Ptuj vabi delovno Ijudstvo na gospodarsko razstavo, ki bo od 16. - 23. oktobra
V dneh od 16. do 23. oktobra 1949 bo Ptuj z gospodarsko razstavo v Mladiki, združeno s poizkušnjo vin, mravljišče delovnih ljudi, ki si bodo ogledali go-spodarsko kulturne ustvaritve na pod-ročju   ptujskega   okraja  po osvoboditvi.
Tovarne in podjetja, organizacije in ustaneve ter obrtniki vseh treh gospo-darskih sektorjev bodo razstavili proiz-vode, ki jih dan za dnem v tekmovalnem poletu ustvarjajo delovni kalektivi v za-vesti, da izvršujejo naloge potreb in nuj-nosti našega delovnega Ijudstva ne ozi-raje se pri tem na inozemske in domače kritike, klevetnike in reakcionarje, ki bi radi prepričali naše delovno Ijudstvo, da to ni socializem, kar daje moč in delov-ni polef narodom Jugoslavije in njiLo-vemu vodstvu.
Gaspoda-iska razstava v Ptuju bo velikega pomena glede na pospešeni razvoj industrije in obrti v okraju ter glede aa preusmerjanje kmeti:-skega gospodarstva vzporedno z raz-vojem industrije. Delovni kolek-tivi bodo medsebojno spoznali velika sposobnosti svojih sovrstnikov, medtera ko bodo delovnim kmetom prikazani in-dustrijski proizvodi dokaz, da oroizvaja socialistična Jugoslavija predmete vsa-kodnevnih  potreb   delavcev   in  kmetov.
Kulturno-prosvetno dogajanje tekom razstavnega tedna bo potrditev nujnosti, da potrebujejo delovni Ijudje po napor-nem in intenzivnem delu knlturno pro-svetno razvedrilo in da so v vrstah de-lovnih Ijudi v ptujskem okraju talenti, ki jim je treba dati možnosti, da se bodo razvijali naprej in uvrstili med kvalifici-rane talente kulturno-prosvetnega živ-Ijenja LRS.
Ptujske znamenitosti, med katere spa-da|o trije muzeji, bodo v razstavnem tednn marsikomu odkrili, zgodovinski razvoj gospodarstva in kulturnega živ-Ijenja prebivalstva iz okolice Ptuja.
Poizkušnja vin pa spada med običaje vinorodnih predelov. Način pridelave grozdja je znan večini delovnega ljud-stva, niso mu pa poznane vinske sorte in razni načini priprave namiznih vin.
Skratka bo tekom razstavnega tedna udeležencem razstave mogoče prikazati v praksi stvari, ki so jih preje poznali le iz opisovanja ali pripovedovanja ter j;h prepričati da so delovni Uud^e aove Jugoslavije sposobni razumeti svoje po-trebe, izdelovati prej uvažane predmete ter voditi svoje obfeljudsko gospodar-stvo po načelih markslzma-leninizma v korlst delovnega Ijudstva. ki ga vodi KPJ s tov. Titom na čelu.
Razstavni teden se bo odvijal po sle-dečem redu:
OTVORITEV   RAZSTAVE dne 16. oktobra 1949 ob 9. uri
Spored: Nedelja, dne 16. oktobra 1949:
od 7. do 8. ure zbiranje množičnih or-ganizacij in delegacij za povorko pred železniško   postajo  —  nato   povorka • na razstavni prostor; ob  9. uri   otvoritev   in   podeljevanje nagrad najboljšim  delavcem; od  12.  do  13.  ure koncert SKUDa v mestnem parku;
ob 20. uri gledališka predstava v Mest-nem gledališču — Miško Kranjec: »Pot do zločina«.
Ponedelfek, dne 17. oktobra 1949:
ob 18 uri gledališka predstava igral-ske skupine iz Gorišnice v Mestnem gledališču z igro Br. Nušič-a »Pokoi-nik«.
Torek, dne  18. oktobra 1949:
ob 20. uri predavanje o »Ljudski pro-sveti«  v  Mestnem gledališču.
Sreda, dne 19. oktobra 1949:
ob 18. uri prireditev v Mestnem gle-dališču. Poje pevski zbor iz Majšperka
in uprizarja Linhartovo igro »Matiček se ženi«.
Četrtek, dne 20. oktobra 1949:
ob 18. uri koncert moškega zbora in orkestra SKUD-a »Jože Lacko« v Mestnem  gledališču.
Petek, dne 21. oktobra 1949:
ob 18. uri prireditev v Mestnem gle-dališču.
Sobota, dne 22. oktobra 1949:
ob 18. uri prireditev v Mestnem gle-dališču.
Nedelja, dne 23. oktobra 1949:
ob 14. uri start tekmovalcev terenske
tnotociklistične dirke;
ob  16. uri  sprejern  tekmovalcev pred
razstavnim  prostorom;
ob  18. uri  zakliuček razstave.
Dnevno   kinopredstave  ob   16.,   18.30  in 20.30 uri
*
Preskrba:
Poleg bufeta na razstavnem prostoru je zasigurana hrana v sledečih gostin-skih obratih: Restavracija *Moskva«, Zadružna gostilna »Zgornji Breg«, Za-družna   gostilna  pri   »Roziki«    Mestna
gostilna »Brenčič«, Gostilna »Vinarske zadruge«.
Važn! telefoni:
Razstavni prostor št. 170. muzej št. 30, gledališče št. 71, kino št. 40. restavra-cija »Moskva« št. 127. železniška po-staja št. 31, avtobusna postaja št. 72, rešilna postaja št. 66, bolnica št  55.
Prenočišča:
nakazuje stanovanjski urad pri prire-ditvenem odboru v pisarni na razsta-višču.
Vstopnina za razstavo in obisk muzejev:
din 20.— po osebi;
din  15.-— pri skupnem obisku sindika-tov po osebi,                                  ¦
din  10.— za dijake in vojake.             !
Vsi znamenUi ptujski tnuzeji so vse dni razstave odprti.
1.  Arhsološka zbirka je odprta od 9. do 12. ure.
2.  Vinarska zbirka je odprta od 9. do 12. ure.
3.  Kuiturno zgodovinska zbirka  na gradu je odprta od 14. do 18. uie.
Razstavni  prostor:  MLADIKA Razstava je odprta dnevno od 8.—18. vre
   VSEM ODBOROM MNOŽICNIH ORGANIZACIJ!
Okr. odbor OF vabi vsc naše organizacije (OF, AFŽ, LMS, ZB NOV, KZ, KOZ) in vsa draštva (Hzkulturna, gasilska, lovska itd,), da se v Ptuju množicno udeležfjo povorke in otvoritvc okr. gospodarske razstave, ki bo dnc 16. oktobra ob 9. urL Vaški odbori OF, KZ in KOZ naj organizirajo vozovc, traktorje itd. za prcvoz v Ptuj. Zbor za povorko bo o b 7,30 uri pred železniško postajo v Ptuju,
Naše delo
   OKRAJNA PARTIJSKA KONFERENCA V PTUJU
"Ponosni smo, da imamo Partijo, ki se ne boji nobenih težav"
V dvorani v Titovem domu v Ptuju se je vršila v torek, 11. oktobra 1949, okraj-na partijska konferenca.
Odcr dvorane je bil svečano priprav-ljen. Nad trobojnicami jc bila vidna pa-rola: »Ponosni smo, da imamo Partijo, ki se nc boji nobenih težav.« V sredi odra je bil postavljen lik tovariša Tita, obdan z zelenjem. Mize v ospredju dvorane so bile v rdečem Partijski delegati so ob napovedanem času v svečanem razpolo-ženju zavzemali mesta v dvorani ter v medsebojnih pomenkih čakali na začetek konference. Ob prihodu člana politbiroja CK KPS tov. _dr. Potrča, člana CK KPS tov. Stoparja, člana biroja oblastnega ko-miteta tov. Simoniča in sekrctarja OK KPS tov. Leskovca se je po dvorani raz-leglo ploskanje.
Delegat tov. Premk Alojz je začel kon-ferenco ter pozdravil navzoče goste in delegate ter želel konferenci uspeh. Po izvolitvi delovnega predsedstva je prvi govoril član politbiroja CK KPS tov. dr. Jože Potrč, ki je izročil konfcrenci bor-benc pozdrave CK KPS. V govoru je mcd drugim poudaril nujnost okrepitve partij-ske organizacije ter predočil delegatom važnost sklepov plenarnega zasedania CK KPS, ki dajejo partijskim organizacijam smer nadaljnjega partijskega dela. S po-sebnim poudarkom je priporočil gojiti v partijskih vrstah kritiko in samokritiko. Naloga partijcev je kritizirati, kar ni pra, vilno, vendar je treba vedno sproti iskati rešitev, da bodo stvari tako urejene koi morajo biti. Tudi konfcrenca bi morala potckati v tem  duhu.
Ob zaklfučku kratkega nagovora jc na vzklik: »Naj živi naš veliki učiteli mar-šal Tito!« dvorano napolnil viharefl aplavz s skandiranjem Tito — Partija, Tito — Partija
Vrsta delegacij je prinesla konfercnci čestitke in darila v imcnu delovnih ko-lektivov. Prva je pozdravila konferenco delečaciia mladine iz ptujskega okraja. Sledile so ji delegacije okrajnega odbora AFŽ, tovarne alummiia Strnišče in »Gra-disa«, železniške delavnice in nadzorni-štva proge. Na vse delegate ]e moino vpHval nastop pionirske delegacije, ki fe prikorakala v dvorano. in nagovor pionir-ke Toplak Mincc. Slcdile so delegaciie tovarne perila, oblastnega podjctja >Vi-no«, kmečko obdelovalnc zadruge Trniče, zadruge Osoicik. Vse delegaciie so kon-ferenci obljubile. da bodo njihovi kolek-tivi še v naprej dosledni borci za izvedbo socializma v novi Jugoslaviji. Vsako de-Iej?acijo so delegati sprejeli in pozdravili z burpim aplavzom.
Politično gospodarski referat je imel sekretar OK KPS tov. Lcskovec Franc. Dejal   je med  drugim:
Spor med VKP(b) in KPJ ni nastal šele v letu 1948
Času, v katerem se vrsi današnja par-tijska konferenca, dajejo obeležje do-godki, katerih glavno pozorišče je naša država. Zanimanje za razvoj teh dogod-kov je po vsem svetu ogromno, saj so dejansko tudi izrednega mednarodnega pomena.
Spor med ZSSR oz. VKP(b), ali še toč-neje med sovjetsko obveščevalno službo na eni in KPJ na drugi strani ni nasta1 šele v letu 1948 ob objavi resolucije Kominforma. Nesoglasje, za katera je bila od začetka do konca kriva izključno boljševiška partija, so obstoiala žedavno prej in 6icer so se začele pcravljati v trenutku, ko je vodstvo BP uvidelo. da se v ognju NOB poraja nova Jugoslavi-ja in to Jugoslaviia, ki se ne misli osvo-boditi samo izpod okupatorja, ampak tudi vsakega izkoriščanja in odvisnosti od zunaj, pa najsibo s katere koli stra-ni. Kot je znano na podlagi zgodovin-skih dejstev. ie bila SZ proti temu že med drugo svetovno vojno, še bolj pa je to prišlo do izraza po končani vojni ko so se med novo Jugoslaviio in SZ pri-čeli ustvarjati ožji ekonomsko-politični odnosi kot temelj novega sodelovanja med socialistično SZ in dcmokratično Jugoslavijo, ki je pričenjala i gradnjo so cializma. Pričakovati je bilo, da bod^ ti odnosi temeliili na popolni enakopravno-eti, da bo SZ upoštevala težko povofr.o stanje nove Jugoslavije in jo V6estran-sko podpirala pri naporih za graditev socializma, ker se s tem ne bi jačala samo naša država. ampak tudi celotra demokratična fronta v svetu. Isto bi pri-čakovali od SZ tudi v odnosu do ostaih novih držav Ijudske demokracije. Vsetn tem državam bi SZ s svonmi števUnimi izkušnjami lahko ogromno pomagala in s tem pomagala tudi sebi
Vendar se ta popolnoma upravičena pričakovanja niso ii.polnila Vodstvo BP je krendlo na drugo pot, na pot podre-janja. odvisnosti in popolne Doslusnosfi novo nastalih ljndsko demokratdčnih držav, seveda na škodo istih
KPJ 6i ie med narodno osvobodilno borbo priborila ne samo med jugoslo-vanskimi narodi, ampak po vsem svetu zaradi svo;e junaške in dosledne borbe ogromen ugled. Borba naših narodov za nacionalno in socialno osvoboditev je postala každpot vsem zatiranim in izko-riščanim narodom, v njej so oni videU, kako se je treba v danih razmerah bori-ti proti nacionalnim in socialnim izkori ščevalcem, predvsem pa «o se od borbe naše Partije učile druge Partiie kakšno stališče morajo zavzeti napram razred-nemu sovražniku, če hočeio računati na uspeh borbe. Ti ogromni uspehi in ugled naše Partije, tako med vojno kot tudi po
vojni, niso bili povolji šovinističnim stremljenjem in naziranjem nekaterih voditeljev BP. Bali so se, da bi slava naše Partije, 6lava našega Tita zatemni-la slavo BP in Stalina. bali so se, da bi se kdor koli v svetu lahko tudi od ias česa naučil. Jasno je, da je tako šovini-ctično mišljenje o večini vodilni vlogi BP in SZ popolnoma zgrešeno in nemarksi-sfično mišljenje o večni vodilni vlogi BP kazuje, da so narodi in države, ki so imele v gotovem razdobjti vodilno vlo-go v svetu, pa nnjsibo pronresivno ali reakcionarno, sčasoma postali nepo-membni in so vodstvo prevzeli drugi na-rodi. Predvsem se je |o hitro zgodilo s tistimi narodi in ljudmi. ki so s svojo vodilno vlogo hoteli zavirati družbeni razvoj. Pri nas so ta zgodovinska deJ-stva znana slehernemu solarju dočim Stalinu in njegovi dru&čini to ni znarvo, ker jih je njihov šovinizern pripelja: do popolne slepote. Ne tajimo ;n zmanjšu-jemo vloge BP, ki jo je odigrala s tem, da je izvedla Oktobrsko revolucijo in prva v svetu zgradila socializem in da je bila dolgo časa močna opora vsemu na-prednemu gibanju v svetu, nikakor pa ne moremo nristati na način podrei-t-nja in izkoriščanja ostalih narodov pred-veem malih, kakor si to zamišlja in iz-vaia BP EP ni i7,podkonava!a ugleda naša Partija, ampak ei ga je izpodkopala sama. Naša Parti;a se je za ualed BP borila &e potera, ko je nase vodstvo ža videlo, da v BP ni vse tako v redu kot bi moralo biti. Vodstvo BP je torei iz-ključno samo krivo za vse, kar se sedaj dogaja tako v odnosn napram raši drža vi, kot naprarn osta}iai*?]Hadsko demokra-tičnim državam in vsemu naprednemu gibanju v svetu.
Pcsledicc šovin?stxnih odnosov BP do drugih Partij so ogromne
S tem, da ona poudarja izključno svo-jo vodiino vlogo, da diktira drugim Partijam, kako nai delaio. s tem, da im popolnoma onemogoča mieliti z lastno glavo, dosega to. da se revolucionarnost progresivnih sil v svetu raanjša in s tetn hromi njih udarna sila. Posledica te teo-rije mesiianstva BP in Rdeče armade, teorija čakanja, da bo Rdeča armada osvobodila vse zasužnjene narode, iste pasivizira, ker jih skuša prepričati, da se sami z lastnimi silami ne morejo uspešno boriti in osvoboditi. Jasno je, da zna svetovna reakcija tako situacijo temeljito izrabiti v 6vojo korist za še večje izkoriščanje in za razbiianje enot-ne fronte demokratičnih sil
Jasno nam mora biti, da ima spor med KPJ in BP tudi za našo državo svoje po-sledice, tako negativne kakor tudi pozi-tivne. Vsekakor so nas najteže prizadele
odpovedi gospodarskili pogodb od stra-ni kominformovskih držav. Ne toliko zaradi tega, ker bi nam te pogodbe ne vem kako koristile, saj vemo, kakšen material io pod kakšnimi pogoji smo ga dobivali, ampak zato. ker smo morali zaradi hitre odpovedi pogodb pričeti s sklepanjem pogodb na zapadu, kar je povzročilo trenutni zastoj, ker je bilo vsled tega treba tudi izvršiti pregmpa-cijo nekaterih postavk petletnega plana. Na drugi strani pa je prav posledica te-ga, da se je pri naših ljudeh samoinicia-tivnost. požrtvovalnost, delovna discipli-na itd. razvila do maksimuma, o čemer nam pričaio vedno novi uspehi.
Enotnost naše Partije in okrog nje vsega našega ljudstva se -je še bolj i utrdila, Partija je še bolj ojeklenela in se očistila vseh nezdravih elementov in pridobila pri ljudstvu se več zaupanja. Ponosni moramo biti, da smo člani Par-tije, ki je edina v svetu bila zmožna pre-nesti take udarce, kot jih ie naša in na nje dala tudi dostojen odgovor Vedeti moramo, da borba naše Partije ni borba samo zaradi naše države ali goia obram-ba pred napadom, ampak, da ie to borba proti izkrivljenju naukov Marksa, En-gelsa in Lenina, borba za komunistično raoraln, za poštenie. za pravice malih in zatiranih narodov. kar sedaj tepta tako vzhod kakor zahod. To je borba proti zmešanim poimom o neki nezmot-ljivi avtoriteti, skratka načelna borba za pravilno izvajanje linije marksizma-leninimia. Zavedati se moramo, da ako bi naša Partija te borbe ne sprejela, da bi se njene ostrine ustrašila, bi s tem nastala nepopravljiva škoda za vse na-predno gibanje v svetn in to za dolra razdobvi. In zato, ker se zavedamo ogromne mednarodne in zgodovinske važnosti te borbe, moramo biti po-nosni, da jo bojujemo tudi mi, če-prav moramo dostikrat prenašati te-žave, ki niso majhne. Ponosni moramo biti tudi na to, da imamo na vodstvu naše Partije take ljudi kot so Tito. Kar-delj, Rankovič in drugi.
Naloge kcmunistov v sedanji situaciji niso lahke
Tovariši in tovarišice! Na področju našega okraja politično 6ituacijo prav v zvezi z zunanje-političnim položajem in z zaostritvijo ra-zTedne borbe na vasi sami dobro poznamo. Po terenu se šiu-jo parole o vojni nevarnosti. ki iih meče reakcija, nasedajo pa jim tudi naši ->o-šteni Ijudje. Imamo primere ko pravi-io kmetie, da bi sicer šli v za-druge, če jim rečemo, da morajo iti, ker v slučajv spremembe oblasti bo zemlja tistim, ki gredo v zadruge pod pritiskom, vrnjena, v nasprotnem slučaju |o izgnbe. Pri od-daji  žita  so  tudi veliki  kmetje,   ki  so
imeli precej visoke odmere, oddali vse žito, seveda ne iz zavednosti, amoak za-radi pričakovanja nekih sprememb, češ. čeprav bomo nekaj časa lačni, ko pride-jo drugi, bo že boljše. Vse to kaže, da Partija na vasi ni v zadostni meri po-svečala pažnje političnemu lelu. Pred-vsem pa je popustila pri vprašanju Konxinforma, kar na vse zadnje ni čudno, nikakor pa ne hvalevredno, saj smo pri obisku osnovnih partijskih orrfanizacij in v razgovorih s posameznimi člani Partije naleteli na primere, da si niti ti v lem vprašanju niso na jasnem in na njem molče. Gotovo fe, da taki člani Partije nc bodo kos reakcionarni prooa^andi, da bi znali ostale ljudi prepričati o pravil-nosti naše politike, o nezlomljivi moči naše oblasti in da bi znali z dejstvi po-bijati vse sovražne parole in ustvariii pri ljudeh zaupanje. Zavedati se moramo, da se razredna borba na vasi iz dneva v dan zaostruje, kar mora nujno roditi odpor pri tistih, ki so tu prizadeti, v tem pri-meTu rar.ni vaški špekulanti in izkorišče-valci. Ni dovolj, da mi te Hudi samo dnevno biiemo m to neusmiljeno Ob-enem s tem je treba vsem pcštenira lfu-dem povedati, zakaj to dclamo. da dela-mo^to v interesu skupnogti. torej vseh nošterrh liudi Še vedno n°. noznaio n^ši člani Partije pravilnih prijemov pri po-Ktičnem delu. V koltkor se politično delo vrši, «e vrši šabionsko, nekonkrctno in neživljenjsko. Ljudje so praznih o^uljs-nih fraz siti in ne vcriameio. če našerfa političncga dela ne podpremo s konkrpf-nimi dejstvi, ki jih tmamo danes na pre-tek. tako za obiasruevanje p&še zunanie politične sttuacije, kakor naše?Ja noira-nfcfJa gospodarskeča in Dolit;č"orfa Hr>!?t Iz govorov in člankov naših vodUnili liudi imamo za vse to ogromno konkretne{?a mateHala, ki ga moramo le znati upo-a-biti. Pri tem pa pridemo na osnovno sla-bost na§;h partifskih orgamzad' o ka^«ri sc stalno govori. t. }. pomanikanie stu-diia. Stvar v tem pogledu sc pUtio počasi popravlja. čeprav fe prav študii os^ca nravilnega in usnešnega polUič-n^tfa debi Pri vprašanju poli+ičnctfa dela Pa-t?ie ra vasi sem se ustavil na orvem mesfu za-radi te«ja, ker se mi zd"t, da v tem po-^ledu naiveč grešimo !n nam pi-av +o škodi tudi pri tzvajanju rtosnod^rs^;^ nalo<?. Sicer pa bo o ssmi idpološki iz-gradnii  in načinu dela ParHje še rfovora
Od kod prihaia k nam vojno vzdušje
Ustavil bi se še enkrat pri vprašanfu psihoze o vojni nevarnosti. Najprej si moramo biti na jasnem, od kod in zakaj je do tega prišlo Nedvomno je glavni vzrok tej psihozi naš zunanjepolitični položaj, ki je v zvezi s Kominformom SZ   je  sprevidela,   da z  raznimi   notami.
(Nadaljevanje na 2. stranil
Okrajna partijska konferenca v Ptuju
(Nadaljevanje «  1. strani)
odpovcdmi vseh mogočih pogodb in z dru-gimi najbolj podlimi metodami naših na-rodov ne more zastrašiti in spraviti na kolcna, zaio je segla šc po enem načinu zastraševanja, ki si ga je kot že marsikaj drugega sposodila od zapadaih imperia-Hstov. t, j. demonstralivnega kupičenja in premikanja vojaških cdinic ob naši meji in povzročanja novih incidentov Razumljivo je da vse to v zvezi z ostalo kampanjo proti naši državj vzbuja pri oaših Ijudeh vojno vzduŠje, predvscm ker vidijo. da je SZ za dosego svojih ci-Ijev pripravljcna poslužcvati se tudi naj-bolj podlih mctod. Zavcdati pa se mora-mo, da si bo SZ temeljito premislila, prcden bi narcdila tak korak, ker tiapad na socialir-tično Jugoslavijo s strani SZ bi pomenil strašen in nepopravljiv udarec po socializmu na splošno, lahko rečemo popolno izdajo socializma S takim dc-janjem bi se razvoi socializma ustavil za doltja desetletja Na driuji strani pa ie tudi zelo dvomljivo, da bi sc SZ v taki situaciii kot je in to zunanii in notra-nji, upala tvegati novo svetovno vojno, ki bi v slučaju napada na Jugoslavijo bila neizogibna. Vendar pa, tovariši in tovarištcc. ne smemo pozabiti besed tov Tita. ko ie deial: ¦»Delaimo, hot bi vojne ne b;lo iOO ht, pripravljaimo pa se kot bi bila ze jutri.* Ob priliki zakliučka manevrov enot JA je tov. Tito de}alr »Ve.< naoredni svet mora spoznati našo velikansko herojsko borbo z zmago res-nice in pravice V svetu 7,a io, tovariii in tnvnrišice, je vredno iiveti. vredno pa tudx umreti, če je trebn.« To, tovariši in fovaris;cp. mora biti jasno ne le Tsakemu komunistu, am^ak slehernemu našemu državlianti Nopotrebna vo|na psihoza T»am ?Vo^i. tako pri našem političnem dcitj. J'*kor pri izvaiaria rfospo^arskih nalotf. k^r ustvarja Pri Hnd^h malod'.i?''e in ZTpari^u1'^ d^iovni polet. Zato ie dolž-no?t nsR vseh, da vnrašanie vojne ncvar-nr»<sti liiid<»m pravilno folma<M«io. kf^ s fem po«;pešu'<?mo ^ra^njo sociaitzma. Ob-fnpm  sc   iaf.a   fudi   obrambna   tnoč   naše
Ni mogoče graditi socializma brez rcvolucijc
Da se povrnem na politično delo v na-šem okraju. Neštetokrat smo že govorili, da se vrši na naši vasi rcvolucija. Socia-lizem zgraditi brez revolucije, brez trde in neizprosne borbe je, tovariši komu-nisti, nemogoče. Tako mnenje vlada v ostalih ljudsko demokratičnih državah, kjer se oblast, ki se ni rodila v krvavi borbi, kot se je naša, ki ni tako trdna, kot je naša, boji razredne borbe. Spom-nimo se na primer na izvedbo nacionali-zacije industrije v Češkoslovaški, na iz-vcdbo agrarne reforme na Madžarskem itd. Mi sg razredne borbc nc bojimo, ker verao. da zgraditi socializem ne pomen! nič drugega, kot izvcsti revolucijo do kraja, ker vemo, da je razredna borba s tom v zvezi nujna in ker z razredno bor-bo udarjamo samo po tistih, ki so že i1ak naši sovražniki, na drugi strani pa si s tem pridobivamo vedno novih zavez-nikov. Vendar, tovariši in tovarišice, v t«j borbi nismo vedno dosledni. V mnogih primerih se niti ne zavedamo, kaj je raz-rcdna borba na vasi. Zaradi tega Čes+o-krat izpadejo na5e ijospodarske akcije kot frontalen napad na našega kmeta, ne glede na to. kakšen je Jasno je, da se s tcm delajo ležko popravljivc političnc napake, ker s tem odbiiamo od oblasti prav tistc ljudi. ki so ^o svoiem bistvu naSi razredni zavezniki in ki bi nam mo-rali pomaffati v borbi ">roti našim dejan-skim sovražnikom. Razredncjja sovražai-ka na vasi tudi ne smemo iskati izključno pri velikih kmetih, ker imamo tudi tned temi poštene liudi, ki svoje dolžnosti do skupnosti poštcno izpolnjujejo. Dejanski sovražnik na vasi »o razni po agrarni re-formi, odločbah sodišča itd. razlaščeni vaški mojJolci in sodclavci okupatorja, dancs bolj ali manf tihi zavezniki Kom-informa, nadalje razni vaški špekulanti in izkoriščevalci, skrafka tisti ljudjc, ki jitn je bilo s prihodom ljudske oblasti onemogočeno še nadaljnje špekuliranje in izkoriščanjc, Po vsem tem raoramo razumeti, da od teh ljudi ne moremo pri-čakovati drugega, kot sovraštvo do ljud-ske oblasti in da ti žclljo povratek v staro, za nje cvetočo dobo izkoriščanja. In prav te ljudi moramo znati na vasi poiskati in z njimi brez usmiljenja obra-čunati. Argumenlov za to pri njih lahko dobimo kolikor hočemo. Ti širijo razno sovražno propagando, ovirajo razvoj za-družništva, nc izpolnjujejo obvcz; saboti-rajo pri obdelavi zcmlje itd. Imcli smo že primerv, ko so odkrito izjavili, da jih ne briga, kaj bodo dali skupnosti, jjlavno je, da imajo zase. Tovariši, čc bomo znali s temi ljudmi tako ravnati, kot oni to zaslužijo, to se pravi, uporabiti proti njim vsc ekonomske in administrativne mere, poštenim ljudem pa to pravilno raztolmačiti, bomo razredno borbo na vasi pravilno in temeljito izvajali in s tem tudi izboljiali politično situacijo, ker borao pridobili vse poitene ljudi, tudi tistc, ki smo jih z našim nepravilnim de-lom ali pasivizirali ali celo odbili. Pred-vscm za člane Partijc je važno, da znajo cnkrat za vselej ločiti poštene liudi in špefulantske tipe na vasi. scveda pa to ne bo dovolj, če ne bodo člani Partije tndi tisti, ki se bodo upali spustiti ˇ bor-bo s temi elementi.
Kot sem že omenil, smo v naši politiki napram kmetu pogosto zasektašili m to tudi člani Partije, ali pa so člani Partije vsaj trpeli, da so dru^i napram kmctom sektašili. Lmija Parfifc napram kmetu nam je bila že neStetokrat nakazana, predvsem pa točno poudarjena na dru-gem plenarnem zasedanju CK KPJ. Skrajno malomarno in neodjjo/orno je ravnanje nekaterih članov Partijc in po-nekod cclotnih 0P0, da prav tega ma-teriala niso temeljito preštudirali in po-tcm linijo Partiie sevcda tudi ne morcjo izvajati in jo izkrivljajo na cno ali drujo stran, Ncpravilno izvajanjc linije Partijc
do kmeta je v našem okraju rodilo po-sledice, da pri kmetih, lahko rečcmo, splošno prevladuje prepričanje, da narac-rava naSa oblast kmeta kot privatnika uničiti in zato izdaja tudi take ekonom-ske ukrepe, da je kmet prisiljen ali v zadruge ali pred sodišče. Priznati raora-mo, da smo pri nas večkrat iudi tako delali, čeprav se je situacija v zadnjem času popravila. Najprcj morajo sami člani Partije vedeti, da jc načelo vstopa v KOZ prostovoljno in da mora v glavncra bazirati na političncm dclu. To oi samo krinka ali pa fraza, kot nekateri mi-slijo. ampak je to linija Partije, ki so jo pa sami izkrivljali. Postavljati se ra stališče prisilnih ukrepov proti kmetom na splošno, zato, da bi Sli v zadruge, je linija oportuoizma, linija namernega ali nenamernejja škodljivstva, na vsak način pa Škodljiva in nevarna. Prvi<5 rodi to pri kmetu nepotreben strah in nezaupa-nje, na drujji strani pa so zadru^e, ki jih ustanovimo, na tak način slabe, kcr ni med kmeti, ki gredo v KOZ pod pri-tiskom, prave zadružne zavesti, ampak vctkrat skrivališčc za tiste špckulantc, ki drujjega izhoda nc vidijo. Pri ustanav-ljanju KOZ in s političnitn delom v zvc-zt 8 tem raoramo imeti vcdno pred očmi dejstva, da je za kmcta prehod iz privat-nega življenja v kolektivno življenje ne-kaj težkejja in bolečetfa ker ie kmet na zemlio navezan, z njo zraščen in se ne zaveda, da z vstopom KOZ zcmlje ne zgubi, ampak še dobi, saj je vcndar cs-lotna zadruga tudi nierfova last. Ponov-no poudarjam, da sc mora proti krS^in principa proslovolinctfa vstopa v KOZ boriti cclotna naia Partija in to nenehno in vztrajno.
Da pa mi od naših kmetov zahtevamo, da tudi oni od svojega posestva prispe-vajo gotov del za skupnost, je to nujna in razumljiva potreba, ki bo iz dncva v dan tudi večja. Dan za dnem nam ras4ejo nove tovarne, nove hidrocentralc, ceste, želcznice in drudi objekti naše petletke. Vse to grade delavci, produkciia v tovar-nah je odvisna od delavstva, ki mu mo-ramo zagarantirati tako prchrano, da bo tudi fizično sposoben dali od sebe, kar največ morc. Tovariši in tovarišice, od našega delavca zahtevamo ogromno, za-radi našega zaostalega kmctijstva, ki nc proizvaja toliko, kot bi moralo *n bi lah-ko, če bi bilo kolektivizirano, in kolikor mi rabimo, pa delavcu doslikrat ne mo-remo dati niti vsaj naiosnovnejših živ-ljenjskih potrebščin. Na drugi sirani naše tovarne rabijo in bodo rabile vcdno več kmečkih produktov za predclaro v industrijske. Vse to so vzroki, zakaj mora kmet oddati državi določen dcl svoje proizvodnje ali svojih dohodkov. Scveda se pri tem postavlja vprašanje, kako bo naše razdrobljeno zaostalo kmetrstvo vsc tc naraščajoče potrebe lahko krilo s svojo nedovoljno produkcijo. In prav rato, da se naše kmetijstvo r popolni mcri vključi v planski način dcla in plan-sko ter s tem povečano proizvodnjo, mo-ramo naše kmetijstvo kolektivizirati, t. j. reorganizirati na zadružni podlagi. V ko-likor kmet kot privatnik ne more iz enih ali drugih vzrokov skupnosti dajati to-liko, kolikor bi z novim načinom gospo-darjenja lahko dal, je to njegova stvar. Jasno je, da mi iz kakih sentimentalnih čustcv nc bomo scdaj od njcga zahtevali minimalnih dajatev. Čc mi od kmeta vča-sih zahtevamo mnogo, mora on v^deti zakaj in da s starim načinom dela, ako bo na tem vztrajal, tega ne bo zmogel. Na drugi strani m« jc frreba prikazati tudi njegove osebne koristi, ki jih bo imcl v kmetijstvu v KOZ, da mu orežc-ncmo nepotreben in neutemeljen strah o slabetn življcnju v zadru^ah. Doslcdno izvajanie ckonomskih ukrepov naj nam torej služi izključno le kot pripomoček, nikakor pa ne kot edino sredstvo *a uota-navljanjc   KOZ.
Ne smemo dopnstiti sfabc obdelaTe zemlje v z&drugah
Politično delo in dosledno tzv&$anj« gospodarskih ukrepov ne bo rodilo za-Želencga uspeKa, Če bomo Se nadalje do-puščali nekatere dosedanje napake. Ve-mo, da kmet n&jrajši vename tetnu, kar vidi. Če kmetje vidijo, da je zemlja t zadrugah slabo obdclana, da ne donaša tega, kar bi lahko, da se zadružnikom Slabše godi kot privatnikcm, bodo take KOZ zelo slab pripomočck pri našem po-litičnem delu. In prav vprašanju utrjc-vanja naših KOZ, ki jih v našem okraju šc ni v tako velikem številu, je Parlija posvečala premalo pažnjc. V kolikor se je na sestankih OPO razpravljalo o KOZ, so se v glavnem razpravljala manj važna rpraSanja, dočini se mnCo vainejSim problemom ni posvcčalo dovolj pažnje. In to velja tako za Partijo v samih KOZ, kakor tudi izven njih. Popolnoma na-pačno je mišljenje nckaterih OPO izven KOZ, da je za nje valno obravnavati sar;o vprašanje odkupov, davkov itd., ni pa važno razpravljati o ustanavl{anju za-drug ali o utrjevanju žc obstoječih. Prva najvažnejša in stalna naloga partijskih organizacij jc razpravljati in delati prav po tem vprašanju^ pa naj si bodo v do-tični partijski organizaciji člani Partije kmetje, miličniki ali pa učitclji Prav za-radi te pomanjkljivosti smo tudi imeli primere, da v nekaterih novo ustanovlje-nih KOZ kljub tcmu, da je v njej sami ali pa v soseščini obstojala OPO, ii bil uvedeo brigadni siatem dcla, se oi delalo po normah, ni bilo v KOZ prave zadruž-ne dcmokracijc, so se kršila zadružna pravila, se ni reševalo včasih percčega vprašanja dclovne sile itd. Računati samo na pomoč OZKZ ali poverjeništva za kmctijsfvo, jc v takih slučajih napačno, kcr se da marsikaj rešiti tudi brez njih, treba pa se je v problematiko KOZ po-glabljati. Tudi preskrbi, prchrani, da o kulturnem življenju zadružiiikov nc jjo-vorim, se ni od strani OPO posvečalo do-volj pažnic. V kolikor pa one same tch stvari nc bi mogle rešiti, bi morale o tera razpravljati in signalizirati na merodaj-n<?m mestu.
Zadmžne ekonomije so laže pri-stopne miselnosti kmeta
Drugo, kar so naše osnovne partijske organizacije, pa tudi nekatcri drugi fo-rumi v naSem okraju zanemarjali, jc šir-jenje že obstojcčih KOZ in širjenje ZE v KOZ. KOZ so v nasem okraju v glav-nem manjšega obsega. nekaterc imajo zemljo močno raztrcscno Mi pa vemo, da je mnogo laže in uspešncjši način obde-lave zemlje, čc \e ista bolj skupaj, ven-dar srao o tern premalo razmišl^li in ukrcnili. Od vsega zadružncga sekiorja nam pa nudijo najbolj žalostno sliko naše zadmžne ckonomijc, ki smo jih pustili popolnoma v nemar. Nastale so v glav-nem iz zapleniene zcmljc in iz vaških skupnosti, lc v manjši meri so se vanic vključevali kmetje in to v tflavnem agrar-ni inicresenti in mali kmetie. Ker ic ZE marsikateremtJ kmetu bližja, laže pri-stopna njegovi tniselnosti. kot KOZ, bi, ako bi po ustanavlianju ZE veČ delali dosc<TH lahko lepc uspehc in imeli več in boliših ZE. ki bi sča^otna prerasfle v KOZ. Tako pa smo imeli colo primere, da so bili c»lo posamerni člani Partiie tipti ki so ZE cclo razbiinii, kot n. pr v Plcterjah. ali pa se bra^li dati zenlio v socialisti^ni sektor v MarkoTcih, Mu-ref.ncib  in   drujjje.
Na vprašaniu zadružništva sem se za-mudil dcli časa. kcr se mi zdi, da je to vprašanje posebno r ptuiskcm okraju najvažneiše in ker mora Partiia pluis.kc-jffa okraia prav v rcševaniu ie^a vpraša-nja narediti korcnito prplcmnico. Ne ?me-mo t«*ga ypra?anja jemati kanipanisko in ga obravnavafi samo. kr»^ar sp i/;vaiaio kampanfske akcije. amnak mora b'ti to naSa osnovna in stalna nalo^a. h katcri morajo nasc OPO takoj pristonHi. C*b koncu obravnarc teča vprašania b' nmft-nil še to, da ne us+anavliati KOZ kicr koli in za vsako ceno. V sfidanii situaciii moramo v prvi vrst? tfledati na to, da bomo ustanaviiali ^OZ v prvi vrsH tam. kfer so že zdai dani pogoji, da bo ?.a-druga gospodarsko močna, ker bi bilo iz tfospodarskerfa ^1cdal-'šča nanaSno sp^aj ustanavliati KO7.. kl b! '¦>;lc> na'!vnc. Ja<s-no pa je, da. če r<3 tudt v takih krajih nokfžc pri kmctih tožnja za vstop v KOZ,  iih  pri  tcm  ne bomo   ovirali
Preraaio smo se zavcda^i važno^tt
gospodarskih  akc?j v  odnosu  do
zadružništva
Že pri razpravljanju o zadružništvu sem mimogrede omenil razne gospodarske ak-cijc, ki jih izvajamo na tercnu, tako po upravni kot po politični liniji. Potrcbno se mi zdi. da se ustaviin še na tej stvari Nc mislim toliko govoriti o !>amem po-mcnu in izvedbi tch akcii, ker to nam mcra biti jasno, ampak predvsem o tem, kako in kol:.ko je pri njih izvedbi sodc-lovala Partija oz. posamezni člani Par-tijc. Kot jc rečeno, nam p^-avilno in do-sledno izvajanic vsch vrst tJospodirrkih LkcTj, pa - ¦ ' : molnlizacij ¦
in celo mora služiti kot poniožnc srcd-stvo pri reševaniu vprašanja zadružni-štva. O poraoči, ki jo jc pri tch akcijah nudfla .-Partija, moramo odkrito rcČi. da je jc bilo najmanj pri vprašanju mobili-zaciie delovne silc in to stalne ali front-nih brigad. Prcmalo smo se zavedali, da je ravno pomanjkanje delovne sile za uspešno izvedbo petletke trpnutno in bo šc precej časa najtežii in naivažneiši pro-blcm. V kolikor natn je dclovno silo nspclo mobilizirati, je to kkliučno za-slaga lindi iz okrajnega aparata, nikakor pa ne OPO na vast, seTcda šc manj Fron-tc m ostaHh množičnih ortfan'iacii. Tako smo doscgli ravno v re|evanju te nalogc porazne rezultate. V mesecu juliiu smo tzpoktili plan sialne delovne sUe 15o'o, frontnih brigad 22n/ot v avgustu stalne delovne sile 2Oft/o, frontnih brii^ad 23°/«, v septcmbru stalnc delovne sile SO^/o, front-nih brigad 47°/o, v oktobru do sedaj stal-nc delovne sile 15°/o, Irontnih britfad 5r/o in to kliiib temu, da so plani zadrne me-scce precej nizki. To so rczultati, nad katerimi se mora zamisliti sleherni na5 član Partijc. V nažem okraiu ir^mo u^o-tovljene stalne r«zcrvne del. siie 8 do 9 tisoč, od česar smo po planu v produkcijo poslali malenkostno število. Še slabše ie s frontnimi brigadami. Čc pomislimo, da imamo v okrnju 170 vaških odborov OF in preračunamo, koliko oseb ^: morali poslati iz obmo&ia vsakega VOOF za en mesec v FB, dobimo rJzko St^vilko 1 do 3 frontovce in bi te plane lahko izpolnlli samo z odborniki, če bi bilo vcč politič-nega in manj kampanjskega in admini-strativncga dela. Sramotno za na? cVraj je, da imamo 5e vedno najmani 500 do 600 delavcev v privatnem ^oi5r»odarRtvn. ki jih nismo uspeli vključiti v produk-ciio, in pustimo, da iib rarni fnekulant-ski kmetfc še nadalje izkoriSSafo. Na-dalje emo dopuščali, da so prejemali ži-vilske nakaznice liudle, ki do njih niso b:li upravičeni in ki bi sc lahko vV1niž:1i v produkcijo Tako smo h't>? notrrb tro-šili živilskc fondc in zadrževaii dorf>'1 de-lovno silo Ob zadnti rcviziii so bile v 600 takih primerih odvzete živilske na-kaznice.
Osnavna partifsiia or^^nizaciia ˇ Š;kolah |e nudila občutno rx>moč pri določanju hektarskega donosa
Več pomoči kot pri mobilizaciji delov-ne sile jc Partija nudila pri izvajanju raznib odkuoov, predvscm žita, vendar tudi pri tem odpade precejšen del usne-hov na okrajni aparat in na nekatere po-žrtvovalne ljudi na tercnu. Na tem mestu bi pohvalil OPO v Šikolnb in nro^vsem prcdscdnika KLO tov. Kmeteca, kjer so skoraj edini t okraju pri odkunu žitaric sami postavili rcalne hektarske donosc in plan dobro razbili. Povsod dru^od, tudi v mnotfib primcrib tam, kjer so člani PaHije v KLO ali VOOF,- jc bila huda borba prott oportunizrnu in sicer naiveč pri določaniu hcktarskcrfa ^n(Kn ^r^Vd tega jc bilo nujno, da smo določanje hekt-arskih donosov in obremenitve morali izvaiati iz centra s pomočjo okrainih uslužbencev.  Nič  boljsa  pomoč  s  strani
Partije in mnoiičnih orggnizacii se n« nudi v zadnjem času pri odkumi krom~ pirja.
Na uspehe v letu 1949 smo lal   o ponosni
Nc nameravara trditi, da naii člani Par-tije niso delavni, seveda razen nekaterib izjera, ali pa da Partija v našem okraju ni doživela usoehov. Ubstoj 17 KOZ, od tch 12 ustanovliemh v Mu 1949, 27 ZE. lO6°/o izvedba odkupa belih žitaric, k.i sc bo še povišala itd., to so že usnehi, na katere jc naša Partija lahko tudi ponos-na. Trdim samo to, da bi z odpravo ne-katerih osnovnih napak lahko dočivela se mnogo večje uspehe. Osnovna napaka, se mi zdi, je ta, da naše OPO ne znajo pravilno pristopiti k delu. Že na samih sestankih OPO sc ne razpravljajo najvažnejše gospodarske in politične na-loge, ampak se rešuje: mar' važni tn večkrat nepotrebni problcmi. Ztfodi sc tudi, da se vrše na terenu prioravp za kako gospodarsko akcijo. 'a kar OPO niti ne ve in ni o tem razpravljala prvo ona, da bi te stvari prenesla na KLO ali na Fronto. S tem preidemo na drtlgo ela-bost OPO, in sicer nepovezanost z oblastjo, Fronto 'n ostali^1 r~-~,?\*~'Tn\ organizacijami. Prcdvsem važna se mi zdi povezava s Fronto. Fronta je mno-žična organizacija, to sc pravi organiza-cija, ki zajema iiroke sloje prebivalstva in ki pomaga z ostalimi množičnimi Or-ganizacijami izvesti v Življcnie direktive Partijc. Isto sc opaža tudi v odnosu OT O v ustanovah in podjetiih napram sindi-katu. Prav tcga se naši partiici prcmalo zavedajo, zato hočejo vsc nalogc izvajati sami mimo Fronte in sindikata, ki se na tak način pasivizira, namesto da bi jo Partija aktivizirala. Tak monopolizem Partiji pri delu škodi in zmanjšuje njene uspehe. Zaradi tega imamo ncŠtelo pri-merov. da pri vseh akcijah sodelujc v ob-močju KLO al1' VOOF vedno le par lju-di, ki svoje nalogc tudi z največjo prid-nostio ne morejo uspešno izvršitl. Na dru^i strani pa s tem nc zaintcresiramo širokih množic. da bi nam pomagale in sodelovale z oblastio Hude napake so pri takcm načinu dela ncizbežnc. pri če-tner se na terenu vzbuja nepotrebno nc-zadovoljstvo in nezaupanje v oblast Krivda. da ni dovolj široketfa sodelovania in pomoči naiširšib liudskih množ;c pri delu oblasti ali Frontc nosimo popolno-ma sami tn ie ni treba iskati nikjer dru-jjod Č"e hoče torej Partiia v našem okra-ju naloge izvaiati z večiim uspehom kot doslcj, mora narediti korenit prelom prav na vpraSanju poverave s širokimi liudskimi množicami. za kar naj ji služi Fronta in ostale množične orifanizacije. S tem, da se Partiia povezuic z liud-stvom. ne samo da dela z mnotfo večiitn uspehom. ampak sc tudi utrjuie, Partiia. "zol'!rana   od   množic.   ne  more   obstoiati
Pred celotno Partijo stoje težke naioge
~  variii   in   tovarišice       prcd   celotno
Partijo stojc težke in odgovorne naioge, ki jih bo sposobna izvrševati le z vztrajnim in nenehnim odpravlianjcm napak, te pa bo znala odpravljati le, če bodo člani Partije vcč in bolje študirali, kot so do sedaj Brez dobrega študija si je nemogočc zamišliati uspešno delo, ker v tem slučaju člant Partiic ne po-znajo linije, ne vidijo perspektive ifl nc morejo biti avantgardisti. ampak v naj-slabšem   slučaju   capljajo   za   množicami
Tovarišt in tovarišice! S pospešenim in uspeincišim delom. še z večiim elanom kot do sedaj. bomo lahko prcma^Eli vse težare in bo tudi Partiia našega okraja lahko mnogo pripoino^la k uspcšnl tn čimpretšnii iz<?radnji socializma Vsaka nova KOZ. vsak kos opcke, ki ga polo-f;mo v nale tovarne, vsak meter tiovih cest in železnic najboli krepko b!ie v obraz vse na5e obrpkovalce in sovrašnike gradnje socializma v našl driavi To ie naše naiboljše orožje. naiboljša propa-jjanda. Prav zaradi tc^a. k»»r imamo teh dokazov že ogromno ifl fib svet vidi. sc poštenim ljudem v svetu odp?rafo oči in teča bo iz dneva v dan veČ Za to so naibolfši dokaz pogosti obiski raznih vplivnih oseb iz inozemstva, ki sc na dcj-stvih prepričujeio, da smo na pravi poti, da s silnim poletom gradimo socializem. in ti liudie širiio tflas resnicc v svet in odptrajo oči tudi tistim poštenim liudem, ki jih je nekdanfa Stalinova slava in av-toriteta trenutn za<slepila. Deistva. da srao na pravi poti, da v resnici -''-ad:mo socializsm. so močnciša kot na potvor-bah, lažeh, kievetab in navadncm ban-ditizmu sloneca komir.formska gonja; in resnica zmaguje.
Dolžnost vseh koraunistov ie, da z zma-tfo resrice, z ztnarfo poštenia za čuvanie Čistosti marksi'zma-Ieninizma prispcvamo še več in dai Še naprej čvrsto in neomaj-no stojimo za našim partijskim vodstrom Za fovarišcm  Titom!
Referat sekret&rja tov Leskovca so de-lp<*ati sprcfeli in potrdili z burnim plo-skanfem.
SiedM mu fe rpferat orj?. sekretarja OK KPS Ptuj tov Mavseria Tvana o orrfani-caci.iskili vor*5aniih Partije v ptujskem okrafu  v sledcČcm:
lovariši in tovarišice dele^ati!
Borba ca ltgradiiev sociallzma v aaSi državi se razrija naprej in stopa v fazo najšlršefja poieta in ustvarjalnosti za čim hitrejšo izgraditev socializma v Jugosla-viji, ki |e kot druga država na svetu dokončno izvedla svojo proletarsko re-volucijo in je kot taka v stanju kljub oviram iz vzhoda in zapada ustvarjati notranjo državno ureditev po naukih marksizma-leninizma.
Naše Ijuddvo je bilo na čelu s Komu-nistično partijo v stanju zmagati v svoji revoluciji v obdobju druge svetovne vojne. Bilo je v stanju dokončno likvi-dirati stari eksploatatorski državni apa-rat in vzposlaviti Ijudsko oblast, katera le sad štiriletne krvave revolucije. To Ijudstvo je bilo po dveh letih konča-ne vojne v 6tanju postaviti tako mogoči. pa vendar realni petletni plan, kateri 6e iz dneva v dan    uresničuje   in   postaja
stvarnost Govoriti o gradnji socializma pri nas pomeni prikazovati dejstva, na-še nove tovarne, gradilišča, nove biidro-centrale. Zelo važna je gradnja hidro-centrale v Jablanici, kl bo po dograditr. dajala dve tretjini električne energije sovjetskega Dnjeprostroja. Nadalje je treba poudariti, da že imamo dokončno zbetonirana tla za težko industrijo, ka-tera je v poinem razvojnein zaletu. Spremljati je treba vsakodnevno rast so cializma na naši vasi, kmetijsko obdelo-valne zadruge, katenh obstoja v našea okraju danes 17, v celotni naši držav; pa preko  5000,
V zvezi z vsemi temi dejstvi moramo vedeti tudi to, da dela na vsej tej veli-ki gradnji naše samozavestno delovnc ljudstvo in da iz tega ogromnega gradi-lišča vstajajo vsak dan novi udarnik. Sirotanovičevega kova predanosti Parti-ji ter sociaHzmu.
Ako hočemo na tem mestu konkretnc go^ A\\ o gradnji eociaiizma, moramc pogledati delo partij. članstva v okraju uspehe in pomanjkljivosti pri gradnji socializma na naaem področju. Ker je ptujski okraj močno kmetijski, bi se prvotno dotaknil gradnje socializnaa m naših vaseh.
Kot že oraenjeno, obstoja danes v okra-je 17 KOZ 6 skupno 2321 ha zemlje, obstoja 27 ZE s skupno 778 ha zemlje, nadalje 4 državna posestva s skupno 1054 ha zemlje in 15 o«talih ekonomij s skupno 1770 ha zemlje. Danes je ekup-no 5923 ha zemlje V sociaiističnem sefc-torju gospodarstva na področju ptujake-ga okraja. Naše partijsko članstvo, k; se nahaja na področju že ustanovljenega socia.ističnega sektorja kmetijsiva, je ogromno pnpomoglo k ustanovitvi teh KOZ oziroraa ZE, in pri nadaljnjen: utrjevanju lega področja. Iz tega soraz-merno hitrega utrjevanja socialističnega sektorja kmetijstva pa se danes priče-nja pospešena borba v misiih vseh na-ših delovnih kmetov za prehod iz zasta-relega načina kmetij6ke obdelave, iz na-čina, katerega nam je pustil 150 letn: kapitalistični ustroj, v nov način gospo darstva, v sociaiistični način. Da pa se pospeši prehod iz razdrobljenega v skup-no naprednejše gospodarstvo, je nujno. da v prvi vrsti partijsko čiaiKtvo v okraju dc končno spozna svojo nalogo, to je čim hitrejša izgraditev socializme na naših vaseh Jasno je, da nam ta ši-roka naloga nakazuje dvoje; prvič, od-stranitev napak, katere je delalo naše partijsko članslvo posamič ali v širšea obsegu, drugič pa s pospešefio revolucio-narnostjo in z doslednejšim 6provaja-njem samaga programa KPJ t življenje, torej r vključevanjem naših delovnih množic v borbi za socializem.
Pri prvi postavki, to je pri napakah, se dotikam le nekaterih najbolj značil-nih «tvari v življenju naših partijskih organizacij. Ne samo v ptujskem okra-ju, temveč iirom Slovenije je poznana Sadjarska obdelovalna zadruga Osojnik
ge, kakor tudi sam preriseani.s., v prv^ vrsti pa ima zasluge članstvo tam-kajšnje partijske organizacije. Name-sto, da bi to partijsko članstvo gledalo na še nadaljnji razvoj za-druge, se povezalo 2 okoltžkim. kmeti privatniki in jih pr!dob*lo v čian-stvo, prisoja večjo važnost razpravlja-nju osebnosti kotpa utrjevanju enotno«t Partije. Tako stanje v eni izmed osn. par. tijskih organizacij ne dopušča nadalj-njega izvajanja revolucionarnih ukrepoT pri vsestranski graditvi socializma. Slič-ne nepravilnosti so obstojale in delno še obstojajo v partijskih organizacijafc kot n. pr. v Središču, v par grupah to-varne Strnišče in drugod. Nadaljnja osnovna napaka, preko katere ne more današnja konferenca, je ozkogrudnost, katera se odraža pri partijskih organiza-cijah pri samem sprejemanju in vk.l;uče-vanju novih delovnih ijudi v partijsko članstvo. V mnogih primerih so partijci mnenja, da ni nikogar veČ, ki bi bil za-služen za sprejeni v Partijo. Ne gleda se v dovoljni meri, kdo je poleg partijske-ga članstva še v prvih vrstah borba pri izvajanju naše revolucije. Premalo se ustav'jamo in zamislimo v tiite kmete, ki so obračunali s starim načinom go-spodarjenja in spoznali novi, boljši na-čin kmetijsko gospodarfike ureditve, iste-ga tudi sprejeli in se združili v KOZ. Manj kot pri prvih pa »e ustavljamo pri kmetih privatnikih, ki prodajo drfavi vse svoje viske, ki se borijo za dvig kmetijske produkcije, borljo «e, da bi dali državi tudi kot privatoi goipodarfl čim več kmetijskih produktov. Taki de-lovni kmetje se tudi borijo za izgra<Htev socializma, toda za to njihovo delo jim ne dajcmo priznanja, ne sprejemamo jih v naše članstvo. V gotovih primerili sa jil ne sprejema zato, ker kritizirajo po-samezne komuniste, ki delajo napake, četudi upravičeno kritizirajo. Ce pa po-gledamo tudi v naše tovarne n. pr. a!n-minija in Gradie Strnišče, v tovarno Va-nateks in strojil v Majšperk, vidimo, da so pristopili k eprejemanju v kandidata-ro Partije iz vrst razglašenih udarniko-? bele danes. Od razg!asitve za udarnike je pretekel lep čas, ni se pa videlo teh tovarišev že takrat, ko so se srdito bo-rili za produkcijo in prekoračenje norm ln planov, da bi že takrat dobia prizna-nje s sprejemom za kandidate Partije. Pri Gradisu v Strnišču je bilo razglaže-nih 45. v tovarni voln. izdelkor Maj-sperk 18, y tovarni etrojil Majšperk 2, v železaiških delavnicah Ptuj 8 in na že-lezniški sekciji Ptuj 8. Čudno so morall ti »nezgrajeni tovarisi« (nezgrajeni po mnenju nekaterih partijcev), gledati na Partijo v njihovih obratih, ako y dotič-nih partijskih organizacijah ni bik) med članstvom pravih odnosov. Iste napake so se delale in se še delajo danes pri odnosih do zgoraj navedenega števila udarnikov v železniških obratih y Ptuju, ko dvakratni in celo trikratni udarniki po mnenju nekaterih partijcev še do da-nes niso zashižili, da bi postali člani Par-tije, četudi korakajo z delom t pjvih rrstah v borbi za »ocializem.
(Nadaljevanje  na 3. stiaai)
(Nadaljevanje 6 2. strani)
Tovariši in tovarišice! Od&os do delov-nih ljudi bomo morali spremeniti in se v prvi vrsti otre6ti mnenja, da delovni ljudje iz vseh vrst poklicev, in to na vasi ali v industriji, nočejo v članstvo Partije zaradi dela ih dolžno«li, kalere fialaga Partija pred svoje članstvo. To-variši in tovarišice! Ti delovni ljudje se ne bojijo nalog, ker že iste v ogromni meri izvajajo in ker nali delovni Ijudje iz denva v dan globlje spoznavajo fiocia-li&tični ustroj. Na vseh področjih dela moramo pristopati k hitrejši izgradnji celolne naše domovine, tako na področ-Ju našega gospodarstva kot celote, kakor tudi pri vzgajanju socialistifcnega tlove-ka ozirolna širltve najnaprednejie kul-ture, katera bo last ljudi, ki se ne ustra-šijo nikakih nalog pri graditvi boljsega Sivljenja. Na eni štrani nam to nareku-je Partija in državno vodstvo kakor tudi naše delovno Ijud6tvo, na drugi strani pa Ijudje, ki klevetajo to vodetvo in naše delovno ljudstvo, ljudje, ki so šli na ne-dopustno izkrivljenje Marxovega nauka.
Vse to nam narekuje, da moramo, kot člani Partije, ki se dosledno bori za nadaljnjo in neprenehno razviianje so-cializma v svetu, polagati mnogo več pozornosti ljudstvu, katero ie včlanjeno v veliki večini v OF. Število članov je v našem okraju doseglo 28.000. V Fronti 3o vključene vse organizacije od žena, mladine, delavcev itd. do članov kme-tijsko obdelovalnih zadrug in organov ljudske oblasti kakor do vseh čianov raznih društev kot n. pr. kulturno pro-svetnih, gasilskih itd. To ie ljudstvo, s katerim mora najtesneje tudi po vaseh delati partijsko članstvo. Iz vrst članov OF je treba ustvarjati nov partijski ka-der oziroma najboljžim od najboljših dajati priznanje za njihovo delo v tem da postanejo člani tiste Partije, ki ne izkrivlja svoje avantgardne vloge de-lavskega razreda. Graditev socializma nam narekuje, da moramo članstvu OF pomagati in ga dnevno in na vsakem koraku usmerjati v to, da postane de-lovno članstvo svoje organizacije in da tako sleherni član Fronte stopi v vrsto borcev za socializem Kajti danes ima-mo v naši državi le dve opredetitvi, to je ali biti v vrstah socialističnih gradi-teljev ali pa biti v vrstah proti socia-lizmu, Partiji in pravi demokradji, po-staviti se proti delovnemu ljudstvu države, ki gradi socializem in celemu svetovnemu proletanatu, postaviti se proti samemu sebi.
Danes imamo v našem okraju 754 Čla-nov KP in 464 kandidatov. To članstvo je včlanjeno v 15 industrijskih osnovnih partijskih organ., v 28 mestnih in v44 vaških part organizacijah. Brezdvomno je v zadajem letu part. organizacija v ptujskem okraju napravil dokajšen korak naprej, tako v razširitvi kakor v sami lzgradnji članstva. Ne moremo iti prcko dejstev, katera nam še danes kaiejo na grobe nepravilnosti v organizacijskem pogledu Partije našega okraja. Ce se ustavimo le pri socialnem ssstavu član-stva nam že sarne številke povedo, kako in kje smo grešili ln da nam te napake še danes zavirajo hitrejši razvuj gospo-darstva kakor tudi razvoj na področju politične vzgoje našega ljudstva. So-cialni sestav članstva nam kaže nasled-nje: od celotnega članstva je 451 de-lavcev, 130 kmetov, 157 intelektualcev, torei 27 več kot kmetov. četudi smo agrarni okraj. Tako sliko nam lahko pokaže samo nepravilno pojmovanje socialistične graditve m nezaupanje do delovnih kmetov kakoi tudi nepraviini odnos do delavcev. V ptujskem okraju je 8300 članov sindikata. Pretežna ve-čina teh je zrasla iz vrst proletarcev in polproletarcev.
To nam narekuje, da bomo morali brezpogojno spremeniti soclalni sestav partijskega članstva v okraju In se opreti na vrste delavcev in kmetov Jasno pa je, da v Partijo niso zaprta vrata naši intcligenci, katera tudi za-služi za svoje delo priznanje. Situacija, v kateri se danes nahajamo, nam brez-dvornno narekuje mnogo večjo budnost pri sprejemanju, saj vemo, da nam da-nes Informbiro ni nič mani nevaren kot gestapo, ki skuša tudi v parti.iske vrste vriniti  ljudi izdajalskega   kova.
Pri teh napakah pa bi se dotaknil še delno prcgleda partijskega članstva, ka-teri se je vršil v preišnjetn mesecu in kateri se je moral vršiti že zaradi tega, ker partijske osnovne organizacije niso imele dokončnega pregleda čez svoje članstvo in kandidate Tako ni mogel dokončnega pregleda imeti okrajni ko-mitet. Samo pri socialnem sestavu smo prišli ob sumarnem pregledu do nasled-njih ugotovitev: pred popisom se je vodilo 461 članov kot delavce, kot kmete 50 in intelektualce 211 od celotnega šte-vila. Po popisu pa vodimo 451 članov kot delavce, 130 kot kmete in 157 kot intelektualce. Mnogo pa je bilo prirae-rov, da ie Okrajni komitet vodil v svoji evidenci tovarišs, kateri so odšli iz njihovih osnovnih organizacij na druga službena mesta tzven okraja, kateri pa niso bili dovolj poučeni og svojega se-kretarja, da morajo ob svojem odhoda dobiti organizacijsko potrdilo in so tako taki tovariši na novih službenih mestih ostali brez partijske povezave. Te na-pake so se delale prcdvsem v partijski organizaciji »Gradisa« Strnišče in po nekaterih vaških partijških organizaci-jah. Mnogim tovarišem je bila, sploh do nedavnega nerazumljiva partijska pove* zava in to v tem. da so smatrali za po-vezavo odnose med partijci, ne pa po-vezave z osnovno partijsko organizacljo. Predvsem se je opazilo, da sekretarji osnovnih organizacij vse premalo po-znajo svoje članstvo in sicer da ne vedo točno, kdaj je bil kateri član sprejet v Partijo ali kandidat v kandidaturo, ka-kor tudi, kakšno je osebrio In partijsko življenje slehsrnega tovariSa. Zaradi tega tudi kaznovanje v mnogih primerih ni realno.
Ako pogledamo ideoIoSlco ztfrajenost Partije pri nas in položimo tudi v tem obračun dela, potcm moramo v prvi vrsti obdolžiti   saml  sebe,  da   tt*di   iz  te  po-
stavke izvirajo grobe in delno 2e naka-zane napake, kajti večina naših partij-skih organizacij le redko kdaj dobi čas za izobraževanjc članstTa. V kolikor pride do študija, je isti v ranogih primerih nc-kvaliteten in nepoglobljen. Najbolj redno študirajo partijske orgnnizacijc v meslu Ptuju, najmanj pa sc študij vrši po va-ških partijskih orjjanizacijah. Jasno jc, da iz nedoslednosti pri šludiju, iz ncdo-voljne poglobljenosti v prakso naše last-ne graditve socializma, iz nedovolJBcjJa proučevanja nakazanih nalog iz rcsolucij, sprejetih na plenarnih zasedanjih CK KPJ in CK KPS, izvirajo vse oapake, katere sem nakazal in katcrih nisera na-kazal, Obstojajo pa rsekakor in za ne-mudno odpravo teh sc bo treba boriti. V eelotflem okraju imamo dancs 65 par-tijskih študijskih krožkov, od teh 52 po nižjcm partijskcm programu iri 13 po viš-jem. Študij pa se vrši po krožkih na raz-lično odmerjenem času, ponckod teden-sko cnkrat, drugic štirinajstdnevno, po-nekod pa celo tritedensko, kar pa je vse-kakor premalo in popolnoma nedopustno. Pri tem hočem poudariti to, da morajo člani in kandidati Partije uvidcti danes, ko gradimo socializem s svofimi lastnimi silami in ko nas tolčcjo or^anizatorji raz-nih budimpeštanskih procesov in podob-nih velchinavskih procedur, da je Študij življcnjsko potrebcn, potreben pa jc tudi vsemu našemu ljudstvu, da bo razumelo nadaljnic naloge graditve socializma in cventualnc bodoče provokacije, storjcnc proti kateremu koli maletnu narodu s strani Informbiroja. Naše ljudstvo mora razumeti storjene nedopustnosti proti Ju-goslaviji s strani ljudi, ki so dejansko krenili s poti borbe za Ijudstvo na pot borbe za obdržanje lastne avioritcte. Mi-slim pa, da mora danes sleherni član Partijc v našem okraju uvideti, kako nujno jc. da se partijske organizacije kot celota poglobijo v proučevanje politiinih in gospodarskih ukrepov, da študirajo način dela na svojem področju in da dajo tako svojemu delu močan komunističrti pečat. Nerazumljivo jc, da se fc iz 62 osnovnih partijskih orjjanizacij, ki so ob-stojale v zimi 1948-49, ko je agitprop komisija pri OkraJDetn komitetu orga-nizirala tečaje za sekretarje osnovnih partijskih organizacij, prvega tečaja ude-lcžilo 29, drugega pa le 24 komunistor, torej skupno 53, a od istc^a štcvila lc polovlco sckretarjcv, ostala polovica pa jte bila zasedena od namestnikov in dclno od ostalcga članstva. Ker so torej gotoTi sekretarji, kakor razumljivo po tcm, tudi člani mticnja, da iirn študii ni potrebsn, naletimo po teh organizacijah pri izvedbi nalog v življenje na oportunistično stali-šče. Vemo pa, da fe oportunizem za člana Partije prcj vsc dmgo, kot pa odraz de-lavnosti in popolne predanosti tvoji Par-tiji. Poglejmo samo sledeče: če partiiske ortjanfzacife, prcdTsem v Vitomarcih, Go-rišnici. Ptuiski gori, Sobetincih, Juršin-cih in talco ffaJic. kakor tudi partn'ska orjEfanizacifa OLO niso razumele, da j'e nufnost. c(a sl"herna ortfanizacifa kot ce-lota plača vpake^a prvega v mesccu pred-pisano članarino. kako nai t«l<a ort»an?-zftcija poti?m razume nufnost, da gre tudi čianstvo Partiie skupno z o*t=0;mi člani OF v frontno britfado. Raznmljivo je to-rej, da se jc tudi pri vpražanfu frontnih brijjad nalet^lo na preje nakazano ooor-tunistično trdoto in neodkritost. V leto^-njem letu se jc vkliučilo v frontne bri-jfade na Pohorje in tovarno StrniSčc 1562 članov OF, a od tega števila članov Par-Hie le 65.
Poleg študija in borbe za o<JpraTlian}e raznih napak, kakor tudi za httreiše do-sej«anjc še večiih uspehor, prchajam tudi na rprašanje ai?;tacije in propagande, kt fe včasih tako daleč odinaknjena od na-šega članstra in vcndar tako blizn na$e-mu ljudstvu. Ko nas tahor vzhodnih dr-žav tolče zaradi njiliovih lastnih ižlupo-sti, čcš da bi morali titdi m5 prirejati sličnc komcdije, kot jih oni !n ko ob naši jekleni odločnosti za graditev socializma vpijejo, da mi istega ne gradimo, temvcč da smo izdali sretovno napredno tfibanic, na5e parttjsko članstvo nc čutt v doroljni meri, da je nujnost, našemu ljudstru na konkrctni stvarnosti prikazati, da socia-lizem ni prazna fraza. temveč močno dej-stvo. Tovariši in tovarišicc, kdai so na področju Jugoslavife razne delniške druž-be, ko so postavljale bazo za polnjenje srojih nenasitnih žepov, skrbele za našc delavstvo tako, kot skrbi danes naša ljud-ska oblast, za katero pravijo informbiro-jcvci, da nc gradi socializma, tcmveč plava v imperialistične vode. Danes pa našc delavstvo vidi, da je le taka Ijudska oblast, ki jo vodi taka Partija, kot je naša, in tak generalni sekretar, kot je tovariš Tito, zmožna tako pri Litostroju kakor v Stmišču, tako v Dolnji Lcndavi pri izvirki nafte, kakor na vseh drugih področjih graditve težke industrije, gra-diti take stanovanjske bloke za nale de-lavske družine. kot pripadajo delavstvu v praksi v taki državi, ko vodstveni apa-rat ne dopušča, da bi bilo delavstvo §c kedaj hlapec njihovi lastni ali tuji bur-žoaziji. Takih ukrepor oblasti delavstvo stare Jufjoslavijc pod tlačenjem raznih delniških družb ni poznalo. Naša dornača reakcija pcmavlja besede tvorcev resolu-cije Informbiroja, češ, zakaj gradirao tež-ko industrijo, mi pa ne povemo t dovolj-oi meri našemu ljudstvu. da, ako ne zgra-dimo naših. lastnih tovarn, n. pr. za izde-lavo alumlniia, med katerimi je tudi to-ˇarna StrniSče, da ie svojih lastnih alu-minijastih žlic ne bi imeli, temveč bi jih po mnenju sovfctskih nosilcev modrosti Iahko dobivali izza Kavkaza in Urala, kar bi po njihovem mnenju pri5lo cenejše od naših lastnih. Žal so tc svoje besede sami pogazili i dejstvi v trgovinskih odnosih proti Jujfoslaviji, ko so pri tem računali, da gmo bogata država tn da kot taka lahko njim in ostalim tnformbtroicTskini državam daleč preplačuje vrednost nji-hovih artiklov.
Praksa buržoazne agitacije in propa-gande stoji na praznih frazah brez teme-ljev, ker sc na dejstva ne more oaloniti, naša agitacija in naša propaganda pa raste vsak dan iz žulieTih rok nažih dc-lavccT, kmetov in dclovnc intclijjencc pri nresničevanju našcga petletneija plana, lc da se nam zdi v mnogih primeriti ne-
potrebno in odveč govoriti o ospehtk v naii industriji in rudarstm t okrijrti Siro-tanoričevega gibanja, kakor tudi o uspe-hih naših delavcev t tovarni rolnenih iz-dclkov in v tovarni strojil Majiperk, ka-tere delavstvo si je že dvakrat priborilo republiško prehodno zaatairo in je do da-ncs šc ni izpustilo is rok, delavstvo to-varne volnenih izdelkov pa si je nekaj-krat priborilo prehodno zastavo predsed-stva vlade in dnevno visoko prekoračujc svoj  plan.
Tudi o uspehih naiih kmetijsko obde-lovalnih xadrug in »ploh socialističncga sektorja našcga kmetijstva bi sc lahko govorilo mnogo tcč, kajti tudi na tem podroiju so doseženi uspehi. Nasprotniki socializma so govorili o slabem donotu belih žit in dragih kra«čkih produktov v KOZ Sobctincih m 6tvar posploSili na tcs 8ocialistiični sek-tor. Mi pa nismo lju-deiti povcdali tudi o uspehib t KOZ, kot so bili doscženi y Kmetijsko sadjarski za-drugi Osojnik, pri picnici 28 mc, ječmenu celo 34 mc, danes pa imajo Kektarski do-nos krompirja tudi preko 30.000. Nc sa-mo ta zadrujja, tudi nckatcre druge so doscgle pri hektarskih donosih lepc uspe-he, vendar se v tcj stvari ne govori, Tudi naie kulturne prireditve po vaseh ne ba-zirajo predvsem na popularizaciji že do-seženih uspehov in nadaljnjega razvoja resnične kulture, od česa pa bi naše ljud-stvo lc mnogo vcč imelo, kot pa ima od kulturnih prirediteT, ko jc glavna točka prireditve zabara, ki pa se največkrat izrodi v nekulturno in cclo grobo pro-staško. Pri naši agitaciji in propagandi bomo res morali polagati mnogo več paž-nje, da bo za uspehe, dosežene v naši državi, rcdel sleherni naš državljan in kot tak tudi v nadalje prispeval šc reč za rast družbc, za stvar skupnosti. Ker je seznanjenje naših ljudi z dejstvi nujno potrcbno, jc še tembolj važen študij na-Ših partijcev in kulturno prosvetno delo ter  stvarna agitacija in propaganda.
V zrezi z vsemi temi dejstvi in nalo-gami, katere sem nakazal do sedaj, in to od grobih organizacijskih napak prc-ko nedelavnosti gotovih partijcer in pre-ko študija do agitacije in propagande, naslanjajoč vse to na graditev novega družbenega sistema y naši državi, pred-postavljam Se zadnjo napako, katero pa lahko postavim na prvo mesto. to jc kr-Senje samega staluta naSe Partije. V ko-likor so naše partijske organizacije ozke pri sprejemanju novcga ClanstTa, v toliko -pa delajo tudi velike propuste, da pri pretresu novih ljudi za sprejera v član-stvo KPJ ne polagajo večie painosti in pozabljajo, da je nujno, da za vsakega novega člana jamčita dva komunista, ki dotičnega tovariša io nje^ovo delo po-znata najmanj dve leti. Ako bomo in kar tudi moramo upoštevati tudi v bodoče bolj kot do scdaj to točko našega par-tijskega statuta, bo odpravljenih iz vrst našega članstva mnogo napak, katere so bile delno tudi danes nakazane in naši partijci bodo kot ljudje, ki dejansko spa-dajo v Partijo, še bolj kot dd sedaj ču-vali ne le pridobitve na§e liudske revolu-cije, temveč tudi stvar marksizma, pa naj bi izdajstvo tudi samib voditeljev VKP(b) šlo še tako daleč.
Tovariši in tovarišicc delcgfati! Ko nas danes tako srdito napadajo ljudje, ki so v zgodovino človeške družbe in Se pose-bci sretovne^a proletariata zapisali izda-jalski Informbiro v isti luči kot ie btir-žoazija imperializma zapisala v temno luč zgodovine fašizem, moramo mi komunisti
videti n« 1« borbo za izgraditcT socializ-ma t svoji lastni državi, temveč vedeii nioramo, da bomo z resnično izgraditvijo socializma pri nas ohranili v svetu stvar gvctovncga proletariata in dclovnega ljudstva vsejja sveta. Ponosni pa smo lahko, da smo dancs mi ˇ tej veliki borbi očtivanja Marxovega nauka, ako jc že moralo priti do tega, da se je rodil zgo-dovinski Informbiro, ki bo, ne kot zgodo-vinska nujnost, temvcč kot razjedavec proletarskega internacionalizma ostal v zjfodovini človeštva, ponosni smo lahko, da smo člani Titove Partijc, ki jc kot Partija malc državc, pa vendar z mogoč-nim zaletom celotnc^a dclomcjfa ljudstva istega naroda uspcla dokazati najprvo sebi in nato ostalim narodom, da je mož-no tudi t mali držaTi ln z lastnimi silami jjraditi socialtzem, ako sc ostanc zvest svojcmu vodstvti, ki ni zapustilo stvari Marxa, Enjjclsa in Leoina.
Naj živi komunUtična Partija delovne-ga Ijudstva JutfoslaTije s tovarišem Ti-tom!
Disktisija po referatfli jc bila zelo ži-vahna. Prvi sc je oglasil član CK KPS tov. Stopar Viktor, ki je poudaril velik pomen Tpliva delavstva na vasi, kar pa ie ni vidno v ptujskem okraju. Nadaljnji diskutanti so prikazali objektivne in sub-jcktivne težavc partijskega dela na po-edinih dclovnih sektorjih in terenih. To-variš Simonič Franc j,e v diskusiji pri-kazal odno« poedinih partijskih organi-zacij do planirancga dcla ter do množič-nih organizacij. Pozral jc delegate, da te napake odpravijo. Ostali del konfcrence se je odvijal po dnevnem redu. Na koncu konference je še govoril tov. dr. Potrč, ki je čestital novo izvoljenim članom okrajnega komiteta ter dal kratko kritiko same   konfcrence.
V okrajni homitet so
1.  Berginc Peter      13.
2.  Belšak Franc      14.
3.  Briški Lojze        15.
4.  Berginc Angela   16.
5.  Devide Mladen    17.
6.  Frangež AIojz     18.
7.  Fui Manek         19.
8.  Ilovar  Ivan         20.
9.  Kolarič Franc     21.
10.  Kovačič Zlatko   22.
11.  Kosi Fraiic          23.
12.  Kolarič Ciril
bili izuoljenu Leskovec Franc Mavser Ivan Nunčič Stanc Primc Franc Prcmk  Alojz Petrovič Alojz Potočnik Anton šeruga Jože Šegula  Jože Trlep  Pepca Vogrinec Janko
V rtvizijsko komisijo pri OK KP$ so bili izvoljent:
1.  Babič  AnČka         4. štampar Milena
2.  Pulko Franc         5. Drole Viktor
3.  Glavnik Franc
Za delegate za oblastno parfifsko kon-ferenco o Mariboru so bili izvoljeni:
1.  Arnuš  Alojz         13. Leskovec Franc
2.  Bizjak   Minka      14   Mavser Ivan
3.  Berginc  Angela   15, Majcenovič Jože
4.  Briški  Lojze         16. Nunčič  Sianc
5.  Belšak Franc        17   Posega Miro
6.  Čeh Olga             18. Paulus Dolfka
7.  Drole Viktor        19. Stopar Viktor
8.  Fux Manek         20. Simonič Franc 9   Ilovar  Ivan         21. Šegula Jožc
10.  Geč  Jakob          22. Štampar Milcna
11.  Kranjčič  Ivan      23. Vidovič Janko
12.  Kolarič Martin    24. Vogrinec Janko
S konference fe bila mcd druj?im po-slana brzofavka geoeralncmti sekretarfu KPJ tor Titu. Konferenca je končala popoldne ob 15. uri,
   Izobraževalni tečaji postajajo pomožna oblika politične in strokovne vzgoje delovnih ljudi
Ena najvcčjih akcij Ijudske prosvete v letošnjcm letu bodo izobraževalni te-čaji. V te tečaje. bo v Sloveniji priteg-njenih 30.000 ljudi, Od tcga 20.000 mla-dine. Namen izobraževalnih tečajev je poglabljati splošno osnovtiošolsko znanje in ga raiiširjati s strokovnim znanjern posebno iz kmetijstva in Zadružništva, da bodo tečajniki spoznali Socialistično gospodarstvo  in  se zanj   usposabljali
Lansko leto ie bilo v ptujskem okraju kljub poznim pripravam organiziranih 19 izobraževalnih tečajev. Od tega so trije žaradi slabih priprav obstali v delu. V ostalih 16 tečajih so bili dossženi za-dovoljivi uspehi posebno v Polenšaku. Humu in Cirkovdh. Najmanj pažnje se je posvetilo Halozam, kjer so bili orga-nizirani samc trije tečaji. Napakam iz prejšnjega leta se inoranio izogniti in nove tečaje temeljito oreanizacijsko in tehnično pripraviti.
V ptujskem okraju bo organiziranih letos 40 tečaiev in to v vseh šolskih • centrih in nekaterih kmečko-obdsloval-nih zadrugah. V tečaje moramo priteg-niti najmanj 2500 tečajnikov. Mladinska organizacija se je obvezala pritegniti v tečaje 1500 mladincev in.mladink. Pri-dobivanje tečainikov pa fe naloga tudi ostalih   rnnožičnil1   organizacij   na  vasi.
Pri okrajnem odboru Ijudske prosvete je formirana v ta namen okrajna ko-misiia, dočim so po vseh šolskih centrih formirane kraievne komisije. Naloga teh je. da izvršijo vse organizacijske in tehnične priprave, zastopniki množičnih organizacij v krajevnih komisijah pa tmajo nalogo, da z živo agitacijo pri-tcgnejo v tečajc čim več vaščanov. Na-loga KLO-jev je, da pomagajo krajev-nim komisijam pri njihovem delu in da preskrbijo potrebno kurjavo.
UČnl program izobraževalnih tečajev v letoSnjem letu je obširnejši od lanskega. Obscga sledečih  sedem predmetov:
1.  Slovenščina s patriotično vzgojo.
2.  Računstvo z zadružnim knjigovod-stvom.
3.  Zadružništvo.
4.  Zdravstvo m higiena. .   5. Prirodoslovne vede.
6.  Ljudska  tehnika.
7.  Oospodinjstvo (za žcnske).
Za posamezne predmete bodo tiskane brošure, da bodo predavatelji lažje po-dajali snov, tečajnika pa lažje sledili predavanjcra.   Tudi  za zvezke   je   pre-
skrbljetio. S predavatelji se bodo vršili v mesecu oktobru seminarji in sicer: 17. okt. v Ptuju, 19. okt. v Lovrencu in Ormožu, in 20. 6kt. v Trnovski vasi in Podlehniku. Na teh seminarjih se bo predelala snov za prvi mesec tečajev Ti šeminarji se bodo ponavljali mssečno.
Po dosedanjih poročilih je začelo z de!om 15 kfajevnih komisij. Določeni šo že predavatelji in v teku vse priprave za čiiti bolišo izvedbo tečajev. Najboljši uspeh v prldobivanju tečajnikov ie do-segel mladinski aktiv v Polenšaku, kjer se je pnjavilo v tečaj 70 rnladinccv. V Cirkulanah se Je ao sedaj prijavilo 18 tečajnikov, v Zavrču pa so si dali ob-vezo, da bodo v tečaj pritegnili 65 te-čajnikov.
Krajevne komisije tekmujejo med se-boj v dveh točkah in sicer: 1. katera komisija bo boljše izvedla organizacij-ske in tehnične priprave, 2. katera ko-tnisija bo v tečaj pritegnila procentualno največ vaSčanov. Najboliša komisija bo na konferenci okrajnega odbora ljudske prosvete, ki bo 12. novembra, nagraiena.
Naloga vseh tnnožičriih organizacij na vasi in učitelistva jc, da te tečaje vza-mejo kot eno svojih naivečiih nalog. Z uspešnim delom izobraževalnih tečajev bomo mnogo doprinesii k izgradnji no-vega socialističnega človeka, ki bo ža-vestno graciil socializem — nov druž-beni red. kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku.                                       R.I.   
   Z dajanjem krvi
rešujemo ponesrečen-
cem živijenje
Na razstavi požarne varnosti }e so-delovala iudi ptujska bolnica. Ambnlanta ža prvo pomoč je razstavila vse naj-nujnejše pripomočke. Posebno pozornost ie Vzbujala pnprava za prenos krvi (transfuzilo). Prt današnjem razvoju na-šega socialisiičnega gospodarstva nara-ščd indnstrializacifa, mehanlzacija, po-Ijedelstvo in motorizacija prometa in v zvezi s tem se dogajajo tudi nezgode, med njimi tudi tako težke, da le prenos krvi lahko reši šivljenje ponesrečenca. Tadi druge težke operatije veliko lažje prenesejo bolniki. Če se istocasno izvrŠi prenos krvi. Število krvodajalcev va ne zadošča. Da bi bolnica zadostila pravilni in hitri pomoči ponesrečencem in bolni-kom, potrebnim transfuziie, pozivarno, da na) se javijo novi krvodajalci. Prijavijo se lahko vsako dopoldne na kirurgični ambulanii tuk. bolnice. Pripomniti je, da dajanje krvi ni popolnoma nič Skodljivo. Veliko Je lludi, kl si morajo zaradi zdravja odvzemati kri (sekati žilo) veČ-krat na leto in to še drago plačati. Bol-nlca pa krvodajalce dobro odškoduje za dano krL Vrhu tega dobi še posebno žhilsko nakaznico za maŠčobo, sladkor, meso itd.
Enako kot si delovni Ijudje prizade-vajo čim več šrtvovati za izvršitev pet-letnega plana, smo dolžni vsi priskočiti jim na pomoč v slučaju potrebe, ko bi jim naša kri lahko rešila življenje.
____                     K.A.   
   Gasilsko društvo v Ormožu te budni čuvar občeljudske, zadružne in zasebne imovine pred požarji
Nedvoaimo je Prostovolljno gasil&ko društvo Onnož eno najaigilnejših in naj-n-aiprednejšiih gaeilskih društev v ptuj-skerai akraju. Tradicija tega drustva eega v leto 1866, ko je bilo ustanov-ljeno, toda v bivši Avetriji prežeto z nemškim in nemškuitarskim diihonn, ker so tako zahtevali takratni Franc-Jože-fovi   obla6tni3c.i.
Po prvi svetovni vojoi so Slovend prevzali vodmvo društva. Delovanje in uspehi so bili z vsaikim letorn obstoja viidTiejši, lcaT se je pokazalo pred^vsem v   letu   1938,   ko   je   Prostovoljno   gasil-
siko drustvo Ormož prejelo na Gasll-skem kongresu v Ljubljani državni po-kal ter prvo tekmovalno nagrado. Dru-štvo ]e že takrat znalo pritegniti mla-dino in pomladiti vrste prostovoljiiih gasilcev. Vključen je bll tudi ženskl oddelek. Ugotoviti pa je treba, da so v stari Jugoslavijl na gasilstvo kvarno vplivali razni politično - strankarski iz-postavljenci, ki so ga hoteli vpreči ˇ svoj etrankarskj voz. Da 60 s tem ovi-rali gradnjo in pravi smifiel gasdletva, ni  treba   posebei   poudarjati.
Druga svetovna vojna je tudi v or-možkem gasilskem društvu, kot poveod drugje v našem narodnem iiv'reniu pu-elila kata&trofaJne posledice. Takoj po 6vojem prihadu so fašističnl okupatorjl odstranili dotedanje vodstvo dništva, ga pozaiprli in odvedli v razna taiborišča. Ostale zavednejše «o izključili, ali pa jim dodelili p&drejene vloge. V tem času ni bila nabavljeiia nobena gasil-©ka oprema, niii ni bil obnovljen ga-silski doin. V svojem beg-u pred našo vojsko in zavezniki so odipeljali še «ˇ-tomobil za prevoz možtva.
Vnovi liudski državi so ormoškl ga-eilci svobodno zadiihaH. Vrnili so se i« taborišč ter ponovno prevzeli vodštvd društva. Razumeli «o po^trebo gradnj« socialistične družbe ter s tem pre-obrazbo gasilstva. PritegTLili 50 še večje število mladine v svoje vrsle ter po-6tali   močna   organizacija.
V   pogojih   nove   države   Je   ekiib   *a ga6ilstvo   prevzela    ljudska    oblast.    V bodoče  bo društvo   v   materialnem   po-gledu   neodvisno   od  prirejanja   veselic in   raznih   drugih   prireditev    ter   zbirfc S tem bo fudi ormoškim gasilcem dasia možnost,  da   se posvetijo   !e izpopolnitvi evoje  organizacije   in  vzgajanju  svojih članov,   da   bodo   še   bolj,   kot  so    bili sedaj   pripravljeni   v   vsakem   trentitk« priskočiti   na   pomof   ter   ohraniti   Ijud-sko    premoženje     pred     vsakovrstnimi predvsem požamimi katastrofami.
V  »Gasilskem  t&dnu«   je druatvo prl-redilo    zboTOTanje    ter    predavanja    o preprečitvi  požarov,   o   gozdnih   poiarib. ter  o   maJomamoslih   in   nepazljivostiih ter   če&tih   VTirokih   požarov,   ki    jih   je ofciskalo   lepo   fitevilo   ljudi.   Izvedli   eo rudi  gasilsko  vajo,  prl   kateri sta sode-lovali   tudi   gasilski   društvi   Hardek   io Lopereice.   Izvršili  so   tudi   vrsto   požar-novarnostniih  pregledov s   ciljein,   da  bi se    odpravili    nedostatki,    ki   bi   lahko om-ogočili    nastanek    požara.     Obnovili bodo svoj  gasijski  dom 6 prostovoljnian delom.
Prostovoljno gasilsko družtvo Onaoi jc torej t »Gasilskem tednu« storilo 6vojc dolžnost Populariziralo je varo-vanje gradenj, kl so sad naiporov de-lovniih ljudi. Ostalo pa bo tudi v bo-doče vsak trenutek pripravljeno pri-skočili na pomoč tain. kjer bl bili tl fiadovi v nevarnostl, zavedajoč se, d4 bodo 6 tem najbolj slulili graditvi bolj-šega življenja v naši FLRJ.                   R.   
   Zdravstvena ekipa
ptujske  bolnišnice   nudi
pomoč delovnim ljudem
podeželja
Zdravstvena ekipa sindikalne podruž-nice bolnice v Ptuju je s sodelovanjem zobozdravni^ke ambulante napravila 9. oktobra delovni izlet k Miklavžu pri Ormožu. V letu 1949 je to bil že njen 7. izlet. Prebivalci, posebno člani tam-kajšnjih zadrug so se številno poslužili zdravniške pomoči, ki jim jo je nudila zdravstvena ekipa. Biio je izvršenih 286 pregledov, t. j. približno 13% tam-kajšnjega prebivalstva. Ob tej priliki so se delila tudi brezplačna zdravila, katera je daroval Glavni odbor Rdečega križa Slovenije.
Kulturno prosvetni odsek sindikalne podružnice pa jo je z več točkami prispe-val k prireditvi tamkajšnii'^ pionirjev in s tem so nudili prijsten popoldan tamošnjemu prebivalstviu                 K. A.    
   V "Požarnovarnostnem tednu" so delegati bratskih republik obiskali Ptuj
Kot  }e znano, se je vrSil od 2. do 9.
oktobra t 1. »Požarnovarnostni teden«, k: je zafel široke ljudske množice in pri-kazal nujnost zaščite našega ljudskeqa premoženja pred uničevalcem — poža-rom. Po vseh KLO-jih 6o se vršili mno-žični sestanki s predavanji o gasiistvu in preventivnih ukrepih. ki jih moramo podvzeti za preprečenie požarov. Gastfci satni so prirejaU javne vaje, kjer se je Ijudstvo lahko spoznalo z delom aasil-cev in videlo. kako naporno je delo ga silcev kajti gasilcu ne sme in ne more biL ža! v najlepšem spanju skočiti po-kcnci in hiteti bližnjemu v pomoč
»Požarnovarnostnih tednov« pa niso priredili po vseh drugih republikah Ju-cjoslavije Gasilstvo je v Sloveniji nai-bolj razvito in ima v svojih vrstah vkiju-čenih največ članov, vsled česar se naše bratske republike zanimajo za naše delo Pos!ale so v Slovenijo svoje tfelega^e, da tukai vidiio delo gasilstva ter vse dobre stvari prenesejo domov tned svoje gasilce.
Delegacija, ki smo jo pričakovali, je prispela z avtobusom v Ptuj dne 7. ok-tobra. Prišli so: polkovnik Vujoševič Todo in major Slovenec Jožef iz g!av~ne up-ave NTM Beoqrad: Vrhovec Milan, zastopnik MINOT-a LRS, Skicar Milan, poveljnik republiške gasilske zveze LRS; pporočnik Kovačevski Vlado iz LR Ma-kedoniie; pporočnik Grabčanovir Jusuf iz LR Bosne in Hercegovine, poročnik Jan-čič Milutin iz LR Bosne in Hercegovines ppor. Grozdanovič Mato, šef gasilstva ori glavni upravj NM Beograd in Soeko Meho i? SaTaieva. Delegaciio so spre-jeli: poverjenik za notranje zadeve tov. Fux Manek. šef uprave MM Ptu> tov. kapetan Kandrič Franc; gasilski referent okraja Ptuj, tov. Lužan Pavel ter povelj-nik  gasilske brkjade Horvat Martin.
Delegacija si je najprej ogledaJa ga-silsko razstavo v sindikalnem domu že-lezničarjev v Ptuju, ki jim je zelo uga-jala in so se o njej zelo pohvalno izra-zili. Šef gasilstva za Jugoslavijo je de-jal, -ia naša, ko( okrajna razstava nad-kriljuje Ijubljansko in celjsko razstavo, ker ip prikazana požarna vamost zelo življenisko, tako da se na tej razstavi res lahko mnogo vidi.
Po ogied« razstave in kosita smo  se
odpeljali proti Ormožu in si tam ogle-dali gasilski dom in inventar. Red v imenovanem društvu je delegaciji zelo ugajdl in so se izrazili, da je tako dru-štvo  res vredno posnemati.
Ormožani 6o nam pokazali tudi iz-ložbo, ki prikazuje delo gasilstva že iz 19 stoletja, kar je delegacijo zelo zani-malo. Nenehno so silili z vprašanii v predsednika gasilskega društva Orraož tov Rakuša Ivana m poveljnika Hav!as Riharda, ki sta j\m vsako stvar podtobno opisala in analizirala.
Končno si jt delegacija ogledala me-sto Ormož, nakar smo se odpeljali proti vasi Sobetinci kjer smo si ogledali KOZ Zadružnike smo našli pri nakladanju krompirja ter se zapletli v živaheii do-govor Naši delegati so bili kai kmalu pripravljeni za delo ter si zavihali ro-kave in prireli nasipavati krompir v vreče teT jih nakladati na avto. Zadruzniki so z veseljem gledali tov. poporočnika Gro zdanovič Mateja in Jančič Milutina, ki sta z na|večjo spretnostjo vezala vreče in iih nosila na avlo. Predsednik za-dTuge Prelog Franc nam je hotel hkrati pokazati vse stvari v zadrugi ter nas vodil iz enega hleva v dnigega, iz skla-dišča v skedeni in od tam v kovaško in mizarsko delavnico. Pokazal nani je gradn.io nove remize ler nam prine6el načrte, kako in ka* nameravajo graditi v bodočnosti. Tov. Grozdanovič je pričel ličkati koruzo. k čemer je omenil tov. maior Slovenec Jože, da se to dela s strojem. Takoi so bili vsi delegati na-vdušeni, da bi jim predsednik to prak-tično ookazal kar ie končno tudi storil. Zadružniki so bili zeio veseli tega ob-iska, kar so izražali z živahnira pomen-kom z delegacijo. Vsak je vedel nekaj povedati in čas je prav hitro potekal, zaradi česar srao se morali poslovit* od zadružnikov ki so želeli, da jih zopet obiščemo.
• Naša pot je šla proti Ptuju, kjer stno se poslovili od delegacije. Nadaljevala je pot proti Mariboru. Slovo je bi!o do-kaj prisrčno, sai smo se poslavljali od predstavnikov  naših  bratskih narodov.
L. P.   
    Urejene ceste so ogledalo dobrega gospodarstva
V Sloveniji imamo komaj 5% moder-niziranjh cestišč, dočim je ostalih 95°/f makadamskih cest, to je ce6t % gramoz-nim   cestiščem.
Znano je. da je voda največji 6ovraž-nik trdega cestišča. Sleherni je mogel ugotoviti dejst^o, da se pojavljajo ko tanie in kolesnice na makadam6kih ce-stah največ po daljši deževni dobi. Ko |e cestišče od deževja razmočeno in zmehčano se O2ko platišče težko nato-vonenega vo^a zareže globoko v gra-mozno olast, kolesa motornih vozi] pa udarjajo v cestne luže, razškrope vodo ter s tem Izpirajo pesek in vezilni ma-teria! iz kotanj. Tako nastajajo na pro-metnih cestah kolesnice in globoke ko-tanje, ki otežkočajo promet. hkrati pa večajo prevozTi? slroške in kvari}o v ogromni meri prevozna sredstva, kar vse predstavlia lep de] našega narodnega premoženja. Naša naloga je torej skrbeti ?a to, da bodo ceste gladke, kar botno dosegn le z dcbrim vzdrževanjem. Za to neizogibno vzdrževanje cest v Sloveniji je ootrebna ogromna vsota denarja, ka-tere za sedai ob drugih nujnih nalogah naše graditve naša mlada država še ne premore. Iz tega razlaga je naša dolž-nrvst. da z lastnimi silarai z udarniškim delom ter s prostovoljnimi vožnjami po-sipnega materiala tekom »Tedna cestt, ki se bo vršii vključno od 16. do vključ-no 23. oktobra t. 1. priporaoremo k vzdr-ževanju  našega  cestnega  omrežja.
Pri prostovoljnem de!u poprimimo naj-prej tam, kjer bo naše delo imelo naj-večji efekt. Najvecja obremenitev let-nega proračuna za vzdrževanje cest je postavka za dobavo gramoza. če upo-števamo dejstvo, da stane 1 prm gra-moza postavljen na cesto povprečno 300 din, tedaj bomo vedeli ceniti naše udarniškj delo, ko bo pripravljen in na ceste navožen znaten del količine posip nega materiala. ki je za letno vzdrže-vanje naših cest neizoglbno potrebna.
Prometnp zveze so žile narodnega go-spodarstva. ceste važen posrednik pri izvedbi petletnega plana. Dolžnost sle-hernega poedinca je, da v polni meri sodeluje pri prostovoljnera deiu v »Tednu cest« tako, da bo opravljeno delo prineslo večie koristi in uspehe kot jih pričakuiemo.
   IZJAVA
Podpisana Gajzer Marija iz Nove vasi št. 5 preklicujem svojo izjavo, ker sem nasedia klevetam Kranjc Tomaža ter ta-ko po nedolžnem okrivila tov. Kolenko Jožeta, kmeta v Novi vasi, da mi je kra-dei buče. Ker moj sum ni bil resničen, se čatitti dolžna preklicati svoje izjave ter se zahvaljuiem navedeneinu, da je odstopil od tožbe.
Gajzer Marija   
   ,,Ograd v Ptuju je končal gradbena dela na drž. pasestvu v Turnišču
Okrajno gradbeno podjetje je v vrsti svojih gradbišč, kot so: poslopje za osnovno šolo v Selah, kuhinja, goveii hlevi in 4 svinjaki na drž. posestvu v Dornavi, kuhinja in svinjaki na drž. po-sestvu v Zavrču, objekt na Strnišču ter pri delni dograditvi semenarne v Mo-škanjcih, pred kratkim končalo dela na dograditvi 4 novih objektov in adaptaciji kuhinje na drživnem posestvu v Tur-nišču. Ob zaključitvi del je uprava drž. posestva priredila graditeljem družabni večer, na katerem ie upravnik drž. po-sestva Turnišče ing. Lovše čestital graditeljem k solidni izvedbi gradbenih del, ki niso provizonji. kot je bil prvo-ten namen, temveč poslopja. ki bodo desetletja služila svojim namenom.
Upravnik okrajnega gradbenega pod-jetja se je v irnenu delovnega kolektiva zahvalil za izkazano gostoljubie ter so-delovanje pri gradnji omenjenih objek-tov  ter izjavil,   da  bo  kolektiv   Okraj-
nega gradbenega podjetja tudi y bodoče, kot je do sedaj, izvrševal svoje naloge 100-odstotno ter s tem doprinašal svoj delež za čimprejšnjo zgraditev socia-lizma v naši državi
Ob tej priliki je tov. Draškovič v inienu sodelavcev na gradilišču posiopij veterinarske bolnišnice napovedal tek-inovanje ekipi, ki samostojno gradi na Strnišču stanovanjski blok. Zidar tov. Grabar je tekmovanje v imenu ekipe sprejel. Celotni delovni kolektiv okraj-nega gradbenega podjetja je s tetn do kazal, kakor tudi z uspešno končanmii gradbenimi nalogami, da iste razume in z zavestjo izvršuje. Če bi bilo vpraša-nje nekvalificirane deiovne sile za okraj-no gradbeno podjetje ugodneje rešeno. bi bili tudi uspehi daleko večji, Toda kljub teniu bo delovni kolektiv še v napre.i vlagal vse svoje sile v povečeva-nju storilnosti ter tako uadoknadil manj-kajoče delovne moči.                     V K.   
   Tatica Čižič Marta se je skrila v Ptuju v cerkev
Z vsakim dnem se v Ptuju dogajaio slučaji na trgu, v mesnicah in ostalih trgovinah ter povsod tam, kjer se zbi-rajo ljudje v v€Čjih gručah, da jih ne-pričakovano okradejo delomrzneži in poklicni žeparji Večkrat iščejo starejše in mlajše žene pomoči na postaji NM proti neznanim storilcem žepnih tatvin, ko so jim zmanjkale denarnice z doku-menti in denarjem ali iz torbic denar-nice z živilskimi nakaznicami. Kljub ve-liki budnosti organov NM, ki stalno pre-žijo na škodljivce, ki se ukvarjajo s tat-vinami, ter jih vendar nekaj uide prav za-radi tega, ker ljudje sami ne nudijo dovolj pomoči organom NM, kar pa bi sicer lahko storili. Bolj se zaveda te dolžnosti naša mladina, kar potrjuje slu-čaj, ki se je dogodil 8. t. m.
Na trgu v Ptuju jc 8. oktobra t. I. pro-dajala Lovrec Ana iz Jiršovc . ijrozdje, zraven nje pa Čižič Marta iz Cvetlina, okraj Ivancc, LRH. Čižič Marta je vcs čas, ko je prodajala grozdje na trgu, opa-zovala Lovrečevo, kam shranjuie denar, ki ga. je izkupila za jjrozdje. Ko je po-tem Čižičeva grozdi^ razprodala. ie <z-koristtla trenutno priliko ter ukradla de-narnico svoji sosedi, nakar se je z vso nagliro oddaljila. Lovrec Ana je tatvino opazila in takoj osurnla svoio bivšo so-sedo, ki jo  je  še videla bežati v bližnje
javno stranišče. Zavpila je na ves glas: »Držite i'o, okradla me je!« Na vse to je postala pozorna mladina in otroci, ki so se vračali iz šole. Sttkli so za Čižičevo ter jo v stranišču tudi prijeli. Pritekla je še Lovrečeva, ki je skupno z mladino preiskala osumljeno ter našla pri njej denarnico. ki je pa bila prazna. Misleč, da je Čižičeva denar odvrgla, je Lovre-čeva skupno z mladino začela iskati de-nar po stranišču, med tera pa jc Čižičeva zopet zbežala tcr se zatekla v cerkev v spovednico, kjer je v ^lasni molitvi pro-sila boga poraoči Mladlne seveda s tem ni odvrnila, da ie ne bi ponovno prijela ter odvcdla na posiaio NM ter vso stvar pojasnila   službujočemu   or^anu   NM
Mladina je s tem dala vzčled vsem od-ra<?lim, kako je treba pomačati organom NM pri zaslcdovanju špekulant«kih, kri-minalnih ter vseVi ostaHb «kodljivcev, kcr se je vsak državljan dolžan boriti nroti njim ter vsako stvar prijaviti najbližjim varnostnim  organom.
Čižič Marta iz Cvetlina bo kljub prošnji za pomoč v spovednici preiela zasluženo plačilo za svoi tatinski podvig ter bo v času prestajania kazni gotovo imsla prt-liko premišljevati o tcm. da ]e boljše po-štcro živeti. kakor po neust>Blih posku-sih tatvine prositi boga za  pomoč.    B. J.   
   DOPISI
Z g o r n j a Prlstava,  oktobra   1949,
Vsem ljudem Zgornje Pristave je bilo znano, kdaj je postal Glažar Martin poslovodja krojaške zadruge v Gorci -Dežno. Ta zadruga več ne obstoja. Gla-žarjeva polovanja v Ptuj in Maribor in nje^ova pomanjkljiva kontrola nad po-močnikoma Potočnik Stanislavom in Adol-fom niso mogla voditi drujjam kot v raz-pustitev   zadru^e.
Nikdo v Halozah nc dvomi, da je mo-goče uspešno voditi zadruge vseh oblik, ako so njeni člani in funkcionarji na svo-jem mestu in ako opravljajo delo v korist delovnih Ijudi. Nedclavnost in pohajko-vanje nista rodila uspehov v privatnem sektorju gospodarstva, zato je loj>ično. da v zadružnem toliko prej ne moreta, ker grc  za  interese   družbe.
Po razsulu krojaške zadru^e jc bilo treba iskati vzroke, ki so onemo^očili razvof zadružno obrtne storilnosti. Kdor bi podcenjeval v.kroiaški zadru??i vpra-šanje sukaica, nc bi mogel odkriti špe-kulacije. Glažar je prejemal kortintJcnte sukanca za zadružnike. Poslovodia sara in njegova pomočnika brata Potočnik Sta-nfslav in Adolf, so sukanpc kradli in pro-
dajali po ceni din 300.— za 1000 tnetrov. Vinko iz Zg. Pristave jc zadružni suka-nec tako ceiiii. da ga je tudi plačcval oo tej ceni. Glažar Martin bi s 30.000 mctri sukanca. ki je last članov vinogradniško obdelovalne zadruge in ki (Ja ie irael spravljenega doma, po tei ccni pridobil lepo vsoto denaria kar pa mu ie pri nas pvenrečila borba  proti  špekulantom
Glažar Martin nam ^otovo sam ne m povedal, zalcaj jc morala biti zadru^a rEzouščena in zakaj sc je njegovo poslo-vodstvo tako končalo Težko bi od nje^a izvcdeli. zakaj se je za^ovarial s pomoč-nikoma prcd liudskira sodiščem Glaiar sc ie tmel že vcčkrat v živijcnju priliko prcoričati. da moraio poš'eni ddovni ljudie preko tcžav do bolišeSa živlienia, vei^dar tcmu ni tako verjel, kot bi lahko sedai, ko se bo ločil za nekaj časa od naših skromnih liudi. ki pc iščeio v za-družnera  življenju rcožnosti špekti'acij.
MV.
Markovci. oktofcra  1949.
Markovrani smo svoj telovadni na-stop priredili sicer že v preteklem me-secu. vendar m'.sHyno. da je potrebno oraemiti ta za vse celovadce v ptujskem okra^u važen doaodek. Vidimo namreč da tele*na vzgoja v našem okraju ne napreduje ta-ko, kot bi bilo želeti in smatramo. da smo v Markovcih v tem pr>gledu na boljšem. kot so po dnigib krajih. Da pa je zanimanje Ijudstva zs telovadbo veliko. nam potrjuje pred-vsera to, da je nas telovadni nastop cbiskalo  nad   1000  ljudi.
Dan našega telovadnega nastopa sino nestrpno pričakovali, ker smo v pri-pravo telovadnih točk vložili veliko truda. Ve-činoma smo jih pripraviii sami. Naibol1 uspela je točka na*ih člainic »Rožmarin«. ki so jo izvedie braz-hibno in v veliko navdu^enie a!eda.cev. Zanimivi sta bili t-udi točki članov na bradlji jn drogu, v katerih so markov-&ki fantje pokazali, da bi pod dobrim vod«rvom in ob marljivem treningu lahko veliko dosegli Iznenadil nas )« med vsemi posebno tov. Obran Janez. katerega telovadne sposobnosti veliko obetajo, ter bi bilo potrebno omogočiti omenienemu nadaiinji razvo'. Piomrn &o se nam predstavili z narodnim kolom. toda tudi ostale niihove točke so vz-vedli zelo do-bro Presenečeni smo bili nad poguimniTtl nastopcvm male vodite-ljice pionirk, Zavčeve vz Nove vasi Pred zaključkom «o nam člani v sdmbo-lirni vaji »Tam kjer tere bistra Zi'a<» prikazali živlienje ta borbo koroških Slovencev ki kljub srgmotni izdeii niso klnnili, arrvpak nadaljujejo borbo ia prikijuritpv k svoij svobodni do-mov'ni-Vse točke le spremljala Homača godba zakliučili  pa   smo   iih  « hitono
Markovfani smo pokazali rezuitat prizadevarpa prj telesnj vzgoii in njenl razširilvi Zeliino da bi nam bi!o v do-g-lednem čaeu moqo"e gledati podo-ben nastop v kakSni sosedni vasi ali kje   drugje   v   našem   okraju   in   bomo
potem lahko pnmerjali naše in njihov« uspehe. Tako bomo s tekmovanjem kot v vseh panogah gospodarstva tekmo-vali tudi v razširjanju fizkult-umega cji-banja. ker je ofooje načm s kateriin bomo  zgradili   boljšo   bodočno«t.
                    TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
  Koruznico lahho pripravimo v dobro          krmo za govejo živino
Dipl.  ing. Zorec Egon
Ne bo odveč spomniti riaše zadružnike, da je tudi koruznica važna hrana naše-mu govedu. Sedaj je čas dokončnega pospravljanja poijskili pridelkov in se često dogodi. da ostane koruznica na polju ponekod v stavah, ponekod pa kar nepožeta. Brez dvonia ie to skrajno ne-gospodarsko postopanje in kaže na vse nerazumevanje važnosti koruznice kot živalske hrane. Ooveji želodec ie nam-reč tako zgrajen. da hrano najbolie iz-koristi, če je ta v razredčenem staniu. Koncentrirano hrano, žita in druga krepka krmila inoramo zato pokladati pomešana z rnanj prebavljivo hrano. ali Pa pokladarno poieg te visokovredne hrane tndi seno, slamo itd., da se ta v želodcu m?d prebavo pomeša s koncen-trirano hrano. Ce ne krmiino na ta način, preliaja hrana nedovoljno izrabljena v gnoj, povzroča pa tudi lahko razna obolenja  v  prebavilih.
(jovedo rabi torej takšno hrano. ki ni sarno redilna, temveč tudi taksna. da napolni želodec Navadno tudi vsaka polnilna hrana vsebuie gotov de!. ki je hranilen. Tako hranilo je seno. Slama vsebuie večji del snovi, ki samo napol-niio želodec. zato je kot liranilo manj vredna. Toda goveji želodec ima §e to posebnost, da tudi od težie prebavljivih snovi prece.išen del prebavi Navadno želodčni sok drugih rastlinojedcev tega ne zmore ter zato korij in prašičev na isti način ne moremo krrniti kakor cove-
da. Le v govejem želodcu so razne glive, ki razkrajajo tudi lesno viaknino, ki je druge rastlinojede živali ie malo ali sploh nič ne prebavijo. Govedo je torej možno preživeti tudi s slamo in drugo rastlinsko hrano, ki vsebuje mnogo lesne vlaknine
Ajdova slama, pomešana z drugimi krmili. ni tako slaba krma za govedo, kakor se splošno misli Če ji pri me-šanju damo vlogo nadomestovanja druge polnilne krme, jo bomo s pridom upo-rabili, posebno še, če nam primanjkuje druge boljše krme. Mnogo je pa še dru-gih rastlin, ki vsebuisjo dosti lesne vlaknine in ki bi bile dobra polnilna hrana, jih pa ne moremo uporabiti. ker so pretrde in jih govedo ne mara Po-stanejo pa užitne. če jih na drobno zre-žemo ali zmehčamo. Dobrodošla so takšna krmila v letih, ko primanikuje boliše krme, toda razumen gospodar in zadružnik ne bo čakal takšnih let tem-več bo tudi v s krmo dobrih letih raz-mtšljal, s čim bi seno nadom^stil. Uve-del bo krmlienje z nadomestki tudi v letih, ko bo imel dovoli sena, zato pa bo redil več živine ali pa seno prodal. če ga bo imel preveč.
TakSna trda hrana. ki jo je treba šele predelati, da postane užitna. je med drugimi n. pr trstio rožje. ki se po pri-rezovaniu trte meče na kompost ali pa za/.ge Mnogo sena bi prihranili. če bi enoletne   ro^ge  zrnleli   in   iih   pokladali
preko zime volom, ali pa tudi v času, ko jih ni treba močneje hraniti. ker jih le   redkeie   vprežerno.
Bolj važna pa je koruznica. Jo sicer tudi že sedaj pokladaio govedu. vendar tako, da se živina z njo le moti z obi-ranjern listov, stebla pa poliodi v gnoj. Ta način izkoriščanja koruznice je se-veda zelo preprost. V Voivodini koruz-nico racionalneie izkorisčaio. S slamo-reznico jo zrežejo na 1 do 2 cm dolge kose, pomešajo s plevami ali rezanico slame, poškropijo z vodo ir. pustijo stati vsaj 12 ur. V tem času se koruznica zmehča ter io posoljeno in pom^šano z repo pokladajo kravam. Ko voli ne de-lajo, dobijo zrezano koruznico pome-šano s plevami, ali rezanico slame in malo repe. Kadar pa delajo, dobijo isti hrano pomešano z koruznim zdrobom. Koruznica v teh krajih popolnoma na-domestuje seno, ki ga v t°h kraiih pri-manjkuie in ki ga pokladajo le mladi živini, breiim kravarn jn volorn. ko težko delajo.
V Ameriki so uporabo koruznice še boli izpopolnili. Koruznice tam ne re-žejo s slamoreznico, temveč jo s po-sebnim strcnem razcefrajo vzdol? stebla v tanke niti. Nairrani ie prebavliiva nanireč trda koža stebia ki pa še ovira prebavo stržena. Ta stroi o« kožo od-lušči. ki sicer ostane nenrehavl.iena in itna pri prebavi vloun ooinilne hrane Stroi se imenuie »šrider« in smo jih pred voino uvažali iz  Atnerike
Letos imaino tnnogo koruznice na razpoiago. Nespametno bi biio če ie ne bi izkoristili Ameriskih strojev sicer ne vnoremo nabaviti, todrj z načinom nri-prave v Voivodini bomo gotovo lahko pribr?p?1i  nnn?n scna.
    ŠAH
Sahovski  dvoboj  gimnazija  Ptu]   :   gim-nazija   Guštanj   4:4
Ob priliki gostovanja gušta.njskih di-jakov so ti odigiali z moštvom ptujska gimnazije šahovski dvaboi na o«iiniiii deskah Pričakovati je bilo sigurni) zmago Ptujčanov, saj tmajo v svojih vr&iah več šabistov, ki se lahko kot posamezniki merijo z najmočnejšijni slovenskiani šahisti. Toda goetje so pre-senetili in ie malo manikaio, da niso dvoboja odločili v svojo korist Posebno zammiva je bila partija n^ prvi deski med mladiinskim prvakom Podkrajšei Jane7.om in Ramšakom fz Guštanja. Slednji 6i je proti rutiniranemu na&prot-niku osvojil že kvaliteto in kmeta, to-da Podkrajšek je z odlično igro i^zgub-Ljenj material najprej povrni] nato pi s krasno igro prisilil nasprotnika k pre-daji Tudi Toš je na drugi deski imel 6 Strucom mnogo posla. Na tretii deski je Podkrajšek Rudi moral pristati na remi. Na četrti deska je Košir edini od Ptujčanov partijo z lahkoto dobil. Zadnie d^eske pa «o popolnoma odpovedale, saj so vsi razen Podboja, fcj je i<|ral ne-odločeno, partije izgubili. Posaimezni re-zultati   so  naslednji:
1. deska: PodJkrajšek Janez : Ram-šak 1:0, 2. deska: Toš : Struc 1:0, 3 deska: Podkrajšek Rudi : Mlakar 14:1/:, 4. deska: Košir : Mrzel 1:0, 5. deska Sorli : Plešei 0:1, 6. deska: Podboj : Kramžar Vi\A, 7. deska: KliiKjer : Ko lar  0:1,  8.  deska: Pišek :  Hergouth 0:1.
K.  M
Brzoturnir za mesec oktober
V četrtek, dne 6. t. m. se ?e vršil v prostorih šahovske sekcije Ptuj red,ni braoturnir za mesec oktober. Proti pri- ' čakovanju se ie priiavilo za turnii kar osemnajst udeležencev Vsekakor je to razveseljivo dejstvo, če poTnisliino, da mora šah postati Ijudska igra. Razve-seliivo je tudi to. da 'e bila večina m'a-dincev, ki resno posegajo po sahovsk; deski in beležijo doma kakor tudi druoori po Sloveniji in Jugoslaviji že vidne uspehe.
Prvo mesto je ponovno oevcvil mla-din-ski prvak Slovenije Podkrajšek Ja-nez. ki je premagal vse svoje naeprot-nike m dobil za osvojeno prvo mestc diplomo. Drug<j raesto je pripadlo mla-dincu Tošu, ki se je prav tako razvi! že v močnega igralca, samo da mu še manjka turnirske rut'ne. Toš je zmagai v 15. partijah. Sledi Rudolf 14, Pešl 12 Kancler, Podkraišek R 11. TC^sm^č 10, Rnnfl, Perger 9J4, Košir 9, Sorli 6lA, Vittori  5  itd.                                    K.  E
PRVENSTVO PTUJA
Tekom tedna so bila odigrana nadalj-nja dva kola. Cdigrati še je treba samo eno jtolo^ Stanje^^ta tabeJ|j,,je_ge ve^dno riefasno, lcer |g fflno3o"~artiTT5Wro?e?TTTr^^ in prekinjenih. Siguren prvak pa je vse-     j kakor   Podkrajšek   Janez,   ki   ima   10  in pol točk in eno preloženo partijo, od 12 možnih točk.
Rezultati  posameznih kol:
Enajsto kolo: Kancler : Sorli 0:1, Košii : Podkrajšek J. 0:1, Perger : Pešl 0:1, Fa-razin : Podkiajšek R. 0:1, Ryževski : Drofenik preloženo, Toš : Rudolf preki-njeno   v  izenačeni  poziciji.
Dvanajsto kolo: Sorli : Kosmač 0:1, Podkrajšek J. : Kancler 1:0, Rudolf : Ko-šir 1:0, Pešl : Toš 0:1, Drofenik : Per-ger in  Farazin : Ryžev«ki preloženo.
Prekinjene in preložene partije h prejšnjih kol:  Pešl   :  Ryževski   1:0.
Stanje na tabeli po predzadnjem kolu: Podkrajšek J. 10 in pol, Toš 8 in pol, Podkrajsek R. 8, Košir 7 (1), Pešl 6 (2), Rudolf 5 (4), Kosmač 4 (1), Sorli 4, Ry-ževski 3 (3), Farazin 1 (5), Perger 1 (2), Kancler 1 (1), Drofenik 0 (5).
O D B O J K A Gimtiazija  Ptuj  :  gimnazija  Guštanj  3:0     J
V nedeljo, 9. t. m. so gostovali v Ptuju^J diijaikj goištanjske gimnazije. OdigraJf 6o z moštvom ptujske gimnazije pri-jateljski dvoboj v odbojki. Domače mošcvo je premagalo goste le s težavo, čeprav rezultat to aporeka. V vsakesm setu so prišli Guštanjčani ie krepko v vodstvo in so se moraili Ptujčami boriti. z aajvečjo požrt-vovalnostjo, da so dvo-boj odločili v svojo kor:&t. Rezultati v setih so 15:12, 15:11 in 15:12. Z odlično igro je zlasti ugajal Bezjak Ot-mar (Ptuj).  Sodil   je  dobro  Košir.______K. M.   
Sporožamo oblskovalcem • okrajne go-spodarske r-azstave, da je na Iepakih na-značen popust na železnici mišijen za skupine nad deset ljudi.
   V A B I L O ! Vinska trgatev, grczdaa sortna razstava, vrtna veselica bo na GOMILI v Slov. goriceJi v ned&ljo, dne 16. oktobra 1949. Pričetek takoj popol-dne.  Vabi  turizesi  Gomila.
V torek, dne 27 oktobra 1949 od 10. do 11. ure predpoldne je biia izgubljena ženska torbica znamke »A6tra« na cesti na Sp Bregu pri Ptuju. Ker je ura dra-gocen spoinin, prosirn poštenega najdite-Ija, da jo proti dobri nagradi prerfa ˇ upravi list^  v Ptuju.
Kupim klavir v dobrem stanju v Ptnju ali bližnjj okolici. Naslov v upravi lista.
V najem vzamem dobro ohranjen kla-vir. Najemnma po dogovoru. Naelov v upravi.