Za poduk in kratek čas. Iz Jablanice v Mostar. Na 7eseli god 87. Tiaioteja, desaega prijatelja 87. apostola Pa^la, poslo^ili srao se od Jablaaice ter jo kreaili dalje po desaem obrežji Neret^iaem proti gla^aema meatu beicego^iaskemu. Vreme se je bilo po aoči popolaoma apre^rglo. Zahlidel je topli scirocco, da ae je led po 7seb kotih talil ia je saeg po 7seb gričih kopael. Mraza niamo čutili, če tudi smo sedeli aa skoro prazaem pa potrtem 7ozu, kterega sta 7lekla d7a gotiako 78t7arjeaa liaca, 7odjeaa od poljakega 7ojaka druge 7ozaiake eakadroae. Vožaja je bila za 7sem pra7 zaniailjiva ia kratkočaaaa, ker so aaae oči bogato ia dobro pašo imele po 7edao se meajajočem 87etu, ki je od treaotka do treaotka čudaeji pribajal. Kdor bi 87et, ki stoji med Jablaajco ia Moatarskim poljeai, imeao7al bercego^iasko Š^ico, ae po^edal bi aereaaice za reaaico. Peaeči slapo^i, s^itle saežeae plaati ia ledeae piramide, iz reke Nareate štrleče pečiae, ki so roglaste ia grebeaaate, kakor bi je bil kdo aalaač z dlet^om zdletvil ali pilo opilil, zra^ea pa bobaeča Neret^a, kterej tesao pribaja 7 ozkej zibeli, ktero jej 87oje7oljao odkazaje visoka, skalaata obal — vse to je aekako 7eliča8tao, čudežao 7Stvarjeaje. Hribi so po 7ečem prazai ia goli brez 7sakoršaega zeleaja. Pra7 redkoma zapazili smo tu ia tam kako lediao ali trato z aizkimi gimiči, po kterih se je 78elej maogo O7C ia koz plazilo. Ob cestj ai bilo hiš najti, 7saj obilo ae. Le 7isoko 7 bribih zagledali smo semtitje re7ao bajto, imajočo četiri kamaate steae brez okea, z aizkimi darmi, pokrite s slamo ali s trstiko. Naj^eč se aabaja po zeleaib obroakib ae pre7iaokih gor tako Z7aaib ograd, kamor pastirji črez uoč drobaico zagaajajo ia zapirajo, da se ae pozgubi, ia da je ae agrabijo 7olko7i ia dragi sovražniki. Ne daleč od Goraje ia Dolaje Grabo^ice prepeljali saio ae aa le^o obrežje preko železaega moata, ki je pra7 okuaaa, trpežaa ata^ba aagležkib ua>etaiko7, kakor spričuje aapis: C. Dr. Bergae et Co. Eagi aeera. 1868. Maascbester. V samotai Sjeaici amo ai odpočili ia se okrepčali pri tamošajib pijoairjib, ki so stavili leseae bajte, gradili moste ia kopali jarke. Ko se 7 7ečerko hočeaio dalje aapotiti, pripeljete se iz Mostara d7e usBiiljeai aestri, ki ate poto^ale 7 Tra^aik. Bile ste Kraajici Joaea'aa Skubej ia Mibaela Blnt iz Zagrebskega samostaaa aaaiiljeaih aester. Ta za7od preskrbljuje že od leta 1870. seai Bosao ia Hercego^iao z vrlimi, za 7sako dobro reč 7aetimi hčerkami 87. očeta Fraačiška. Redo^aicaaia se je lice 7idoaia zmračilo, ko ajima po^em, kako slabo preaočišče čaka 7 Jablaaici potaike ia da od todi Bi 7eč cest za 7ozaike, ampak le za peace ia jabalce. A tadi aa aaa 7oz se je pri Sjeaici mesto sreče vsedla aesreča ia Baa je 7edao nadlegovala sedaj s to sedaj z oao aadlogo, tako da saiem pot od Grabo^ice do Moatara prište^ati oaim, ki so ae le prijetai, kedar so prestaai. Ediao 7eselje uatu je bilo jaaao pa toplo 7reme, ki je aapo^edovalo pr7o apomlad ia aaa spomiajalo, da se že bližarao jažaejaim krajeBi. Tu ia tana ao lukali iz bmelja že prvi ključeki, ia so kimali zvoačeki za Ieako7iai grmoai ia je dubtela za goato traoljo modra 7ijola. Le škoda, da je 8olace preaaglo utoailo za Velea plaaiao, ia je legel gost mrak od aeba do zemlje aa Moatarako polje, ko smo ga srečao dosegli. Pozbo aa 7ečer došli saio spebaai ia utrajeai 7 mesto. Moatar! ta torej stojia, kako aitao te je bilo aekdaj iskati po karti, a daaea ae sitaeje doseči. Na ra^aoat drdramo po dolgi ulici, — ki je kakor srčaa žila celega me8ta ia ga deli aa d7e polo^ici — zagrajeai od aizkib štacaB, ^iaokih ka^ara ia proatomib gostilaic do staB07aaja meatflega 7ojaškega po7eljaist7a, ki ma je aaloga, oskrbo^ati potaikom preBočišča. V sredi aiesta skoro tik Neret^e stala je hiaa, 7 kterej mi je bilo odločeao, aekoliko dai poči^ati 7 Mostarn. Smešnica 11. One dni je neka žena v Celji kupila v štacuni sladkorja, ga nesla domu, ter ž njim osladila kavo. Kmalu pa pride slabo vsem, nji in otrokotn, ki so jo pili. Morajo poalati po zdravnika. Ta pride in uajde, da ao nekaj strupenega povžili. Žena pokaže kavo, ki so jo pili. Zdravnik se čudi in se ozira po aobi, kar zagleda na tleb kos papirja od ,,Cillier Zeitung". „Ali vam je trgovec nemara sladkor v ta papir zavil?" vpraša ves bled. Žena prikima, in zdaj je vedel zdravnik, kaj je. ,,Sreča, da ste uie tako brž poklicali1' — reče na to in da zdravila, a kteritni reši vso rodovino. Pri odhodu pa da ženi ta dober svet: ,,Kedar boste v atacuni ae kaj kupili, glejte, da vam ne bodo zavili v ta list. Najbolje pa je, če v take atacune ne hodite, kjer vidite nCillier Zeitung". Po ,,Brenceljnu" št 2.