Učiteljski
Izhaja	Vel.j a
1. in 15. dne vsakega TlQ'f" 7Q Čfilft ITI finTVI ia vse leto 2 gl. BO to, meseca na celi poli. JJlDt LJ d OUiU XII UU1LI. za pol leta 1 gl. 30 to.
List 24.	V Ljubljani 15. decembra 1872. Tečaj XII.
Šolski postavi v kranjskem deželnem zboru.
Oči vseh kranjskih učiteljev obernjene bile so na letošnji deželni zbor, in ko šolskih postav ni bilo kmali na dnevni red, uganovali so že nekteri to in uno, in se že bali, da bi se tudi letos ne zgodilo tako, kakor že dvakrat popred, da bi se namreč zbor sklenil in ne bi vrav-nal za šolstvo in učiteljstvo toliko važnih postav. To pot naše upanje ni bilo zastonj, kajti obe naši šolski postavi prišle ste na versto, in reči moramo, da ste bili za večino kranjskega šolstva in učiteljstva vgodno rešeni. 28. preteč in obravnavala se je postava, kako naj se vravna napravljanje, zderžavanje, obiskovanje javnih ljudskih šol". Poročilo šolskega odseka je bral in zagovarjal L. Svetec. Po sporočilu je §. 17. te postave odsekova večina določila tako-le: „Dolžnost v šolo hoditi se praviloma začenja s spolnje-nim 6. letom starosti in traja praviloma do spolnjenega 12. leta starosti. Z ozirom na posebne krajine ali podnebne okoliščine vendar o-krajna šolska gosposka izjemno more dovoliti, da se dolžnost v šolo hoditi začenja še le s spolnjenim 7. ali 8. letom starosti".
V splošni debati je poslanec Miha Tavčar govoril zoper postavo sploh, ker ne odobruje silstva za šolo in to tem manj za sedanjo, ki se zove brezverska. Dežman govori za postavo. V specijalni debati so se predlagali različni nasveti, in sicer najpred k §. 17.: Večina odseka šolskega (Bleiweis, Grabrijan, Costa in Toman) je nasvetovala, naj se glasi tako-le: „Dolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim 6. letom in traja praviloma do spolnjenega 12. leta starosti. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi o-krajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 8. ali 7. letom". — Manjšina odsekova (Apfaltrern, Dežman, Svetec) nasvetuje ta §. tako-le: „Dolžnost v šolo hoditi (.šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim 6. letom in traja praviloma do spol-
njenega 14. leta starosti. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. letom. Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, da se odpuste otroci iz šole, ki so spol-nili 12. leto, in so se šolskih predmetov popolnoma naučili".. —• Dr. Costa v soglasji z večino šolskega odseka nasvetuje §. 17. po sledečih besedah: „Dolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim 6. letom in traja praviloma do spolnjenega 12., v mestih in trgih s 3. - ali večrazrednimi šolami pa do spolnjenega 14. leta. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. letom. Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, da se tudi v mestih in trgih odpuste iz šole otroci, ki so spolnili 12. leto, in so se šolskih predmetov popolnoma naučili. — Dr. Razlag predlaga k §. 17., ako bi se sprejel po besedah odsekove večine, sledeči dodatni nasvet: „Po dovršeni ljudski šoli so učenci zavezani, nadaljevalno šolo ob nedeljah in praznikih za poduk v praktičnih predmetih, sosebno gospodarstva, do spolnjenega 15. leta obiskovati". — Baron Apfal-trern in K romer nasvetujeta, da bi se §. 17. sprejel po besedah odsekove manjšine. — Miha Tavčar nasvetuje, ako bi se premembni nasvet dr. Coste sprejel, sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se daje nalog, izdelati in v prihodnji sesiji predložiti načrt postave, kako bi se nadaljevalne in ponavljevalne ljudske šole na deželi do 16. leta starosti vravnale in vpeljale". — Dež m an spodbija nasvete dr. Coste in dr. Razlag-a ter zagovarja besede odsekove manjšine. — Dr. Blei weis spodbija dodatni nasvet dr. Razlag-a zato, ker so dosedanje nedeljske šole principielno odpravljene in nove se morajo še le stvariti po drugem načinu, nedeljske šole se tebi nič, meni nič ne morejo vriniti v to postavo; on pa podpira po Tavčarju nasvetovano resolucijo. — Poročevalec Svetec zagovarja v obširnem govoru predlog odsekove manjšine. — Pri glasovanji nasveta odsekove manjšine in dr. Razlaga padeta; sprejme se pa §. 17. po nasvetu dr. Coste in pa Tavčarjeva resolucija. — K §. 24. nasvetuje poslanec Pintar, da bi krajna šolska oblast pregledovala zapisnik zamud namesti „vsakega pol meseca", kakor šolski odsek predlaga, le „vsaki mesec". Nasvetu Pintarjevemu ugovarjata Dež man in poročevalec Svetec. Pri glasovanji obvelja predlog odsekov. — §. 38. se po predlogu odseka glasi tako-le: „Z ozirom na to, koliko se ima šolskega denarja plačevati, razdeli deželna šolska oblast po nasvetu okrajne gosposke šole po občinah, v kterih so, v 4 razrede, in šolski denar se potem na 30, 20, 15 in 10 krajcarjev na mesec postavi za vsacega šolo obiskajočega otroka". — Dr. Razlag predlaga, da se ima §. 38. tako-le glasiti:
„Učnina je v vseh ljudskih šolah odpravljena". — Poslanec Zagorec zagovarja ta predlog; Kromer in poročevalec Svetec podpirata predlog odsekov, da naj učnina (šolski denar) ostane. Pri glasovanji obvelja §. 38. po besedah odsekovih. — Potem Dežman predlaga, da se ima §. 44. glasiti tako-le: „Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi: a) nagrada za okrajno učiteljsko knjižnico, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače pobirati; b) stroški za o-krajne učiteljske shode obsegajoč tudi odškodnino udom za potovanje; c) odškodnina za potovanje in dnine poslancem okrajnih shodov v deželne shode. — Ta predlog si je večina šolskega odseka prisvojila. — Dr. Razlag nasvetuje, da se ima v točki n) izbrisati sledeči stavek: „za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače pobirati". — Pri glasovanji §. 44. se točka a) sprejme po nasvetu dr. Razlaga, točki b) iir c) obveljate po predlogu Dežmana, oziroma šolskega odseka.
Konečno se je tudi v 3. branji sprejela sklenjena postava.
Naposled se še deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na ubož-nost in davčno preobloženost naše dežele in opiraje se na vladno zagotovilo izdela prošnjo do c. k. ministerstva za nauk in bogočastje, da bi blagovolilo nakloniti kolikor mogoče zdatno podporo za naše javne ljudske šole iz državnega zaklada. C. kr. deželni predsednik obljubi, da bode krepko podpiral to prošnjo.
2. t. m. bila je v deželnem zboru na versti za kranjske učitelje prevažna postava za vravnavo pravnih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah. Poročevalec bil je baron Apfaltrern. Dr. Costa nasvetuje, da naj se poročilo in postava ne bere, ker ga imajo že tako vsi poslanci v rokah, temuč naj se sprejme „en bloc", pa naj se vsak govornik prej oglasi, o kterem §. hoče govoriti ali kaj pristaviti. Radostno smo videli iz poročila, da je šolski oddelek vladni načert znatno z boljšal, ker n. pr. (§. 24.) določuje, da naj učitelji svojo plačo dobivajo pri gotovi blagajnici, pri davkariji, za stanovanje (§. 33.), ako ga ni na v šolskem poslopji, naj se mu daje 20% od njegove plače; podučitelju naj se daje 10% učiteljeve plače, ne pa samo 60^ po vladinem predlogu. Naj bolje pa je to, da se je učiteljeva služba od orglarjeve in cerkvenikove popolnoma ločila, da bode u-čitelj (kakor smo mi že tolikrat povdarjali) svojo plačo dobival samo kot učitelj, in da naj se dotični prihodki ločijo in vsaki svojemu namenu izroče. Poročevalec Apfaltrern pravi, da šolski odsek sam še pristavlja k §. 28. to, da bode učitelj gotovo plačo pri davkariji dobival (da se ne bode godilo, kakor se že tu pa tam po sosednih deželah godi, da blagajnica včasi učiteljev nima s čim izplačevati), je treba, da je v blagajnici vedno denar. Pristavek naj se torej glasi:
Deželni odbor naj skrbi za to, da bode za davkarij-ske blagajnice denar vedno pripravljen, kedar bi ga bilo treba za učiteljske plače. Ta pristavek sprejme se enoglasno — brez ugovora.
Dr. Zarnik govori proti dostavku v §. 24., kteri učiteljem prepoveduje, posebej podučevati ali „pour" (nachstunden) dajati". On pravi, da je v principu za to, da naj se učitelju prepove, posebej podučevati, toda učitelju naj se da toliko plače, da bode kot tak in kot družinski oče mogel živeti, t. j. da naj se mu naj manj 800 gld. letne plače. Sedaj pa je postava, ktera učiteljem prepoveduje posebej podučevati, nepraktična in neizpeljiva; postav pa ne delamo zato, da bi se prekoračevale. Tudi v Terstu so te poure postavno prepovedali, pa so to prepoved zopet preklicali, ker so videli, da jim učiteljev manjka. Ako učitelju prepovemo, v šoli posebej podučevati, najel bode drugej stanovanje, napraviti bode moral si mize in stole, kar ga bode še več stalo, in imel bode doma svojo drugo šolo, da le postave formalno ne bode prekoračil. V takem primerljeji jemljemo mu tedaj denar iz žepa. Ako se reče, da ta določba velja le samo v mestih, ker so poure največ v mestih navadne, ne vem, čemu se to sploh v postavo devlje, kajti če enkrat naši kmetje pridejo do spoznanja, da je šola tako važna naprava, da je dobro, da se učitelju še za posebni poduk kaj doplača, potem smemo biti veseli. Govornik predlaga, naj se v tem §. izpuste besede, ktere učitelju prepovedujejo posebej podučevati. — Svetec se ne vjema v Zarnikovim predlogom. On terdi, da s tem, če se poure prepovedujejo, se ne prepoveduje, da bi učitelj ne smel po hišah učiti zunaj šolskih ur; samo tista navada se hoče odpraviti, da se nekteri bogatejši otroci, ki učitelju za to plačajo, po šoli še priderže in se posebej podučujejo. To pa . je škodljivo za moralo, ker se v šoli 'siromaki ločijo od bogatejših in ker se tu pripeti marsiktera zloraba. C. k. deželni predsednik grof Auersperg pravi, da se popolno vjema s Svetcevim predlogom in še celo opominja, da vlada ne bi poterdila take šolskepostave, ktera bi dopuščala poure.
Potem dr. Zarnik zopet pobija Svetcev predlog, in Svetec se zopet poganja za svojo misel. Pintar podpira Zamikov predlog in navaja, da na deželi se mora ravno učitelj pečati z odgojo in s poduče-vanjem. Če učitelj ne bode smel posebej podučevati, kdo neki bode potem podučeval? Kromer Zarnika posebno zavrača zavoljo tega, ker je djal, da bi bila taka zabramba neizvedljiva. On pravi: „Jaz menim, da imajo c. k. oblastnije še toliko moči, da bodo gospode učitelje silile, postavo popolno spoštovati, — in gospodje učitelji nam pa morajo tudi hvaležni biti, da jim v taki revščini tako lepo povišamo plačo, kakor smo s to postavo storili". Poročevalec Apfaltrern poteguje se za
odsekov nasvet, pobija Zamikov predlog s tem, da poudarja, kako zelo so dobri stvari pri šoli škodljive poure. Učenci bogatih staršev imeli so v šoli protekcijo, otroci „ubogih hudičev" pa so bili odpahovani. Poure so bile zloraba in neka sila (gelderpressung). Učiteljem, kteri bodo po novi postavi dobivali plačilo, pa tudi ne bode treba, posebej podučevati, kajti preračunilo se je, da bode p. nadučitelj na deželi s plačo in z vsemi dokladami vred tu pa tam imel na leto celó 1000 gold. do 1100 gold. — in s tako plačo bode že shajal, ter se mu ne bode treba puliti za tistih par gold., ki bi mu jih poure dajale.
Pri glasovanji po imenih se sprejme Zamikov nazvet, da naj se namreč prepoved pour iz postave zbriše.
Na versti je §. 52., pri kterem se tudi dr. Zarnik naj prvi prav krepko oglasi, ter pravi: „V tem paragrafu tiči za naše učitelje velika nevarnost. Vlada je prav tam v kotiček skrila veliko past, v katero bi se sami vjeli, ako postavo z določbo tega paragrafa sklenemo. Reče se tú na konci, da se sme precej odstaviti tisti učitelj, ki se je „tako obnašal v državljanskih zadevah, da se to ne strinja z njegovo službo", ali kakor se pravi v nemškem tekstu: „welcher sich eines mit seiner dienstlichen Stellung unvereinbaren staatsbürgerlichen Verhaltens schuldig gemacht hat". To je past. Kaj se pa to pravi: „korrectes staatsbürgerliches Verhalten", gospoda? Nekdaj pod Bachom se je pregrešil v „državljanskem vedenji", kdor je nosil dolge lasé in študentovsko kapico. (Smeh. Dobro!) Take so lovili in na policijo tirali in zapirali. In dan danes je „ustavovernost" mera za dobro državljansko dobrovedenje. In če ta paragraf sprejmemo, damo naše narodne učitelje pod nož naših protivnikov. Saj smo videli, ka je vlada Mrhala po prelomu ustave (dobro!) postavila pri nas za deželnega šolskega svetovalca, samo ker nij naroden! še enkrat rečem: po prelomu ustave! (Viharni dobroklici med poslanci in na galeriji.) Ta paragraf bi samo mogoče storil, da se po postavnem potu našim u-čiteljem krivice goditi morejo. Odstavili bi jih 5 ali 6, in s tem druge ostrašili, da bi morali delati za nam protivno stranko, kakor je činov-nike in učitelje na Hrvatskem Rauch odstavljal, da je druge steroriziral. Ako se učitelj pregreši, saj imamo kazenski zakonik, za vse veljaven, po tem naj so kaznuje, ne pa, da bi ga kar „stante pede" zapoditi mogli".
„Ali reklo mi se bode: vi hočete, da so slovenski učitelji agitatorji, to pa ne gre, učitelj naj bo učitelj. Jaz pa pravim: to se lahko vsakemu stanu reče, advokatu, kupcu, duhovniku — ostani pri svojem kopitu, in ne pečaj se za politiko. To je pa krivo. Politika in država bo tačas dobra, kadar se bodo vsi stanovi za njo brigali. Če se smejo
drugi pečati za njo, zakaj ne učitelj po svojem prepričanji? Učitelj tem bolj, ker je na deželi zraven duhovnika po nekaterih krajih edini izobražen človek. In jaz še naravnost povem, da ima stranka, kateri pripadati imam jaz čast, interes, da je učitelj dober domoljub, dober Slovenec, da bode otroke v šoli tudi podučeval, katerega rodu so, da so Slovenci in sorodniki velicega slo v anskega plemena. Potem ne bode naš kmet več tako slabo podučen, kakor je bil po vaših šolah (obrnjen proti levici), kjer so ga učili, da se s „kransko špraho" nkan.or ne pride. — Kakoršna je denašnja nam protivna vlada, in kako bi z našimi učitelji ravnala, če ta paragraf sprejmemo, to nam priča odpu-ščenje iz mariborske gimnazije prof. Šumana in Pajka, o katerih so sami vladni organi rekli, da nijsta nič zakrivila, temuč da so jih samo kot politični osobi odstranili".
Kromer je za to, da se ta paragraf ohrani v postavi. Javni služabnik mora biti pod strahom. Če bo vsak pravico imel agitirati, je državna zveza nemogoča.
Zamik: „Kot dober jurist bode g. Kromer vedel, da imamo kazenski zakonik, ki je zadosti proti vsacemu, kdor se pregreši".
Poročevalec Apfaltrern bi sicer bil za to, da se ta paragraf stilizira drugače; a nij za to, da bi se izpustil.
Glasuje se po imenih. Nasvet dr. Zamika sprejme se s 24 glasovi (vsi narodnjaki in dr. Suppan, kateri je v tem slučaji res liberalnega skazal se) proti 12 nemškim glasovom, ki so bili za učiteljsko „past".
Svetec svetuje stilističen popravek, ki se sprejme.
Dr. Razlag govori k paragrafu 81. ki se glasi: Vsi učitelji, kateri po preskušnji o učiteljski pripravnosti dobe službo, so zavezani, da vplačajo v pokojninsko blagajnico 10 odstotkov od svoje prve za pokojnino števne plače, potem ko bode vravnana, in ravno toliko od zneska, za katerega se jim pozneja plača zboljša in od doklade od službenih let ali od pravilne doklade. Vrh tega plačujejo še vsako leto dva odstotka svojih letnih za pokojnino števnih dohodkov. Dr. Razlag svetuje, naj se ta §. izpusti, ker učiteljem jemlje zdatne procente na leto. Predlog se ne podpira.
Dalje govori dr. Razlag k §. 87., ki se glasi: Prva v §. 30 zaznamovana doklada od službenih let gre že postavljenim udom učitelj-stva samo tedaj, če že' petnajst let služijo na kaki javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih nepretrgoma in z vspehom. Sicer pa stopijo v užitek prve doklade od službenih let še le tedaj, ko so spolnili petnajsto službeno leto. Dr. Razlag kaže protislovje tega paragrafa, in nasvetuje namesto 15 le 5 let. Njegov predlog se od narodne strani podpira, a kasneje pri glasovanji z malo večino pade.
(Proti njemu so glasovali razen levičarjev tudi Tavčar, Grabrijan, Kramar, Toman.) Postava se potem v tretjem branji sprejme.
Tako se je rodila v našem deželnem zboru toliko zaželjena šolska postava. Akoravno nekteri nenašinci v tej postavi vidijo toliko zaprek, da ji že naprej prerokujejo neveljavnost in poterjenje na najvišjem mestu, vendar mi kranjski učitelji prav z mirnim sercem pričakujemo in se terd-no nadjamo, da bode slavno ministerstvo to postavo v poterjenje priporočilo in da bode kmali kmali zadobila naj višje poterjenje, kajti skrajni čas je, da se kranjskim učiteljem zdatno pomaga. Da bi ta postava zarad dovoljenih „pour" ali zarad sker-čenega §. 52. ne bila sprejeta, ne moremo misliti. Poure bodo po novem učnem načertu same po sebi odpadle, ker učitelj zraven 5 do 6 učnih šolskih ur na dan gotovo ne bode mogel še posebej podučevati, in tudi starši ne bodo pustili otrokom po 7 in več ur na dan v šoli sedeti, kajti to bi bilo nenaravno. Na deželi so poure komaj po imenu znane, ker nikomur ne pride na misel, da bi še za posebne ure kaj plačeval, in ako bi kdo poure hotel, je to po Zarnikovih besedah gotovo dobro znamenje sedanjega napredka. V mestih so poure že sko-ro popolno odpravljene, in godi se sedaj ravno narobe, kakor je bilo nekdaj v mestih s tako imenovanimi „ekstrastunden". Sedaj hodijo starši ubogih zanikernih otrok učitelja prosit, da bi njihove v šolskih naukih zaostale otroke posebej podučeval, da bi vendar kaj pred prišli h kakemu kruhu. Ako se učitelj takih ubožičkov usmili, dobi od staršev se vé da ne drugega, kakor „Bog plati!" Kar pa se tiče §. 52., kteremu so se po dr. Zarnikovem nasvetu nekoliko perote pristrigle, se more slavna vlada na kranjske učitelje popolno zanašati in jim verjeti, da se ne bodo v deržavljanskih zadevah nikdar tako slabo obnašali, da bi se to ne strinjalo z njihovo službo; tedaj še enkrat rečemo: Mi kranjski učitelji terdno upamo, da bode višja vlada to postavo odobrila in jo tudi Njihovo Veličanstvo, ktero se tudi na kranjske učitelje blagodušno ozira, na korist šolstva in učiteljstva gotovo poterdilo. V tej terdni nadi živi večina naših kranjskih učiteljev!
Kot dostavek k tej obravnavi pridenemo tu še košček iz postave za vravnavo pravnih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske in sicer II. oddelek o službenih dohodkih učiteljskega osebja. §§. 21. do 44. glasé se tako-le:
„§. 21. Letno plačo učiteljev določuje po predlogu tistih, kteri imajo dolžnost šolo napravljati in zdrževati, deželna šolska oblast.
§. 22. Naj manjši znesek stanovitne letne plače, ktero imajo učitelji dobiti, je v deželnem glavnem mestu v Ljubljani 600 gld., v drugih občinah pa 400 gold.
§. 23. Za učiteljske službe na meščanskih šolah naj se določi najmanj znesek stanovitne letne plače 600 goldinarjev.
§. 24. Vse stalne denarne prejemke, ktere ima učitelj po zavezi posameznih oseb iz zavodov i. dr., pobira (s pridržkom, da se varuje njih namen za kako posebno reč) občina na račun šole, ter jih dotični davkariji odrajtuje.
§. 25. Premenljivi denarni doneski naj se po srednjem znesku zadnjih treh let nemudoma premene v stalni prejemek na račun šole; bira pri posameznih prebivalcih in pobiranje denarja za novo leto ni več dopuščeno.
§. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana, naj se ona po srednji tržni ceni od let 1834—1863 (izločivši leto z najvišjo in z najnižjo ceno), ali kjer se tržna cena ne more določiti, po cenitvi izvedencev (z ozirom na zgoraj imenovano srednjo ceno) v stalni denarni znesek na račun šole meni.
§. 27. Užitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, se v denarjih štejejo tako, da se od katastral-nega čistega zneska vsake parcele odštejejo dotični davki in priklade.
§. 28. Kar po odštetvi teh užitkov (§. 37.) do stanovitne učiteljeve letne plače še manjka, mora mu v gotovem denarji in sicer v mesičnih obrokih naprej plačevati občina, oziroma šolski okraj, po dotični davkariji.
Ako ima sedanji čas kaka učiteljska služba večje dohodke, naj se sedanjemu uživalcu nekračene puste.
§. 29. To, kar si učitelj pridobi po dovoljenem stranskem opravku, kakor tudi vrednost najemščine od službenega stanovanja, ali stanovnina, ki mu namesti tega gre, potem nagrade, pomoči, doklade i. dr., ne smejo odštevati se od stanovitne letne plače.
§. 30. Učitelji, kteri so za trdno postavljeni pet let na javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih nepretrgano s primernim vspehom delovali, dobijo v mesečnih obrokih naprej plačljivo službeno letno doklado z 10 procenti od najmanjše letne plače (§§. 22 in 23)." Na enaki način jim daje vsaka spolnjena daljna petletna službena doba do spolnjenega 30. leta te službe pravico do druge doklade, ktera se ima odmeriti z 10 procenti od manjše letne plače. Znesek, za kterega zdajšnji dohodki kake učiteljske službe presegajo postavno najmanjšo letno plačo (§. 28.), se ne sme vrajtovati v tako službeno letno doklado.
§.31. Šolskim občinam oziroma šolskim okrajem, kteri učiteljem
namesto službene letne doklade raji dajo pravico, da se naprej pomikajo, ali povišajo na veče plače, je to _ dovoljeno pod tem pogojem, da se plača po teh viših stopnjah tako razdeli, da se učitelju vsakih deset let do spolnjenega 30. leta zagotovi povišanje stanovitne letne plače za 20 procentov od najmanjšega znezka (§. 22).
§. 32. Ravnateljem meščanskih šol gre opravilne doklade 200 gold., nadučiteljem drugih tri- ali večrazrednih ljudskih šol opravilne doklade 100 gld., nadučiteljem na dvorazrednih ljudskih šolah 50 gld. opravilne doklade na leto, ktera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo.
Tam, kjer so za plačo više stopnje, se ravnatelj ali nadučitelj z imenovanjem ob enem postavi tudi na najvišo stopnjo plače.
§. 33. Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov, ktero naj se mu da, če je mo--goče, v šolskem poslopji.
Ako se mu stanovanje ne more dati, gre mu za to 20 procentov najmanjše letne plače odškodnine.
§. 34. Drugi učitelji imajo pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ga že imajo, ko se moč te. postave začne. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že kdo uživa; ta se jim mora tudi pripoznati, ako bi se jim omenjeno stanovanje vzelo.
§. 35. Učiteljska služba z zemljiščem (§. 27) ima tudi pravico, da se ji dajo potrebni gospodarski prostori in njihova raba.
§. 36. Plača podučiteljeva meri se s 70 odstotki najmanjše učiteljeve plače. (§. 22.)
§. 37. Podučitelj ima pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ima stanovanje že ob času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že ima; ta se mu mora tudi pripoznati, ako bi se mu omenjeno stanovanje vzelo.
§. 38. Dokler podučitelji niso za trdno postavljeni, potrebujejo za ženitev privoljenja okrajne šolske oblasti.
§. 39. Plača ženskega učiteljskega osebja se vravnava po pravilih, ki so postavljena za moške (§§. 22—38); vendar se vstanovljajo vsi prejemki z 80 odstotki tistega števila, ktero v enakih razmerah spada na moške.
§. 40. Učitelji nezapovedanih učnih predmetov, kakor tudi učiteljice za ženska ročna dela v vseh v §. 15 al. 2 in 3 v državni postavi od 14. maja 1869 zaznamovanih primerljejih dobe stanovitne nagrade, ktere po meri učilnih ur na teden določuje okrajna šolska oblast.
§. 41. Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali za trdno postavljene učeče osebe naj se zdržujejo vsakoršnih postranskih opravil, katera so spodobnosti in vnanji časti njihovega stanu nasproti, ali kat
bi jemala čas za natančno spolnovanje njihovega poklica, ali pri katerih bi se lahko mislila kaka pristranost pri spolnovanji učiteljske službe.
§. 42. Učiteljska služba se od organistovske in mežnarske ločuje; dotični prihodki naj se razločijo in vsaki svojemu namenu izroči. Noben ud učiteljskega stana ne sme od časa, ko bodo po §§. 22. do 32. pričujoče postave njegovi prejemki vravnani, cerkvenikove službe opravljati.
§. 43. Okrajna šolska oblast mora na prestopke prepovedi v §. 41. in 42. izrečene ojstro čuvati, in ako zapazi prestopke te prepovedi, naj dotičnemu da največ šest tednov odloga, v katerem času se mora ali šolski službi, ali pa postranskemu opravilu odpovedati.
Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in nagloma rešiti.
Iz zemljepisja.
Učenci v „drugem Berilu" berejo „Spoznava sveta," in učitelj jim dalje razlaga tako-le:
Svet imenuje se vse, kar je Bog vstvaril, in vesoljni svet je brezmerni prostor, ki obsega vse stvarstvo. Naša zemlja je le en majhen del, samo pičica vesoljnega sveta, in vendar ji pravimo tudi svet. Še celo naj manjši kos zemlje, imenuje se svet, postavim, govori se: Ta svet je redoviten (namesto tla). Pravijo tudi: hudo bni svet, narobe svet, iti v križem svet, tako je na svetu, preseliti se v boljši svet. Kaj pomenjajo vsi ti izrazi!
Kako naredimo zemljevid ? Ako prebivališče znamo po štirih straneh sveta zaznamovati, si to tudi lahko narisamo. Na tablo ali na papir si naj pred zaznamovamo štiri strani sveta. Na zgornjo stran postavimo sever, na spodnjo jug, na desno vzhod in na levo zahod. Potem si mislimo, da smo kakor tica v višavi nad kakim krajem. Tu vidimo reke in ceste enake ozkemu pasu; narisamo tudi gore, ki so na štirih straneh sveta. Zraven povdarjamo tudi daljavo, za ktero si postavimo zmanjšano mero. Na zadnje zaznamovamo tudi kraje, ki so na štirih straneh od našega prebivališča, ter jih vredimo tudi po daljavi. Tako naredimo mali zemljevid domačega kraja.
Zemljevid kaže manjše ali večje dele zemlje in sicer v manjši ali večji meri in ima navadno tudi mero zaznamovano. Na vsakem zemljevidu je na desni strani vzhod, na levi zahod, zgoraj sever, spodaj pa jug.
Metelko
T
slovenskem slovstvu.
43. Kar je pisal J. Navratil o dr. Fr. Miklošiču, vel j ¿i prav za prav o prof.Fr. Metelkotu, da je bil prijatelj čiste slovenščine; mešanica iz vseh narečij in slovnic slovanskih mu je bila gnjusoba, n krivica nad častitljivim jezikom slovenskim, ki se kvari s takim početjem, ktero
zadušiti nameruje živi jezik svojega ljudstva. Jezik ni igrača, da bi ga vsakdo Šemil po\ praznih domišljijah; — jezik je božji dar ljudstvom, da se v vednostih povzdigujejo na zmirom višjo stopnjo omike v svojem lastnem jeziku. Čistiti, likati, izobraževati je treba jez'k naš, ne pa še-mariti ga, da ni ne slovenski, ne hrovaški, ne serbski. ne češki, ne ruski itd. (Vid. Koledarčik 1854. str. 41.)
Motil bi se, kdor bi mislil, da Metelko s časom ni napredoval v jezikoslovnem nauku, ali da je slovnica bila verhunec vsega njegovega znanja! Napredoval je — se vé — korak za korakom, ne pa — na vrat na nos, kakor so zahtevali sim ter tje navdušeni mladiči slovenski, kteri so bili danes Slovenci, jutri Pol-ali Jugoslovani, pojutrišnjem Pan-ali Vseslovani! — „Zakaj ste mi to podčertali ? To je ilirsko. Kaj čudno je to, da nčeni gospod o ilirskem slovstvu tako malo veste I Ne premenim pa nič, ker je vse prav. Pisal sem v duhu slovanstva. Brez lastnega prepričanja ni-sim celo nič pisal . . . Bote rekli, neizrečeno prederzno je kaj tacega od dijaka? Druzega Vam, častiti gospod, ne vem odgovoriti, kot da sim istino govoril. Če jo že Vi spoznate, ali ne, istina je vse jedno, dasiravno sim jo le kot Vaš učenec pisal.« Takim učencem je Metelko navadno prav mirno kazal E-zopovo basen o žabi in volu, ktera se po njegovi slovnici glasi tako-le:
»Žaba je vidila vola na travniku, in želi njemu enaka biti. Začne tedej svojo gerbasto kožo napihovati, ter vpraša svoje tovaršice: Ali nisem tako velika kakor vol? Nisi ne, ji pravijo. Le še bolj se napenja, ter vpraša: Sem zdej vender velikemu volu enaka? Spet ji odgovore, de ne. Pa ne neha; z vso močjo se bolj in bolj napenja, in razpoči.
Napuh v nesrečo pripravi. Kdor sam sebe prav pozna, se nima čemu napihovati.«
„Vidim, da so Slovenci le vaščani (Kleinstädter), mu je pisal spet neki učenec; terdijo le svojo zlodjevo termo, in nočejo se pridružiti drugim Jngo-slovanom ... Le po berglah se vleče naše slovstvo. Za slovstvene prepire si v lase segajo, drugi narodi se jim smejajo, sovražnik jih podpira in vidi, kako krasno mu v žrelo hité. V šolskih vajah se mladina, iz ktere bi mogli potlej postati možje naroda, le malo, ali bolj prav, nič slovanskega duha ne navžije, in tako se že večidel v mladosti domači jezik vsakemu prignjusi in Boga hvali, da se ga je vendar znebil tega mučenja. In večidel je le vsak, če ima kaj estetičnega duha, napolnjen z ljubeznijo do nemškega jezika. To je pravi stan naših slovstvenih Epigonov. Kekel bi kdo, da jest sem malo vnet za svoj narod, ki ga ne hvalim; ali še preveč sem iskren in ljubim ga strastno, pa nisem vaščan,ampak občni Slovan! . . Imamo le ranjeno in včasih kervavo serce, glavo pa polno obupa in nade in čudnih načertov, kako bi le kterikrat mogel za en vinar pripomoči, da bi bil moj slovanski narod pervi in naj slavniši tega sveta itd«. Taki ješči mladini nasproti je Metelko se vé — vse pre-homeopatično učil slovenščino, da si ravno je od leta do leta bolj segal v znanstveno jezikoslovje in v književno zgodovino, kar spričujejo že tudi naloge, ktere so brez dvoma vjemale se z naukom samim.
Nekterim tako vžganim dijakom je bilo slovenščine po šolah vse premalo, mnogim pa še preveč, vzlasti nekterim domačim in tujim profesorjem, kterim je bilo toraj prav po godu, da se slovenščina ne oseb-
no ne vradno ni pospeševala, in radostno so si časih — sam sem "jih čul — pripovedovali serborite djanja dijaške v šoli slovenski. Razun tega ni bilo pripravnih knjig, in znak iz slovenščine nikomur ni škodval. Kako težaven stan je imel tedaj Metelko med učenci in učeniki, si potem vsakdo lahko misli.
Sreča, velika sreča zanj in za slovensko reč je bila, da je 1. 1852 ljubljanska gimnazija dobila ravnatelja, kteri je bil do vseh ravnega du-há ter duhá slovanskega, in tajebil Jan.Ne čas ek. V kratkem spozna nev-godne razmere tukajšnje, pa hvalne lastnosti in književne zasluge Metelkove. Češki Slovan vidi, da Metelko dela do svoje sive starosti kakti slovenski Dobrovski, ter ga podpira krepko pri vseh njegovih šolskih opravilih. Močen na duhu je slabel Metelko na očeh; razun pogostnih šolskih sej ali skupnih posvetovanj po novi učni osnovi so ga mučile vzlasti premnoge naloge, ki "so slabotnim očem res prave nadloge. Učil je toraj od 1. 1854/5 le še v VII. pa v VIII. razredu, in ker je sila tudi tu do verha prikipela, hodi ravnatelj Nečasek dve poslednji leti sam z njim v šolo, češ, da se uči slovenščine, v resnici pa njemu za brarnbo proti derzni mladini.
Po tolicih notranjih in vnanjih šolskih spremembah si Metelko želi stanovitnega pokoja. S posebno dr. Maderjevo spričbo hudo oslabelih oči ga poprosi 28. majal. 1857, ter dobi po sklepu cesarskem 18. avgusta verh pokojnine za slovstvene zasluge svoje tudi zlati križec s krono. To pa na iskreno priporočbo Nečaseka, kteri mi je sam pravil, da je v dotičnem pisanji, razun zveste vdanosti do svetle cesarske rodo-vine, povzdigal vzlasti književno delovanje njegovo. „Der feierliche Akt — piše v gimnazijskem izvéstji l. 1858 o tem Nečdsek sam — ging am 10. September 1857 um 11 Uhr im Praesidial-Bureau vor sich, wo Se. Excellenz der k. k. Herr Statthalter Gustav Graf Chorinsky, in Gegenwart des Gymnasial- und mehrerer Mitglieder der übrigen Lehrkörper unserer Stadt — nach einer der Feier des Tages und den Verdiensten des Ju-bilanten angemessenen Rede dem im Staatsdienste egrauten Veteranen des Lehramtes die hohe Auszeichnung an die Brust heftete. Der Jubilant sprach hierauf tief gerührt dem erhabenen Monarchen und dem k. k. Herrn Statthalter seinen ehrfurchtsvollen Dank aus. Das Verdienst, welches sich Professor Metelko während seiner mehr als vierzigjährigen Lehrerswirksamkeitwn dieAusbildung der slovenischen Sprache durch schriftstellerische Leistungen erworben, ist weit über Krain's Grenzen bekannt
Tako je tedaj tudi Metelko za slovstveno delovanje slovensko dobil cesarsko poslavljenje, kakor pred njim že Ja pel, Kopitar, Miklošič. Bila pa je Metelkota v tem oziru sama priprostost, in pripovedovali so mi tedaj vprični, da je razun svetlemu cesarju in njegovemu visokemu namestniku očitno takrat hvalo dajal tudi blagemu ravnatelju,
ki mu je poslednji čas tako verlo pomagal krotiti derzno šolsko mladinol — „Vekša ko je pravičnega moža vrednost, vekša je tudi njegova ponižnost, ako je mož po volji božji," piše Slomšek o lepi zvezdi slovenskega Slovstva, o ranjkem Japelnu (Drobtince 1. 1852. str. 126. —Kole-darčik Bleiweis. L 1856. str. 29.). Koristne njegove bukve, osebne zasluge in izverstne dušne lastnosti so bile tudi svetlemu cesarju znane, in zlata svetinja mu je bila poslana. Poklican v Ljubljano častito znam-nje prejet, se je pešec podal na pot — kakor sem slišal pripovedovati. Po cesti se za njim pripelja gospod, kteri se je ravno na to slovesnost v mesto namenil. Vgledaje ponižnega Japelna pešca ga prijazno povabi, naj se ž njim pelja na častito obhajo, ktera je njemu veljala. Blažen mož, kteri več velja pred Bogom in pri pravičnih ljudeh, kakor se sam obrajta; le on lehko zadovoljno in veselo živi, kajti več prejme kakor po svojih mislih zasluži in poželi. Zadovoljnost je polovica življenja! ona je prave keršanske modrosti blažena hčer, pa le onemu zvesta družica, ki brez truda za božje kraljestvo dela in za blagost svojega naroda skerbi". Tako je delal tudi Metelko do svoje sive starosti kakti naš drugi Dobrovski.
Šolsko obzorje.
Iz Zagreba. Mislim, da bi bilo nepotrebno tukaj dokazovati, s kako ljubeznijo in kako pozorno slovenski bratje Hervati na vsaki korak slovenskega učiteljstva pazijo, kako odkritoserčno se pravemu napredku v domačem šolstvu radujejo in kako se sploh zanimajo o stanji šolstva svojih verlih sosednih bratov. Ravno to bi mogel terditi o slovenskih učiteljih z obzirom na naše hervaške šolske zadeve; sej smo si pač tudi že v roke bratovsko segli, sej smo pa tudi že bili eden druzemu priče, ko se je poganjalo za splošni napredek, za dobro ime naše in naših narodnih šol. Iz tega vzroka menim, da je prav, ako nekoliko besedic spregovorim, ktere so mi prišle v glavo, ko sem bral, da se o novem letu snujeta na Slovenskem dva pedagogiška časopisa in sicer dva brata v raznih oblekah, eden v nemškem in drugi v slovenskem jeziku. Naše šolske in peda-gogiške razmere so še žalibog v takšnem stanji, da bi prav za prav z velicim veseljem vsaki, tudi najmanji prikazen na šolskem polji pozdravljati morali, če bi z druge strani kot skušeni zvedenci ne imeli pred očmi sedanji položaj našega učiteljstva, da ne omenjam, našega naroda. Če so že stranke sploh v političnem življenji koristne, da se misli bistrijo in nazadnje vendar prava in za narod dobro misleča stran zmaga, to bi terdili tudi v pedagogiškem obziru, na polji šolstva. Tudi til so potrebne stranke, ki se v principih ena od druge ločite, ali te stranke morejo le takrat koristno delovati, ako so principi, za ktere se poganjate, že dosti zreli, ali vsaj že dobro znani. Na Slovenskem, kolikor je meni tukaj znano, nasleduje učiteljstvo prav zvesto korake svojega naroda in kolikor je političnih strank na Slovenskem, toliko jih je tudi v učiteljstvu brez kacih drugih posebnih šolskih nazorov. In kakor poznamo nemškutarje in narodnjake, ravno tako bi razdelili, ako že deliti moramo, tudi učitelje na Slovenskem. Tedaj bi po logičnih
mislih na Slovenskem le nemšk pedagogičen list bil zavetje druge stranke med uči-teljstvom, ki se je, kakor iz raznih časopisov ovedim, še le v pervih in najmlajših prikaznih pokazala; kar s6 pa stranke med slovenskim učiteljstvom tiče, bila bi vsaka prikazen zelo zelo pre z god aj, ter bi dobrej reči, za ktero bi se žertvovala, veliko več škodila, kakor bi ji morebiti pri vsej dobri volji koristiti mogla. Naj tedaj le bo nemški pedagogiški list v slovenskem učiteljstvu, zanj je čas, da se svetu pokaže, pa da razdeli učiteljstvo na desno in levo in se vidi, kdo podaja roko temu in kdo unemu. Mi radi verjamemo, da bo nemški pedagogiški list na Slovenskem všeč 1 ibe r alc u, pa liberalni hočemo tudi mi biti, liberalna stranka v slovenskem učiteljstvu more le narodna biti, ker liberalnost brez narodnosti je le gola beseda brez vsake vrednosti.
Vprašamo pa mi ta liberalni nemški pedagogiški list, kteri se je že rodil, ali bo on narodne šole na domačej podlagi, korist narodnega jezika v narodnih šolah zagovarjal, ali bo on branil čast slovenskih šol pred tujim narodom, za kteri bo pisal? Ali bo ta novi list hotel imeti pred očmi naš splošni položaj, v kterem že tako dolgo vzdihujemo? Ali bo sklepe našega per-vega slovenskega učiteljskega zbora zagovarjal, ali se bo mar zanjepotezal? Prepričani smo, da nič manj, kakor to; on bo zagovarjal nasprotne misli, pa je tudi prav, da je nemški in da jo kot tak razgleda po našej domovini, kje bo priveržencev najdel.
Vse drugo je pa z novim slovonskim pedagogiškim listom, ki se nam pod vredništvom dozdaj dobro znanega g. Lepajneta obeta. Kader se moči narodne cepijo, mora biti že velik in tehten vzrok, posebno v času, ko svojo materijalno slabost še dobro vidimo. «Tovarš« dela že 12. let na pedagogiškem polji nevtrudljivo in pogumno, pa pri vsem tem ga vidimo še zdaj v pervotnej obliki, še zdaj 3krat na mesec izhajati ne more! Novi pedagogiški list se od dosedanjega edinega slovenskega pedag. lista gotovo v glavnih načelih ne bo ločil, kolikor namreč dozdaj g. L. poznamo, tudi morebiti nemisli g. L., da je en pedagogiški list za Slovence premalo. Jaz mislim, da bi bil za zdaj en list, ki bi pogumno stal pri glavnih resolucijah slov. učiteljskega zborovanja, za naše razmere zadosten. Tako sklepam iz poprej omenjene okolnosti našega 121etnega »Tovarša« in pa tudi iz samega učiteljskega zbora, na kteri, dasiravno je bil splošni slovenski, vendar ni veliko nad 200 učiteljev prišlo. Še vlada še, mlačnost simtertje med učitelji slovenskimi in dokler se ta mlačnost z enim, dobrim pedagogiškim slovenskim listom, pri kterem bi soglasno imele vse naše mlade in stare učiteljske moči delovati, popolnoma ne iztrebi, tako dolgo more principom slovenskih učiteljev, le nemški list biti konkurent.
Na Hervaškem imamo dva pedagogiška lista: »Napredak« in »Školski prijatelj«; oba pravita, da delata za narodno omiko le s tem razločkom, da »Na-predak« zagovarja pravico sosesk do narodnih šol, a »Školski prijatelj« hoče, da soseskam šole vzame, terjih neposredno državi izroči. Imata tedaj oba temeljite razloge, a vsak ima svojo stranko, svoje naročnike. O novem letu se je bil tudi tretji list „Prosvjeta" prikazal, pa ker je videl in izkusil, daje pri naših okolnostih dva nimata komu ene in ravno tiste reči zagovarjati, jo je brž v kot popihal in vojke naših šolskih koles zopet „Napredku" prepustil. Videlo se je tedaj, da bi dobra reč poleg dveh reprezentantov le terpela, pa bi se zgoditi vtegnilo, da nazadnje oba zavolj prepičlega števila naročnikov nemoreta živeti. Ravno taka se zna zgoditi na Slovenskem, ako dotični gospodje svojega podvzetja dobro ne prevdarijo. Sicer bi pa želel, da imajo Slovenci dva in pa tudi še več narodnih pedagogiških glasil, in da bi vsaj enega človek pri vsakem tudi bornem poduči-telju našel 1	Lj. T.
Iz Kerškega. (Zahvala.) Blagorodni gospod c. k. namestni predsednik dr. Ljudovik vitez Gutmannsthal-Benvenuti je tukajšnji okrajni učiteljski bukvar-nici podaril 156 zvezkov različnih občekoristnih in kratkočasnih knjig. Ža ta velikodušni dar v imenu vseh učiteljev kerškega šolskega okraja blagemu dobrotniku izreka naj večjo zahvalo	,,	.. , , .. .
odbor za učiteljsko knjižnico:
K. Gašperin. J. Saje.
Iz Ljubljane. Ubogim učencem je Miklavž prinesel preteč, nedeljo v čitalnični dvorani kakor vsako leto tudi letos od nog do glave vso zimsko obleko in jim naložil še po verliu kruha in jabelk. Katoliško društvo je z nabranimi dobrotnimi darovi in s pridnimi delavnimi rokami blagih gospa in gospodičin napravila za 100 ubožčekov — za 50 dečkov in 50 deklic o-bleko, ktero se jim je to nedeljo delila. G. dr. Vončina je govoril pred, g. M. Močnik pa po razdelitvi. Oba sta zlato zerne polagala na serce dobrotnikov in obdarovancev. »Nage obleči in lačne nasititi«, menimo, je dobro, ako store to tudi tako psovani »Fortschrittfeinde«. — Lepo pomoč »Narodni Šoli« naklonili je Sokolova veselica 7. t. m. zvečer v čitalnici. Loterija, ki se je napravila iz golj prostovoljnih daril, dala je temu društvu 124 gold. za njegove blage namene. Želeti je, da bi v to prekoristno društvo hitro priteklo mnogo mnogo udov, kajti šolam je treba hitre in znatne podpore 1
Priserčno zahvalo za prelepo pomoč 124 gld., ktere je slavno društvo »Sokol« nabralo pri svoji veselici in blagodušno darovalo „Narodni Šoli", izreka	odbor „Narodne Šole".
—	Po naj novejši štetvi je na Kranjskem 249 ljudskih šol. Med temi je 205 čisto slovenskih, 20 slovensko-nemških in 15 popolnoma nemških.
—	Novi slovenski šolski list, ki ga bode g. J. Lapajne vre-doval in izdajal, imenoval bodo se »Slovenski učitelj« in bodo v Mariboru trikrat na mesec izhajal. Veljal bode 3 gold. za vse leto, za pol leta pa 1 gld. 50 kr. Naročnino sprejema g. vrednik v Ljutomeru (Luttenberg) na Štajerskem,
—	Novi nemški šolski list pod imenom »Laibacher Schul-Zeitung, je tudi že na svetlem. Vrednik mu je g. Jan. Zima. Izhajal bode 10. in 25. vsakega meseca, in bode veljal po pošti na leto 2 gold. 75 kr. Obeta kaj veliko; koliko pa bode v tem za naše domače šolstvo in učiteljstvo istine, bodemo pozneje videli. Prihodnje leto tedaj učiteljem ne bode manjkalo dušne hrane. Vsak jo bode lahko zbiral prav po svojem okusu.
—	Novo učiteljsko društvo pod imenom »Krainischer Lehrerverein, se je vstanovilo in začelo svoje delovanje v duhu novih šolskih postav (?). V vodstvu so izvoljeni g. g. pl. G ar ib o Idi za pervomestnika, Bel ar za namestnika, Zima za zapisnikarja in Eppich za blagajnika. Odborniki so še g. g. vodja Hrovat, prof. Linhart, Nedved, Eaktelj in Waldherr. Družbeni časopis bode od novega leta naprej dvakrat na mesec izhajal, in družbeniki ga bodo brezplačno t. j. za letnino dobivali.
Razpis učiteljskih služeb na Kranjskem. V trirazredni ljudski šoli v Ribnici je še sedaj izpraznjena podučiteljeva služba s 300 gold. letne plače.
—	Izpraznjeni ste tudi učiteljevi službi v Nemški loki s slovensko-nem-škim podukom in v Robu, s kterima je združena tudi orglarjeva služba.
Prošnje za obe naj se oddajajo pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji.
IVa Štajarskem. Pri ljudski šoli v Rečici je izpraznjena učiteljeva služba z letno plačo 400 gold. in s prostim stanovanjem. Prosilci morajo znati slo-
venski in nemški, in naj svojo prošnjo oddajajo pri okrajnem šolskem svetu v Gornjem Gradu do konca t. m.
Premembe v učiteljskem stanu na Kranjskem. G. France Kalan, uč. v Zagradcu, prestavljen je v Čemšetiik, in g. Fr. Hudo vernik, učitelj v Žabnici, dobil je službo v Šmartnem pri Kranji.
Listnica. I. V. V B.: Narodni učitelji vpisujejo in podpirajo narodna društva, in sicer »Slovensko učiteljsko društvo.« „Narodno šolo", „Glasbeno Matico". Se ve, da vsak pri vseh društvih ne more biti, podpira t. j. pomaga s svetom in djanjem in s priporočilom pa lahko mnogo. D. D. v P.: Ta stvar v dež. šolskem svetu še ni bila na versti. K. S. v G.: Popišite nam svoje zadeve bolj obširno; radi bodemo vse storili, da se Vam pomaga. R. S. v Č.: Berite pravila društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem, posebno §. 13.! J. V. v Ž.: Berite šolski učni red (ukaz min. od 20. avg. 1870, v uč. koledaiji 1. 1871.), kjer je v §§. 37 — 41 razloženo vse o uč. zborovanji.
WaMl®
na naročbo „Tovarša za prihodnje leto 1873.
Z današnjim listom končava,, Tovarš" svoj dvanajsti tečaj, ter se lepo zahvaljuje za podporo vsem svojim zvestim prijateljem in blagim podpornikom, ktere pa še prosi, da hi mu bili tudi vprihodnje terdna pomoč in tolažba pri trudapolnem delu. „Tovarš" bode zraven drugih svojih predalov, razkladov tudi mnogoverstnega domačega blaga za djaiijsko podučevanje v slovenski šoli, in bode naznanjal sploh vse o društvih „slovensko učiteljsko društvo", „Narodna Šola", „Glasbena Matica", in naj važnejše stvari iz deželnega šolskega sveta, iz komisije za spraševanje ljudskih učiteljev, iz o-krajnih šolskih svetov in učiteljskih shodov, o okrajnih uč. knjižnicah, ter bode zvesto prinašal vsa imenovanja, premembe in razpise učiteljskih služeb iz vseh slovenskih pokrajin i. t. d.
Vljudno vabimo tedaj na naročbo našega lista vse slovenske učitelje, šolske prijatelje in rodoljube! Naročnino prejema tiskar R. Milic, in sicer za vse leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr.
mP* Današnjemu list« je priloženo kazalo in zavitek.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik: J. B. Millo.