Poštnina plačana v gotovini. O. V MtJMiani, iliife n. februarja 1056. Posamezna štev. Din Leto X Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11» telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tnzemstro: četrtletno I Din, polletno II Oln, celoletno SI DIij a lemstro raten Amerlket četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno " Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrninlee < Ljubljani, št ttlMa w.i!r O vzrokih strahot v ljubljanski bolnišnici V zadnji številki »Domovine« smo bo;j na kratko opisali strahote, hi vladajo v ljubljanski bolnišnici, ker je premajhna. Vprašanje tega zdravstvenega zavoda se ne tiče le zdravnikov in bolnikov, ki so obsojeni. da morajo danes iskati zdravniške pomoči v injej, temveč je to vprašanje brez dvoma tudi eno izmed največjih socialnih, kulturnih in političnih vprašanj vseh Slovencev. Zato o njem ne smemo prej nehati govoriitii, dokler ne bo ugodno rešeno. Vsak Slovenec, pa naj bo to kmet ali delavec, državni uslužbenec ali zasebni nameščenec, mlad ali star. ženska ali moški, mora vedeti, da se tudi zanj lahko vsak dan odpro vrata ljubljanske bolnišnice, ker še zdrav človek ni prav varen svojega zdravja. Danes se hočemo vprašati, zakaj in po čigavi krivdi je prišlo tako daleč v ljubljanski bolnišnici. Zeio važno je to vprašanje. ker je potrebno, da ima o tako velikih javnih vprašanjih jasne poglede vsa javnost. Vzrokov je nedvomno več, zakaj kadar se začne kupičiti gnoj ali pa nesreča, prihaja od vseh strani. Huda reč pri ljubljanski bolnišnici je bila, da je v petnajstih letih petkrat menjala gospodarja. Pri zasedanju banovinskega sveta, kjer so tudi z vso pikrostjo obdelavah »škandal v ljubijan-sk; bolnišnici«, se je pravilno poudarjalo, da bi še kmetija morala propasti, če bi se tolikokrat menjali gospodarji. Zlasti bi se to moralo zgoditi, če bi se vrstili drug za drugim slabi gospodarji! Druga huda reč, ki je potisnila ljubljansko bolnišnico na tako nizko stališče, je stalno pomanjkanje denarnih sredstev. Pravijo, da brez denarja ni muzike, a brez denarja se bolnišnice ne dado vzdrževati v redu iin na taki višini, kakor bi to zahtevala današnja potreba ljudstva ter današnje stanje zdravstva. Ker dobiva ljubljanska javna bolnišnica, ki je državna ustanova, od države le eno tretjino odstotkov denarja za vzdrževanje, kakor jih dobivajo druge večje bolnišnice v državi, potem je to res velik nedostatek. Vse te reči pa morajo imeti nekje svoj izvor in nekdo mora biti zanje odgovoren. Rado se zgodi, da nihče noče biti kriv slabih reči in zato najrajši prekladajo odgovornost drug na drugega. Pravi krivci se po navadi skrivajo, in če bi danes zahtevati, naj se javijo glavni krivci za strahote' v ljubljanski bolnišnici, bi kaj stavili, da bi na vse zadnje krivda padla na tistega portirja, ki pri špitalskih vratih sprejema bolnike, četudi vsakdo ve. da je ta nedolžen in odgovoren morda le za to, da dobro odpira in zapira vrata. Tako pridemo tja, kjer čujerno prepogosto, da je vsega zla kriv ta prešmentani Beograd. Biti pa moramo na vse strani pravični in poiskati moramo tistega, ki je res kriv, ne pa podtikati grehov drugim. Ko se je vršil prejšnjo nedeljo v Ljubljani ustanovni občni zbor Akcije za razširitev Ijiubljaske bolnišnice, je predsednik pripravljalnega odbora vseučilišni profesor g. dr. Košir s prstom pokazal, kje je treba iskati glavne krivae za strahote v ljubljanski bolnišnici. Dejal je namreč, da je »obžalovanja vredno, da smo bili Slovenci že tako pogostokrat zastopani v vladi, a naši predstavniki niso znali izposlovati rešitve ljubljanske bolnišnice, tega osnovnega našega vpra-nja«. K tem izvajanjem profesorja g. dr. Koširja je treba dodati, da je tembolj obžalovanja vredno, da so bllli Slovenci zastopani prav v ministrstvu za socialno politiko In narodno zdravje, v katero ministrstvo spadajo državne javne bolnišnice, iin torej tudi ljubljanska. Minister za socialno politiko v državi prvi človek, ki nosi odgovornost za razmere v zdravstvenem področju, kakor je škof prvi, ki nosi odgovornost za versko življenje v svoji škofiji. V delovno področje tega ministra se drugi mnogo ne vtikajo. Od sposobnosti, pridnosti in drugih vrlin ministra socialne politike in narodnega zdravja je lahko v največji meri odvisen napredek zdravstva v državi. To je tako kakor pri kmetiji. Na gospodarju sloni vsa teža odgovornosti in napredka za hišo in domačijo. Dober in pameten gospodar je sreča za hišo, slab in zanikrn pa šiba božja. Ministri za narodno zdravje so bili leta in leta Slovenci, ki pa žal niso znali ukreniti, da bi se v ljubljanski bolnišnici vsaj za sillo odpravili nedostaitki, a kaj šele, da bi se bolnišnica razširila, ali na novo zgradila. Skoro nepopravljivo škodo je ta gospoda napravila Slovencem. Kdo naj še verjame v našo sposobnost? Kdo naj verj jame, da sta v ljubljanski bolnišnici taka stiska in strahota, če jo pa takorekoč last« inii občani niso videli in ju niso odpravili? Kako naj Slovenci od drugih zahtevamo, da oni popravijo to, kar so zagrešiš slovenski ministri za socialno politiko in narodno zdravje? Zato pa je treba z resnico na dan in tuiodu odkrito povedati, kdo so glavni krivci razmer v ljubljanski bolnišnični* zakaj šele z resnico pride ozdravljenje n pride pobolljšanje. Tembolj je to potrebno, da bo narod vedel, kaj so njegovi izvoljenci govorili in kaj so delali! Ce Slovenci ne bomo imeli na maloštevilnih in redkih odločilnih meistih sposobnih mož, ki bodo znali vsaj za naše pereče zadeve kaij storiti, potem je zaman zahtevati to od drugih. Kdo pa je bil zadnja leta v Beogradu ministri za socialno politiko in narodno zdravje? Prvi je bil g. Ivan Pucelj in sicer nad dve leti (od 5. januarja 1. 1932. do 181 aprila l. 1934.). Drugi je bil g. dr. Fran Novak, ki je ministroval osem mesecev (od 18. apnila 1. 1934, do 20 decembra 1. 1934.>, 'tretji pa g. dr. Drago Marušič, ki je vodil tb ministrstvo cd 20. decembra 1. 1934. dalje pol leta. Bil je pa tudi prej nad štiri leta ban dravske banovine in je kot tak vsalt dan lahko slišal in videl, kaj se dogaja v ljubljanski bolnišnici. Zdaj pa vprašamo, kaj so pa ti gospodje skoro štiri leta delali kot ministri. Ali so bili slepi in gluhi, da niso videli in slišali opisanih strahot? Za to ne more in ne sme biti nikakih izgovorov, nikafch opravičil! To ne sme ostati pozabljeno, a tudi ne sme osta" ti brez zaslužene kazni. Tak'!h ljudi narod potrebuje več. Gospodje so pokazali, kaj znajo. Sami so se razkrinkal! in prav je, če so se po teh strašnih neuspehih sami skrili pred slovensko javnostjo! Za složno sodelovanj® rejcev malih živali V nedeljo so se zbrali v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani rejci malih živali iz vse banovine, da se porazgovome o možnosti sodelovanja med obema skupina" ma, hi ju predstavljata društvo »Živalca« in Zveza'rejcev malih živali. V dobi gospodarske stiske utegne biti reja drobnice, perutnine in drugih malih živalii za malega človeka izredno velikega pomena. Zato ni ču" dno, da je gibanje v mestu in na deželi našlo toliko gorečih privržencev. A na žalost je prišlo v »Živalci«, ki je prva začela zbirati rejce na najširši osnovi, iz osebnih razlogov kmalu do razdora in ločitve in usta* novila se je Zveza rejcev malih živali. V imenu kmetijskega oddelka je posvetovanje otvoril g. inž. Muri in izjavil, da banska uprava želi sodelovanje rejstva sploh, zlasti ipa še 'glede na pravičnejše podpiranje posameznih društev. V imenu »Žival ce je učitelj g. Paljk izrazil zahvalo ban" ski upravi, da je sklicala posvet in izjavil, da njegovo društvo iskreno že® sodelovanja z vsemi sorodnimi rejskimi društvi. Enako izjavo je podal še g. Kelnarič za Zvezo rejcev malih živali. Učitelj g. Paiijik je nato v obsežnem govoru orisal razvoj »Živalce«, ki so jo ustano« vili rejoi ileta 1932. Po prvih kipih uspehilt pa je prišlo do- nesoglasja med člani uprav1 nega odbora in od takrat je šel razvoj naglo navzdol. Ko je večna na občnem zboru društva naposled izsilila odstop odbora in so upravo prevzeli drugi ljudje, so našli prazno blagajno, po vrhu pa še 25.000 Din dolga. Z marljivim delom so spravili »Žival" ooi« kmalu spet na noge. Njegove redne razstave malih živali so postaile že kar va" žen sestavni del naših veilesejmov. V teh kra kih letih je društvo razdelilo okrog 300 razstavljalcem za okrog 24.000 Din nagrad, nakupilo je rejcem za blizu 17.000 Din ple? menitih živali, vsega skupaj pa je potrošilo za napredek rejstva 57.00GDin. Njegovi člani so r.a razstavah prodali za okrog 54.000 Din svoje prireje. Največji uspeh ipa pomeni, da je uveljavilo rejo odlične jezerskosolčav* ske ovce. Z nič manjšo vnemo'ni »Živalca« pospeševala reje koz, kokoši in kuncev. Stran 2 ..DOMOVINA" št. 9 ■V 'imenu Zveze rejcev malih živali! je Sol-eki upravitelj Inkret v poročilu navedel, da segajo prvi početki našega rojstva po vojni V leto 1928., ko je Kmetijska diružba ustanovila odsek za rejo kuncev iin perutnine. Zatem so se rejci organizirali v »Živalci«, leta 1934. pa je začel izhajati »Rejec malih Živali« in listu so v kratkem sledila številna društva po vsej banovini. Danes združuje tsveza 39 rejskih diruštev po raznih krajih, 25 pripravlalnih odborov pa pripravlja ustanovitev novih edine. Izven zveze so ostala štiri društva, med njimi dve v Mariboru, kjer bo zveza v kratkem ustanovila Še svojo postojanko. V doglednem času se bo v Ljubljani odprla tudi samostojna zvezna vnovčavalnica, k!i bo skrbela, da se bodo pridelki rejcev čim bolje uvečljaviili na trgu. Razprava, kri- je spočetka kazala, da ne bo dovedla do zaključka, se je preokrenila ob predlogu odposlanca g. Kampuiša iz Ljubljane, naj bi se rejska druištva preosno-vala v zadruge, ki bi se nato združile v ve-liko, enotno selekcijsko zvezo. Soglasno je bil nato sprejet predlog svetnika g. Bukovca, naj bi banska uprava v tem smislu sesta. Vinski sejmi Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru nam je poslaila dopis, iz katerega povzemamo: Tudi prod vojno je bil včasih zastoj v vinski trgovini. Starejši se še spominjajo tako zvame »vinske klavzule, ki je uvozu cenejših italijanskih vin na stežaj odprla vrata v takratno Avstro-Ogrsiko na škodo domačega vinogradniškega producenita. Po odpravi zloglasne kllavzule so se pa razmere izboljšale. Drugače je zdaj. Po nastanku carinskih ovir ob naših državnih mejah nam je izvoz na naša prejšnja tržišča otežkočen. Trgovina z vinom v državi sami pa je zairadi nad-pridelka ohromela. Raba vrina jie v preteklih letih zaradii obremenitve vinskega pridelka s pretiranimi trošarin s k lini dajatvami padlla. Za vsak proizvod, katerega ponudba je večia od povpraševanja, je potrebno, ako ga hočeš prodati, da se olaijša kupcu pot do njega. S tega stališča so nam postali vinski seHi potrebni. Za kupca je velika pridobitev če se mu omogoči pregled množine in Ivan Slivnik: (Ltodlffli) idODD Inženjer se je ozrl na svoj prstan. Kamen je bil mlečen, ves skaljen. Zdaj je moral verjeti njegovi skrivnostni moči! Globoko je zasopel ter si ode'1 obraz s prisiljenim nasmeškom. »Za Boga, draga Sblla. kako čudne misli strašijo po tvoji glavi! Beatrika in njen stric, starec Viktor — ne — povsem napak si oce-(nila najjia čuvstva. Na take stvari misli Beatr.ka prav tako malo kakor jaz. Moja čuvstva do nje so samo očetovska. Ona si izbere lepega dne mladega, živahnega moža, ne strička-starine, ki jo je ujčkal otroka na kolenih«, je rekel z dozdevno nedolžnostjo. Toda gospa Sibila je biila trdovratna. S pretkanostSO je hotela srečno dovršiti, kar je bila Beatrika pokvarila v svoji prenagli vnemi. »Jaz pa vendar mislim, da se motiš, ljubi svak. Beatrika je uganjala s tvojo sillko že vsa ta leta pravo malliikovamje. Žeto, zelo se je navduševala zate«. Odmahnil je z roko. Ta igra mu je bila neizrekljivo mučna, ker je moral sam nastopati v komediii, da je prihranil ženskama osramočenje. Toda moral je vztrajati, ako je hotel enkrat za vselej razbistriti položaj. »To je pač tako pri mladih gospodičnah«. Je rekel malomarno. »Za nekaj se morajo navduševati v »letih nerodnih« — ta za poročnika. ona za profesorja litnffDture, tretja za starilkavega strica«. vila osnutek pravil, po katerih bi morale biti pravice obeh skupin zavarovane tako, da bi bila vsaka nadvlada drugega nad drugim izključena. Nato so bili lizvoljtnil gg. Paljk, Inkret itn Seifert v odbor za sestavo novih pravit, banska uprava' pa bo pritegni la v ta odbor še nekaj dirugih zanimancev. Predsednik »Živalce« ravnatelj g. Laip je pri tej priliki inaglasil potrebo enotnega strokovnega društva, ki bi mu marali odločilni činitelj' z vso svojo ipodporo stati ob strani, da bi se popravila velika škoda, ki je nastala za naše rejce, odkar sta Bolgarija in Rumunija prevzelS skoraj ves naš izvoz. Na koncu je g. Kelnarič razvil še nekaj milali o tem, kako naj bi se poživilo sodelovanje rejskih društev ob tesnejšem stiku s kmetijskim oddelkom banske uprave, bakteriološkim zavodom iii Kmetijsko družbo. Oblastva naj tudi v bodoče dopuste vsako zasebno .pobudo, ki je doslej pokazala prav lepe uspehe, hkratu pa naj poskrbe za strokovno vodstvo rejskega g.bainja. Posvet je, kakor upamo, le dovedel do tega, da bodo rejci malih » vali začeli spet složno delovati. so potrebni kakovosti vinskega pridelka s čim manjšo zamudo in stroški v onem vinskem okolišu, tkjer trajno kupuje. Ako ni na vinskem sejmu sklenil zaželijene kupčije, mu ostane katalog, ki se mu je na vinskem sejmu izroči'! kot kažipot za poznejše sklepanje kupčij. Poleg reklamnega pa imajo vinski sejmi tudli vzgojni pomen za vinogradnika. Vsak razstavljavec se potrudi, da svoje vino s pravilnim negovanjem pripravi za seiem in kupca. »Predlanskim sem razstavil. lani tudi, pa nisem ničesar prodal, zakaj naj še razstavljam!« bo morda rekel kdo. Toda, ali ima kdo škodo, ker je razstavljal vino? Največ je takih, ki so prodalli svoje vino pozneje, a iimso niti slutili, da je kupec iz sejmskega kataloga, ki ga je dobil morda že iz druge ali tretje roke. izvedel, kje in pri kom na, vino lišče. Prireditve Vinskih sejmov nam narekuje samopomoč, zaito morajo vinogradniki pri njih sodelovati brez izjeme vsi! Vinskim sejmom, ki se prare.ia.io v Ljuto- »0. ti si zelo mlad in nevaren stric«. Viktor je vstal. »Ljuba Sibila, v veliko ljubeznivost ti moram šteti, da me še vedno ne vržeš med staro železje. Beatrika pa stori to prav gotovo — ako ne danes, vsaj jutri ali pojutrišnjem. Bodi brez skrbi. Tvoja hčerka ne misli na to, da bi dajala v svojem srcu prostora toplejšim čuvstvom do meni. nego morejo temeljit; na najinem sorodstvu — pirav tako malo, kakor morem čutiti jaz do nje kaj drugega nego očetovsko radost nad njeno Itnbko in svežo miladostno lepoto. Njeno pravkaršnje razburjeno vedenje izvira pač iz majhne nervoznosti, ki ni redek pojav pri mladih gospodičnah njen h let. Ne pripisujem ji nikakega posebnega pomena. .. Zdli se mi. da je med tem postalo pozno. Lahko noč, draga Sibila, čas je, da se umaknem med svoje štiri stene. Do svidenja jutri pri zajtrku.« To rekši je galantno poljubil še vedno zelo lepo roko gospe Sibfe in naglo odšel iz sobe. Zunaj je globoko zasopel ter si pogladi! razgreto čelo. Pri srcu mu je bilo, kakor bi se b'l rešil iz smrtne nevarnosti. Gospa SibiCa je z nepopisnim izrazom gledala za njim iln krenila nato počasi v sobo svoje hčeike. Beatrika je sedela na postelji, vsa zasopla od pričakovaimjla. Ko je zagledala mater, je planla na noge.in ji skočila naproti. »'Kako je?« Gospa Sibila je zmarala z glavo. »Nič ni, Beatrika. Hotela sem ti pomagati, a ves moj trud je bil zaman«. »Povai mi vse!« je silila Beatrika. Mati ji '.Je dobesedno ponovila svoj raz- | meru, pripada med drugim tudi nailoga. da popravijo sloves domačemu ljutomerskemu vinu, ki ga je uživalo daleč preiko deželnih meja, pa so mu ga iz koristoljubja mnogi pokvarili. V ta namen je ljutomerska podružnica Vinarskega društva pred nedavnim časom na Odločilnih mestih začela posredovati, da bi se ljutomerskemu vinu zagotovila varstvena znamka za njegov izvor. Kaže, da se bo za tako zaščiteno vino dala delati uspešmajša reklama in da se bo s to pridobitvijo laže in draže prodajalo. Vsi pojdemo na skakalne tekme v Planico Smuearstvo s€ je pri nas v zadnjih letih zelo razširilo. Tega smo 1/abko mi kmetje samo veseli, kajti meščani, ki prihajajo pozimi na deželo, nam dajo precej zaslužiti, škode nam pa v snegu ne morejo delati. Sicer pa je smučanje zdravo in ne bi prav nič škodovalo, če bi se ga tudi mi malo bolj oprijeli. V Planici, blizu Rateč, na našem skrajnem zapadu, kjer je nedaleč meja med Jugoslavijo Avstrijo in Italijo, bodo 8. marca ve'iike mednarodne skakalne tekme, ki se jih bo udeležilo, kakor računajo prireditelji, nad 20.000 gledalcev. Skakalnica, ki so jo letos obnovili in podaljšali, omogoča do 120 metrov dolge skoke. Že lani, ko so bile na isti skakalnici podobne tekme, je najboljši skakalec skočil 99 metrov daleč. Sto metrov po zraku med nebom in zemljo, s težkimi in nerodnimi smučmi na nogah, ni igrača- Človek, ki hoče napraviti kaj takega, mora imeti pač mečme živce in obilo izkušenosti, kajti če le malo nerodno leti, se lahko prevrne in polomi. Štejejo samo tisti skoki, pri katerih tekmovalec brez padca pristane na tleh in se še nekaj časa pelje d='e- Na, lanskih tekmah je bilo razen meščanov tudi precej k met sin h obiskovalcev na teh tekmah. Skoraj vsi domačini so se jih udeležili, prišlo pa je tudi obilo ljudi iz oddaljenih vasi. Letos je zanimanje za skakanje še dosti večje in se pripravljajo cele vasi, da jih pojdejo gledat. Stroškj so namreč prav majhni. Železnica je dovolila za vse udeležence tako velik popust, da plačajo samo tretjino navad- govor z Viktorjem. Beatrika jo je poslušala z mrkim obrazom. »Tega ne razumem, še zmerom ne. Na-mah je bili ves izpremenjen. Do včeraj sem bila povsem gotova svoje stvari. Sat veš, da sem previdna. Toda mahoma je postal ves drugačen. V svojem prizadevanju, da bi si izsilili a uspeh, sem ravnala nerodno. Izmuznil se mi je. Za tem mora nekaj tičati. Toda kaj? Dobil je pismo — naslov je bil ženska pisava. Od tistega trenotka je tako čuden. Ali je marl Romana vteknila prste vmes? Nocoj je govoril z njo skoraj neprestano, in vse je kazalo, da mu ta pomenek prija. Tudi pri mizi jo je gledal venomer in ona njegi takisto. Ali me hoče morda izpodjestt, grdo-ba grda?« Mati je zmajala z glavo. »Nikar. Beatrika! Romana pa ti! To je vendar nezmisei! Saj ti še čevljev ne odveže.« »O, kadar hoče, izgleda prav dobro! Nocoj na primer.« »Vsekako ne more tekmovat: s teboj. Saj vendar veš, kako malo se menijo gospodje zanjo.« »Ker se sama odm oe. Mcrda se je nalašč namenila v more zelte, ker vidi, da merim na Viktorja. Toda gorje, ako je res itako. Kar brez boja se ji ne dam podmeti. Nii se pač še lahko postavim po robu—in vsaki drugi tudi! Naj se skriva zn Vjktfvrevo nenadno umerjenojrjo kar se hoče, prav zdaj zastavim vse moči. da ga osvttim!« Gospa Sibila ie vzdiihnila. »Ah. dete. meni s zdi stvar vendarle brezupna spričo njegovega današnjega vedenja. Izražal se je tako odločno in naglašal talko iasno, da ima do tebe zgollj očetovska čuvstva!« Kaj pa je v žehfniku? Nekdo Vam je natresel črnino vanj. Gospa Ivanka pa miri neveščo deklo: Črna voda je me« rilo, kako je oprano perilo. Čim temnejša vode, tem lepše je perilo oprano. Terpentinovo miio Zlatorog da vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano perilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti. ne voznine, vstopnica za gledanje tekme bo stala le nekaj dinarjev, jed si pa lahko vsakdo kar sam s teboj prinese. Tekmovali bodo po večini pripadniki severnih narodov: Švedi in Norvežani, pa tudi Cehi, Poljaki. Švicarji, Avstrijci in seveda naši fantje, ki niso kar tako- Tisti, ki se hočejo prepričati, kaj zmorejo res dobri smučarji, in ki hočejo na lastne oči Videti, kako bo prvič na svetu skočil človek sto metrov daleč, naj gredo 8. marca v Planico. Ne bo Jim žal! Kmečki smučar. Politični pregled V soboto je bilo zaključeno zasedanje dravskega banovinskega sveta. Po končanj računski razpravi so prišle na dnevni red izpremembe banovinskih uredb o občinskih uslužbencih in o občinskih vo-llitvah in bile brez razprave sprejete. Po izpremenjeni uredb: o občinskih volitvah se morajo vse od sodišča potrjene kandidatne liste na običajen načm razglasiti v občin, in ostati na občinski deski pribite do dneva volitev. Za predsednika volilne komisije se lahko določi primerna oseba tudi iz kake druge občine, ne samo iz domače, kakor je bilo predlpisano doslej. Volilne prostore bo določalo nadzorno oblastvo in ne več olr čina. Ko so kandidatne liste izročene sodišču, se ne morejo več preklicati. V soboto je prispel v Beograd češkoslovaški ministrski predsednik dr. MiHam Hodža. Izredno prisrčni sprejem odličnega državnika bratske države je pokazal, da vlada med obema državama res iskreno prijateljstvo. Jugoslovenska prestolnica mu je v imenu vse države izkazala tople počastitve. Na beograjski postaji so sprejeli dr. Hodžo naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič z več člani vflade in drugi odličniki. V Beogradu se je dr. Hodža razgovarjal z našim ministrskim predsednikom, bil sprejet od IN j. Vls. kneza namestnika Pavla, od Nj. Vel. kraljice Marije, obiskali je narodno skupščino in senat, potožil venec na grob velikega kralja Uediinitelja in na grob ne- Beatrika je srdito pogledala predse. »Do nedavnega so bila njegova čuvstva do mene vse prej nego očetovska. Ne, ne, vzrok_ izpremembe je drugačen; moram ga dognati, kakšen je! Vsekako hočem paziti tudi na Romano. Prav sumljivo se mi zdi, da se je začel tako nenadoma zanimati za tovarno. Morda špekulira kljub svojemu bogastvu na Romanino imetje. Toda iz te moke ne bo kruha. Jutri ga ne pustim samega tja; spre-mirp ga.« Tudi gospa Sibila se je nalezla Beatričine bojevitosti. »Nu, dobro, pa poizkusi srečo še enkrat. A bodi premišljena. Beatrika, da ne iztakneš še hujštga poraza!« »Ne skrbi. Poslej bom previdnejša. Napravim si čisto nov načrt. Ce nič drugega, zahteva čast, da dosežem svoij cilj.« 11. POGLAVJE. Poslovivši se od gospe Sibile je krenil Viktor Trtnik v svojo sobo. Ves zamšljen in slabe volje si je zapalil cigareto in jel hoditi sem in tja. Prizor, ki ga je bil doživel pravkar z Bea-triko in njeno materjo, mu je bil silno mučen. Premišljal je, ali ne bi bilo bolje, da skrajša svoje bivanje v tej hiši. Ta misel pa m« je rodila čudno spoznanje. Zazdelo se mu je, da ni bil nanjo še nikoli tako navezan kakor zdaj. Cez nekaj časa je pozvonil Kaluti. Sluga je takoj prišel. »Kaj ukazuje sahib?« Viktor je radovedno pogledal na prstan. Kamen je bil čist kakor rlibje oko. »Povej, Kailuia, ali si poprej, ko si nosr! znanega junaka, obiskal je ministra za vojsko in mornarico Živkov ča in posetil tudi vojaško kolonijo. Na svojih razgovorih sta oba predsednka in zunan a ministra, dr. Hodža in dr. Stojadinovič, izmenjavala misli glede današnjega položaja, zlasti: glede na razmere v Podunavju. Obe državi bosta podpirali vsa stremljenja, k; gredo za po-dunavsko gospodarsko sodelovanje v smislu dogovora Male antante za korist vseh prizadetih. Obe državi ostaneta tudi neo-mahljivi pobornici miru. Dr. Hodža se je mudil v Beogradu tri dni in je v ponedeljek po prisrčnem slovesu odpotoval nazaj v Prago, kamor je dospel v torek popoldne. Kakor poročajo, namerava dr. Hodža že prihodnji mesec posetibi avstrijskega kan-celarja. V torek se je spet sestala narodna skupščina, a je bila seja spet viharna zaradi zapisnika zadnje seje, ki mu je opozcija očitala netočnost. Ko je vladna večina zapisnik odobrila, je opozicija v znak protesta zapustila sejo. V sredo se je začela proračunska razprava. Iz Rima poročajo o uspešni italijanski ofenzivi proti abesinski armadi rasa Mulugete. Zdaj se je po vesteh iz Adis Abebe umik ta prstan sam, katerikrat opazil, da bj se bila skalila barva?« Kaluta je sklonil glavo z lastnim mu ponosnim dostojanstvom. »Pogosto, sahib. Kadar mi je'stali nasproti sovražnik ali človek, ki me je hotel uka-•tiii. je govoril kamen«. Viktor je zamišljeno pogledal nanj. »Opiši mi ta pojav natanko«. Kaluta je povedal do pičice tisto, kar je b:! Viktor sam opazil pri kamnu. Na koncu je vprašal: »Ali sahib še ni preizkusil čudežne moči tega kamna?« Viktor je sklonil glavo: »Pač, opazil sem nekaj takšnih iztprememb«. Kalutove oči so se zasvetile. »Sahib mora verjeti prstanu«. Viktor je negotovo uprl vanj oči. *A!i si morda preizkušal prstan že tu, v tej hiši, preden si mi ga dati?« Kaluta je pokimal. »Da, sahib, pri vseh ljudeh v tej hiši«. »In si zdaj prepričan, da veš o teh ljudeh, a'i so pošteni ali nepošteni, resnicoljubni ali lažnivi?« »Tako je, sahib!« »Daj, Kaluta, povej mi, za koga in zoper koga je govoril kamen na tvoji roki«. Kaluta je sklonil glavo. »Kaluta stori, karkoli mu sahib ukaže. Poštena in resnicoljubna je predvsem miss sahib Romana s temnimi očmi. Ona ima tudi dobro srce«. »Ali ti je tudi to povedal kamen?« »Ne, sahib. Toda miss sahib Romana stori mnogo dobrega,, dasi čisto na tihem. Nlih-če ne sme videt; tega. A Kaluta vidi. Kalluta govori s služatbnioo, kS ji pravijo »stara rasa Mulugete končal in je njegova armada zasedila nove položaje v gorovju Ainbi Alagiju. Ras Imru. guverner Godžama, je zadnje dni. dosegel po abesinskih vesteh nasproti Italijanom znatne uspehe. Uničil je baje 30 italijansk h tankov z majhnimi izgubami. Italijani se zdaj pripravljajo na napad na nove a bes nske postojanke pri Am-1 ' Alagiju. DOPISI KR1ŽEVCI PRI LJUTOMERU. Naša okolica je znana, da jo pogosto obiskuje svinjska kuga. Tudi zdaj se je pojavila pri nekaterih kmetih po naših vaseh. Oblastvo je ukrenilo potrebno, da se zatre. Začela se je svinjska kuga v Lukavcih, kjer se sploh navadno začenja. Lukavcem bo treba posvetiti večjo pažnjo, da se enkrat doženejo vzroki te nevarne svinjske bolezni. LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 1. marca sadjarski tečaj ob pol 9. v sadovnjaku g. Zacherla (prej Skuhala-Šumenjak) v Ljutomeru o pravilnem sajenju, obrezovanju, snaženju in škropljenju s prevozno škn/pilnico Pridite v obilnem številu! Za primer slabega vremena se preloži tečaj na naslednjo nedeljo 8. marca. —' Dora«. Dora služi miss - sah.bi Romani že izza njenih otroških let in ve vse, l.ur se t.če iniss-sahib Romane. In če govori služkinja o sahibi t !;o dobro, potem se ve, da je miss sahib Romana res blagega srca. Miss sahib Romana ima oči, iz katerih sije toplo sonce in greje človeku srce.« Viktor ga je smehljaje posllušal. »Tedaj daješ *n'ss-sahibi Romani prvenstvo?« »Da, sahib. Za njo pride mladi sahib. Janko. Tudi zanj govori kamen: dober je in nezmožen hfonbe. Takšna je tudii stara Dora in tisti sahito s sivimi lasmi, ki poseča miss-sahibo v pisalni sobi ter prihaja iz tovarne.« »Aha, to je prokurist Hojair, kaj ne?« vprašal Viktor. Kaluta je pritrdil. Nato je razdelil vso slu-žinčad v poštene in nepoštene. Viktor j3 sklenil, da drugi dan sam preizkusi pri poslih prstanovo moč; mimogrede naj omenimo, da je kamen v vseh slučajih potrdil Ka-Iutovo mnenje. Samo o Beatriki in njeni materi se Kaluta ■ni izrazili. Tedaj pa ga je Viiktor naravnost vprašal . o njiju dveh. Kaluta je proseče pogledali gospodar a s svojimi zvestimi očmi. »Ali mora Kaluta govoriti o salribah Beatriki in njeni materi?« Viktor je trdno uprl svoje oči v nje°rove. »Mora, ker je zvest služabnik in ketr Žeffi tako njegov gospodar«. Tedaj je Kaluta pretegnill svoja široka pleča ter rekel glasno in razločno: »Miss sahib BeaHriika laže. M ssis sahib laže. Sa- »DOMOVINA" št 9 SV. DUH NA STARI GORI. Veteransko društvo je lamelo nedavno redni občni zbor. na katerem je zaradi zaslug za društvo imenovalo za častnega člana gg. Franca Kranjca in Franca Kosija ter jiima izročilo lični dilplo-ani. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Alojz Lupša, za podpredsednika Franc Krajnc, za tajnika Franc Kosii. za blagajnika Franc Vaisman, za gospodarja Franc Slekovec in druigi. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Posestnik Anton Lapomiik od Sv. Jedlenti je M1 14. t. m. na sejem v Sevnico. Nazaj gredle se je oglasil v gostilni prt postaji, vzel iz denarnice 100 Din in iplllačal zapitek ter si kupil vozni listek na postaji. Med vožnjo v vlaku je pni postaji na Bregu nenadno pogrešil denarnico, v kateri je imel 9.900 Din. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi najditelja, odnosno žeparjai. Komur je o zadevi kaj znano, naj Javi orožnlštvu, za kar prejme izdatno nagrado. VUZENICA. V »Dellavski politiki« z dne 15 t. m. se je nekdo (oba pisca članka poznamo prav dobro) na isvoj način privoščili tukajšnjo občino in domačega nadžup-nika. Saj mes skoro ni vredtmo, da bi sploh odgovarjal na takšno nestvarno natolcevanje. Ker pa bi se utegni miolk napačno tolmačiti, bomo samo ugotovili resnično stanje vse zadeve. Res je, da sta umrla To-nej in Cila v koči, kli je vse prej kakor stanovanje. Vprašamo pa. kdo ju je pa spravil v to podrtijo.. In potem, zakaj se ju nihče ni usmilili, zlastti ne od onih gostobesednežev, da bi ju vzel pod boiHjšo streho? Občina žal nima ubožnice; tega pa rti kriva sedanja upirava, temveč tista, ki v onih dobrih časih (vi. 1924. do 1926.), ko je bito lahka za dlenair, ni hoteilla ničesair v tqj smeri storila:. Bilo je denarja, skomo bi rekli, kakor tolče, pa se gg. niso niti potrudili, da bi res maikakosiiirai dolg za šolo odplačali. V soai-ailinem pioglledu sie sploh ni stoiriilo nič. Zdaj pa, ko splloh od nikoder ni sredstev, ko občina ne prejme niti toliko, da bi plačala na-stiavlljence, se zahtevajo čarovnije. To samo tako mimogrede. Ni res, da bi bi* To-nej zvonil pod sedanjim g. nadžupinikom, zvionffi so dirugi. Pa tudi, ko je prej zvoni:?, tega niti ob nedeljah ni storil zastonj, temveč je zahteval zato vsakikrat dve steklenici mošta; ko tega ni več dobil, pa je tu-ti zvonenje pustil Kjair je pa prej storil, zato je bili pdiačan. Grdobija je tudi jadvko-vanje, češ: po smirti so diali Tomeaa prenesti v mrtvašnico. Zakaj pa je mrtvašnica sploh tu? Ako pisec onega dopisa tega ne ve, pa naj se za to zanima. Naposled je reč taka, da je mrtvašnica neprimerno čednej-ša od one raztrgane koče. Potem pa tudi, ali naj bolna Cila leži poleg mrtveca? Tudi za Clllo, ko je umrla, bi bilo mnogo primernejše, če bi bila prišla v mrtvašnico. Bila bi vsaj na hladnem in čednem, pa se ne bfi bila »zeHhaia« v dimu, kakor so rekli. Pogreb so videli tudi tisti, na katere gre namlgavanfie, »če niso bili slučajno slepi«. Stavili so si prav tisti 'gledajoči slepci vprašanje, ali ne hi bilo boljše, če bi bili oni gostobesedneži skrbeli za živo Čilo malo bolj kakor samo z besedami. Oni »bogatini«, ki niiso samo »bele vrane«, si pač mislijo o »prirediteljih« pogrebnih svečanosti svoje. Vsekakor ni lepo, mrtvece uporabljati za svoje neslanosti. Uspešna borba hrvatskih kmetov za višje cene živini Tudi na zadnjem tedenskem živinskem sejmu v Zagrebu 19. t. m. so kmetje držali cene živini za 10 do 30 odstotkov više. Posebna kmečka komisija je takoj zjutraj določila cene. izpod katerih kmetje niso smeli prodajati živine. Voli so se prodajali od 3.75 do 5.50, biki po 4 do 4.50, junci po 4.50 do 5. krave po 3 do 4.50, teleta pa po 4.50 do 6.50 Dim za kg žive teže. Kljub povišanim oenam je bil promet zelo živahen. SKčno so postopali kmetje tudi na varaž-dlinskem sejmu kjer so bili številni tuji kupci sprva vzdržljivi, pozneje pa, ko so spoznali, da gre za dobro izvedeno organizacijo. so se vdali ta pokupili skoro vso živino v bojazni, da se ne bi cene še botlj dvignile. .....Stran 4 = LJUTOMER. Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane priredi pevski koncert 8. marca popoldne v Sokolskem domu v Ljutomeru. INa 'to veliko prireditev maramo pohiteti vsi od blizu in daleč. Dne 1. marca se otvorA v ,v Ljutomeru katastrska uprava, ki jo bo vodil geomeier g. Dvoršalk. LJUTOMER. Ker se voillilci obračajo na podpisanega glede prisilnih prodaj premičnin in nepremičnin, sporočam o zadevi tole: Oljčne neznosne gospodarske težkoče se pojavljajo v vsej dlržavi. Da bi se temu od-pomoglo, je nekaj aiarodinih poslancev na seji narodne skupščine predložilo nujni zakonski predlog, ki ga je utemeljili narodni poslanec Joca Georgijevič. V predlogu se je zahtevala razglasitev moratorija za vse dolgove do 20. avgusta letos. Do tega roka pa naj bi vlada predložila zakon, ki bi končno uredil vprašanje kmečkih dolgov. .Predlog je bil žal od vladne večine odklonjen. Lukačič Avgust, narodni poisCanec. MALA NEDELJA. (Smrtna kosa). Nedavno je umrl zadet od srčne kapi g. Jožef Lipša, trgovec in. bivši nadškofijski komor-nik, nazadnje stanujoč v Mariboru. Pokojnik je bil velik dobrotnik cerkva in raznih cerkvenih organizacij. Petkrat je bil odlikovan od vatikanskih cbfastev, obiskal je večkrat Lnrd, Palestino, Jeruzalem iin Rim. Svoje premoženje (okoli 200.000 Din) je zapustil dobrodelnim organizacijam, salezjan-skim zavodom, raznim zavodom usmiijenk jn šolskih sester. Vojne se je udeleževal kot bolničar. Pokojnikovo truplo so pripeljali s starega mestnega pokopališča v Mariboru z avtom k Mali Nedelji. Tu so ga v spremstvu devetih duhovnikov, cerkvenih pevcev, zastopnikov raznih društev iz Maribora in gasilskih čet od Male Nedeflje, iz Radoslavcev In Gujšovcev ter občinstva položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Od rajnkega se je poslovil domači g. župnik. Vsem, ki so spremili .rajnkega na zadnji poti, se je zahvalil! njegov nečak Alojzij. Pokojnika, ki je imel vedno odprto srce za siromake in uboge dijake, bomo ohrani® v trajnem spominu ! NORŠINCI. Električno podjetje v Ljutomeru je napeljalo svoj daljnovod v Noršince, kjer so zagorele že prve žarnice. Za to delo ima mnogo zaslug občinski odbor za Ljutomer in okolico, ki je dali pobudo za- elektrifikacijo. hib naj se varuje gadov s sinjimi očmi. Miss sahib Beatrika je izpraševala Kaluto o marsičem ter ponujala Kaluti denarja. Toda Ka-futa molči in me jemlje denarja od. drugih ljudi. Sahib na.i bo previden.. Miss sahib Beatnllka ni dobra«. Viktor je smehljaje položili roko na slugo-vo ramo. »■Bodi brez skrbi, dobričina; nevarnost je minila. Tvoj kamen je dober, zanesti se hočem nanj tudi zamaprej. S tem, da si mi dal prstan,, si mi storil nemara veliko uslugo. Odpira mi oči.« Kalutove oči so se razveselile. »Kaluta ljubi svojega sahiba in je pripravljen vse storiti zamj«. Vjktor mu je pokrlmal. »Da, ti si zvesta idluša. Vidiš, tudi prstan pravi tako: kannen 'govori zate! In zdaj še nelkai. Kaluta. Missis sahib Suzana mi je pisala. Prej ka mogoče se moram peljati k njf. Ti me boš spremljal. Odpraviva se te dni. Preden pojdeva, ti še naročim, kar treba«. Kaluta je sklonili glavo. »Kaluta pojde s e ah i bol, kamorkoli ga povede«. Viktor je velel, naj mu oomaga pri razpravljanju; nato je legel Preden je zaspal, je rekel smehljaje se sam pri sebi: »Poštena in resnicoljubna če predvsem miss sahib Romana s temnimi očmi. Ona hna tudi dobro srce«. In nehote je pomislil, da ima Romana Severjeva pri mjem že tri zagovornike — Janka, Kalu+o — in čarobni pnstam. Ko se je Viktor Trtnik drugo jutro popoldne napravil za v tovarno in stopil iz svoje sobe. ga je Kaluta že čalkal pred vrati. »•Ali je voz pripravljen, Kaluta?« »Je, sahib«, je odgovoril Indijec. ViktoT je odšel po dolgem mostovžu in po stopnicah; Kaluta mu je sledil. Spodaj, v veži, je Viktor v svoje začudenje zagledal Beatriko, ki je sedela v naslonjaču. Tudi ona je bila oblečena za izprehod. Z veselim smehljajem, kakor bi se razumelo samo po sebi, je vstala ter se mu obesila na komolec. »Dalje časa si se oblačil, Viktor, kakor jaz. Ze pet minut čakam nate tu spodaj«. Negoto vo jo je pogledal. V Ide1 a sta se biila danes samo pri obedu, a tam je bila Beatrika vesela in dobre volje, kakor da se ni zgodi lo snoči nič posebnega. Tudi on ni pokazal z ničemer, da še misli na mučni dogodek. »Name čakaš?« je vprašal. »Alfi česa želiš od mene?« Zasmejaila se je z dozdevno brezskrbno-stjo. »Kako, ljubi Viktor! Saj se peljeva vendar skupaj v tovarno!« Viktorjev obraz ni izdal, da mu je spremstvo neprijetno; svojega! začudenja pa vendar ni mogel skriti. »Ti hočeš z menoj v tovarno?« Nasmehnila se je nagajivo. »Seveda!« »Snoči si vendar rekla, da je zrak v tovarni neznosen«. »Da, zrak je strašen. Ali vendar me je prijelo, da bi se peljala spet enkrat t ;e trgoval. za kg. ži/; težo: Pršuturj po 5 do 5.75, debele svinje 'X> 6, plemenske po 4.75 do 5 Din. Kilogram mrtve teže -e bil po 7 dc 9 Din. VINO. Cene vinu v dravski in v drugh banovinah se niso nič izboljšale in je kupčija še vedno mrtva. Navadna rdeča namizna vina se prodajajo po 2.75 do 3.25, boljša po 3.50 do 4, izbrana po 4.50 do 5.50, bela navadna po 2.50 do 3. boilljša po 3.50 do 4.50 in sortirana, aromatična po 5 do 6 Din liter. Cenejša so seveda dalmatinska, banatska in srbska vina, ki čedalje bolj osva \jo vinska tržišča celo v vinorodnih krajih dravske banovine. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.59 do 29.73 dinarjev; 1 nemško marko za 17.48 do 17.62 Din; 1 angleški fant šterling za 214.63 do 216.68 dinarjev; 1 ameriški dolar za 42.74 do 43.11 Din; 100 francoskih frankov za 287.86 do 289.30 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 180.61—181.72 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 359 do 361 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 79 Din. Avstrijski šilingi so billi v zasebnem kli-r.iimgu po 9.65 Din in nemške klirinške marke po 14.40 Din. Sejmi 1. marca: Kirka, Nova vas na Blokah; 2. marca: Konjice. Marenberg, samo za živino, Planina pri Sevnici, Murska Sobota, Sv. Lenart pod Turjakom, Radeče ob Savi, Vrhnika; 3. marca: Gornji Tuhinj Koprivnica pri Šmarju, Vransko, Št. Jamž (krški srez); 4. marca: Oplotoca, Petrovče; 5. marca: Sodražica, Škooijan; 6. marca: Mengeš, Sv. Peter pod Sv. gorami. 7. marca: Slovenjgradec (samo za živino). Drobne vesta =: Objavljanje prodajalcev slabega vina. Kmetijsko ministrstvo bo v bodoče objavljalo imena prodajalcev vinskega pridelka, katerih vina bodo po ugotovitvah postaj za preiskovanje vin bolna, ponarejena, pridelana iz saimorodnic ali pa iz kakršnihkoli drugih razlogov ne bi ustrezala vinskemu zakonu. To objavljanje se bo vršilo vsake tri mesece. = Žrebanje Vojne škode. Dne 2. marca ob 9. dopoldne bo v odseku za državne dolgove v finančnem ministrstvu 21. žrebanje obveznic Vojne škode. = Ljutomerski vinski sejem bo nudil letos obiskovalcem v velikem obsegu mnogovrstne vzorce vina. Razstavljene bodo tudi razne vinogradniške potrebščine. Tvrdke, ki bi želele razstaviti, maj to javijo čim prej. Vsi vzorci vina in vinskih proizvodov morajo dospeti vsaj en dan pred razstavo, ki se začne 3. marca ob 9. url Dopise in vzorce sprejema mestna občina v Ljutomeru. = Podražitev mesa na Hrvatskem. Zadnje smo poročali, da so hrvaški kmetje povišali cene živine na zagrebškem sejmu za 20 do 30 odstotkov in po tej ceni tudi prodajali s voijo živino. Zdajj so mesarji na Hrvatskem razen v Zagrebu povišali cene mesu za 2 Din pri kilogramu. Dosedanje cene so bile 6 do 10 Din za kilogram. DOMA" Potem pa je stnic Krumpež, ki je bil v prvem trenutku res v skrbeh, da ne hi bilo še kaj hujšega, in ki se mu je videlo, da mu je za ubogim dekletom hudo, začel ^pet z ne preveč izbranimi besedami razganjati delavke in delavce: »Ali se ne boste hitro izgubili? Ali je to mar vaše delo? Saj ni nilč!« »Ali takrat tudi ni b!ik> nič, ko ste vi prišli ob nogo?« je zamrmral nekdo iz množice. Ozrl se je, da bi videl, kdo je napravil to prijazno opazko, toda odkriti ga seveda ni mogel, ker se je grešnik bil hitro skril. Zato je še glasne ie zaklical: »Hitro pojdite tja, od koder ste prišli. Saj še ni konec dela!« Počasi so se ljudje razšli in tudfi Perina se je vrnila k sv^oemtt vozičku. Prav tedaj, ko ga je hotela potisniti dalje, ji je pa zaklicali nadzornik z leseno nogo: »Hej, ti,. nova, pojdi sem!« Preplašeno -e .ie obrnila in stopila k njemu. MiisOila je. da jo bo morda ozmerjal, čeprav rti vedela, s čim naj bi se h'la prav za prav pregrešila, saj ni bila edina, kii je pustila delo, ko je Rozalija zakričala. Toda nadzornik je ni nameraval karati. »Tole nerodo boš odvedla k ravnatelju,« ji je rekel. »Zakaj ste mi reMI neroda?« je užaljena vzikjJknila Rozalija in zajokala. ''»Ker si vtaknila kremplje v stroj!« »■Ali sem mar sama kriva?« »Kdo pa drug?« Potem pa se je takoj pomiril in jo dokaj prijazno vprašal: »Ali te hudo boli?« »Zdaj nič več tako.« »No, zdaj pojdita,« je vzkliknil nato iin spet stopil proti strojem. Hitro sta šli. Rozalija je z desnico držala svojo ranjeno levo roko. »Ali se hočeš name opreti?« je vprašala Perina. »Ne, saj ni potrebno. Sama bom prav lahko šla,« je odvrnila Rozalija. »Saj ne bo tako hudo,« jo je skušala Perina potolažiti. »Kaj človek ve! Prvi dan boli zmerom najmanj. Najhujše pride vselej pozneje.« »Kako pa se je prav za prav moglo to primeriti?« »Sama ne vem. SiJodrsnilo mi je ... pa je bilo . . . « »Morda si bila prav utrujena,« je rekla Perina, ki je še zmero m mtlslila na svoje utrujenost. »Da — vselej se pripeti talka nesreča, če je človek utrujen. Zjutraj smo vsi gibčr.ejši lim bolj pazimo. To bo spet teta Zenobja besna!« »Kaj pa naj reče?« »Babica mi bo že verjela, da sama nisem kriva, toda teta Zenobija bo trdila, da je to posledica moje lenobe«. »Kar pusti jo, naj govori, kar hoče!« »A® misliš, da je prisetmo, če bom morala 'Poslušati take očifcke?« Med potjo so ju ustavltiafi delavca in ju IzpraiševaT, .ka(j je bilo. Nekateri so Roza-' lijo pcnrlOvali, drugi pa so samo ravno- * Kralj krstni boter. Posestniku Hrastniku pri Sv. Kižu nad Mariborom se je rodil 15. otrok (9. snj. Hrassnik je zaprosil za botrstvo Nj. Vel. kralja Petra. Prošnja rfiu je hila uslišana in je bil v nedel.o pri Sv. Krtžu svečani krst, pri katerem je visokega botra zastopal poveljnik 45. pehotnega polka polkovnik g. Božovič. ki je ob tej priliki izročil otrokovemu očetu dragocena darila. * Novi direktor ljubljanske železniške di. rekeie g. dr. Aleksander Fatur je po odhodu prejšnjega direktorja g. Josipa Cug-musa, ki je bJ imenovan za pomočnika generalnega direktorja državnih železnic, nastopil pred dnevi svoje službeno mesto. Nov/i direktor se je rodil 1. 1878. v Zakotu blizu Brežic v železničarski družini. Tako torej že od mladih let pozna odgovorna železničarjevo delo v vseh panogah. * Upokojena sta bana vardarske banovine Ranko Trifunovč in moravske Dobri-ca Matkovič. * Narodnim poslancem so zvišali dnevnice. Te uni. je bil sprejet soglasni sklep upravnega odbora narodne skupščine, da se narodnim poslancem zvišajo dnevnice cd 200 na 250 Din, torej na 7500 mesečno. To velja za nazaj od jufiga lani, tako da bo dobil vsak narodni posanec izplačan.h 12.000 Din za nazaj. Poleg tega je dobil vsak narodni poslanec 5000 Din kot prispevek za zimo skupaj torej 17.500 D:n. To znese za vse poslance 5.372.000 Din. * Železniške ugodnosti. Prometni minister je podpisal izpremembe pravilnika o voz Ih olajšavah, po katerih fcodo zdaj uživali iste vozne olajšave, kalkor državni uradniki tudi banovinski. Poleg gornjih iz-premShib je prometni minister podpisal še dtrugo izprameimbo pravilnika, po. kateri bodlo državni upokojenci imeli pravico do 6 kratne vožnje na leto, medtem ko so imeli doslej samo 3 kratno. * Perčevič pobegnil iz Avstrije v Italijo. Znani avstrijski polkovnik Ivan Perčevič, ki. je v zastopstvu Pavaliča nadziral stra-hovalce na Janka pusti, izžrebal marsejske morilce in bil zato od sodišča v Aixu v odsotnosti obsojan na smrt. je pobegnil iz dušno in hladno gledali njieno rano ter ji rekli, naij drugič bolj pazi. Nekateri so bili jezni in so praviK: »Počasi bomo vsi posta® pohabljeni. Ali je to potrebno?« »Ali naj bi rajši stradali?« so jim drugi ugovarjal«. Talko sta priišH deklici do ravnatelje ve pisarne. Ko ju je Talouel zagledal, ju je premeril od glave do nog. Vse je kazaio, da je pirav slabe volje. Izprva ni vedel, kaj hočeta. Mitsflil je, da je RozaEja privedla Perino s kakšno novo prošnjo. »Kaj pa še potrebuje?« je jezno zagodel. Tedaj mu je Rozalija pokazala svojo krvavo roko. »V robec zavij svojo taco!« je zate e al. Med tem ko sii je Rozalija počasi zavezovala roko, je stopili k njej in jI dejal prav os orno: »Žepe izprazni!« Rozalija ga je začudeno pogledala in nI vedela, kaj prav za prav hoče. »Rekel sem ti, da zloži na mizo vse, kar imaš v žepih!« Storila 'je. kakor ji je bil ukazal in prinesla na svetlo vse mogoče stvari: naprstnik, nekaj drobiža, škarjice, robec, koščeno piščalko in majhno ogledalo. Tega je takoj pograbil in vzkliknil: »Saj sem vedel! Ko si zijala v ogledalo, se ji je za malo zdelo, da je ravnatelj tako si hitro popraviti zamujeno, pa se je zgodilo!« »Nič nisem gledala v ogledalo!« ie uporno odvrnila Rozalija. Stran 6 »DOMOVINA« št. g Avstrije in sikrivaj odpotoval v Italijo, da | iae sestame s Pavelicain. Avstrijska vlada ga je popnej ščitila in se je postavila na s.laiišče, 'da je nedolžen. Zdaj Po obsodbi v Aixu pa se je položaj znatno . spremenil. Ker išče Avstrija podpore Francije, tudi; ne bi mogla več nasprotovati zahtevi, po Izročitvi tega zločinca. Avstrijska vlada je-imela te dni sejo, na kateri, je razpravljala o vsem tem. Postavila, se je na stališče, da ie vse skupaj nič ne briga, kar je Per-či?vtč madžiarski državljan in njegovo bivanje v Avstuljji uradno ni prijavljeno. Ves Dunaj pa ve, da je sramoval Perčeviii že vrsto let na Dunaju v Reiserstrasse. Takoj ipo sej! je bil Perčevič obveščen, naj ne-mudino odpotuje, da me bo povzročal neprijetnosti avstrijski vlad!'. Perčevič se je temu pozivu odizval in je odpotoval v Italijo. * Naše zaklane prašiče so morali v Miinchenu uničiti. Iz Munebena poročajo, da so uničili tam več vagonov zaklanih prašičev iz Jugoslavje. Meso je bilo pokvarjeno iin oblastva niso dovolila, d'a bi ga predelali: v industrijske svrhe, kaj šele da bi ga prodajali ljudem. * Čevljarstvo v Sloveniji. Pred vojno je znašab po približni cenitvi število čevljarjev v Sloveniji nekaj nad 2.600. Po vojni se je začela voditi statistika gibanja obrti in trgovine leta 1923. Po podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industirjo v Ljubljani je bilo na koncu leta 1922. 2.846 čevljarjev. Od tedaj napirej je število čevljarjev v Sloveniji stalno raslo in doseglo ob koncu leta 1930. svoj višek s 3.933 obrati. V teku 8 let je torej število čevljarjev naraslo za 1.087. Od J. 1930. naprej pa število spet pada. Že leta 1931. je bilo zabeleženih v čevljarski stroki 20 prijav manj kot odjav. To zmanjševanje števila čevljarjev se je stopnjevalo in je v letu 1934. preseglo število odjav število prijav za 307. Lanskega leta se je zmanjšalo število čevljarjev v Sloveniii za 189 in jih je bilo na koncu leta le še 3.050. kar pomeni v zadnjih petih letih padec za 883. . * Huda nezgoda se je pripetila 56-letni kuharici Katarini Vidovičevi iz Pobrežja, ki je bila zaposlena v župnišču pri Sv. Vidu pri Paru. Zvečer je zakurila v štedilniku, da bi pripravila odsotnemu župniku večerjo. Ker n- hotelo goreti, je prilila nekaj petroleia. »Vse ste enake! Kakor da vas ne bi poznal! In zdaj kaj je? Kako je?« »Ne vem. Dva prsta sta zmečkana«. »Kaj pa ti morem jaz pomagati? čemu si sploh prišla sem?« »Gospod Oneux me je poslal k vam.« Stric Krumpež je kar naenkrat postal gospod Oneux. Potem se je obrnil še k Perini. »Kaj pa ti?« »Nič mi ni,« je hladno odvrnila Perina, ki se ji je zamalo zdelo, da je ravnatelj tako surov. »No. kaj?« je nestrpno vzkliknil Ta.louel. »Gospod Oneux mi je naročil, naj privedeni Rozalijo k vam.« »A. tako! Se spremljevalko potrebuješ. Samo da manj ljudi dela. Veš, poslal te bom k doktorju Ruchonu. Potem pa bom dal preiskati. kako je bilo in gorje tebi, če si sama kriva . . . « Govoril je tako glasno, da se je slišalo da-lleč naokoli. Ko sta hoteli Rozalija in Perina iti,, sta videli, da so se odprla vrata v pisarno. Vstopil ;e gospod Vulfran. »Kaj pa je. Talouel ?« je vprašal. »Nič posebnega, gospod Vulfran. Neko dekle e vtaknilo roko v stroj.« »Kje pa je?« »Ta sem. gospod Vulfran«, je dejala Rozalija in stopla k njemu. »\!i ni to glas vnukinje naše dojilje?« se je začudil tovarnar. »Da, gospod Vuilfran . . . jaz sem . . . Rozalija . . . « In začela je grenko jokati. Očitki-, ki jih posoda pa se jli je naenkrat vrneta in v roki raz počila. B iJa je v trenutku vsa v plamenih in zbežala je na ulico, kjer so ji ljudje priskočili na pomoč. Dobila je po vsem životu hude opekline M je kmalu preminula. * Dve hiš; sia zgoreli. V Lahovicah pri Komenda je opolnoči nastali pri Zezmanu in pri Francetu .požar. Obe hiši sita bili leseni im kriti s slamo ter so imeli plameni v staram preperalem lesu dobro netivo. Plameni so se dvigal taiko visoko, da so ogenj opazili tudi v Komendi. Takoj so sklicali gasilce, ki so se nemudno odpravit v Lahovice. Gasilcem in domačinom se je posrečilo rešiti iz gorečih poslopij vse, kar je bif.o rešitve vredno. Posestnika sta b.Ta zavarovana, vendar škoda ni velika, kar sta bili stavbi stari. * Žrtev gozdnega dela. Te dni so pripe- lljali v ljubljansko bolnišnico tri žrtve dela.. Prva poškodovanika je Frančiška Kleši-čeva, 27iletna dninarica z Jan ž, ki ji je drevo hudo poškodovalo glavo iin desno roko; Druga je Kristina Puševa, 33-letna žena malega posestnka. ki so jo pripeljali v bolnišnico z zlomljeno desno nogo. Ko so namreč spuščali v gozdu po drči drva, ji je priletelo poleno v nogo in jo zlomilo. Prav Janko, 29-letni krojaška pomočnik iz Hrasta pri Šenčurju, pa si je ziiomiil levo roko. Ko so podirali hraste, mu je padel tram na roko in mu jo zfJomil. * Smrt pod ''"evf-orr. Huda nesreča, ki je zahtevala mlado življenje, se je pripetila te dni v Cirnem logu. Skupina ljudi je v gozdu podirala drevje. Med njimi je bil 25-let-ni Avgust Vendeil iz Radmožaneev. Sam je podiiral jelšo, njegovi tovariši pa v bližini mlado bukev. Ko se je bukev začeta podirati, je obv sela v vrhovih drugih dreves in drvarji so jo zaman skušali spraviti na tla. Pustiilii so jo tako viseti ter so nadaljevali dalo. Vendel se je mudili še na-prej pri svoji jefllši. Zd-aijci pa je nekaj počilo in na drevju viseča bukev je zagrmela na tla. pri tem pa z vrhom udarila Vendla po glavi. Še preden so negovi tovariši prišli do njega in ga izvlekli izpod drevesa, je že izdihnil. * Skoro bi ga bilo ubilo. Nedavno je vozil 18 letni hlapec Adoilf Hovekar iz Poče-hove gnojnico na travnike. Na nekem bregu. se je voz s sodom prevrnili na mladeniča ter ga pokopal pod seboj. Hovekar si ie zlomil levo nogo. nevarno noškodiovano je prej slišala, so jo boleli, ker so bili krivični. Dobre besede, ki j h je zdaj čula, so jo pa tako prijele, da ni mogla zadržati soi.z. »Kako pa je bilo, ubogo dekle?« »Ko sem hotela zvezati nit, mi je spodrsnilo. Hotela sem se ujeti, pa mi je zašla roka med kolesje. Menda imam dva prsta zmečkana . . . vsaj tako so rekli,« je v zadregi dodala. »M te hudo boli?« »Zdaj . . . zdaj je že boillje . . . « »Zakaj pa potem jokaš?« »Ker me niste karali«. Talouel je skomignil z rameni. »Ali lahko hodiš? Ali ti ni slabo?« je vprašal gospod Vulfran. »O, nič mi ni ... « »No, pa pojdi zdaj domov. Poslal ti bom zdravnika, da ti bo pogledal rano in jo obvezal.« In potem se je obrnil še k ravnatelju in mu rekel: »Napišite litseik za gospoda doktorja Ru-chona. Sporočite mu, naj gre takoj k dekletu. Dodajte, da je rana nevarna in da zato ne sme odlašati.« Potem je stopil k Ro-zaliji: »Ali naij te -kdo- spravi domov?« »Hvala, gospod Vulfran. Prijateljico imam tu. Ona mi -bo pomagala.« »No. pa pojdi dete moje. Povej babici, da boš tudi ves čas, ko boš bolna, dobivala plačo.« Zdaj je pa malo manjkalo, da se ni Perina razjokala. Toda ko je videla, da jo ravnatelj Taloueil opazuje, se je premagala. Šelle ko sta prišli z Rozalijo na cesto, je dala duška svojemu ganjenju. pa ima, tudii hrbtenico. Poškodovanca sj prepel.ljalli v mariborsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da miu. je počili mehur. Bil je operiran. * Smrten padec s kolesa. Pred nekaj dnevi se je ponesrečil v Mariboru bivši pismo-noša Ignac Bc-lšak, star 61 let. Padel je s kolesa ter si pretresel možgane. Nezavestnega so ga prepeljal, v maniboirsko bolnišnico, kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zastonj. Naj ipočiva v miru! * Požar v Pečovniku pri Celju. Nedavno je začelo goreti na skednju posestnika Leo po-lda Knoflja v Pečovniku pri Celju. Ker se je gospodarskega poslopja držala hiša in poleg nje je bil -kozolec, je vse zgoreijo. Go" spodairjla. ki je gozdni diellavec, ob času požara ni bilo dioma, njegova žena ,pa je že dalje časa bolna in so jo moiraLi reševalci odnesCi pred ^mjem iz hiiše. Na kraj požara so prihiteCi takoj sosedje in so rešili, kar se je še rešiti dalo, zlasti živino iz hleva. Gasilcem pa se je nosrečilo rešiti iz kleti nekaj pijače, krompirja in drugega živeža. Rešili so tudi svinjsko meso. ki je viselo v dimniku. Ogenj je bili najbrže podtaknjen, * Trije poškodovanci. Posestnik Josip Cerar iz Cirkuš je med vožnjo drv :iz gozda tako nesrečno- padel, da si je zlomil desno nogo. 15 letni sin posestnika Franc Primčč z Vrhnike je padel pri telovadhi in dobil hudie notranje poškodbe. Kolar France Svetel iz Struževega pri Naklem je padel po stoipmicah in se huje poškodoval po g'avi. Vsi' poškodovaoi se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. * Avto v kolesarja. Nedavno je neki av-tomobilist trčil v Košaikih v kolesarja Ferdinanda Gerta, 32 letnega delavca od Zg. Sv. Kungote, ki je na kolesu vozil tudi 21 letno služkinjo Marijo K!linarjevo. Seveda sta oba padla s kolesa in dobila nevarne poškodbe. Gert si je poškodoval levo, roko, K lin a rje v i pa se je zlomila desna noga pod kolenom. Oba ležita v. mariborski bolnišnici. * Ogenj je nastal nedavno noč v gospodarskem poslon;u posestnika Goloba Jožefi na Vurbergu pri Pbuju. Domači so bili že vsi pri počitku ter so še komaj rešili živino. Sosedje so komaj rešili pred plameni hišo. Kakor se sumi. je požar zakrivil po nepre- | vidnosti neki delavec, ki je v skednju kad i. »Kako dober je gospod Vulfran«, je tiho rekla. »Ce bi mogel vse sam storiti, bi se nam godilo dosti bo!'je, kakor pa se nam zdaj godi. Toda, kaj hočeš, vsega ne zmore sam, ko ima pa toliko reči v glavi.« »Zdaj je bil pa s teboj le dober ...» Rozalija se je postavila: »Veš, z menoj je pa zmerom tako dober. Na njegovega sina ga spominjam, pravi zmerom, ker je bila moja babica dojilja njegovega Edmunda. . . « »Ali misli pogosto nanj?« »Saj sploh na nič drugega ne misli.« Ljudije so stali pred vrati in marsikateri je vprašal Rozalijo, kaj se ji je pripetilo, ko so videli okrvavljeni robec okoli njene roke. Ko jim je v kratkih besedah povedala, kaj se ji je zgodilo, so jo nekateri pomilovali, drugi so se pa zamislili. Ali se morda ne utegne zgoditi kaj takega danes, jutri komu izmed njihovih? Možu, očetu, otroku... Saj je ves Maraucourt živel od dela, ki ga je je de.aia Rozalija nekam plašno: Caprav sta moralli pogosto obstati, sta vendar prišli kaj kmalu do Rozalijinega doma. Ko sta stopili skozi vrata v živi meji, je dejala Rozalijt nekam plašno: »Saj poideš ti z menoij? Ali ne?« »Rrav rada.« Morda vpričo tebe teta Zemobija ne bo tako sitna.« Toda Perinina navzočnost RozaSijiine tete ni niti malo zadrževala, ko je začela iztresa-€ svojo jezo niad ponesrečenimi dekletom. Ko je zagiledalla Rozalijo, dia se vrača ob talko nenavadni uri domov, je takotj vzkliknila: »M si ranjena, naroda?« Prepričana sem, »DOMOVINA* št. 9 Stran 7 * Kupčija se je razdrla, ker je bila nevesta prestara. V Spodnji Voličinii je Franc Hojs hlapec pri posestnici Jožefi Kmetice vi. Jeseni se je hotel Hojs oženidli. Ker je b i nekoliko boječ, se je zatekel k Jakobu Kocbeku v Zavriiu, ki sfovi kot mešetar. Meše-tari s posestvi >.i živino, pa tudi z nevestami. Temu možu se je Hojs priporočil, naj mu poišče nevesto. Kocbek mu je ponudil pomoč in oba moža sta se pobotala za 300 'Din, za katere bo Kocbek Hojsu preskrbe! nevesto. Ker pa se take kupčije ne sklepajo kar na pošteno besedo, je dal Hojs tudi pobotnico s svojim podpisom. Kocbek je res kmalu našel nekaj primernega. Billa je to neka posestnikova hči v Crmljenšaku. Dogovorili so se, da bo napravil ženin obisk pri nevesti. S tein obiskom pa se je začela nesreča. Ženin je priišel na oglede enkrat, potem pa se ni več prikazal. Kljub temu, da Iz nameravane ženitve ni b'lo nič, je dobil Hojs nelkega dne od Kocbeka opomin, naj plača onih 300 Din. Hojs se za opomin ni zmenil, toda ko je posegel vmes odvetnik, katerega je Kocbek poveril z zastopstvom, se je le ustrašil in odštel tri stotake. Kocbek pa se tuidi s tem še ni zadovoljili in je čez nekaj časa posSal Hojsu še en opomin po drugem odvetniku za novih 300 Din. To pa je bilo Hojsu preveč. Te dni je prišel na orožniško postajo v Št. Lenartu ter skesano pripovedoval orožnikom zgodbo o svoji že-nitvi. Izjavil je, da ga nevesta ni marala, češ, da je že prestara in da bo rajši ostala samica. Naposled je prosil orožnike, naj mu pomagajo, da mu ne bo treba p'ačati še 300 Din. Orožniki so zaslišali tudii Kocbeka. Po resnici je priznal, da ga je Hojs naprosili, na.1 mu poišče nevesto, ker je sam ne more, ter mu obljubili 300 Din nagrade. Kocbek je nevesto res našel, ne more pa nič za to, če se je zdela Hojsu prestara. Ko se je začel Hojs potem ozirati to drugih dekletih, je to Kocbeka tako razjezilo, da je izterjal onih 300 Din ter mu poslal nato še nov račun za 30u IDhn. Orožniki so zadevo prijavili ter bo imela še svoj odmev pred okrajnim sodiščem v Št. Lenartu. * Tat na dopustu. 254etni delavec Filip Repm'k je bil svoječasno pri Ivanki Sitarje- vi v Zg. Šiški za Jrapca. Ni pa se izkazal zvestega, ko je svoji gospodami ukradel kar 40.000 Din. Zaradi te tatvine je moral pred sodnike in prisodili so mu tri le*a m šest mesecev. V pob/ešikj kaznilnici se je obnašali čisto dobro :n zato je dob'1 pogojni do-pus;, tako cia bi ostanek svoje kazni lahko prestal v smislu kazenskih predpisov na svobodi. Repniik pa se je izkazal kot nepoboljšljiv tat. 15. t. m. je bil odpuščen iz kaznilnice, že 20. t. m. pa je že spet opravlja' svoj tatinski -posel. Ko je namreč 20. t. m. popoone njegova bivša gospodinja šla skozi vežo svoje hiše, je opazila, da se je med omarami v veži skrival neki moški. Ko ga je hotela vprašat', kaj hoče, je neznanec zbežal ina podstrešje, 'gospodinja pa za .njim. V tem pa je že spoznaf-a svojega nekdanjega hlapca Repnika. Repnika, ki v hišo gotovo ni priišel z lepimi namen', so aretirali. T Napad 7 ročicami. Ko se je nedavno ponoči vrača1 od da5a posestnikov sin Snnon Mesarec domov v Sesterže, so ga napadi'. na cesti neznani fantje z ročicami in .karabin-kami ter ga hudo poškodovali Med tepeženi je nekdo tudi streljal. Mesarec se zdravi v ptujski bolnišnici. * Petkrat ga je zabodel. Na neki gostiji v Orešju pri Homcu ob Sotiii sta se sprla 33-letni Rudoif Kralj, deiavec v steklarni v Straži pri Rogatcu, in posestnikov s n Mi-kiavšič, oba iz Orešja. Miklavšič je v prepiru izvlekel nož in zabodel Kralja petkrat v pleča in hrbet, pri čemer mu je tudi rani! ledv.ee. Smrtno nevarno poškodovanega Kralja so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Tatvine v Kamniku. V zgradbi, ki jo je kupilo gasčino društvo v Kamniku od g. Stareta Karla za zasilno aiubulanoo, so bili v nekem prostoru shranjeni razni stan predmeti, preoejšnja množina starega že'c-za in kolo mehanika Božiča Raka. Titovi so to zavohali i" skup-' nVriHi: I/, neke sosedne zgradbe pa so odnesli tudi žag'i ctrk uia r ko s pogona »n jv. .,.i-..i,.m. Nato so nadaDjevalii tatinsko defo v Mekinjah v vili »Diani« iin pobrali vse medeninaste pipe in drugo. Nadstražniku g. Pogačarju je uspelo, da je tatove zalotil. Vodja te tolpe jc neznano kam pobegnil. * Ponarejevalci denarja. Orožniki od Male Nedelje so na podlagi nepodpisanega pisma izsledili pri poseslmiiku .Murš>'ču Francu v Juršiincih pripravo za ponarejanje kovancev po 50, 20, 10 in 2 Din. Poteg tega so naši že nekaj iz svinca iz-gotovljenih kovancev fin papirnatih stota- kov. Murš.č ie orožnikom izjavil, da za to pripravo spuoli nu veaei »n ua sva mu jo goiovo poJtatiima iz sovrastva znana po-narejaica u-iiarja iiiaiu Kajsa rraaic m Ivan, zidarska uieuavca iz i\uomancev, ki sta seie pred Ki atttuni OHjtseueia kazen radi •pcuia.rejdiija ueuarja. Na pooiaigii te izjave iso l lozriUiii za si.o.uJ^i oaije poizvedovali ter uogaa.i, da s;a se res orata Kajsa večkrat \uZi.a s koieso.ni v breumurje, kamor sua nes^a s seooj ponarejeni denar in ga v PrracmiifjU razp&eavara. uoa Kajsa tudi nista ,itijig.a nrc ooremienilnega Uzpoveua-ti za jviursiča, se manj pa mu uoiKazaiii, oa se je res pečal s ponarejanjem denarja. Vse kaze, aa s.a Kajsa sarna napi.saia aie-podpisauo ovadoo, ua t>i taijvo oavrniia od sebe Sum. Zauo je verjetno, da je Muršič res neaoiže.,1. UMOŽnMi ga tudi. inso aretirali, marveč samo ovauui, med tem ko so oba brata Rajsa r ranča in Ivana, areurai in pnvedi v ptujske sodnijske zapore. Oba i^ajsa zanikata kr>.vdo. Preiskava se na-da^jUje. " tjowžii«-ga kaZiiieaca loiharja so zajeli. 2dvi.einsift.a pot oivsega trgovskega zastopana, £ t ieu;ii.ga Kuuoiia i orkai ja, ki jo uoma s Podbida in pristojen v Ljubljano, je Kaj pesf.a. z. za.vuioin je prišen lorhur navzkriž -zairadt tihotapstva un kupčevanju s kokainom .u obsojen je bi! na dve in ool leta zapora. Nekaj časa je vdano prenašal tegvOe je.iusKCga zivoenja v zapnA li ij..ii-ljanskega o«,nožnega sodišča, lani pa je za-hrepene'i po prostori. Pnlika za b^g se mu je kmaui nudila. Ko so 1. avgusta kaznjenci pcmetaiA dvorišče in je bilo de,o pra kraju, se j 'e "iawar pomešal med ljudi po hodnikih icr zapustil poslopje sodišča. Potem se je začelo življenje, polno hudih preizkušenj. Po raznih krajih se je klatil, zadnje mesece pa so mu nudil zatočišče škofjeloški; hribi, kjer se je pri nekem posestniku vdinjl ceio za hlapca. V tej službi je ostal 34 dni, dva dri r :e>."'eni odhodu pa so ga že iskali orožniki. Begunca so zasie-U O V a: l;i z vso vnemo in pired kratkim so ga tud' spet prija!1'. Ponoči pa se je sain spretno rešil vezi in spet ušel. V Polho-grajskih dolom vli pa ga je begunska sreča zapustila. Ves sestradan in z ozeblur.i nogami se je privlekel v Hrastniško grapo i ter sj poiskal zavetja v neki šum' v Piišt-1- da si to naiašč storila, samo da bi lahko ostala doma.« »Saj mi bodo plačo vztlic temu dajali«, jo ije skušala Rozalija hitro potolažiti. »Kdo ti je pa to rekel?« je nejeverno vzkliknila teta. Gospod Vufran mi je obljubil«. To pa tete seveda še dolgo ni pomirilo. Še nadalje je kričala, da je naposled še babica priš j iz hiše pogledat, kaj se godi. Ta pa Rozalije ni sprejela s psovkami. Stopila je k njej in ji položila roko na glavo. »Kaj pa se ti je zgodilo? Ali si se ponesrečila?« »Mak), babica, pa upam, da ne bo nič hudega . . . « »Hitro bo treba poslati po doktorja.« »Saj mu je že gospod Vulfran pisal!.« Perina je hotela iti skupaj z Roizalijo v hi-žo, toda teta Zenobija se je obrnila, ji zastavila pot in zakričala nad njo: »Ali mar misliš, da te kaj potrebujemo. Bomo že sami poskrbeli zanjo«. »Hvala!« je rekla Perina, čeprav ni imela prav nič vzroka, da bi bila za te ne preveč priljazne besede hvaležna. Ostalo j:i ni nič drugega, kakor da se vrne v tovarno. Zato se je hitro vrnila. Toda prav tedaj, ko je stopila skozi velika vhodna vrata, je zatulila velika sirena in naznanila, da je za danes delo končano. OSEMNAJSTVO OGLAVJE Otoška kraljica ® Desetkrat, dvajsetkrat se je Perina ta dan vprašala, kaj naj bi storila, da ji ne bi bilo treba čez noč ostati v zatohli sobi pri Ro-zalijini babici. Prepričana je bila, da tam sploh ne bi mogla več zaspati. Vedela je, da je tako stanovanje za zdravje škodljivo. Zgoditi se ji utegne, da bo zbolela in potem bo tudi njene službe, ki jo je komaj dobila, za vselej konec. Kaj bi ji ostalo potem drugega, kakor da leže v jarek ob cesti in taim umre? Nihče ne bi itmel z njo usmiljenja, ko bi bila brez denarja. Stanovanje je plačala za teden dni, toda kaj ji to pomaga. Poiskati, si mora kakšno drugo zavetje za noč, prostor, kjer bo vsaj lahko svobodno dihala in kjer je ne bodo sledinji trenutek motili ljudje. Tako je minil dan, ne da bi se bila za kaj določenega odločila. Že prvi dan je bila priča nezgode, ki se je primerila njeni edini prijateljici- Videla je, da ne sme odlašati. In to ji je tudi nekako prav prišlo- Zdaj ko bo Rozalijia nekaj dni ležala, ne bo mogla vedeti, ali spi Perina v svoji sobi ali ne. Tudi tovarišice iz sobe, ki so vse prišle šele za njo in je niti videle niso prav, je ne bodo pogrešale in izpraševale za njo. Ko je vse to premislila, ji je preostalo le še to. da si poišče novo prenočišče. Ni se dolgo pomišljala. Kolikokrat je čez dan mislila na aamo+ino ptičjo hišico, kjer je zjutraj prebila nekaj prijetnih trenutkov. Kako lepo bi se tam spalo na svežem zraku in brez vsiljivih ljudi. Tam bi bila lepo sama, sia.j še ni prišel čas lova na ptice- Tam bi imela varno streho in mehko posteljo na praproti. In iznenada se ji je zazdelo to, o čemer je prej samo na tihem sanjala, z 1-nhkoto izvedljivo- Niti za trenutek se ni več pomišljala. Kupila je pri peku pol funta kruha, potem pa se je odpravila namsstu k RozaHjini bnbici proti samotni ptičji hišici ob ribrrku. Ker pa je bilo takrat po cestah še vse polno ljudi, ki so hiteli proti domu, in ni marala, da bi vsi videli, kam je namenjena, je rajši sedla ob ce^ti v travo in tam mirno použila svoiio skromno večerjo. Počasi so Se delavci razjrubili. Miaeilo se je že. Prišel je torej čas, da odide. Hitro je natrgala v meji še kup sveže praproti, potem pa je izginila po stezici proti ribniku- Pot do tja ni bila dolga. V petih minutah je že stala na bregu- Med močvirjem je poiskala trdno stezo in stopila v kcčieo- Ko jo je začela čistiti, se je začul od vseh strani glasen živžav. Ptiči, ki so bili t i ugaja. Ker so meni vse ugajale in sem bil lačen sem si postregel od "vsake jedi. Večerja je stala 1 frank; čedna in snažna soba prav toliko. (Nadaljevanje sledi). Listnica uredništva Lukavci pri Ljutomeru. Navadno se taka reči ne objavljajo v listih. Prosimo, da nam dopisujete. Le važnejše reči in kratko. Sv. Peter na Medvedjem selu. Porok ne objavljamo, kar smo že ponovno in ponov-no povedali v listu. Polzela. Takšne reči niso za list. Naposled niti ne veste, kje je vaš mož, kakor je sklepati iz vašega -dopisa. Ce izveste, kie je, ga poskušajte s pomočjo ftblastev prisiliti, da bo skrbel za svojo družino. Kobilje. Vaša uganka je tako brez jedra, da je ne moremo objlaviti. X Hitrost lastovke. Pri filrnanju nekega letečega letala so ujel na filmski trak neko lastovko, ki je letela vzporedno z letalom. Primerjajoč hitrost letala in lastovke, so ve-ščaki ugotovili, da lastovka prav rtič ne zaostaja za letalom, zakaj z letalom vred je preletela 150 km na uro. Na krajših progah pa ga more celo prekositi. V nekih primerih je dosegla hitrost 450 km na uro. Golob doseže ma daljših progah do 100 km na uro. r,DOMOVINA" št. 9 Stran 11 Lt>unafatki &ejem 8. do 14. marca 1936. TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM do 15. marca. Veliko tržišče srednje Evrope Razsfavijalei iz 18 držav Kupci iz 72 dežel Nikak vizum potnega Usta. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmske izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na jugosl., avstr. in madž. železnicah. na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (& 50 Din) se dobe pri Wietter Messe A. G. Wim VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31. pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta 1. pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič -vis-a-vis glavnemu kolodvoru. MALI OGLASI PRODAM VLOŽNO KNJIŽICO Mestne hranilnice Ormož 120.000 Dim za ca 52 odstot. Ponudbe pod »Mestna« upravi »Domovine«. KUPIM VLOŽNE KNJIŽICE Mestne hranilnice v Ormožu do 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. POSOJILA IŠČEMO v gotovini, kratkoročnega alli dolgoročnega, na prvovrstno jamstvo industrijskega po-djetjla in nia dobro obrestovanjte. Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« na upravo »Domovine«. NOVA HIŠA V CELJU se proda na periferiji mesta z lepim vrtom ob Mariborski cesti. Cena 32.000 Din. F. Va-novšek, Lastni dom 18, pri Westnovi tovarni, Celje. DENAR tla hranilne knjižice, posredovanje za nakup in prodajo hranilnih knjižic in vseh »vrednostnih papirjev (Vojne škode, Zadol-žnice Mestne občine ljubljanske, delnice Zanatsfce banke), in vse bančne in kreditne posle Vam izvede najugodneje Alojzij Pla-ninšek, trg. agentura bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14-1, telefon 35—10. HRANILNE KNJIŽICE vseh zavodov lahko prodaste ali kupite prot/i takojšnemu plačilu najugodnejše potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planin-šek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1, telefon 35—10. _ HIŠA z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in električno razsvetljavo, tik kolodvora, trgovine in cerkve naprodaj za Din 35.000,— Ivan Va-novšek, Petrovče pri Celju. POZOR MIZARJI Napredni mizar uporaoi-ja samo patentirano posteljno tračnico (Bettschiene) »Kako«. — Prihrani si delo in čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Breznik Erjavec, Žiflč vsi v Ljubljani; D. Rakusch v Celju in Andra-schitz. Lotz v Mariboru. 193 V ARTILERI.SKO IN PEHOTNO PODOFICIRSKO ŠOLO se sprejemajo mladeniči stari od 18 do 21 let. Pojasnila se dobe pri Peru Francu, kapelami v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je znamko za 3 Din za odgovor. Za smeh in kratek čas PRAVI LASTNIK A: »Zadnjič sem prišel ob dežnik«. B: »AH si ga kje pozaibil?« A: »Ne, ampak pravi lastnik me je sre- ROJSTNI DAN Mlada žena pride zvečer po svojega moža v gosiffino: »Vse popoldne sem te čakala. Ali ne veš, da je danes moj rojstni dan?« JVlož: »Sevedla vem, saj smo ga pravkar slavij«. VOJAŠKA Narednik za časa Avstrije: »Kako delimo pokorščino?« • Rek rut molči. »Narednik: »Butelj, ali ne veš. da je pokorščina dvojna, to je pokorščina in nepokorščina.« PRESENEČENJE. Zidar je padel z odira 'ter se onesvestil. Ko se je zavedel, so mu prinesli kozarec vode. »Povejte mi«, je rekel nejevoljeij. »kako globoko bi bil moral pasti, da bi mi dali vsaj poli litra vina«. PRI STARINARJU. Profesor zgodovine je posetil starinarja, da bi si ogledal njegovo znamenito zbirko starih reči. Starinar ga je sprejel z besedami: »Dovolite,- gospod profesor, da vam predstavim najprej svojo soprogo.« V SOLI Učitelj: »Kako se pravi »ljubiti« v prihodnjem času?« Mihec: »Poročiti«. V TRGOVINI Kupec: »Zajamčeno sredstvo za pokonča-vanje miši? Prav, toda vprašanje je, alt bodo miši to žrle.« Trgovec: »Boste videli, kako hitro pridete po d^ugio škatlico. Moj sin ima doma dve udomačeni miški, ki nočeta jesti nič drugega«. DRUGAČNIH NI Drago: »Kakšne moške imate ve ženske rajši, sebične ali druge?« Vera: »Kakšne druge?« (U(An)(SiU(A)® ©SO izdelujemo točno po naravi za svoje pacijenie F. AD. MVLLER SINOVA, VT1ESBADEN. V Ljubljani: Splošna bolnica, očesni oddelek. S^SES NOVOST S Samo Disi 98.— Et 63 719 Cenena, a doDra Stlouci ftol zapestna ura. točno regulirana lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — številčnica ln kazalo osvetljena (Kadium) Din 98.—. Zahtevajte veliki cenik, Ki ga dobite zastonj m poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. Stran 12 „DOMOVINA" št. 9 ČEVLJARJEM! Javnosti dajemo pismo, ki ga je poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hertmanna, lastnika firme Josip Hertmann in sin d. d. v Zagrebu, gospodu Mi-livoju A. Saviču v Beogradu, Milorada Draškoviča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozvanega in samozvanega Akci skega oabora proti rBATI". w fl jTRs ■■ -.-> - "j - V--■'■•-. «V- V ^CLEACIKO PPOHCT KC6 Df-ST Src 6 2AGPE6 33530 ING.RIK/RD VAJUAV Z A-G R E B Jelačičev trg 12. zvar JEIAČIGEVTRG 25 te LE poh e.p 4420« -tglegpapskaaopesa H fRTMANSIN,ZAGREB ocSfAKStM DDETINAC ea Z A G R C B l r /,„/>, /•_ -) Juna 193 j. »-'Os i-. Mllivoje A. S a-v i <5 . B o o g r a d . Kao blagajnik - Central nog koral te-z Akcionih*odbora za zaštltu nacionalne kožarsko-obučarske proizvodnje doznačio-sam'Vam danas na Vaš Čekovni-račun kod Poštanske štedionice Dlnara 6.000.— /aesthlljada/, kojl iznos-Izvolite upotrebit^^a^koloni odbor Beograd. S coštovanjet To je avtentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „BAT1". Vse to se dela v cilju, da s^ obdržijo visoke cene usnju in čevljarskim potrebščinam, torej tudi obutvi.