Bog ne pozabi dobrih ljudi."
Pokrepčana po tej veri in tem upanju je zopet hitela od hiše do hiše, iz ulioe v ulico, iz predmestja v predmestje.
V.
Svetih treh Kraljev praznik je bil. Okna so kar šklepetala v mrazu. Komaj sem čakal časnikov, da bi videl, katere so zopet povišali v Službi. Jaz sem gojil tudi nekaj nade v srcu. Je že tako na tem ljubem svetu, da čaka človek na teh
pai stotakov tako, k. bi ,>ilo od; njih odvisno večno iz oliča. ju.
Žena je vstopila, K&loS :bila potrkala. Ivo sem fcjPtgied .1, me je spreletela groza. Kakor pijana se je opetekala k mizici in «« oprijela za ogel, da bi lie pad •.. Jati nisem mogel ziniti besedš-.-vi In prav kakor takrat, ko mi jo kazaia prvo delo svojega sin--, tako je tudi zdaj razprostrla pred menoj časnik in pokazala s prstom i"> napis:! "Umrl je . . ." Pod napisom je bilo kakih deset vrstic uekrofoga.
Glasen jok ji je rta|o bruhnil iz prsi. Jaz sem hitro prebral krat ko poročilo, suhoparen, medel rekroh-g.
"Škoda za mlado, tiadepoliio življenje. Ravnokar je bil razpe1-? svoje mlade peroti k ponosnem -detn, ko ga je nenadoma vrgla *oda iz nebeških višav nazaj v zetnsk' irah."
Na glas sem prečita! te f \ a v srcu se mi je budilo og ..eiije: "Toliko je toraj zaslužil vojim neumornim trudom? Svoj -'i je žrtvoval za vas in vi se t;1 .ekoč norčujete iz njega!"
"Skoda, večna škoda!" ' .dihne starka med jokom. In ko « ']e nekoliko utolažila, je rekla:
"Težko je umrl, gosp>. • ■ . silno nerad je šel s tega sveta, Še v zadnjih vzdinih mi je zašepetal: "Kaj bodo pač pisati časopisi o
meni?"--Zdaj jih spet nosim
okrog. Mislim, da zadnjikrat.
In odhitela je, da bi ne zamudila. Saj« je nosila naročnikom strašno novioo. Drugi dan je prišla kos ? , in sicer zadnjikrat. V časnik;: B bilo tudi, da pokopljejo umrlega pisatelja popoldne ob treh, in sicer ga bodo nesli iz patološkega zavoda.
Včeraj popoldne sem bi tam. Na izrecno prošnjo so mi odprli krsto. Dal sem mu v roko časopis, v koreni je bilo zapisano: "Škoda za mlado, nadepolno življenje!" Zdelo se ini je, da se je na lahko za-smeliljal . . .
"S tem spričujem, da je moja soproga rabila Trinerjevo zdravilno grenko vino v zadnjih dveh letih ob različnem času ter da se je njeno zdravje dokaj zelo izboljšalo ker sedaj nikdar več ne trpi vsled neprebavljivosti.
"Tudi jaz večkrat rabim to vino, ter sem uverjen, da je isto največje krepilno sredstvo kar se jib prodaja, ter da je ne samo dobro zdravilo ampak tudi okusua pijača.
S spoštovanjem	A. C. MARINELLI, urednik "El Minatore", Calumet, Mich."
Ženske vselej potrebujejo krepčilne pijače, ki ima prijeten okus. Trinerjevo zdravilno grenko vino je jako okusno; deluje direktno na želodec, napravi prebavljanje popolno ter stori kri novo in močno. To vino zlepša lice, ojači živce ter pospeši razvoj telesa. Povzroči tudi, da vsi telesni organi pravilno delujejo. Ženskam ni treba iskati drugega zdravila.
Dobiti ga je v lekarnah.	'
JOSIP TRINER. 799 South Ashland Ave.
X ^	PILSEN STATION...........CHICAGO, ILL.
drva, ogle, kakor ti
Office: na voglu Chicago in Columbia Sts Office Telephone No. 07. Residence Telephone No. 139.
DENARJE
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri na3 vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekaje-
niin mesom. Naša doma scvrta mast
je zelo okusna ter je garantirano čista
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, IU.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
P oselnost so naše
''The 0. S." lPo. iu ''Meerscliauni" 5g.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, III«.
pošiljam NAJCENEJE iu NAJHITREJE V STARO DOMOVINO. Milijone kron pošljem vsako leto Sloveueem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kako redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisamib naslovov ali pošt
Sedaj pošljem 100 kron za $20.55
in 15 centov poštarine bodisi da kdo posije $5 ali $500.
P^rfthrA^tia licHsa prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mpgoče olajšam trud ' tt-1 UUI UUllC llo IRC iu skri>L Vsakdo naj mi javi dohod po kterej železnici in kedaj pride
v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden i cen hotel. Ako kdo sam dojde na kak kolodvor naj nas pokliče na telefonu in siefer 3795 Cortlandt, se rojaki vedno name obrnejo, solidno in pošteno postrežbo jim jamči že moje dobro ime v devetletnem poslovanji.	Z veleštovanjem,
FEAE SAKSER, 109 Greenwich St., Uew York.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno, v tem obstoji
zvijača in mnogokrat prevara.

|| I. A. KOLIN O VO
Svetovnoznano Grenko Vino
(CELEBRATED BITTER-WINE TONIC.)
NAVODILO:
Izpij polni kozarec Kolin-ovega grenkega vina predno se vležesk večernemu počitku. Ponavljaj to več dni j in opazi bodes kak dober in zdrav učinek napravi na ves tvoj telesni sestav.
Ozdravi slabost, dispepsijo onemoglost ter bolezni želodca in ledvic. ^ ^ ^
Priporočeno je od mnogo slovečih zdravnikov. Izdelovano pod osebnim nadzorstvom I. A. KOLIN-A.
To vino prodaja na debelo iti drobno
A. NEMANICH,
915 Scott Street. JOLIET, ILL.
Vprašaj te svojega mesarja za
katere j9 aobiti pri vseh mesarjih.
j. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby it Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pi vo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
RIEMERS & V01TIG
sta kupila
A. RANFT & CO.
Izdeiovaloi in prodajalci sladkih pijač ' steklenicah.	Telefon 134».
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 24. JULIJA", 1003.
IZ STARE DOMOVINE, fi


KRANJSKO.
/t
Prijor p. Gerhard Maier je bil 'agoslovljen v opata zatiškega fa-^ostana due 29. junija."
Poročil se je v Kranju 17. p. . g- Prane Omersa ml. z gdč. listino Bučarjevo iz Ljubljane.
Umrl je v Ljubljani veletržec Pr. Ks. Souvan, oče znane vele-11'ilične in spoštovane rodbine.
T Novo izobraževalno društvo. | ff. Jerneju na Dolenj. se je usta-;110vilo novo katol. sloven, izobraž. d-uštvo.
Dolenjski železnici sta imeli mi<iulo leto 1,350,706 K dohodkov ■ t6r 694,357 izdatkov, dobiček znaša lorej 662,409 K.
1 Družbe sv. Cirila in Metoda
, e'ika skupščina bo dne 8. avgusta
v L iti i i. Na mesto običajnega
Ustnika" se izda družbin koledar.
' Vodnjak na Mestnem trgu v °vemmestu je izginil. Dne 19.maja
0	ga začeli podirati. Bil je po-8tavljen v spomin SOOletnice Nove-
Hesta.
V" Radovljici je pri okrajnem ,0<Ušču ugei iz zaporov Anton Druž-vulgo Lenčkov Tone, proti ateremu 8e vrjj preiskava zaradi ^odelstva ropa.
Nagloma umrl je v Cerkvicah ^almaciji orožniški poročnik Jož. 'ilepert, rodom iz Novegamesta. °lehnemu se je na službenem po "°Vanju ulila kri iz ust.
7~Umrl je Podkorenom pri Kranj-. ' gori posestnik Jožef Vole, oče £Veh duhovnikov Jožefa iu Alojzija,
1	delujeta v ljubljanski škofiji, v
0bi 65 1et. N. v m. p.!
. Občinski sluga načelnik ropar-Roparje, ki so dalj časa vzne-£!riaU prebivalce okoli Krškega do Jerneja, so pretekle dni ujeli. Zelnik je bivši občinski sluga
^tjernejski.
~~ Strela ubila je 24letno j.os'est-rfkovo ženo Jožefo Žagar iz Birčne ^i pri Novem mestu. Na polju ^ 'skala zavetja pod hrastom. Otro-|!' ki so bili nekaj korakov odda-so ostali nepoškodovani.
.Ogenj je vpepelil hlev posest-i,llca Jan. Zavirška v Randolu in Oxolec posestnika Fr. Sršena v Lo-' Pri Kamniku. Prvemu je zgo-tudi 9 glav živine in ima škode K, drugi je pa oškodovan za kakih 700 K.
«ki
dobi
~ Vojaške vaje pri Rakeku. V .mej 3. julijem in 5 avg. se okolu Rakeka in Unca vaje 1. aialjona 17. pcšpolka ter 27. peš-^ ka. pryi zavl,|i gvoje vaje ondi ^uliJa i" odide v Ljubljano, 27. slJolk pa tedaj odpotuje.
I" h
Amerike seje peljalo skozi ^ubljano v svoje domače kraje iS- junija 9 oseb, 20. junija Svatov, 26. junija 10 Hrvatov, h " ^nija 22 oseb, ki so pa veči-( prišli samo obiskat svoje so-^iko 9e zol)et vniejo v -A-™6
2 V Ameriko j e odpotovalo j. pijanskega kolodvora v Ljub-j11' dne: 19. junija četvero oseb,

111 21. junija vsega jskupaj
22
m
jj izseljencev, 22. junija 61 .j^joev, 23. junija 158 oseb, 24. 14 izseljencev, 25 junija 16, ' 28. junija 170 oseb.
j Nesreča v gozdu. V jetrtek
a6 1 a	. , ,
V ' P- mes- dopoludne se je po-
l^^il Lovrenc Mulec (vulgo Ur
[' Posestnik v Bezuljaku pri Be-
Poleg Cerknice. Ko je na-
iU(;' v gozdu voz drv in pognal z
%8B'"a> se je voz prevrnil nanj tako
eeno, da je obležal mrtev.
D T Ponesrečil se je med vožnjo iz *iajj)a V ^ranj rajhenburški postaje-^celnik g. Podkrajšek. Konji so q 8Plašili in voz se je prevrnil.
Podkrajseka, ki ima levo L* v 8tegnu in eno rebro zlomljeno ^ tudi drugače baje zelo poško-felii' -8° Prepeljali v ljubljansko
Strela ubila je 23 letno dekle Žagar doma iz Birčne vasi
fare Šmihelske. Na njivi je oko-pvvala koruzo, nenadoma so se zbrali hudourni oblaki, začelo je grometi in ploha se je vlila. Da bi se umaknila plohi, stekla je dekle pod majhen hrastič blizu njive. Njena mati in brat sta si istotako poiskala streho pod drugim drevesom. Kar se zabliska in trešči naravnost v dekle. Bila je v trenotku mrtva.
i
—	Tatovi v Metliki. V Metliki so v noči 8, p. m. dosedaj neznani tatovi vlomili vinsko klet trgovca Friderika Skuška in so ukradli iz kleti 10 litrov slivovke in 6 steklenic likerja "Triglav". Tudi pri proda-jalnici trgovca Antona Rajma v Metliki so tatovi poskušali ulomiti pri prodajalničnem oknu, toda bili so popred prepodeni. Slednjič so ukradli Josipu Segedinu v Metliki št. 67 srajco in spodnje hlače, katere so pred hišo na ograji visele. Tatvine izvršili so najbrže cigani,
—	f ZlatomaŠnik Blaž Petrič. 17. p. m. zvečer je umrl veleč. g. duh. svetnik Blaž Petrič, župnik v Veie-sovem. Pokojnik je bil rojen 28. januvarja 1824 v Spod. Idriji. V masnika posvečen 81. julija 1849 je bil eno leto serheniski duhovnik, štiri leta kapelan v Hrenovicah, št:ri leta v Šent Juriju pri Kranju, dve leti beneficijat v Lozicah, štiri leta za kapelana v Šurijah, pet let kot župni upravitelj na Selih pri Šumbregu, 12 let kot župnik v Blagovici in 18 let v Velesovem. Zadnjo zimo je močno opeval in vid skoro popolnoma izgubil. R. I. P.
—	Zviti tat. V hišo posestnika Franca Zevnik v Cojnu pri Brežicah je prišel dne 8. jun. neki mož, ki se je predstavil bratu posestnika, ki je bil sam doma, kot okrajni živi-nozdravnik. Rekel mu je, da mu dolguje brat 4 00 K. Fant je pustil tujca samega pri hiši ter šel klicat gospodarja, ki je deial v vinogradu. Ko sta se oba čez nekoliko časa vrnila, nista več našla "gospoda okrajnega ži vinozdravnika", pač pa sta našla, da je izginila srebrna žepna ura ter 596 K denarja. Orožniki pridno iščejo lopova, vendar se jim to do sedaj še ui posrečilo.
—	Grozna nesreča se je zgodila v nedeljo, dne 28. junija v Ljubljani. Amerikauski zrakoplovec Leon Stef-1'ens se je spustil na dirkališču slovenskega dirkalskega društva z balonom v zrak. Balon se je vzdignil do višine 70 m. Ker je bil najbrž preslabo napolujen, se ui hotel vzdigniti bolj visoko. Steffiens se je hote! s pomočjo padalice v obliki dežnika spustiti na tla. Ker pa je bila visočina premajhna, se padalica ni odprla in Steffens je treščil na tla. Zlomil si je obe nogi in eno roko ter se tudi drugače jako poškodoval Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Bohinjska železnica. Tvrdka, katera je prevzela v izvršitev del bohinjske železnice od St. Petra do Kanala, prične svoje delo ta mesec. Po črti hodi že sest inženerjev do-tične tvrdke, ki si ogledujejo svet in se tudi pogajajo za odkup istega. Dela glede goriškega kolodvora ni-s > še oddana in se ima tozadevna dražba še le vršiti. Vsa poslopja, kakor kolodvorsko skladišče, delavnice, poslopje, v katerem bodo stali stroji itd , stala bodo čez poldrugi milijon kron. Po Gorici hodi že vse polno delavcev, manjših pod-podjetnikov in delavskih nadzornikov, ki čakajo na delo.
-•- Dve nesrečni smrti. V soboto 2). p- m. je ustrelil lovec grajščaka Fachsa Janeza Železnikar-ja, edinega posestnikovega sina iz Stiske vasi cerkljanske fare. Mladenič je mir io »tal naslonjen na svojo puško nič hudega sluteč. Priplazi se blizu njega lovec, ki baje ni prvega ustreli, pomeril in ustrelil od strani mladeniča v trebuh, tako da je v treh trah izdihnil svojo dušo nepreviden Pokopali so ga v Kokri. Menda nemški lovec ne bo ušel za-služeai kazni? — Dne 22. jun. je utonla v Cerkljah 3letna Ivana Ba-sjj, krojačevaliči v potoku, llletna sestra je pazila na malo sestrico. Ko jo je pogrešila je bila že mrtva v vodi.
—	Preložitev ljubljanskega pokopališča. Dne 15. junija dopoludne se je vršil v Stepanji vasi komisij ski ogled za napravo novega pokopališča pri ondotni cerkvi. L pra-viteljstvo pokopališča je zastopal vlč. gospod kanonik Erk.jr, vlado vodja okrajnega glavarstva g. La-pajne, ljubljansko občino gg. župan Hribar in Predovič, dalje so bili prisotni gg. nadinžeuirja Žužek in Hanuš, zdravnika gg. dr.Kopriva in dr. Sterger, župani okoliških občin, baron Codelli in drugi lastniki zemljišč. O^led dopoludne že ni bil završen in se je nadaljeval popoldne, vendar pa kaže dosedanji vspeh, da se uresničenju tega načrta ne bodo stavile več nobene večje ovire.
—	Slovenska Šiška pa nemška šola. Kakor se poroča od zanesljive strani, je peticijo za nemško šolo v Šiški podpisalo več kakor polovico Slovencev. Pred nosom napredne Ljubljane v napredni Šiški so prosili slovenski očetje za nemško šolo. To je vzlasti za slovenske Ljubljančane sramotno spričevalo brezbrižnosti in narodne mlačnosti. ^ žlvo ! pa je zadeto narodnjaštvo kričavih ljubljanskih in šišenskih liberalcev. Jedno bi ti ljudje vendar morali upoštevati in to je narodnostno vprašanje. Saj so ta gospoda pred par leti se še smatrali za jedino pfave narodnjake. Sedaj pa je pri njih taka dekadenca, da jih nič ne-vzuemirja, da so med prositelji očeti za nemško šolo v večini Slovenci!
—	V Dobrepoljah predaval je ravnatelj kmetijske družbe g. Pire. Z ozirom na novoustanovljeno svi-njerejsko zadrugo seje omejil na to panogo kmetijstva. V zauimivetn, nad dve uri trajajočem govoru je navajal navzoče kmetovalce, ki se hočejo pečati s prirejo svinj, kako morajo ravnati s svinjami, pujski in mt-jasci, ako hočejo, do bode reja vspešna in koristonosua, ter je razkrival in grajal napake svitijereje. Zastopal je stališče samopomoči v združevanji. — Svinjerejska zadruga je oskrbela, za prvi hip zadružnikom 14 angleških svinj in 4 mrjasce. — Kmetijska družba je odstopila sedem komadov	zauruge je vzdrževati dobre mrjasce in prirejati doma svinje za pitanje. — živino rejska zadruga namerava zboljšati domače pleme z vzdržavanjem bikov čistokrvne murbodenske pasmine, ki je po nekaterih dolenjskih krajih že nekako udomačeno. Poslovati začne v kratkem. Stroški in investicije so res veliki a upamo, da ne zaman.
_ "Cesar" — uiurl! Kdo ga ni poznal med Ljubljano ter Kranjem in po širnem sorskem polju v torek dne 16. p. mes. doma na Guneljab pri Št. Vidu zamrlega voznika Matijo ICregarja? Še le sedaj ob njegovi smrti so ljudje izvedeli, da se je pisal za Ivregarja, sicer so pa staro gorenjsko grčo v jerhastih hlačah in visokih škornjih klicali vsi le za "Cesarja". Nad 60 let je po trikrat na teden ob vsakem vremenu prevažal s težkimi konji na "tajslih" različno blago iz Ljubija ne v Kranj in obratno. Ustrašil se tudi ni gorenjske železnice, in prav zato, da bi se iznebila sitne "konkurence", je železnica znižala voznino za tovore med obema mestoma — a Cesar je vozil naprej! V pondeljek zjutraj, ko se je odpravljal v Kranj, ga je v domačem hlevu konj hudo poškodoval, kar je povzročilo smrt krepkega, utrjenega in še popolnem čilega 77letnega korenjaka. Užival je pri ljudeh neomejeno zaupan e, saj je bil poštenjak od nog do glave, zraven pa uljuden in postrežljiv: prava stara korenina. % njim je izginil pač zadnji večji "furman" iz nekdaj po velikem prometu tako sloveče cesarske ceste med Ljubljano in Kranjem. v
bila na "Fortu Punta Teneda" ob-strel jena avstrijska straža. Strel je prišel z nekega čolna. Tudi na ' '(Fortu Bradamente" je bila nekemu vojaku na straži od neznanega zločinca razstreljena roka.
—	Predrzen napad. V Trstu je bil posestnik Samec iz Krškega, ki je prišel ,obiskat svoje sorodnike, napaden. Napadalec ga je zagrabil za vrat in mu z nožem grozil, ako mu ne izroči denarnice. Samec je napadalcu izročil denarnicos 4 kronami, nakar je napadalec pobeg nil.
—	48 in pol leta v ječi. Minulega meseca je zapustil kaznilnico v Kc-pni starec 65 let imenom Fran Ber-toui, rodom iz Poreča. Starec je večji del svojega življenja preživel po ječajifv Kot 15leten deček je že v vojni mornarici v obrambi ubil dva tm Ih tovarjžev. Ko je došel iz ječe, -j« ubil dve drugi osebi.
ta zloč.nst-va je obsedel v temnici 48 in p. leta; 30 v Gradiški. pl'sled-'ij'ii iS . pol v Kopru,
PRIMORSKO.
-Cesarjev dar. Cesar je za zgradbo cerkve "Matere Milosti" na Tr-gatu daroval 5000 kron.
- Vlak P°vozil > »a progi proti Nabrežini 58letnega lvaila Martinu. zija, težaka iz Renč pri G(>rioi Ostal je na mestu mrtev.
Napadi na avstrijske straže v
!* ŠTAJERSKO.
-"Slovenska zmaga v Škof j i vasi. Za Župana v Škof j i..vas i pri Celju je izvoljen vrli narodnjak^ Jožef Jošt. Tudi za občinske svetovalce so izvoljeni sporazumno sami zaneslji yi Slovenci.
—	Ustreljen orožnik. V Št. Ju "ju ob Dravi je žendarmerijskega 8tl-ažmojstra Korotaj ustrelil orožnik desetnik Mihelič s puško. Morilec si je samemu sebi tudi poskusil vzeti življenje, kar se mu pa ni posrečilo, Miheliča so aretirali in ga izročili vojnemu sodišču. Vzrok umora je maščevanje.
—	Ponesrečeni pijonirji. Iz Ptuja se poroča: Zadnjič je zadel čoln, na katerem so prepeljali pijonirji orodje na otok, tako močno ob mo stui steber, da se je takoj potopil. Na Solnu jf.Dilo 9 mož. Razun pi-jonirji 11 naftijak so se vsi re ili. Ef.'on ;e tudi teiko poškodovan na «|i i »i , i^ui Cviu je on visoen JUf , ,
V Skofoviui mariborski je dntj 31. julija 1902 veleč, gospod Franc Toplak postal bisemomašnik, za letos dne 30. julija bo, če Bog da. šestdesetletnico duhovništva obha jal veleč, gospod Gašpar Zabukošek, župnik v Zičah. Zlatomašniki se p. ti. gg-; Lorenčič, Stranjšak, Bo-sina, Kopriva, Košar, Votik, Si-moniČ, Sovič, Telič, Herg, Sinko; te.ii »e letos pridružijo p. n. gg.: Fras; Hajšek, Kragl, Mraz, Sibal. Dal Bog!
—	Ptuj, 22. junija. Včeraj se je vršil v slovenskem trgu Ptujska gora prvi shod slovenskih spodnje štajerskih mladeničev. Vspeh si jajen. Vdeležilo se .je sestanka okolu 800 slovenskih mladeničev. Ljudje so bili giujeni, ko so videli toliko slovenskih mladeničev prikorakati od vseli straui. V cerkvi je krasno govoril č. g. dr. Atit. Med ved iz Maribora. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval slovenski trški župan g. Horvat. Na shodu je govoril č, g. Anton Korošec iz Maribora o pomenu organizacije mladeničev za Slovence na Spodnjem Štajerskem. Govorili so.t ud i mladeniči iz Ptujske gore, Hajdine, Sv. Urbana in itudeiiic ter obetali ostati vedno zvesti katoliško narodnim idejam. S "Slava", — klici na sv. očeta iu, cesarja je predsednik za kij učil shod. Nemškutkrj iV so v "Štajercu" grozili z uemeri, a ust a šili so se velike množice slovenskih mladeničev in ostali so tiho. l'i. shod je velikega pomena za organizacijo mei iula.jj.iu6, kakor tudi ,a
naš narodni položaj.
P ulj u. Iz Pulja se poroča, da
je
pokopališča. Mestni očetje ne do- J volijo, da bi se novo pokopališče vi Trn i i vasi blagoslovilo. Cerkvena | oblast, je vsled tega hotela napraviti [ posebno katoliško pokopališče v ob-j čini St. Peter, toda šentpeterski občinski odbor je napravo pokopališča vsled pritiska celovškega mestnega sveta prepovedal. Cerkvena oblast se je pritožila na upravno sodišče, ki je razveljavilo sklep Sent-peterskega občinskega odbora kot nepostaven. Pokopališče se torej lahko napravi.
—	"Slovenska kri ne fali". Piše se nam -iz Smihela pri Pliberku: Ko je slovenska drama iz Ljubljane se pripeljala k nam v Smihel, so topiči na Sv. Katarini pozdravljali slovenske igralce, kresovi so goreli. To je nekaj nem-kutarjev tako ra-zdražilo, da so poslali nekega hujskača v Smihe.1. da bi preprečil predstave, vzimma provzročil kak boj Šituihelskimi fanti, fantje to videč ga vprašajo, kaj hoče. "Knj, r.ijibit sem prišel vaše pred. sUve, pa se mi ne ljubi", odgovoril je fantom. Smihelčanom pa se je zelo ljubilo, ter so naročili temu po slano« iz Globaso'ce, da »ko ravno razsaja kuga v Globasnlci, katero 80 si nemški zagrueuci izmislili, da bi preprečili predstave, se bodo predstave vendar vršile.
—	Slovenski zmagi ua Koroškem. Dne 1. julija t. L so si priborili ko ro^ki Slovenci dve lepi zmagi. Pri občinskih volitvah v Hodišah in gkofičali je slovenska stranka zmagala prav sijajno. Znano je, da so Nemci razbili ti dve občini iu usta novili še tretjo, Otok, da bi vsaj v eni izmed teh treh občin zmagali. Ali niti to se jim ni posrečilo popolnoma. Kajti tudi v otoški občini so bili izvoljeni štirje prav odločni Slovenci, ki bodo ostalim nem-čurskim občinskim očetom delali dovolj preglavica. Za volitve se je hudo zanimal celovški okrajni glavar Mac Neviti, ki je hotel na vsak način svoje zveste nemčurje spraviti I v občinski odbor, ali vsa čast zavednim slovenskim občanom, ki so posvetili odpadnikom domov.
— Izobraževalno društvo v Goz danjah. Administrator g, J. Maier hofer je sklical dne 14. p. tu. občni zbor, da se izvoli odbor, ki bi vodil • •Izobražev lno društvo na Gošda-njah in v okolici". Pravila je viada pred kratkim potrdila. Zborovanje je bilo nepričakovano sijajno. Z navdušenjem in enoglasno je bil izvoljen predsednikom društva vrli in znani požrtvovalni rodoljub Jan. Vošpernik, kmet in trgovec. Od nasz burnimi "živio"-klici, od nasprotne dtuhali z grozovito divjim --ha j T' sprejeti poslanec Gnifen a e>\ dika in ponos Korotana, je a svojim govorom navdušil -vse. Za njim je predaval gospod Maierhofer o srbski tragediji v Beletngradu. N; 8] roti iki so tulili in hajlali neprenehoma, Krepko in pikro jih je zavračal iu označil i redsednik go spod Vošpernik. Po noči so prišli nasprotniki s koli A ti koli naj bolj dokažejo, da je treba na Goz danjali izobraževalnega društva.
JOHN KOSICEK.
564 S. Centre Ave., CMCagO, lil.
priporoča Slovencem svoj 1. aprila 190S —otvorjeni——-
novi saloon,
kjer to(v-im najboljSe pijače.
KOROŠKO.

—	Nevarno obolel je vlč. g. de kan Simon Incko v Žabnicah p id Sv. Višarjami. Vrlemu rodoljubnemu duhovniku želimo, da se mu zdravstveno stanje Čim prej obrne na bolje.
—	Celovško pokopališče. V Ce lovcu bije cerkvena oblas;. velik ooj z mestnim svetom v zadevi novega
ASTON ZELNIKAIt & CO.
1144 N. Broadway, Joliet, 111.
Slovenski SALOON,
Seringpvo pivo. Kentucky Whiskey,
vino in smodke
A . WEISBER O E R
•5106 Butler Street, Pittsburg, Pa.
PRODAJALNA GROCERIJ
HOTEL PA U L IN AC
605 E. Ohio St., Allegheny, Pa,
Kavarna, jedila, vsake vrstne, pijač« in smodke.
P A. Phoue 217 N. . Bell Phone 15Jt S.
K. C. BERTNIK.
U.B. BEftTNrK
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODIL
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
tO oeutov.	S amtu*.
105 Cass 9t. nadstr. JOLIET. II.LS.
esssssmss«98®
JAKOB PLEŠB,
1002 N. Soott Si.	iTOidiT, ILL.
Priporoča svojo fit-v o Hrvatsko mesnico v katerej je dobiti vedho sveže in suho meso Domače klobasa.
1 )enar 11,» posojilo.
Posojujemo denar na zemljišč* pod ugodnimi pogoji-
Munroe Bros.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $260,000.00
Stara mamica.
Gospa Anna Haeh z Vining, la., je v že 71 let stara in bila jjolgo časa bolehna žen ca. Ker v že dalj časa ni in o ji 11 nobenega jedila zavžiti, je p. stala od dne do dne slabejša. Ra zuti tega imela je pa se eno roKo z t-kočo ran", tako da te roke sploh u i ni"gla pregib, iti. Njen sin, go -ipnd Peter II. ch, v>gleden trg-»vec
C v dar Riipds, I-wa, poslal ji je 1'ii ierjevegi zdravilnega grenkega vina in stara mamica postajala je zm raj l-r.-pk- jša; toka je vže tako tobra, d a lahko liavadnadela opravlja. Ta stara mamica pravi; "Tri-lerje^o z Inn ilno grenko vino je najboljše z ir.tvilo za »tare ljudi, ker jim podeli zopet novo telesno moč." To zdrivilno grenko vino ima prav prijeten okus in kdor trpi na slabem ploden, breztečriosti, zgubi moči, slabem spanju, najde v Trinerjevem zdravilnem greukem vinu ne samo najboljše, atnpak edino sigurno zdravilo. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, os. Triner, 799 S. Ashland Ave., Ch'cigo, Ills. Pitseti Station.
IMPORTIRANI TOBAK,
na debelo iu drobno po nizkih cenah. Največja zaloga importiranega hercego-vinskega, ruskega in turškega, duha.na.xa. cigareta.
Herceirovlnskl tobak po 81.25 in 81 40
funt.
Ruski tobak po 4Sc., 55, (J5, 75, in. $1.00 funt.
Turški tobak po 81,50, $1.75, «2,«t, $2.50, $3 50 in $4.00 funt.
Pravi importirani francoski in turiifcf paplrC-kf za cigarete, ducat pakličev pa 240., 30c, «5c. in 75c. Pišite slovenski ali hrvatski:
CHARLES STE1NGARD,
683 W. 18th Street.
Chicago, II: ""
GEO. L Al CH
168 95 cesta. South Chicago, Telefon štev. 1844. —-priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil veda® sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost laneh je vedno na razpolago.
M. B. Schuster
V o ima Ruildiug
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja iti življenje.
Joliet Marble Works.
JOHN LEINN0N & SONS.
Priporočamo se Slovencem v tm* kup vsakovrstnih iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje.
nagrobnih spomenikov
Slovenski govori nag pomoSntic M. Stukd.
Kamnoseška delavnica nahajaea
South Joliet St.,
JOLIET. ILL
AMEEUKANSKt SLOVENEC, 24 JULIJA, 1903.
je bil odlikovan s prvo nagrado za izborno znanje kemije in naravo-znanstva. Pt leg tega se je pa posebno bavil z literaturo ali slovstvom in klasičnimi (starogrškimi in rimskimi) študijami; in že tedaj je obrnil nase pozornost vsled elegance ali sjjajnosti in čistosti svoje latinščine, v katerej je pozneje tako imenitno pisal ne samo svoje poslanice in cerkvena dela, nego tudi pesniške umotvore. L. 1831 je bil imenovan doktorjem bogoslovja, in Je vstopil v akademijo "dei nobili ecblesiasti-ci", kjer je proučaval pravoslovje in diplomacijo ter se takisto usposabljal za poznejše svoje papeštvo. * *
L. 1837 je prejel Joahim Pecci subdijakonat in dijakonat in dne 14. marca istega leta ga je Gregor XVI. napravil hišnim prelatom z naslovom monsignor. Dne 2S. dec 1837 je bil posvečen v du-hovnika ' je čital svojo prvo sv. mašo v kapeli sv. Stanislava. L. 1838 je bil /menovan papeževim delegatom v -okrajini Benevento, 1. 1841 v mest Perugia pri tamošnji nadškofiji, 1. 1843 je dosegel čast škofa v Damietti "in partibus" ter bil poslan v Bruselj
nauke, katere je Nj. svetost opisala kot primerne glede družabnega življenja, cikajoč zlasti na nemške socijalis-te in ruske nihiliste. V istej je vabil vse vlade, da naj sodelu jejo proti skupnemu sovražniku, čigar moč čimdalje bolj raSte. ' Prva velika politična pridol itev papeževa je bila odstranitev nappro tij med Vatikanom in Ntmčijo, ki so povzročala glasoviti "kulturni boj" (K-ulturkanipf). Naglo razširjanje anarhističnih naukov v Nemčiji in atentati na cesarjevo življenje 1. 1878 so prisilili kneza Bismarcka, da se je približal katoliški stranki v nemški drž. zbornici glede vzajemnega delovanja na gospodarskem polju. Diplomatične razmere z Vatikanom so se nazadnje tako zboljšale, da je cesar Friderik, tedaj prestolonaslednik, poselil pa-piža v Rimu. Se bolj po -astila je Nemčija sv. očeta z volitvijo istegi razsodnikom v prepiru s Spanro glede Karolinških otokov in po svojem spoštljivem sprejetju raz sodka v prid šibkejši dižau.
Morda najznamenitejši politični čin papeža Leona XIII. pa je bilo pripoznanje francoske republike ali ljudovlade kot postavni način via-
je velika Britanija, da brani svojo neizmerno trgovino in čuva svoje dal j ne kolonije ali naselbine in odvisne pokrajine, pretekli dve stoletji držala tega prostora s tako trdovral-nostjo, ali da ni prav nič stedila, čimbolj utrjajoča prirodne ugodnosti istega, in da je napravila Gibraltar dejanskim ključem v Sredozem sko morje, v katero je tu pravi in prirodni vliod. Nadzorstvo nad Sredozemskim morjem ni bilo za Veliko Britanijo nikdar važnejše nego je dandanes, ko drži pot v Indijo in na vztok, ki je šla preje krog Rta dobre nadeje, sedaj skozi Sueški kanal ali preliv in Rdeče morje; zato je tudi bila in je neprestana skrb britauske vlade, da si zagotovi to uadzorstvo proti komurkoli, ki bi se utegnil upirati.
Karkoli je bilo mogoče, se je storilo, ne samo, da se napravi Gibraltar nepremagljivim, nego da se tudi odkrije njegova polna uporabnost kot pomorska postojanka. Velikansko skalo so opremili liki satovje z galerijami ali pristropji ter jih kolikor sploh možno založili z živežem in vojnim strelivom. Silno velike vodnjake so izkopali in navo-
te okoliščine. Učinek iste gM vojaške vrednosti Gibraltarja je oJ viden. Z ozirom na to pravi zve* nec g. Charles Dilke, da bi bil« Veliko Britanijo imeniten dobič^ ako bi hotela Španija zamenjati tri njavo Centa za Gibraltar.
0 bolezni in smrti pa^jfl
Leona XIII. pisal je ves civiliziraj svet, katoliški in nekatoliški, z večjim spoštovanjem in sočutje"1' Umazani list slovenskih odpadnik0' "Gl. Sv." pa se je celo zdaj drz"'1 mahniti s svojim podlim orožjem P0] ljubljenem poglavarju naše ce'rkve"1 zapisal je o njem impertinentijp'3 njivo: "N a j boga tej š i i n n»j bolj skopi človek na s^ t u 1 e ž i n a s m r t n i p o s t e 1 j i; — Slovenci, kako dolgo bodete 4 trpeli to sramoto med seboj ? Vas za res ni sram? Prepustite! komur gre — propalicam in cam našega naroda!
Južne države i z m e' Združ. držav so povečale tekom* let število milj njihovih železnic ^ 162 odstotkov in so zvišale svoj lf voz za 95 odstotkov.
AMERIKAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
| padeš precej globoko, tedaj se še prav j osebno jasno pokaže tvoja nezmožnost.
Spoznaj in ne zanašaj se na lastno moč. Tembolj pa zaupaj v Boga! Prvi slovenski latolfttriilt T Amerik Seveda.zaupanje ..e ™e biti pred,-z-ti______no; češ: mi že Bog da, česar potre-
lzdaja
Slovensko-amerikansko tiskovno društvo
V JOLIET-D, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:.
»a celo leto xa pol leta
f 2 00 S 1.00
la Etap. Afrike in flraifmozemstvo:
as četo leto ■a pol leta
$3.00 ali $1.50 ali
15 kron.
8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismanem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo »aznaniSi poprejšnji in novi naslov svo-bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo; 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
i»r.
DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, Benton A-Chicago JOLIET, ILL.
TIskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
"AMERIKANSKI SLOVENEC".
■Published weekly at Joliet, 111. by ,,The /Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <b Chicago Str«., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper in Illinois and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 cer year. Advertising- rates sent on application.
Sutured at the Post office at Joliet, IU. as second C1«.8S matter.
UNION
RADES
26. .87. 38 35)
30.
31. L
CERKVENI KOLEDAR
julija
Torek Sreda Četrtek Petek
avgusta Sobota
Nedelja Ana, mati Mar. Pondeljek Pantaleo n, m uč.
Inocencij, papež Marta, dcvica. Abdon in Son en Ignacij Lojol Porcijunkula
Zaupaj v Boga!
Nekoč je Mqzes iz radovednosti vprašal nebeškega Očeta, če tudi On kdaj počiva, če tudi On kdaj spi kakor mi, ki stuO vstvarjeni po njegovi podobi. Bog mu ni kar naravnost odgovoril na vprašanje, ker je hotel,? da si Mozes sam najde pravega odgovora. Rekel mu je:
"Vzemi v desno in levo po eno luč in ju drži kvišku dp polnoči."
Nekaj časa je Mozes tako držal. Toda kmalu so se mu utrudile roke, že bolj pa oči. Zadremal je iu — ' izpustil obe luči na tla.
Tedaj mu pravi nebeški Oče:
"Ali vidiš, kaj se ti je zgodilo, ko si zadremal? — Pogledi na nebo! Kaj vidiš gori?"
Mozes: "Luno in zvezde."
Bog: ' 'In glej, vse te nestevilne luči držim jaz v svoji roki! Kako se ti zdi, kaj bi se zgodilo, če bi jaz »adremal le eden trenutek?"
Mozes: "Vse zvezde bi padle z neba."
Prikazen je izginila in pustila Mozesa v premišljevanju —---
Takih Mozesov je tudi še dandanes nekaj na svetu. — Morda si ined njimi tudi ti, dragi čitatelj? In če »i, vedi, da Bog nikoli ne počiva in nikdar ne pozabi na svoje stvari! Nebeški Oče res zmer prav po očetovsko skrbi za vse reči, posebno pa Se za-te, ki si vstvarjen po njegovi podobi. Pomni dobro, da sam od sebe nimaš nikake milosti, nikake žednosti, da iz lastne moči ne moreš storiti niti najmanjšega dobrega dela, niti imeti najmanjše dobre misli.
Da je to resnica, potrjuje ti vsakdanja izkuSnja. Odkod izhajajo tvoji premnogi pogreški, če ne prav iz tvoje,slabosti? — In ako katerikrat
bujein, če sam kaj storim ali nič.
Take misli so Bogu zoprne. Prijetno pa je1 njemu — in nam prav zelo potrebno — popolno zaupanje v božjo pomoč, če se zraven tudi mi sami potrudimo. A žal, takega zaupanja imamo splošno premalo.
Nekaterim sploh ni nič za tako zaupanje. Drugi mislijo, da ga imajo, pa se motijo.
Ako si grešil — morda tudi popolnoma zoper svojo voljo — in se temu čudiš ter postaneš vsled tega žalosten in tekako obupen, češ, saj se nikakor ne morem obvarovati greha, če se še tako trudim — vedi: to je gotovo znamenje, da nimaš zaupanja V Boga, marveč le v samega sebe.
Čim večja je ta žalost in obup-nost, tembolj si se zanašal na sarnegi sebe in tem manj na Boga. Zakaj kdor ima pravo zaupanje v Boga, tistemu se ne zdi prav nip čudno, če greši tudi najpolnejsi člevek. Saj tudi najpopolnejša stvar nima ničesar od sebe, marveč vse le od Stvar nika. —
Preveliko zaupanje v lastno moč je zoprno Bogu in celo škodljivo ljudem. Tukaj je vzrok, da ostane toliko načrtov in poizkusov brez vspeha, tukaj je vzrok vsakemu obupu, vsem nesrečnim samomorom i. dr.
Človek, ki se mu je posrečila ta iti ona stvar, ki je storil že marsikaj dobrega,postane na to ponosen, ošaben. Kmalu začne misliti, da je bilo samo njemu mogoče pospeti se tako visoko. Zato prezira vse drugo in vse zaupanje stavi edino le v 8a-mega sebe. Kar naenkrat mu iz-podleti, in pade. ■--
In potem?
Najprej niti ne more verjeti, da bi bilo kaj takega pri njem sploh mogoče. Ko se pa prepriča o žalostni istini, postaja mu črno pred očmi. Poloti se ga žalost in ne volja,. ker čuti, da je porušen steber, urffffrfi-bV! ertiS uf.afjc.
V samem sebi ne dobi več dovolj moči, da bi se zopet dvignil. Pomoči od drugod pa ne pričakuje in je tudi ne mara; zato naposled — obupa.
Ako bi vsi ljudje imeli pravo zaupanje v Boga, bi nikoli nihče ne obupal. — Saj Bogu je mogoče Vse: Njemu ni prav\nič težkega, odstraniti kakršnekoli zapreke. Njemu je prav tako lahko premagati naj hujše in najizkušenejše sovražnike kakor najslabše; pa naj jih bo ve liko ali malo.
Ako bi bila tvoja duša še tako umazana,ako bi bila tako zapeljana, da bi ti pri svoji najboljši volji ne bil storil niti pičice dobrega, marveč se pogrezal od dne do dne vedno globje; ako bi imel vse grehe vsega sveta iz vseh časov nad seboj: vender ne smeš obupati nikdar! Nikdar ne smeš opustiti zaupanja v božjo pomoč, ne zanemarjati boja, ki ga imaš izvojevati! Vedi namreč, da v tem boju prav gotovo zmaga vsakdo, ki prezgodaj prostovoljno ne odvrže orožja. Sjaj Bog nikdar ne pozabi na svoje stvari, niti na one ne, ki ga zaničujejo.
Predno se torej odločiš za kakršnokoli stvar, najprej dobro premisli svojo slabost in nezmožnost, na to premišljuj božjo vsemogočnost, modrost in dobrotljivost, potem pa zaupljivo prosi nebeškega Očeta za pomoč! Tako oborožen prični z veseljem svoje delo, tako oborožen pojdi pogumno v boj, in zmaga ti je gotova!
Životopis Leona XIII.
Papež Leon Trinajsti je bil rojen v Čarpineto, škofije Anagni, v nekdanjih papeževih državah, 2. marca 1810 iu krščen na ime Joahim Vincencij Pecci. Jezusov red, kateremu je dal pozneje kot papež zopet staro veljavo in moč med cerkvenimi sovetniki, je skrbel za njegovo vzgojo, ker so poslali že osemletnega Pecci-ta v jezuitsko izobraževališča v Viterbo, kjer je ostal do svojega štirinajstega leta. Tačas je umrla njegova mati, in kmalu potem je odšel v Rim, nadaljevat svoje študije v tamošnjem jezuitskem vzgoje-vališču. Ko jebil osemnajst let star,
Največje p š e n i č n o , p o' ! na-svetu se nahaja v Californij':; Isto je last necega Italijana, in,e' noma Guazone in obseza nad 1" j kvadratnih milj.
Znana židovska pet'' cija radi kišinevskih izgredov našla poti do ruskega carja, ker« jo vrgli v Washingtonu res v ^ in si takisto prihranili blamažo, bi bila neizogibna.
Zadnji teden je a mer' ško evropsko brodovje posli'1'" Anglijo in bilo v pristanišču Por mouth imenitno sprejeto. Iste <3 je obiskal tudi francoski predse<b|! Loubet angleškega kralja in dip15' matski zbližal, stara dva tekme Angleža in Francoza.
Slav nega četrtega j' lija so se te dni zopet spomnil' Pittsburg-u, ker sta neka uila'
goSpa ln iieTa "Tlečko......umrla ža '
nami, pridobljenimi po takratne streljanju z otroškimi pištolah Vsega skupaj je moralo letos Pittsburg-u s smrtjo plačati ose oseb obhajanje glasovitega nar<" nega praznika amerikanskega.
Sv. Oče, ideč na sprehod t vatikanske vrtoveT......
kot papežev nuncij. Tam v belgijski,prestolici je bilo, da je najprej dobil pogled v politične tajnosti in tisto zvedenost, po kateri se je svoje žive dni tako odlikoval. Mgr. Pecci je ostal čez tri leta v Belgiji, in po svojem povratku v Italijo je bil odlikovan z velikim redom sv. Leopolda. Februvarija meseca 1846 je posetil tudi London, in bil istega leta posvečen v nadškofa v mestu Perugia. Tu je ostal dveintrideset let, dokler ni dosegel najvišje cerkvene stopnje, toliko časa, dokler je vladal papež Pij IX. |
V	svojem škofovskem delovanju ni kazal nadškof nič manj eneržije in marnosti, kakor tedaj, ko je bil guverner neke papeževe države. Poleg druzih zaslug si je stekel zlasti veliko s tem, da je očistil, nadŠko-fijo roparstva, in nekoč so bile vse ječe pod njegovo duhovno sodnjo oblastjo prenapolnjene. V plftčilo tega uspešnega delovanja je bil 1.
1850 mgr. Pecci imenovan kardinalom.
* * *
L. 1877 je postal kareumu *?ecci oamerlengo rimske cerkve. V con-clavu za volitev novega papeža po smrti Pija IX. v februvariju 1878, ki je trajal 36 ur, je bil pri tretje™ balotovanju izvoljen kardinal P«oci papežtrn, in si je nadd ime Leon XIII. Kronanje bil dne 3. marca s tiaro ali troj nato krono v sikstin-»ki kapeli v Vatikanu, kjer se je vršil conclave.
V	prvi enctkliki. obelodanjeni 0 naslednji Veliki noči, je sv. oče Leon X^II. nemudoma razpravljal vprašanje o obnovi časne moči pa* pežtva, in odtlej je svoje žive dni iskreno zagovarjal isto. Že od začetka je novi papež razvil veliko zanimanje za pereče eocijalno vprašanje, ki pretresa dandanašnji vesoljni svet, in v encikliki, izdani meseca decembra 1878, je pozival katoliške razumnike, da na šijrij0
V prvih e n a j s t s h secih z zadnjim junijem končuje čega fiskalnega leta se je na mL Island izkrcalo 537,775 medkrovo^ priseljencev, med temi 46,955 Ne1"' cev. Tekom iste dobe so poslali o®1' za j v staro domovino 6,C49 oseb' Čimdalje je in bo težje, priti v oj* ljubljeno deželo, kjer pa nedost»jf še vsepolno delavcev, zlasti na z" padu.
Žganje in pivo. St9 tistični Urad v Washingtonu uči, da je 1. 1850 prišlo na glav" prebivalstva v Združ. državah galona whiskey-a na leto in sa®" 1.85 galona piva in vina, doči"1 použije dandanes Amerikanec b^ galona žganja, 0.63 galona vina 17.49 galona piva.
Washingtonski cenil®,' 'trad objavlja buletin ali dnevu1 razglas, ki podaje številke o poce^" nih železnicah v Zlruž. država*1' Po istem je znašala dolžina kolo^' zov takih železnic 1. 1902 nič ma'lJ kot- 22,576 proti 8,123 miljaffl s 1890. Akcijski kapital ali delni^V glavnica in založeni dolg teh žel®' znic predstavlja vrednost $2,308»' 000,000 ali 196,287 na milj0' Skupni dohodki vseh družeb so znašali kacih $250,500,000 zadnje let0' prometni troški pa $219,900,000-Število uslužbencev pri pocestni železnicah je znašalo 133,000, katerim se je izplačalo $80,700,000! 7,128 uradnikov in klerkov je prejelo $7,439,000. Proslo leto se jfl vozilo 5,800,000,000 oseb. Dividend so izplačali $28,737,887 na glavO'' ške delnice, in $4,301,284 na pred" nostne delnice, povprečno 5.1 o^' stotka.
danja, kar je 1. 1891 priznal rajni francoski kardinal Lavigerie.
. W * *
Pa papež Leon ni samo spretno reševal političnih vprašani, nego najpozorneje je tudi skrbel za raz-Urjenje sv. katoliške vere, in nobeno papeštvo izza reformacije ni bilo priča takej razširjatvi katolicizma m duhovnega vladarstva katoliške cerkve,zlasti po deželah,kjer govore angleški. Kot zgled hočemo samo navesti mnogoštevilna romanja, ki 80 se stekala v Večno mesto z vseh strani sveta.
Meseca februvarja 1. 1900 je papež obelodanil encikliko o ameri-kanizm,^ in junija meseca 1. 1901 je izdal pisanje o delavskem vpra-šanju; dne 29. marca 1902 objavil je dolgo encikliško pisanje z naročili poslednje volje.
Gibraltar je-bil slaven.
^Skoro 200 let, ali odkar ga je 1. 1704 osvojil britanski admiral Rooke, pa do najnovejšega časa je bil skalnati Gibraltar znak nepremagljivosti, in mislilo se je, da daje posest istega Veliki Britaniji absolutno ali neomejeno nadzorstvo nad vhodom v Sredozemsko morje, po katerem se vozi morda med vsemi vodami največ ladij. Z vseh strani širocega obzorja, je videti bližajoče parnike. Tisti, ki prihajajo z vzhoda iz pristanišč Sredozemskega morja, od Kitajskega, Indije, Avstralije in daljnega Pacifica, se križajo z oni-ki plujejo z Angleškega in Združ. drŽav, iz francoskih in nem-ak'ii luk, od Južne Amerike in za-padne Afrike, in vsak dan skozi celo leto defilira skoro 200 ladij med slopi Herkulovimi in gre mimo velikanske trdnjave, ki stoji tamkaj na straži.
* * * *
i
Potemtakem se ni čuditi, ako se
dili vanje vode, katere jo seveda nedostajalo na skali. Tudi imajo tamkaj 100,000 ton premoga stalno založenega in redna vojaška posadka šteje 10,000 mož. Na vrhu višine so razpostavili 200 topov težkega kalibra (promera cevi) in modernega tvorila ah modela; in ker ni bilo pristanišče za sedanjo potrebo zadostno, je britanska vlada zadnjič sklenila, da isto razširi, ter je to v dovolila svoto $22,000,000, nakar so koj pričeli z deiom in upajo, da bo luka moderno zboljšana tekom leta ali osemnajst mesecev.
Vendar so pa nekaterniki jeli resno dvomiti, so li ti troški modri in pametni ali ne, češ, da se utegnejo Angleži jako motiti, kar se tiče njih zaupanja v Gibraltar kot pomorsko nepremagljivo postojanko. Dotičniki trdijo, da je t,a slavna skalnata trdnjava prenehala biti resnična obrambna straža vhoda v Sredozemsko morje. To je ista bila za časa, ko so plule samo jadmilice, ki so se morale držati morskegu toka ter so potemtakem jadrale mimo gi braltarske skale, koder jih je d&roče valovje nosilo. A sedaj je stvar čisto druga. Od Gibraltarja do trdnjave Ceuta na afriški brežini je štirinajst milj;' krog Ceute j| pa morje dovolj globoko, da morejo tamkaj mimo pluti parniki, nedabi se jih moglo zavirati po topovih, ki preže z Gibraltarja. Ta zadnjii trdnjava več ne vlada Sredozemskega morja. Pa to še ni vse ali najhujše. Zvedenci so dognali, da je mogoče mesto Gibraltar, staro in novo pristanišče, barake ali kolibe, sploh vse razdejati s težkimi topovi, , taz-postavljenimi na španskih tleh,kjerkoli ob zatoku pri mestu Algeoi?as v razdalji od 6,000 do 10,000 jir-dov.
* * * *
Nepotrebno je dokazovati resnost