XI. letnik. n -im m« V Gorici, dno 15. jnnuv.ujii 190fl. '3. številka. _______ 'r"»orsl<. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „i\arodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izhaja vsaki četrtek ol) 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša :b celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije Rokopise sprejem, uredništvo v Gorici dvorišči’ sv Hilnrijr • lev 7 i— Naročnino in naznanila sprejo in a tipravnlštvo v Gorici, Semeiiiška ulica 5. Ki Posamezne številke se prodajajo v loba karn.ili v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Kiva Corno) 5t. M po 8 vin. Oglasi iu poslanice se 'računijo po petit vrstah, in sicei: če se tiska enkrat I ! vin , dvakrat 12 viti. trikrat K) vin Večkrat po pogodbi Raifeisenske posojilnice in dr. Tuma. V minolem zasedanju ^ deželnega zbora slavil je italijanski konservativni poslanec monsig. dr. Faidulti predlog naj bi se postavil v deželni proračun stalen znesek, katerega naj določi deželni odbor v podporo posojilnicam po Raifeisenovem sistemu, že ustanovljenim, ali ki se še ustanove. Naš list je že mnogo pisal o važnosti in koristi raifeisenskih posojilnic. Z'ito so naši somišljeniki gotovo z veseljem pozdravili predlog italijanskega konservativnega poslanca. Žal, n'išle so se sorodne liberalne duše na .slovenski in italijanski strani našega deželnega zbora ter združenimi močmi pokopaie preko-ristni predlog. Vstal je tudi veliki gromovnik slovenske liberalne stranke dr. Tuma ter govoril proti predlogu. Govoril je proti umevno posebno zato, ker te posojilnice ne služijo liberalne misli, marveč delujejo docela nepristransko v gmotno in nravno dobrobit delavskih slojev. Važnost za osvoboditev in povzdigo kmetskega stanu spoznali so razni deželni zbori. Koliko so storili deželni zbori nižje in gorenjeavstrijski, češki, moravski, tirolski, štajerski, koroški in drugi za ustanovitev in podporo raifeisenskih posojilnic. Kako velikanski so uspehi, ki jih imajo te posojilnice zlasti v Nemčiji. In tudi pri nas so uspehi ravno taki in tisti. Raifeisenske posojilnice koristijo kmetu nravno in gmotno. Te posojilnice zbirajo in množe raztreseno narodno premoženje, ker dostikrat leže manjše svotice brezplodno v skrinjah in miznicah kmetovih, ker mu je preodročno ulagati denar — največkrat kak vinski ali živinski kup — v oddaljene hranilnice, ker zamudi in potroši preveč na dolgem potu, v domači LISTEK. Vrag v škripcih. Po R. W. Mladi gospodič Vesel bil je strasten igralec. Biljard, kvarte, keglji, je bilo njegovo vsakdanje opravilo. Podedoval je lepo premoženje po svojih stariših in poleg še imel prav dobro službo, ob kateri sami bi bit pameten človek lahko in dobro živel. Gospod Vesel menda ni poznal pregovora : „Devet igralcev še onega petelina ne redi". Resnico tega pregovora je pa kmalu spoznal. Premoženje se je topilo, kakor sneg spomladi in kmalu je bilo zginilo. Službeni dohodki pa razva-jenemn igralcu niso mogli zadostovati. Kaj naj sedaj počne? Igro pustiti? Nemogoče. Umreti ? Bilo mu je še prezgodaj. Spomnil se je, da je nekoč čul o ženi, ki je bila baje s samim peklenšče-kom v zvezi, če ne Se celo v botrini. Poda se k starki ter jo prosi, naj mu pomaga, da mu nje zaveznik pomore z denarjem, ki se ga noče držati. Za tako uslugo hotel bi mu zapisati svojo dušo. Starka se mu prav široko zasmeje, rekoč: „Za denar se hočete vragu zapisati? To dandanes ni več v navadi. Dandanes zastonj dobi vrag duš kolikor jih, hoče. Le pomislite, kako spačen je svet ga ne stane nič in vzdigne, kadar potrebuj e. Te posojilnice pospešujejo varčnost. Koliko imajo že denarja otrok, delavcev, hlapcev in dekel, ki bi drugače bil zgubljen v gostilnah, ker majhnih svot ne kaže nositi v daljne hranilnice. Kmetu preskrbujejo cenen kredit na poroštvo. Kmet, kije dosedaj tresoč se potrkal na oderuhova vrala in v sili ohetal obresti, kakoršne mu je narekoval oderuh, sedaj dobi za nizke obresti na osebni kredit, ali če je svota le velika, na vknjižbo, den;ir v posojilnici. Za to vslugo ni bilo treba na-puj.-iti nikogar, niti ubijati svojega moštva, ampak plača oderuha, kupi živino, orodje ali karkoli ter potom vrača z majhnimi odplačili, kolikor ravno more odtrgati 3i pri gospodarstvu. In kmet takrat prodaja svojo živino in svoje pridelke, kadar imaio najboljšo ceno, ker ve, da ga posojilnica rada čaka. Posojilnice provzro-čajo, da obrestna mera za dolgove sploh pada. Koliko tisočev in tisočev so zadolženi kmetje kacega okraja ravno vsled tega v jednem letu na boljem. Te posojilnice proprpčujejo Inhkomišljeno zadolževanje. Ako se kdo pri veliki posojilnici oglasi za posojilo, pregledajo jednostavno njegovo zemljiško knjigo. Ako je stanje njegovo ugodno, se mu posojilo dovoli in vknjiži. Nihče se no zmeni, v kaj bode porabil posojeni denar. Ne tako pri raifeisenskih posojilnicah. Tu mora prosilec povedati, za kaj bode rabil denar, in se to zapiše v zapisnik. Ker je delokrog majhen, odborniki poznajo vsakega prosilca, in takoj razsodijo, ali denar res rabi in bode porabil v navedeno svrho. Ako bi hotel d (»nar porabiti za pravdanje ali celo zapravljanje se mu posojilo ne dovoli. Toda te posojilnice so še drugače neprecenljive koristi. V obupane in raz- in kako malo jih je, ki mislijo kedaj na večnost. Vrag ima dobro žetev, ni mu več treba duš kupovati, kakor jih je moral nekdaj. Če pa že hočete vragu se zapisati, pa stopite sami k njemu. Tu imate njegov naslov*. Poda mu listek z naslovom peklenščekovim. Gospodič se starki zahvali in odide. Kmalu je bil pred označeno hišo. Pogumno potegne za zvonec. Mladi, siino prijazni hudiček priskaklja, vprašaje, kaj da gospodič želi. .^narja potrebujem, in sicer ne malo", odgovori ta; „bi ga li mogel tu dobiti pod ugodnimi pogoji ?" ..Denarja hočeš? No, tega več pri nas ne iščejo. Iščejo pač pomoči v drugih potrebah. Denarja je na svetu tako že dovolj'1. „Je že prav“, pravi gospod Vesel, „pa meni ga vendar vedno majka". „No, če ravno hočeš poskusiti-1, pravi hudiček, ,.pa stopi v drugo nadstropje. Tam je moj gospodar in ob enem tukajšnji zastopnik naše družbe". V dvomu, ali mu bo danes sreča zasijala ali ne, stopa naš znanec po stopnicah. Kmalu je pred vrati samnga — vraga. Potrka in precej začuje znotraj glas: „Prosto !** Ponižno, pa vendar pogumno stopi mladi igralec pred vraga ter mu pove, po kaj da je prišel. „Hm, hm, denarja bi rad?'1 se nasmehne peklenšček. „S tako prošnjo že davnaj ni drobljene ljudske množice so zanesle oživljajoči duh združevanja in samo pomoči. Ljudstvo je sprevidelo, da je še mogoče pomagati si ati vsaj uspešno ovirati splošni propad, ako se združuje ter začne najprej boriti se proti različnim zaje talkam in potem iskati novih virov svojim dohodkom. Misel združenja in samo pomoči ga je /dramila iz težko umljive brezbrižnosti, v kateri je pričakoval pomoči od drugod. Tako delujejo raifeisenske posojilnice na temelju krščanskega braloljubja. Ti zavodi so za kmečki stan velike važnosti. Kjer so ustanovljeni, jih ljudstvo ceni in hvali ter je hvaležno prijateljem-ustanovileljem. Tudi dr. Tuma je prepričan o koristi raifeisenskih posojilnic. Njega dni se je celo sam ponujal nekaterim občinam, da jim ustanovi raifeisenske posojilnice. A sedaj je v deželnem zboru nastopil proti podpori lem kmeta koristnim napravam. Poudarjal je, da posojilnice naj le bodo, pa no v rokah duhovščino, marveč v nepristranskih, nepolitičnih roknh. G. dr. Tuma dobro ve, da .10 vao raifoiaonslco posojilnice, pri katerih sodelujojo duhovnik', dosedaj delovale nepristransko, niso delale razlike med klerikalci in liberalici. Svojega vpliva niti pri volitvah niso izrabljale, kakor so ga izrabljali nekateri denarni zavodi, pri katerih imajo liberalni kolovodje glavno in vso besedo. Raifeisenske posojilnice seveda bi postale nepristranske, ko bi v njih zagospodarili liberalni učitelji ter jih udinjali Tumi in njegovi gardi. V tem grmu tiči zajec. Ti pa kmečko ljudstvo le oglej Bi dobro liberalnega dr. Tumo, ki tako vstrajno nasprotuje tvojim koristim iz golega strankarskega stališča. „Če naša ne obvelja, pa naj vse hudič vzame" tudi kmeta, kaj ne g. dr. Toma. bilo nobenega k meni. Pa čemu bi ljudje hodili k moni denarja iskati? Saj ga je na svetu dovolj, če ne že preveč11. — „Dovolj ! preveč!" mrmra mladenič sam prt sebi. „Jaz saj ga nimam", pristavi glasno. „lmel sem ga, precej sem ga imel, pa je šel!" ,.No", pravi vrag, „čeni drugače, pa naj bo. Sicer ne vem, čemu bi kupoval, kar lahko zastonj dobim. Časi so minuli, ko se je bilo treba mojim podložnim za pridobitev duš potruditi in še celo svitle denarce za nje šteti. Dandanes tega ni več treba. Peklenskih vral še zapirati ni moči, taka gnječa je vedno pred in med njimi. Ravnokar sera zavka-zal, da naj se še en uhod v pekel napravi. Vendar pripravljen sem tvoji želji vslreči. Pa kaj dobim za to?" ,,Mene celega", odgovori gospodič, „seveda šele po smrti". — Vrag segne v miznico, iz katere vzame črno mošnjico, ki pa ni bila videti kaj polna. Mladenič jo nevol jno vzame in odpre. Mislil je, da mu vrag izroči velike zaklade, zdaj pa mu je pomolil mošnjico, v kateri ni bilo več ko pet zlatov. „0, to je pa vendar premalo za eno dušo!" reče slabe volje. „Motiš se!" odgovori vrag. „Lespravi mošnjiček z zlati in pazi, da ti ga kdo ne vzame. Dokler boš imel ta mošnjiček, ne boj nikoli več brez denarja, kajti če ga bo. deš še toliko izdal, bo pet zlatov vedn0 Politični pregled. Državni zbor je sklican na 15. t. m. Na dnevnem redu prve seje stoje te-le točke: Prvo branje sladkorne bruseljsko konvencije in dodatka k postavi o davščini na sladkor. Načrt zakona o kontingentu novincev. Proračun za leto 1903 in konečno načrt o novem tiskovnem zakonu. Avstro - ogerska nabodita. —- Avstrijski in ogrski ministri so v nedeljo dodelali vse zakonske načrte ti-čoče se avstro-ogrske nagodbe. Posvetovanja so trajala, ne da bi se bila pretrgala, od 10. ure predpoludne pa do 8. ure zvečer. S tem so torej končana pogajanja med vladama obeh državnih polovic. Zdaj dobita besedo oba parlamenta. Spet novi miljoni za vojaštvo. — Iz Budimpešte se poroča, da izdeluje novi vojni minister nov vojaški zakon Po tem zakonu skrčila bi se stalna vojaška služba na dve leti, a število novincev povišalo bi se za 125.000 mož. Stroški pa za takti organizirano vojsko bi iznašali vsako leto 110 miljonov kron več, nego znašajo sedaj. Ta novi vojaški zakon bi stopil v veljavo 1. 1906. Hrvatske opozicijske stranke. — Prihodnje dni se vrši v Zagrebu shod vseh opozicijskih hrvatskih strank. Namen temu shodu je združiti vse te stranke v jedno samo opozicijsko stranko ter določiti taktiko, kako z združenimi močmi upirati se proti vedno naraščajočemu navalu madjaronstva na Hr-vatskem. Nemčija odpovedala trgovinske pogodbe. — Nemčija je odpovedala trgovinske pogodbe Avstro-Ogrski, Rusiji in Italiji. V prihodnjem mesecu ali v marcu odpove trgovinsko pogodbo tudi Švici. Maroko. — Maroška državica je danes v ognju civilne vojne. Bije se namreč t njem. Vedi, da vtpgnejo priti za nas vrage še hudi časi, saj slabši gotovo kakor so sedaj in takrat bo imel denar tudi pri nas zopet veljavo; takrat bo treba zopet za duše barantati, in jih drago plačevati, da nam ne bodo peklenska vrata zarjevela. Ne misli, da nam bodo ljudje vedno tako drli v naše brezno kakor zdaj. Še bodo prišli časi, ko sedanje prismodarije na „izem" ljudi no bodo več begale. Bodi zadovoljen z moš-njico in petimi zlati, ali pa mi daj vso nazaj". „Hvala lepa“ pravi gospodič, .,zgodi se vaša volja, gospod vrag". Pretekla so mnoga leta. Vesel jr postal spoštovan in čislan gospod. Zaba val se je, kakor se mu je zljubilo, kupil je kar je poželel. Prijatelje je zabaval in kratkočasil, kakor nihče drugi, pa denarja mu le ni zmanjkalo, Pet zlatov jo bilo vedno v mošnjici, naj je počel kar je hotel. Nasitil se je že uživanja. Sklenil je, da hoče umreti. Poda se k globoki reki. da bi se v topil. Tam pa najde neko revno in objokano mlado žensko. Takoj je spoznal, da ju je isti namen privedel k reki. Stopi k njej in jo vpraša, kaj da namerava. Deva mu pove, da hoče v vodo skočiti, ker vsled pomanjkanja več živeti ne more. „No", pravi lahkoživec, „če ni druzega kakor to, potem ti ni treba v vodo skakati. Mlada si še. Pojdi z me- hoj meilfosur.sko vojskoin u.slaši. Navidezno Kro za prestol, katerega ho hoče polastiti pretendant Hamed ben Mohamed Hassin. Sultan ima svoj dvor v Pezu, Hamed ben pa v Paziju. Hamed ben jo energičen človek, polastil se je vseh državnih zakladov in skladišč orožja pa udaril s svojimi lanatizovanimi četami na sultanu. Poslednji je izročil vodstvo čet namestniku pokrajine Selra. Po trikratnem boju so bile cesarske čete popolnoma poražene. Iz jeze zaradi poraza je ukazal sultan, da se v Tazi ropa, mori in požiga. — Pretendant Hamed ben je orodje nekih evropskih velesil v prvi vrsti Anglije, erim je Maroko zelo všeč. Maroko ima veliko trgovinsko in strategično važnost in to je veliko za nenasitno Angleže. Dopisi. Iz Povirja. — Kar smo že dolgo časa želeli, izvršilo se je koncem preteklega leta. Cerkev. M. B. na gori, po-drtižna cerkev v Merčah in domači bižji grob nam je v pretečenem letu prenovil iu preslikal mladi, a spretni slikar g. Ivnn Strnad iz Komna. S temi deli je podal mladi umetnik zopetni dokaz svojega strokovnjaškega okusa in spretnosti za cerkveno slikan-tvo. Freskoslike so sicer priproste, a umetno in strokovnjaško izdelane. Posebno pohvalo zasluži freskoslika: „Je-zus na oljski gori“, katero nam je naslikal mladi mojster v podružni cerkvi v Merčah. Ta slika posebno hvali in priporoča mladega mojstra, ker je res dovršeno delo. Kakor prejšna dela, katera je izvršil g. Ivan Strnad v raznih cerkvah na Primorskem in Kranjskem, lako tudi ta priporočajo mladega mojstra cerkvenim predstojništvom in slavnem« občinstvu. Nndejaje se, da nam obče priljubljeni in spoštovani gospod župnik Novak v kratkem da prenoviti in preslikati tudi domačo farno cerkev se mu za vsa ta dela, ki so v čast in povzdigo naši občini, prav srčno zahvaljujemo. Tem potom izrekamo srčno pohvalo in zahvalo tudi mlademu slikarju g. Ivan Strnadu, ki nam je tako mojstersko preslikal in olepšal naše hiše božje. Več Občinarjev. Iz Bovca. — (Dr. Tumi v album.) (Konec.)In ako je spoznalo „Kat, pol. dr.u za potrebno, da se napravi prošnja za podporo mlekarju bovškemu, da bi se mogel v svoji stroki do dobro izvežbati, ker se tornin«ki mlekarski potovalni učitelj malo uli skoraj nič ne briga za Bovško, ali je to kaj strankarskega, in kaleri Bovčan obso a ta korak, ki je bil storjen vsem, brez razlike naziranja v korist ? Ali je „K. pol. dr.“ s tem kaj zakrivilo, da je ono poslalo to prošnjo? Zakaj pa ni storil tega kak — Tuma n. pr.? Lani se je našel v Bovcu podel izdajica, katerega ni težko uganiti, da je v „Soči,‘ obrekoval in umazal bovško mlekarnico, ter ji tako občutno škodil — škodil vsem njenim udom gmotno in noj, postani moja žena, pa ti ne bo ničesar več manjkalo’1. Rečeno, storjeno. Kandidata smrti združila sla se v srečen zakonski par. Mlada gospa Veselova je takoj spoznala, da je nje soprog silni bogatin, ki ne štedi denarja. Dasi njima po sodbi sosedov ni manjkalo druzega ko tičje mleko in žabja volna, je gospej Veselovi vendar vsega primanjkovalo. Kupovala je toliko potrebnega in nepotrebnega, da se je že tudi Veselu gabilo to vedno nakupovanje. Minulo je že pol leta po poroki, pa gospa Veselova je še vedno trdila, da še niti desetine najpotrebnejšega nima pri hiši. Nekega dnu pove možu, da je videla pri zlatarju jako lepo, pa tudi jako drago lepotičje, katero ji mora kupiti, da s« ne bi katera druga ž njim ponašala Mož je takoj privolil svoji razvajeni polovici. Precej gresta k zlatarju. Ko prideta tja, postane gospod Vesel pred prodajalno, gospa pa vstopi, da kapi zaželjeno lepotičje. Kar začuti gospod Vesel, da je nekdo posegnil v njegov žep. Ko se ozre vidi, da se je poleg njega črna pošast v zemljo pogreznila. Seže v žep. O, jojl mošnjice z zlati ni več. Silna potrata gospe Veselove je vraga splašila, da se je skesal, boječ se, da bi še njemu denarja zmanjkalo. Zato je prišel po svoj mošnjiček in pustil rajši gospoda Vesela na lem svetu, da le ne bi vsled ženske potratnosti obožal. škodil s tem sploh vsemu Bovškemu, kakor je priznal sam bistrovidni ranjki Jonko. Zakaj ni tedaj ustal „dični“ bovški ,, •nas top ni k “ dr. Tuma in zahteval pri „Soči“, naj se ne škodi in to po krivici in tako na podel način njegovim „varovancem“ „volilcem?“ Lep tak poslanec! In, ako je bil prepričan (!) da bovška mlekarnica nima sposobnega mlekarja, zakaj pa ni sam bil toliko skrben, da ' bi za ta namen pridobil izdatno podporo za izučen je dobrega? Dr. Tuma pač skrbi z* kaj drugega ! Pomni pa dr. Tuma, da ga trezni Bovčani ne smatrajo za svojega poslanca — saj je sploh pri volitvi z ozirom na Bovec — pogorel I Da pustimo „Slovenca“ Štreklja stran, pomnijo naj laški gg. poslanci, da naj desetkrat premislijo vsakikrat, predno se odločijo z dr. Tumo glasovati, in to zlasti v perečih gospodarskih zadevah, ker jo deželni fond za obfe koristi na razpolago in ne za podle strankarske namene! Dr. Tuma pa vedi, da je slabo začel, in bo še slabšo končal, ako se misli proslaviti po Tavčar-Schwegljevem načelu, in da v tem slučaju ne zasluži drugega kakor oni pobič, kateremu je oča sosed dobro nategnil ušesa, ker mu je hruške klatil. Tudi ud „Kat. pol. dr. v Bovcu11. Novice. Romanje v Rim. — Dunajski pri-pravljavni odbor za romanje v Rim je razposlal po vsej Avstriji povabilo k skupnemu romanju v Rim. Ker so mnogi naši rojaki že popraševali, je li bode kako skupno romanje v Rim, opozarjamo jih na skupni avstrijski romarski vlak. Vlak odide 26 februv. iz Pontebbe, kjer se romarji priklopijo skupnemu romarskemu vlaku. Romarji so pomude v Padovi, 27. febr.; v Bologni obiščejo znamenita svetišča in prenoče; v Loreti 1. marca ravno tako, v Assisi bodo 2. marca. Prihod v Rim v pondeljek 2. marca v mraku. Dne 3. marca slovesnost kronanja sv. očeta Leona XIII. V Rimu ostanejo romarji sedem dni, v tem času se udeležijo slovesnosti kronanja, poklonijo sv. očetu pod vodstvom kardinala Gruache in ljubljanskega ltnezo-škofa in obiščejo vsa znamenita svetišča. Oskrbovanje za hrano v Rimu preneha v pondeljek dne 9. marca zvečer. Vrniti v domovino se more vbak, kedar hoče, vozni listek velja 45 dni; izstopiti sc more na vsaki postaji. Kdor želi tudi za nazaj skupnega potovanja, naj to precej takrat naznani, ko se oglasi in denar pošlje. Cena vožnjije zelo nizka. Za drugi razred 240 K 60 v, za tretji razred 161 K 46 v. V tej svoti je obsežsno to-le; 1. Vozni listek iz Pontebbe na Padovo, Bologno, Loreto, Assisi v Rim in nazaj na Florenco, Mestre, Pontebbo. 2. Prosta hrana in prenočišče med bivanjem v Padovi, Bologni, Loreto, Assisi in sedem dni v Rimu. 3. Prosti vozovi povsod kjer romarji ostanejo ali prenočijo s kolodvora in na kolodvor. 4. Prosti vozovi in vodstvo v Rimu pri obiskavanju svetišč in znamenitosti. Obrok za zglaševanje je določen do 30. januvarja; na kasneja naročila se ne bode oziralo. Kdor želi romati naj pošlja prijavo in denar pod naslovom: Preč. gosp F e 11 i c h-F r a n k h e i m, stolni kanonik, Ljubljana, stolni trg štev. 6. Sicer pa pojdejo tudi č. g. župniki na roko onim, ki se pri njih oglase. Za AlojzljeviSče: g. dr. Al. Franko 50 K, g. Fr. Faganel, zidarski mojster, popustil na računu 50 K, č. g. Jož. Primožič 30 K, č. g. Jož. Golob 16 K; č. g Val. Batič, č. g. Fr. Kodrič, č. g. Jurij Peternel inr č. g. And. Žnidarčič po 10 K, č. g. Kar. Čigon 9 K ; č. g. Alf. Blažko, č. g. Fr. Ceket, č. g. Jož. Milanič, č. g. Fr. Pavletič in č. g. Jož. Pavletič po 5 K. č. g. Ant. Jug, č. g. Ant. Sfiligoj in č. g. Val. Zega po 4 K; č. g. Ant Gerbec, č. g Pr. Zakrajšek in č. g. Ant. Zarli po 3 K; č. g. Fr. Rudež in č. g. V. Vodo- pivec po 2 K; g. Fr. Zuechiatti, velepos v Medani 10 K, č. g Ant. Berlot 20 K, č. g. Jos. Kosec, č. g. Iv. Leben in č. g. Iv. N. Vidmar po 10 K, g. Jos.Toroš, vi-notržec 5 K. Bog stotero povrnil /a slovensko sirotišfle v Gorici. — Za ..društvo katoliških detoljiibov* oziroma za prihodnje slovensko sirotiščo smo prejeli: P. n. Alojzij Kovačič, kaplan 2 K; Marija Kokalj I K; Franc Čufor 1 K; Teodor Slabanja 2 K; Franc Blažiča iz Št. Petra 1 K; Alojzija Meljavec 50 v.; Ivan Košir, vikar 1 K 95 v.; Viktorija Zavnik 1 K; I. B. 1 K 10 v. Podobe f dr. Jos. Pavlico so vrgle 4 K ; Ter. Leban 1 K. Za zastavo ,.slovenskega kat. delavskega društva v Gorici*1: P. n. Simon Kos 1 K; Josip Golob 1 K ; Ivan Franke 70 v; Alojzij Kovačič I K. Za „8olski Dom“ je prijela uprava „Prim. lista11 10 kron, katere jo daroval veleč. g. Josip Kosec, župnik v Kamnjali in g. Ivan Košir, vikar v Oblokah Dr. Tuma ne more drugače, kn kor da vdari po duhovščini pri vsaki priliki in kjer more. Tako je storil tudi v seji deželnega zbora dne 2. t. m. Trdil je, da je duhovščina kriva, da naši ljudje niso znali in ne znajo čitali in pisati, kajti ona je imela šole v rokah do leta 1870. — Do Marije Terezije je res edino cerkev skrbela zn šolo in duhovščina učila. Marija Terezija pa je šolo progla-sila kot „politikum“ ; od tedaj pa je država prevzela skrb za šolo, cerkvi pa izročila nadzorstvo in vodstvo šole. Duhovščina pa ni imela sredstev za ustanovitev šol, kakor jih imajo dandanes c. kr. okrajni šolski sveti, kateri poljubno nalagajo davkoplačevalcem naklade na izravne davke. Sredstva, ki so bila duhovščini na razpolago, so bile edino le prošnje in prigovarjanja. Ta čas so morale občine namreč same t. j. na lastne stroške prirejevati šolske prostore, plačevati učitelje in skrbeti za šolske potrebščine. Kako težavno pa je občine k temu pripraviti, da si naložč težko breme, ve vsakdo. Denimo, da bi dandanes ne imeli c. kr. okrajni šolski sveti pravice ustanavljati šol, ampak občine same, katere bi j h pa morale vzdrževati z nakladami na izravne davke, ali mislite, da bi se za nje vse od kraja potegovale? Dvomimo. Torej počasi s takimi neopravičenimi napadi. Duhovščina je v tedanji dobi gotovo več storila za šolstvo, nego bi pri enakih razmerah storili danes liberalci. Ako niso bile povsod ustanovljene šole, ni krivda duhovščine, marveč občin samih, katere niso hotele šol imeti. Duhovščina je storila kar je mogla, in kar je storila, je delala ne za plačilo, ampak iz ljubezni do naroda. Očitati je torej v lem pogledu nemarnost in brezbrižnost je nevednost ali — zloba. Mestni zastop goriški. — V petek je imel mestni zastop goriški svojo sejo. Med naznanili je bil tudi odlok c. kr. namestništva v Trstu, s katerim se uničuje sklep mestnega goriškega zastopa, vsled katerega bi se imela postaviti v mestni dvorani mramornata spominska plošča pokojnemu Favettiju. Kot povod ti naredbi navaja namestništvo dejstvo, da je gojil pokojni Favetti naši državi sovražna čustva ter ideje naperjene proti celoti naše države. Kakor piše „Corr.“, je mestni zastop sklenil soglasno vložiti utok proti tej odredbi, čemur ,,Eco“ ne oporeka; potemtakem tudi z glasom stolnega prošta Faidutta. V isti seji je župan naznanil starešinam, da je c. kr. namestništvo ovrglo tudi oni sklep mestnega starešinstva, s katerim se je hotela podvojiti pristojbina za mestne mitnice. Na dnevnem redu te seje je bilo tudi vprašanje gledč dovozne ceste na novi kolodvor bohinjske železnice. Po sedanjem načrtu bi začela ta dovozna cesta na Goriščeku. Nekateri mestni očetje pa so predlagali, naj bi imela ta dovozna cesta svoj začetek že s trga Korenj. Drugi so ugovarjali, češ, da bi bilo treba podreti v ta namen preveč hiš, kar bi provzročilo preogromen trošek. Konečno je bil vsprejet predlog dr. Faiduttija, vsled katerega ima mestni stavbinski urad izdelati glede dovozne ceste na novi kolodvor natančen načrt, o katerem bo mestni zastop sklepal. Imenik porotnikov za prihodnje porotno zasedanje, ki se vrši meseca februvarja t. 1. Porotniki: Stua Alojzij iz Kormina, Stabile Ivan iz Ogleja, Rustja Anton iz Skrilj, Mermolja Josip iz Mirna, Ricci Jakob iz Tržiča, Pignatari France iz Črnič, Ceriani Nikolaj iz Tržiča, Culot-Lukežič Franee iz Renč, Šavli Ferdinand iz St Petra, Kožuh Vincencij iz Oseka, Venuti Alojzij iz Gorice, Colautti Nikolaj iz Tržiča, Chiurlo Anton iz Gorice, Ca-stellun Leopold u Fare, Castelliz Anton iz Gorice, Kancler Anton iz Solkana, I Lutman Josip iz Štandroža, Pavletič Josip iz (Jabrij, dr. Pinausig Peter iz Gorice, Guglielmi Alojzij iz Gorico, Lu/.zatto Emilij iz Gorice, dr. Lisjak Andrej iz Gorice, Jakončič Anton iz Gorice, Reja pl. Josip iz Kozane, Černič Valentin iz Šl. Petra, vitez Franzoni Emilij iz Medeje, Legiša Josip iz Devina, Furlani Ivan iz Ronkov, pl. Batistič Mihael iz Solkana, vitez Blasig Aleksander iz Ronkov, Bavdaž Josip iz Gorenje vasi, Prešel Ivan iz Gorico, Hme-lak France iz Lokavca, Fogar Alojzij iz Pevme, Pečenko Josip iz Pekla pri Ri-hemberku, Čehovin Florijan iz Branice. Namestniki: Culot Josip iz Gorice, Cicigoj Mihael iz Gorico, Mocco Anton iz Gorice, Valentinuzzi R, dr. Cesciutli iz Gorice, Dorilos Atilij iz Gorice, Albisser Viktor iz Gorice, Cossar Ivan iz Gorice, Glossig Avgust iz Gorice. „Preinodro“ uredništvo „So pop. bode gospa Giirlner predavala ,.o umetnosti v šoli1*. Občni zbor bode dne 18 februarja ob 4 urah pop. M. H. W. Naznanite pse. — Tukajšnji magistral pozi vije vse one, ki imajo pse, da jih naznanijo v teku jednega meseca, ter da vplačajo dolično pristoibino od psov. Proti onim, ki bi tega ne storili, postopalo se bode, kakor določajo dolični predpisi. Nesreča. — Pri izkopavanju trtnih korenik je pomagal delali mladi Stecker Ivan iz Kojskega. Pri ti priliki pa se je tako močno ranil na nogi, da so ga morali prenesli v tukajšnjo bolnišnico. Pokradena čreva. — Mesarskemu pomočniku Suliču, bivajočemu na Placuti, je bilo ukradenih 20 l,tj posoljenih črev v vrednosti 50 K. Njegov gospodar Illicher je to naznanil policiji in ti se je kmalu po-srpčilo zasačiti uzmoviče. Ti so Ciufarin Edvard, Boccadoro Riccardo in Sbona Dominik. Ukradena čreva so prodali uz-moviči za prav nizko ceno klavcu prašičev Valentinu Vidi, slanujočemu za Ra-žonerji. Pazite! — Zadnji čas so štajerski listi mnogo poročali o ciganski tolpi, ki popravlja kotle in druge posode in hkrati prav pridno krade. Minule dni pa so ti ciganski kotlarji začeli svoje delo v go-riški okolici. Gospodinje le dobro pazite! Umrl je v Solkanu zidarski mojster Frančišek Marušič. Naše sožalje žalostni družini. Zahvala. — Podpisani odbor društva „0troški vrt“ v Solkanu se srčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je društvena božičnica se tako sijajno obnesla in donesla otroškemu vrtu obilen Cisti dobiček. Zahvaljuje se gosp. Jožefa Sreberniču, vpok. učitelja, vsem diletan-tinjam in diletantom, pevcem, tamburašem, vsem darovalcem krasnih dobitkov v Gorici in Solkanu, kakor sploh vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri božičnici. Bog vsem stotero povrni I V Solkanu dne 13 januv. 1903. Odbor. Kmetijski shod v Prvačinl. — Prihodnjo nedeljo dne 18 t. m. imel bode potovalni učitelj za kmetijstvo g. Anton Štrekelj javno predavanje v Pr-vačini. Govoril bode o vzgoji vinogradov na amerikanski podlagi in o pogreških, ki jih navadno delajo v tem pogledu vipavski vinogradniki. Po predavanju odgovarjal bode na razna vprašanja, katera lahko vsakdo stavi. Naše kmetovalce opozarjamo, naj se vdeležč v polnem številu tega shoda. Graščina Vogrsko. — Piše se nam, da posestvo graščine se prodaja. Prodaja pa se vrši nekam čudno zmedeno Ne vemo, kedo prodaja, in ne vemo kedo pogodbe sklepa. Bivši oskrbnik g. Rubbia in eden čuvajev in polno inešetarjev se vtika v prodajo; kedor kupuje, pa ne ve s kom sklepa kupčijo. Tudi cena se postavlja zdaj tako, zdaj drugače. Kupec si sme zbirati lego parcele, a zagotovila nima, da dobi zdaj določeno lego. Res žal, da gospod grof ni naravnost ali po-sredoma centr. posojilnice posestvo prodal kmetom. Prodaja, kakor se zdaj vrši ne more biti v prid ne grofu in ne kmetom. Tndi znani Vogrski Blaž je postal bogat, kajti kupil je „šolo‘', predno pride v veljavo sklenjena postava o povišanju plače. Dostavek uredništva. — Saj jo vendar ne ponese s& seboj, kakor nosi polž svojo hišo, čeravno bode moral, kakor doznajamo, nastopiti polževo pot, ta „Sočin“ vzor učitelj. Pravijo namreč, da se mu je vendar posrečilo dobiti za svoja junaška dela zasluženo — plačilo. Politični obhod bohinjske železnice. — V sredo 7. t. m. se je sešla pri Sv. Luciji zopet komisija, kateri je poverjen politični obhod bohinjske železnice, da nadaljuje svoje delo proti Gorici. Deželni odbor je imenoval za svojega zastopnika pri tej komisiji g. deželnega poslanca Lapanja, ki se jo udeležil tudi političnega obhoda od Podbrda pa do Sv. Lucije. Potniki, ki vstopajo na vlak ali pa izstopajo na šempeterskem kolodvoru, si žele več luči ali razsveljave i na postaji, i na poti do vasi. Na postaji je več svetilnicj, a navadno je ena sama prižgana; od poslaje do skoro srede vasi pa ni nobene svetilnice, dasi bi bile ob tej poti vsaj tri zelo potrebne. Bralno društvo „Slov. zveza“ v Šl. Petru bode imelo svoj redni občni zbor dne 25. t. m. ob 3'/a uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red po pravilih. Odbor. Na vipavski železnici je bil v četrtek dne 5. t. m. zjutraj vlak v Gorieo tako prenapolnjen, da niso več zadostovali osebni vozovi, akoravno so morali tudi v II. r. ljudje natlačeni stali. Sprejemali so ljudi tudi v poštni voz; od D.;rnherga naprej pa so potnike zavračali, da so morali iti peš v Gorico. Na večernem vlaku iz Gorice pa je nastal vsled drena hud prepir med potniki, tako da je bilo treba vlak ustaviti in neke poredneže pregnati. Zakaj obratno vodstvo ne doda ob sejmanjskih dnevih vlaku še vsaj eden osebni voz več! Na nobeni železnici se vlak ne napolni na prvi postaji ; menda imajo potniki iz vseh postaj pravico do vožnje in poštenega sedeža; menda nimamo Vipavci železnice le zato, da bi hodili na postajo gledat, je li še knj prostora. Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Kojskem je razpisano proti pogodbi kavciji 400 K; letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K, letni pavšal 504 K za selskega pismonošo ter za lokalno dostavljanje poštnih po-šiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno vodstvo v Trstu. Iz Velikih Žabelj poroča cerkovnik: V l. št. „Primorca“ napadli so me cerkveni pevci, da jim nagajam in kljubujem, kjer morem, ker nočejo biti klerikalci in ker so pevci dobro izvežbani. To je laž. Jas nisem nikdar, saj vedoma ne, nagajal cerkvenim pevcem. Da nočete biti klerikalci, me do cela nič ne briga. Da ste izvežbani tega tudi ne zanikam, posebno pa oba dopisnika, ki sta javno skušnjo iz glasbe napravila. — Tako vi g. dopisniki ste z novim letom začeli prodajati modrost lanskega leta. Ker ne morete ropotati proti č. g. vikarju, spravili ste nad cerkovnika. No, pa saj pravijo, da oslom pri pomanjkanju sena gredo tudi drva v slast. Dovolj. V šcmpaski občini je zavladalo veliko veselje, ker se je v dež. zboru sklenila postava, da se obširno županstvo razdeli v tri. Seveda, kakor povsod, so tudi lu nekateri nezadovoljneži! Dpamo pa, da bodo sprevideli veliko korist, katera jim nudi razdelitev, in da bodo pri trdili veliki večini svojih soobčanov. Ob enem pa izrekamo svojemu poslanen B. Grču zahvalo, da je pospešil stvar in zagovarjal v dež. zbornici. Iz človcfikih nosov so hoteli župco narediti. — Nekemu mladeniču so v Črničah — seveda med tepežem — porezali nekoliko nosa. Dotične tri vročekrvneže je že gnal orožnik ravno na sv. Tri kralje pred 10. sv. mašo v Ajdovščino. Dva med njimi sta že pred letom prišla v neljubo dotiko s „pravico“, ker sta imela skomine pa kokošji pečenki, a letos pa menda po župci iz človeških nosov! Utonil je v Črničah majhen deček v apnenici, ki je bila polna vode. V trnovskem gozdu je 12. t. m. zvečer bliskalo in grmelo, da je bilo groza. Bralno, vlnogradsko In sadjarsko društvo v Krepljah je imelo občni zbor 1. t. m. Dohodkov je imelo 688 K 36 v in isto toliko stroškov. Predsednikom je bil izvoljen Anton Gomizelj, tajnikom Anton Tavčar. DruStvo je dovršilo delo prireditev vinograda in sadovnjakov. V minolem letu je društvo dobilo podpore za nakup zemljišča za sadjarstvo 2(10 K. Deželni odbor je sklenil dati društvu za 1. 1903 podporo 200 K. Občni zbor je sklenil zgraditi poslopje in društveno klet. Načrt in pre- J vdarek stroškov sta izgotovljena. Vsi stavbeni stroški so proračunjeni na okroglih 5000 K. PliskovŠkl cerkveni pevski zbor se zahvaljuje vsem posestnikom, ki so se ga minolo pruznike spomnili s darovi. Hvala vsem darovalcem. Kočiiij. — Zmiraj lepšo reči se gode v Ročinju. Lani so okradli cerkveno pušico pri misijonskem križu, kakor je „Pr. List“ prinesel. Na sv. tri kralje okradli so pa mesarja MŠkrtoca“ za 20— 26 gl. Mesar je deloma sam kriv, ker je pustil ves skupiček tistega dne v mesnici, a zraven pa ključ od nje. Tatvina se je zgodila med 7—8 uro zvečer. Postopačev pač ne manjka. Sijajna zmaga v Cerknem. — Minoli teden so bile občinske volitve v obširni cerkljanski občini. Naprednjaki napeli so vse sile, da dobe v svojo roke to največjo občino na Goriškem. A jim je spodletelo. Propadli so že v tretjem razredu tako sramotno, da se v ostalih dveh volitve niti udeležili niso. Slava vrlim Cerkljanom! Občni zbor kat pol. Čitalnice v Cepovanu, dne 4. jan. 1903, je bil izvrstno obiskan: upisalo se je takoj 59 udov, vrlih in zavednih čepovanskih mož in mladenčev. Novi udje še pristopajo 25. letnica Čitalnice obeta, da združi vse čepovance. Kakoršno življenje, takšna smrt. — V zadnjem listu smo poročali pnd tem naslovom, da je v Kobaridu umrl nsgle in neprevideni) smrli neki nMedved11, ki je po grlu pognal vsak krajcar, ki ga je dobil. Danes nam je sporočiti tudi iz Kobarida enako tužno vest, da se je v pijanosti ubil neki Jakob Stres, po domače Žtomfov Jak. Padel je raz stopnic, po katerih je hodil zvečer na svoje ležišče; gotovo ga je preobilo zavžita pijača spravila z ravnotežja, zmračila mu razum, da se je zgrudil na tla in ubležal mrtev. To je tekom malo dnij drugi slučaj, da sta dva moža kot žrtvi nesrečnega žganja umrla hitre smrti brez sv. zakramentov. Naj bi vsaj ti vzgledi odprli ljudem oči, da se varujejo upijanljivih pijač, zlasti pa onega smrdljivega špirita, katerega točijo pod imenom — žganje ! Sneg. — V noči od pondeljka na torek je sneg pobelil kobaridske in bovške I gore. Poštne zadeve. — „Kat. pol. društvo v Bovcu11 je dobilo na svojo prošnjo gledč druge poštne zveze od Bovca do Trbiža ozir. Rablja, odgovor od minister-štva, da bo odhajala pošta za naprej, in sicer za čas od 16. apr. do 16. okt. iz Bovca ob 8. uri zj., in odhajala v Trbiž ob 1245, iz Trbiža bo pa oahajala ob 1 V* pop. in v Bovec bo dohajala ob 5.60 popoludne. Iz Srednjega nam poroča dopisnik o surovem vedenju tamošnjih naprednjakov, ki še v cerkvi ne dajo mira. Piše, da so se pravdali radi zvonov v trdnem zaupanju, da jih reši dr. Tuma, a plačati jih bodejo morali. Na umu obolel je v Gradiški de-želno-sodni svčtnik pl. Glaricini. Bolezen ga je prijela na javni ulici, ko se je vračal iz kavarne. Župniku „prl jeznltlh“ v Trstu so nepoznani tatovi odnesli 600 K. Poneverjenje. — Na postaji v Miramaru so orožniki aretirali nekega j Matejeviča iz Reke, ki je neki reški tvrdki poneveril več tisočev kron. Italijanski delavci v Trstu. — V četrtek se je zopet pripeljalo s parnikom v Trst 89 delavcev iz Italije. Skoro vsi so dobili še isti dan v Trstu delo. Lahi v Avstrijo, Avstrijci v Ameriko! In pri tem vlada miži. Iz Gradca nam poroča rojak-vojak, da se je pri 7. pešpolku vstrelil 18 letni prostovoljec. Vstrelil se je v sobi sa vratini, zadel se je naravnost v srce in na mestu obležal mrtev. V Gradcu je zima ugodna in topla. (Op. ur. Hvala za trud, da ste pridobili zopet novega naročnika. Da bi pač vsi v domovini Vas posnemali! Pozdrav!) Primanjkljaj družbe sv. Cirila in MetoHaT"^ točla ~j6 TJklenila preteklo leto svoje delovanje s primanjkljajem, ki znaša 1069 K 69 v. Na pomad druibi, da se primanjkljaj ne pomnožf, ampak pokrije! llazdolžltev zemljiškega posestva. — Z Dunaja poročajo, da se poljedelsko minislerstvo že več časa bavi z vprašanjem, kako naj bi se polagoma razbremenila zadolžena kmečka posestva in uredil agrarni kredit. Glavni namen načrta je, da se odpovedljivi vknjiženi dolgovi premene v neodpovedljive in na 1 več let povračljivo. To jo jako srečna zdrava in tudi izvršljivu misel. Da le zopet ne zaspi. Lep napredek. — V petek popoludne vračali so se učenci z ljudske šole v IX. dunajskem okraju domov. Hkratu nastane med njimi prepir in pretep. Kar se zgrudi na tla osemletni deček Scheibl in iz glave mu je tekla kri. Mimogredoči ljudje so ga hitro pobrali ter odnesli domov. In kaj se je zgodilo? Njegov osem letni součenec napadel ga je tako hudo z nožem, da mu je prerezal klobuk ter mu prizadel na glavi globoko rano. Pa naj reče kdo da ne napredujemo!? V železniškem vozu okraden. — Na potu iz Vicence v Milan so v petek okradli trgovca z železnino Josipa Po-lazza ter mu odnesli 12.000 lir. Hast sv. cerkve za vladanja Leona XIII. — V 25. letih vladanja sedanjega papeža sta bila ustanovljena, dva patrijarhata, 13 novih nadškofij, 140 novih škofij, 2 opata nullius, 5 apostolskih delegacij, 50 apostoljskih vikarijatov, 35 apostoljskih prefektur. Potem so še ljudje, ki pravijo, da cerkev razpada ali da se je postarala. Koliko židovski kapitalisti žrtvujejo za svoje časopisje. — Pri neki sodnijski obravnavi, ki se je nedavno vršila na Dunaju, je prišlo v javnost, da je za dnevnik „die Zeit11 dal tovarnar slekla Riedel 600 000 kron. David vitez Gutmann 200.000 kron, Salo Gohn 60.000 kron. Salo Cohnu je dejal rabinec dr. Gtidemann, da je v korist židovstva, ako „Zeit“ izhaja vsaki dan in bogati žid je takoj posegel globoko v žep ter daroval ogromno svoto. In katoličani ? Ti hočejo, da bi dobivali listo skoro zastonj. Učimo se od židov žrtvovanja in agitacije za časopisje. Nesrečno žganje. 19 letna natakarica Frančiška Trtnik je v gostilni Erjavčevi v Spodnji Šiški izpila tri četrt litra slivovke in se nato zgrudila nezavestna na tla. Poklicali so zdravnika, ki jo pa ni mogel pripraviti k zavesti. Prepevali so jo v bolnico, kjer je umrla. Natakarica je z gosti stavila, da izpije tričetrtlitra žganja. Dekla petstokrat miljouarka.— Znani ‘mHjonar Br&dlftf V TTgvb'Torku je te dni na smrtni postelji poročil svojo deklo, ter ji zapustil svoje premoženje, ki se ceni na 600 miljonov dolarjev. Uniforma za vojake-pljauce. — Franco.ak{i voj trn uprava namerava uvesti za Vojake^i jih bodo trikrat zasačili v PUJuj^ttrTTosefttrtjTTJITtf^rffJofTTOva postava mmoTala vejati Tudi za višje vojaške kroge. Gospodarske stvari. — Sredstvo proti ušim v kurniku. Znano je, ako se uši ugnjezdijo v kakem kurniku, da perutnina hira, se skubi in slabi. Da se ta mrčes zatare, treba pred vsem čistobe v kurniku. Ta pa se najložje napravi, ako komik dobro pometemo, potem vse špranje in razpoke, kakor tudi stene da pobelimo i apnom, tla pa posipamo s polovico zdrobljenega oglja in s polovico drevesnega pepela. Na ta način se da ta mrčes najgotoveje ugonobiti. Plašlj i ve konje, kako privaditi. Marsikdaj se zgodi, da se konj splaši pred kakim predmetom, bodisi človek, zid, stavba, cunje ali karsibodi, da se potem tega strašno boji. Noče voziti mimo in če ga s silo k temu pripraviš, skoči divje naprej, da je lahko na mah nesreča. Tako splašenega konja ne kaže krotiti s silo, ker se tako še bolj znori. Najboljše je z gladenjem in lepo besedo privesti ga k predmetu, katerega se je zbal, da se mu pokaže dotični strah kot prazen. Na ta način in z lepim ravnanjem se takšna žival najložje ukroti. Za kratek čas. Splačal jih je. — Trije šaljivci srečali so starega juda, katerega so hoteli imeti za norca. „Dobro jutro, oče Abraham!" zavpije prvi. — „Dobro jutro, oče Izak!“ zakriči drugi. — „ Dobro jutro, oče Jakob 1“ se zadere tretji. — „Motite, se, gospoda moja, odgovoril je stari j ud smehljaje, jaz nisem niti Abraham, niti Izak, niti Jakob, marveč Savel, Kisov sin, ki je šel iskat osle svojega očeta, in glejte, našel jih sem“. Kakoršno vprašanje, takošeu odgovor. — Neki odvetnik, velik naprednjak pa hkrati ljubitelj svitlih kronic, srečal je kmeta, idočega na božjo pot. „Očka,u pravi napredni odvetnik, ni res, (la zn denar ki (ja polem v corkvi du hovnoin darujeta, so kur po železnici popeljete v nebesa.“ — ..'IV^a ne vem," odgovori krnel, to pa vem, da se mi kmelje za denar, ki ga moramo puščali v pisarnicali odvetnikov >11 notarjev, ih' popeljemo v nebesa. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . „ Sandomingo ,, Java . . . . „ Portorieo . . „ Ceylon . . . Slakdor.............. Špeli............... Pelrolij v sodu . . „ zal) oj u . Maslo surovo . . . „ kuhano . . Otrobi debele . . „ drobne . . Turšiča stara . . . „ nova . . . Oves................. K 190 — „ 240 -„ 240 — „ 260 -„ 320 -„ 88 — „ IGO — „ 32-„ 10 50 , 170 — „ 200-„ 10 40 , 10 40 „ IfiiO , I5--15- do 200 — „ 260-„ 260 -„ 280-„ 360 -„ 89- „ 180-„ 33- „ II- „ 190 „ 220 -„ 12--„ 11-„ 17- „ 16 60 .. 18- Al o k a ogerska: .št. 0 K 30 — št. 1 K 28 80 žt. 2 K 28 20 ., 8 „ 27 80, „ 4 „ 27.-, „ 5 „ 26— št. 6 K 24—. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 15 pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, vse zimsko blago, kakor n. pr. krasne volnene Šerpe, rnte, podobleke, vsakovrstno Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, blu-se, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne samttdi te lepe prilike aa coni nakup! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ Odlikovana delavnica! Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico j v Gorici ulica Vetturini št. 3. fi Teodor Slabanja, j(jj A srebra r, JI ^ v Gorici, ulica Moreli 12, || ■ 4 priporoča prečast. duhovščini za M izdelovanje cerkvenih posod in || ■j orodja. Pripravo cerkvenega o-II rodja olajšuje revnim cerkvam Jjj || s lem, da daje tndi na obroke. M U Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi, Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo . Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfb istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V* kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrsle. Po pošli se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Naznanilo. Znana in zelo obiskovana gostilna ant. KRusič, Jre amici“ .XI#! tl lllim OP krojaški mojster v vrtni ulici 26 Priporoča se sl občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki slan, 1'ts'ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! „Harmonij“ rabljen a dober in soliden, se vkupi. — Ponudbe naj se pošiljajo Janezu Lapanja, organistu, pošta Podbido ob Dači. 1 PETER COTIČ f čevljarski moj3ter \ f v Gorici, Gosposka uiica št. 14. \ | priporoča svojo delavnico, ij v ulici Via Caserma se je preselila v Nunsko ulico (Via Monache) v prostor««, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pri: »,Belem zajcu“ („AI lepre bianco“) Postrežba in jedila izvrstna; toči domača črna in bela vina, vse po zmernih c*nah. Z gostilno so združena 'udi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča udani Ivan Krpan, gostilničar. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlšjeja priznanja Jubilejno razstave na Dunaju i. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maJe in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudueje. m in so® polit«, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih ceDah: Molitvene knjige ... od —'24 v navgor Žepni nožiči —‘50 „ „ Mošnički za denar . . „ — 20 „ ,. Tobačnice in smodčnice „ —‘80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . „ —'50 „ „ Papir: pisemski 100 pol „ —'60 „ „ „ uraden bel 1000pol „ 6 — „ „ „ za maslo ovijati kilo „ 1 40 „ „ „ zacigarete 100snop. „ 2 20 , „ Posetnice s tiskom 100 „ 1 20 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni „Narodne tiskarne14 v Gorici. — P. s. Za povelj no postrežbo treba v naročilu navesti približno ceno. Itd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi Semeniftke ulice proti Placuti 10. : _ si Peter Lukman Anton Fon, » c* g o klobučar in gostilničar, £ Semeniška ulica št. 6. $ ima bogitlo zalogo raznovrstnih o klobukov i s ler luči v svuji ki čini pristna domača vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. ooooooooooo Krojačka mojstra 0 Oufer Sc Bajt ^ 0 priporoča Klavnemu občin?\lu krojaško delavnico v (»urici na Kornjii sl. t). v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporočata so svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini Ztt obilna naročila. 0 ooooo 0 6 8 Važno za vsakega! Razprodaja |J? kfS Za samo 2 gld. 95 nvč. dobiva so krasna garnitura sestoječu iz 14. dragocenih predmetov, t j : 1 uru iz nikla. Anker-remont,(po želji tudi posrebr.') z lepo rezanim pokrovom, točno napravljena v škatli s triletnim jamstvom. I krasna iz goldina ali nikla okropmi verižica s privesi. pariški zistem. 1 goldin iglo zu ovratnik z imitir briljanti. 1 par gumbov za maniete, z zaponko ■Garanti««. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce iu ovratnik. 1 par srebrnih uhanov. 1 goldin prstan s krasnim kamenom. 1 žepno ogledalo v usnji. Vseh 14 krasnih lu vrednih predmetov in uro ANKER-REMO NT pošilja za samo 2 gl. 95 I1VČ. I>0 povzetju, ako naprej ° pošljete denar na tvrdko Bratje Hurviz, Krakov -- Stradon 17 — Krakov. Neodgovarjajoče blago sprejmem za 8 dni na/.aj, vsled česar nima kupec nobenega re-zika. - Bogati ilustrovan ceniki ovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Kaaprodajalci in agenti se sprejemajo. OOUOOOOOOOOOOOOOO oonnooooooooooo )) M u v Gorici, roglstrovana zadruga i omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4‘/, po lu m p s e č u o; novzdigncnc obresti pripisuje konec leta h glavnici. Itentni davek plačuje poso-Jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredil po 6"/„ in na vknjiJho po5'/,. Sprejema člane z gla v ni mi doleti (m -jim k n, L opravilnimi d r I e ž i pn '1 K. Ulvarja članom tekoče račune, katere ^obrestuje po dogovoru, Zn nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poitne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poStnih »troSkov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2-4 v nllol Vetturini 9. ooooooooooooooooooooooooooooooo Lekarna Prave in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva,—Te kapljico uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan ,,, , , , po jedno žličico ,■ (Varstvena znamka) popije_ — Okrepi k helodec, store, da ngine v kratkem času omotica in Si-votna lenost (mrtvost). Te kapljico tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljat ve pa jeditio le v lekarni €KlSTOFOI,ETTI v Gorici. VVS. Jj, Čebelno ki|9- p°4'90K -voščene sveče za pristnost jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem j KOPAČ sve6ar v fiorlnl, ulica iv. Antona. 1 ProBiva zahtevati listke! m o TJ cj Ih bo Rt a o d o pi M O a w k Naj večja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, prod nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositeije, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorlol. Pocinkana aica aa vinograde po jako zniianih cenah 1 Pozori Eno krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove amerikanke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. I Prosiva gahtevati listkel * o M O H P o o p o p p (o P* i