'ŽTrst 19. mar. 1950 Št. 11 - lieto 11. ftrugo letno poročilo y®jne uprave jngo§loTan§ke armade o upravi jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov s«etM Vojna uprava JA na STO ima čast predložiti Varnostnemu poročilo za obdobje od 15. septembra 1948 do 15. septembra leta. L vod Vojna uprava Jugoslovanske armade se je tudi v tem času ala istih načel, kakor v prejšnjem: spoštovanje odredb mi-ne pogodbe in prenos neposredne uprave v pristojnost izvolje-civilne oblasti. Vojna uprava se je omejevala le na splošni nadzor dela ci-p)ni,‘ oblasti in zaradi tega njen aparat tudi v tem obdobju ni es*gal števila 5O ljudi. O delu civilnih oblasti se pa Vojna Lahko le pohvalno izrazi. Strokovna usposobljenost na- H r0v: "leje, h ^ venstva civilne oblasti se je v tem letu znatno dvignila, tako st So ie-tt mogli uspešno reševati vse naloge, ki so jim bile avljene. Splošni položaj v coni označujejo naslednja dejstva: Voi 1 ^ V coni vladala popoln red in mir. Dosežena je bila po-,{3a a ena^°Pravnosl vsefl lTC>l narodnosti cone — Slovencev. Ita-£0 n°u in Hrvatov — v političnem, gospodarskem in kulturnem PTiPaaniki vseh treh narodnosti bratsko sodelujejo pri 0«cb aviganla splošne blaginje v coni. Zajamčeno je spoštovanje ni>l in javnih svoboščin. 2.) V zadnjem letu je bil ostvarjen velik polet in napredek v gospodarstvu. Življenjska raven prebivalstva se je močno zboljšala. posveča pa se tudi velika skrb zadovoljitvi kulturnih potreb prebivalstva. 3.) Vse politične stranke in družbene organizacije na tem ozemlju sodelujejo z javno upravo, tako da se lahko reče. da je sodelovanje ljudstva pri vodstvu javnih del stoodstotno. Slo-vansko-italijanska antifašistična unija je najmočnejša in najbolj množična politična stranka, ki najtesneje sodeluje s čivilno oblastjo in nudi velikansko pomoč pri gospodarskem razvoju in napredku cone. 4.) Po vaseh ustanavljajo mnoge kmečke zadruge, kjer so včlanjeni Slovenci. Hrvati in Italijani. Civilna uprava nudi vso svojo pomoč zadružnemu gibanju na vasi; pri tem meni. da bo to gibanje ostvarilo napredek v poljedelski proizvodnji, ki bo omogočil še nadaljnje zvišanje življenjske ravni v coni. Glede na gospodarski in politični položaj jugoslovanske cone in njenih odnošajev z anglo-ameriško cono STO-ja meni vojna uprava, da je treba omeniti naslednje. Znano je, da jo jugoslovanska cona v letu 1949 zašla v težak gospodarski in finančni položaj. Ta položaj je nastal v prvi vrsti zaradi tega, ker trgovinska izmenjava blaga med anglo-ameriško in jugoslovansko cono, kljub vztrajnemu prizadevanju Vojne — 81 — HINA3NCI IMSHOIVtiaa uprave JA, da bi sc po določbah mirovne 'pogodbe trgovina 'med obema conama čim bolj razširila, skoraj ni obstajala, drugič pa ker je Italija odklonila izpolnitev svojih finančnih obvea, določenih v mirovni pogodbi o talaganju jugoslovanske cone s ‘potrebnimi plačilnimi sredstvi. Tako je grozil zastoj v vsem gospodarskem in finančnem življenju cone. Omenjeno stanje je prisililo Vojno upravo JA, da se je še v večji meri kot lansko leto v svoji gospodarski politiki obrnila na FLRJ. Vojna uprava poudarja, da je vlada FLRJ širokosrčno podprla vse njene opravičene zahteve in dala coni na razpolago vso potrebno množino blaga, ki si ga cona ni mogla nabaviti drugod; poleg tega ji je dala še posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev; to je omogočilo Vojni upravi izboljšati finančni položaj cone in urediti vprašanje obtoka denarja v skladu s povečanimi gospodarskimi potrebami. O slednjem je Vojna uprava JA tudi obvestila Varnostni svet s svojim, poročilom. Ta velikodušna podpora FLRJ je imela za posledico, da se je stanje v coni vidno popravilo, da se je pokazal velik polet in napredek v coni in da se je izboljšala življenjska raven prebivalstva. Ta pomoč FLRJ je imela za naravno posledico, da so se povečale simpatije prebivalstva cone do FLRJ, ki so se izrazile v ljubezni in čestih navdušenih manifestacijah za FLRJ, zlasti pa 06 zamenjavi tako imenovane jugolire v dinarje, prebivalstvo je razumelo, da bi bilo brez podpore FLRJ obsojeno na veliko pomanjkanje in bedo. Tako so se še bolj poglobile in utrdile eveze med prebivalstvom jugoslovanske cone STO-ja in narodi, ki žive v Jugoslaviji. Zaradi tega je naletela šovinistična gonja nekaterih italijanskih krogov v Trstu in postavljanje iredentističnih zahtev glede jugoslovanske cone STO-ja na ogorčenje prebivalstva jugoslovanske cone, ki jo je soglasno zavrnilo in obsodilo, prebivalstvo cone se je lahko na mestu prepričalo, da je vsa ta gornja neutemeljena ter da se oslanja na očitno netočne in izmišljene informacije, namerno izkonstruirane, da bi poskušali moralno opravičiti iredentistične zahteve imenovanih italijanskih krogov na jugoslovansko cono STO-ja. Prebivalstvo se je lahko samo prepričalo, da je ta protijugoslovanska gonja razglasila n. pr. navadne zločince (tatove in morilce) za politične žrtve, a maloštevilne primere, kjer je bila vojna uprava prisiljena zasesti neko stanovanje, pri čemer so seveda prizadete družine prejele drugo primerno, za množično Izseljevanje italijanskega prebivalstva cone itd. Zaradi tega ni čudno, če je ta italijanska gonja naletela na obsodbo ne le slovenskega in hrvaškega prebivalstva, marveč tudi italijanskega prebivalstva cone, ki uživa tu vse pravice, tako kot določa mirovna pogodba. Na drugi strani pa je prebivalstvo jugoslovanske cone z globoko skrbjo in vznemirjenjem zvedelo za korake, ki so jih p odvzeli, ali ki jih podvzemajo v anglo-ameriški coni STO proti demokratičnemu življu sploh, še posebej pa proti prebivalstvu slovenske narodnosti. Sodni postopki, ki so bili v Trstu zoper protifa-šiste zaradi njihovih nastopov med vojno proti fašističnim zločincem. omejevanje uporabe slovenskega jezika v anglo-ameriški coni STO-ja, ukrepi diskriminacijskega značaja proti slovenskim šolam in učiteljem, vsa ta dejstva se težko dojmijo prebivalstva jugoslovanske cone STO-ja. ki je globoko zaskrbljeno za usodo svojih sonarodnjakov. V minulem obdobju je Vojna uprava napravila vse, kar je bilo t> njeni moči, da bi se gospodarski kot tudi drugi odnošaji med obema conama izboljšali. Tudi v prihodnosti namerava nadaljevati svoje delo v tej sme-Ti in upa, da njeno prizadevanje ne bo ostalo brez uspeha. Naslednja poglavja bodo pokazala v podrobnostih, Kakšno f bilo delo civilne oblasti in kakšni rezultati so bili doseženi gospodarskem in kulturnem področju v jugoslovanski coni STO'? Organizacija civilne oblasti i/1 pravni red v jugoslovanski colJ1 Sl O-ja Civilna oblast V poročilu za lansko leto je podan nastanek in razvoj cr Vilne oblasti y jugoslovanski coni STO-ja in njena tedanja of ganizacija. Temu je treba dodati še naslednje: Na svojem rednem zasedanju dne 14. novembra 1948 ij Istrski okrožni ljudski odbor sprejel odlok o začasni razširi* Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Ta odlok določa, da < do novih splošnih volitev odbor razširi z vključitvijo član°' okrajnega ljudskega odboia Koper in okrajnega ljudskega °“ bora Buje. S tem odlokom civilne oblasti je Istrski okrožni ljudski bor, ki šteje danes 145 članov, močno okrepljen in usposobliel1 Za reSevanje zapletenih vprašanj, ki se postavljajo predenj. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izpopolnil, organizacijo svojega aparata v skladu z večjimi trebami, ki izvirajo iz nadaljnjega razvoja gospodarske dej»'r nosti. Ustanovljen je odsek za komunalne zadeve in odsek za ^ rižem. V samostojne oddelke so se razvili tudi prejšnji ods^1 gospodarskega oddelka in sicer: odsek zs trgovino in prehr**10' odsek za industrijo, gradbeni odsek in odsek Za poljedelstV5' Razen tega je ustanovljena tudi gospodarska komisija. Na isti osnovi je izvedena tudi reorganizacija nižjih lj^ skih odborov. Da bi se dvignila strokovna izobrazba in okrepila učin^0' vitost upravnega aparata civilne oblasti, je bilo prirejenih ti^: več strokovnih tečajev, ki so potekali posebej v slovenske111 italijanskem in hrvaškem jeziku. Sodstvo in javno tožilstvo Delovanje sodišč in Javnega tožilstva teče normalno. Demokratizacija življenja cone in njen gospodarski razV^ sta zahtevala ureditev nekaterih vprašanj, ki jih obstoječi za koni ne rešujejo. V teh primerih je Istrski okrožni ljudski ^ bori izdal odloke in predpise za utrditev pravne varnosti v cofl1. Tako je bila 2 odlokom Istrskega okrožnega ljudskega bora ukinjena smrtna kazen za zločine, za katere so pristojn* civilna kazenska sodišča. Ta demokratični ukrep, ki izraža ^ mokratičnega duhži, ki preveva delovanje civilne oblasti, je ^ lo možno Izdati le zato, ker so razmere na ozemlju jugoslova11’ ske cone STO popolnoma urejene in normalne. To dejstvo n*J’ bolj potrjuje znatno nazadovanje zločinstev v coni, kar je tr rasne in verske mržnje najstrože kaznivo. Odsek za notranje zadeve in Narodna saščita Kar se tiče dela odseka za notranje zadeve, je treba prt-jj^niti, da je bila v tem letu preurejena služba matične evi-na temelju odloka in izpopolnitve odloka o vodenju masnih knjig z dne 20. septembra 1948 leta. Tako je služba poe-°8tavljena in so uvedene v vsej coni enake knjige in obrazci, *kani v treh jezikih. Da bi dosegli pravilno delo, je bilo ne-tečajev, ki so usposobili kvalificirane uradnike za to delo. Statistika odseka za notranje zadeve kaže, da je v tem letu a<^l odstotek kaznivih dejanj za skoraj 29 odst., v primeri s letom. Ta pomemben padec kriminalitete je posledica dobljenega demokratičnega razvoja v coni in dviga življenj-S^e ravni ter družbene zavesti pri širokih ljudskih množicah. lei prilogo 1.) ^ V sestavi odseka za notranje zadeve deluje Narodna za-kot organ zaščite javnega reda in varnosti. V tem letu se 5 organizacija NZ v mnogočem izboljšala, ker je večji del nje-članov obiskoval šole in razne tečaje. Število samo je osta- II Približno enako kot lansko leto, tako da pride približno na ttV(!8a člana zaščite 122 prebivalcev. Društvena dejavnost t Na tem ozemlju je prijavljenih in registriranih do 15. sep-^‘"bra 1943 leta 7 političnih strank in organizacij, 101 :aznih ruštev in 8 verskih organizacij. 1- Politične stranke in organizacije: Slovansko-italljanska antifašistična unija. Osvobodilna fronta STO Komunistična partija STO Antifašistična fronta žena Zveza antifašistične mladine STO Socialistična stranka STO > Fronta za neodvisnost Primorske države. 2. DruStvat a) Društva z dejavnostjo na področju vse cone. P od zveza slovensko-hrvaške prosvetne zveze - Kop«? Italijanski kulturno — prosvetni center — Koper Eizkultuma zveza cone B STO — Koper 1'izkulturno društvo Lovsko društvo Šahovsko društvo Filatelistični klub. c) Društva z dejavnostjo po okrajih 33 slovenskih kulturno - prosvetnih društev 12 italijanskih kulturno - prosvetnih društev 29 hrvatskih kulturno - prosvetnih društev 18 italijanskih športnih druitev in .1 slovensko športno društvo. 3. Verske organizacije: Moško združenje sv. Vincenca Pavlanskega Moško združenje mladeničev In otrok 2ensko združenje sv. Vincenca Pavlanskega Katoliško združenje deklet Apostolstvo molitve Marijina družba Kongregacija Srca Jezusovega in Katoliška zveza mladine. Vsa društva in stranke, ne glede na to, ali so slovenske, italijanske ali hrvaške, delujejo svobodno ter je zajamčena vsem popolna svoboda in enakopravnost. Razlika v številu verskih družb, če jih primerjamo s prejšnjim letom, obstoji v tem, da je prišlo med njimi do nekaterih notranjih fuzij in preureditev, (priloga, III.) V okviru predpisov zakona uživajo vse stranke, ne glede na njihove politične smotre, isto zaščito zakona. Na isti način je zajamčeno tudi svobodno delovanje raznim verskim društvom in združenjem. Svoboda Veroizpovedi je popolnoma zajamčena. Na odkrite nastope cerkvenih predstavni* kov proti civilni oblasti in njenim organom t. j. kadar so se neka verska društva zlorabljala v politične namene, Je bil uporabljen le opomin. Druge sankcije niso bile uporabljene. Prosveta Šolstvo Zgodovinski razvoj šolstva na tem ozemlju je obdelan ie v lanskem poročilu. Tam so bili tudi opisani napori civilne "blesti za pravilno ureditev šolstva, ki so dosegli dober uspeli. S tem so bili ustvarjeni pogoji za boljše in popolnejše delo šolskega sistema ter za dviganje izobrazbe v tej coni na višjo raven. Civilna oblast se je trudila zagotoviti čim boljše gmotne pogoje za uspešno šolsko delo. Proračun za prosveto je znašal v tem letu 318,353820 dinarjev ali 21 odst. celotnega proračuna cone. Skrb za gmotno stran šolstva se Je posebno kazala v graditvi novih šol in nabavljanju potrebnih učil. Po$ebna pozornost je veljala okolnosti, da ge v šolski pouk vključijo vsi otroci do 14 leta in da bo šolski obisk kolikor mogoče reden. Civilna oblast se je še dalje zanimala za izpopolnjevanje učnega osebja in za njegovo strokovno znanje. V zvezi s tem so bili izboljšani šolski programi in kvaliteta pouka. V vseh šolah so bili uve- deni redni roditeljski sestanki, na katerih razpravljalo stani in učitelji o aktualnih vprašanjih v zvezi s šolo. Vse to je privedlo do pomembnega izboljšanja šolstva v coni bodisi v kvaliteti, bodisi tudi glede na povečanje števila šol in učencev. Zadnje šolsko leto je z uspehom dokončalo 79.7 odst. šolskih otrok. Po današnjem stanju pride na vsakega učitelja povprečno 32 otrok. V upravo ljudskih šol spadajo tudi otroški vrtci. To so ustanove za otroke, ki še niso dorasli za šolo in kjer ti otroci dobivajo predšolsko vzgojo. Otroške vrtce je obiskovalo veliko število majhnih otrok. V tem letu je delovalo 10 vrtcev za slovenske otroke, 4 vrtci za hrvaške otroke in 8 vrtcev za italijanske otroke. Vsi vrtci so bili urejeni In organizirani bodisi kar se tiče njihovega strokovnega vodstva bodisi tudi gmotne oskrbe. Ce upoštevamo škodo, ki jo Je v šolstvu napravil ljudstvu fašizem In nemški okupator, so uspehi, doseženi doslej, še večji. Velik napredek dokazuje že dejstvo, da sta bila to leto odprta tudi V. In VI. razred ljydske šole, medtem ko je leta 1945 večina otrok pod 10 leti bila nepismena. Razen rednih ljudskih in srednjih šol deluje na tem ozemlju tudi nekaj posebnih zavodov. V prvi vrsti je treba pri tem navesti zavod za gluhoneme, ki je urejen kot ljudska šola s 4 razredi (ima 3 učitelje in 35 gojencev). Na tem ozemlju delujeta tudi dva večja dečja doma. V njih so nastanjeni otroci partizanskih borcev in drugi revni otroci vseh treh narodnosti. Letos nameravajo oblasti odpreti še celo vrsto dečjih domov, ki jih bodo lahko obiskovali vsi otroci, ki bodo Imeli tam ne le zabavo, marveč tudi zdravo vzgojo. Ljudska prosveta Civilna oblast je skušala v tem letu narediti kolikor je mogočo za prosveto in rjviganje na višjo kulturno stopnjo tudi ti' stega dela prebivalstva, ki se zaradi njegove previsoke starosti ne da obseči v reden šolski sistem. V ta namen je bilo ustanovljenih 13 tečajev za nepismene, ki so Steli 125 obiskovalcev. Poleg tega je bilo odprtih še 17 drugih tečajev, ki so imeli 600 učencev. Mimo tega so dalje stalna poljudna predavanja in kulturne prireditve, ki na svoj način tudi prispevajo k splošnemu dvigu kulture med prebivalstvom. Razen velikih knjižnic, ki so po mestih, je bilo to leto odprtih po deželi še 33 novih knjižnic, ki so dobro založene s knjigami in ki tudi stalno razširjajo krog svojih bralcev. Tudi v okviru Slovensko-hrvaške prosvetne zveze, (ki šteje 33 slovenskih prosvetnih društev s 3.279 člani in 29 hrvaških prosvetnih društev s 2.446 člani) in italijanskih «circolj *' moglostj ali starosti zavarovanca, medtem ko je v primeru njegove smrti njegova družina ostala brez vsake pokojnine. N°' vi predpisi pa dajejo družinsko pokojnino vsem družinam, k8' terlh hranilec (soprog, oče) je umri v času od 1. januarja 19*® do 31. decembra 1944. ako je umrli hranilec bil vsaj 5 let z3' varovan za primer onemoglosti ali starosti. S tem odlokom jc bilo najprej rešeno vprašanje starih udov. katerim ie prispe vek socialnega zavarovanja v največ primerih edin; vi* dohodkov. Najnižja pokojnina za človeka, ki je bil zavarovan nad 35 le* znaša din 3.600. Na dar. 15. septembra 1949 je prejemalo v tej coni l-aznc rente in penzije okoli 3300 zavarova/ncev. S 1. januarjem 1949 so bili razen pokojnin povišani tud1 dodatki za otroke, (priloga V.) Treba je poudariti, da predstavljajo precej veliko breme za to ozemlje izdatki za bivše italijanske upokojence. To vpra' sanje še vedno ni rešeno. V tem zavarovalnem letu ni prišlo v poštev zavarovanje proti nezaposlenosti, ker nezaposlenih sploh ni Nasproti'0' čutiti je vedno večje pomanjkanje delovne sile obenem z raz‘ vojern vedno obširnejše gospodarske dejavnosti. Zavod za socialno zavarovanje je začel tega leta urejevat' veliko zdravilišče za jetične, ki bo dograjeno še letos. Zdravstvena služba Visok proračun investicij in dotacije v znesku čez 40 milij0-nov dinarjev, določene za razne zdravstvene zavode, ustanove in zdravstveno službo, so omogočili preureditev bolnišnic *” zvišalj njihovo zmogljivost. Močno je izboljšan zdravstveni nadzor kot tudi preventivo3 ^ profilaktična zdravstvena služba nalezljivih bolezni; pove-an° Je tudi število strokovnega sanitetnega osebja. Da bj sc izboljšale splošne higienske razmer,, in odstranila možnost nalezljivih bolezni, je bila popravljena in razširja kanalizacijska mreža in izboljšan dovod vode. Postavljenih je bilo več javnih kopališč po mestih in ojačana je bila nigiensko-prosvetna propaganda. Ti ukrepi so imeli odločilen vPliv na splošno izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. *lasti otrok in mladine. Kot je razvidno iz prilog VI in VI a 'zkazuje zdravstveno stanje viden napredek y primeri z lan-akim letom. Nalezljive bolezni v primeri z lanskim letom stalno nazadujejo. Isto velja tudi za otroške nalezljive bolezni. V poletnih mesecih je bilo zabeleženih mnogo manj tifiiz-bih obolenj kot pa prejšnja leta. Zaradi pobijanja jetike ic bilo izvedeno neobvezno proli-laklično cepljenje z BCG. Zdravniški oddelek, ki je opravljal cePljenje, je obiskal 66 krajev te cone, pregledal je okoli 8000, a cepil okoli 5000 otrok. Danes so v coni 3 bolnišnice z internimi kirurškimi in potniškimi oddelki. Zaključujejo dela na oddelku za pljučno tuberkulozo v Piranu in veliki bolnišnici v Kopru. Znova je Urejena še ena bolnišnica v Bujah. V tem letu sta bila ustanovljena še dva nova protituber-hulozna dispanzerja. Ccz nekaj mesecev bo odprt še eden. V Ojth je bilo samo v zadnjih šestih mesecih pregledanih okoli 4°0 ljudi. V večjih krajih poslujejo tudi posvetovalnice za matere. v njih je bilo okoli 2200 pregledov, V 9 ambulantah, ki lih vodijo okrajni zdravniki, je bilo opravljenih v tem letu “koli 7000 pregledov in konzultacij. Tehnična zdravniška služba je bila v tem letu dobro organizirana. Q strokovnem zdravstvenem osebju je treba poudariti, da le-ta stalno raste. Poleg tega so vojaški zdravniki brezplačno napravili okoli 3000 pregledov. Gospodarstvo Kmetijstvo Kmetijstvu kot najvažnejši panogi gospodarske dejavnosti *e cone je v tem letu veljala posebna pozornost. Glavna n3loga, lji jo je oblast postavila pred tukajšnje kmetijstvo, je bila po-visanje proizvodnje in znižanje cen na vsem področju te cone Vseh predmetov te vrste. Za Izvedbo te naloge jp bilo treba Usposobiti doslej neizkoriščeno površino in izboljšati dosedanjo kmetijsko proizvodnjo. Da bi to dosegli, so se že takoj v začetku preteklega leta ^sčeia velika melioracijska dela, za povečanje obdelovalne Površine Danes so v teku obsežna izboljševalna dela v dolini ‘site Mirne. Dragonje poleg manjših v drugih krajih. Ker so t;i dela bila pripravljena plansko in pravočasno, je bila dolžena intenzivnejša kmetska proizvodnja. Začel se je planski nkt!in dela. ki je zamenja] dosedanji anarhični sistem. Pri tem s° Predvsem upoštevali agroklimatske razmere in posebne ?-uhteVe lrga prj živinoreji je bil postavljen za glavno nalogo '°hlcor mogoče velik dvig mlekarske in mesne proizvodnje. Navzlic suši so bile v celoti izpolnjene vse te naloge v dietijstvu. Po današnji oceni je pridelek vina letos dober, razen v gričih, kjer je suša naredila občutno škodo. Tudi prišlek je dober, ker so obdelovalci pravočasno dobilj na razpo- la služb vsa potrebna proizvajalna 'sredstva. Antipcronosporna a je letos vsestransko izpolnila svojo nalogo. Mnogo je bilo tudi napravljenega za obnovo vinogradov. Samo v tem letu je bilo vsajenih nad milijon mladih trt. Da bi se izboljšalo kletarstvo, so začeli graditi novo moderno vinsko klet, ki lahko spravi 400 vagonov. Te kleti bodo tudi mnogo pripomogle k tipizaciji in standardizaciji vina. . Da bi se v polni meri obnovilo sadjarstvo, so začeli urejati velike sadovnjake. Vodi se akcija za zbiranje sadnega semena. Zaščita sadovnjakov je dobro izvedena. Uvedena je bila selekcija žitnega semena, poleg tega je bilo izvršeno tudi razkuževanje žlia i,n sicer vse brezplačno. Uspeh teh ukrepov se kaže že v velikem povečanju hektarskega donosa. V tem letu so bile povečane tudi površine, obdclane s krompirjem, grahom in drugo povitnino. Površina, zasajena s povrtnino, je bila povečana za okol* 30%. Ljudska oblast je v začetku leta razdelila kmetovalcem 250 tisoč sadik ter 45 stotov raznega semena. Za spomladansko in jesensko setev je bilo razdeljenih 348 vagonov superfosfaiu, nitrofoskala, apnenega dušika kalijeve soli, amonitrata in amonsuLfata. Civilna uprava je dala kmetom na razpolago v tem letu nad 10 milijonov dinarjev za povečanje mehanizacije kmetijstva. Prav tako so bili v živinoreji napravljeni razni ukrepi, da bi se le-to izboljšalo. Uvoženo je bilo precejšnje število živali ustrezne pasme, izvedena pravilna razdelitev močne krme, uvedena selekcija bikov in podobno Po dosedanjih podatkih se je število glav živine zvišalo za 20% glede na predvojno stanje. Pred vojno tukaj svinj skoraj niso gojili, zdaj pa je svinje-reja že krila potrebe po maščobah, mesu itd. Številčno stanje živine se je povečalo z a 50%. V tern letu jP bila posvečena večja pozornost tudi čebelarstvu in svilogojstvu, ki sta bila doslej popolnoma zanemarjena, interesenti so dobili na razpolago ves potreben material V tem letu je veljala velika pozornost tudi pogozdovanju golih površin (goličav). Ti veliki uspehi v naštetih panogah poljedelstva so bili možni le zaiadj pomoči, ki jo je nudila PLRJ, ki je tej coni pomagala z vsakovrstnim blagom, pa tudi s strokovnim osebjem, ki ga tu ni bilo. Industrija Najpomembnejša panoga industrije je v tej coni prehranjevalna industrija. Sem spadajo v prvi vrsti tvornice ribjih kon-serv Arrigoni in Ampelca v Izoli in Umagu ter tvomica De-langlade v Kopru. Razen tega jie tu še nekaj manjših destilerij za proizvodnjo likerja, konjaka, vinskega destilata in sicer v Kopru, Izoli in Momjanu. Nekatere izmed teh so bile postavljene v tem letu. Dela tudi tvomica marmelade in sadnih konserv. Ribarska industrija sc je do minulega leta borila z velikimi težavami, ker je bila vezana na uvoz surovin, zlasti na uvoz svežih rib. Te težave so bile v tem letu premagane, tako da danes tvornice delajo s polno zmogljivostjo. V tem letu sta bili ustanovljeni tudi dve podjetji za izdelavo testenin in podobnih proizvodov. Zmogljivost teh podjetij krije domačo potrošnjo. Soline v Strunjanu, Portorožu so bile v tem letu temeljito popravljene. Danes delajo s polno kapaciteto. Proizvodnja soli se je v primeri z lanskim letom dvignila za približno 400 odstotkov. Ta uspeh je delno rezultat dobre letine, delno pa ga je pripisati obnovi solin. V tvomici Salvetti v Piranu izdelujejo zadostno množino mila in kristalne sode za domačo uporabo. Opekarna Nardo- ne S Izoli je y tepi letu povečala svojo proizvodnjo za! skoraj. 30 odstotkov. Ladjedelnica v Piranu, ki v glavnem izdeluje ladje iz lesa, dela v polnem obsegu. 2age, ki so bile med vojno čisto zapuščene, so danes prav tako v polnem teiku. Vsi ti primeri kažejo na eni strani zviševanje proizvodnje na splošno, na drugi strani pa dejstvo, da se jq odnos ljudi do dela na tem ozemlju zelo izpremenil. Na vsakem koraku Je Čutiti prizadevanje Ijiudi, da bi kolikor mogoče mnogo proizvedli. Gradnje V času od 15, septembra 1948 do 15. septembra 1949 se je gradbena dejavnost na tem ozemlju občutno razmahnila. V okviru splošnega gospodarskega napredita te cone so podani najboljši splošni pogoji za ustanavljanje večjih podjetij, pa tudi manjših podjetij te vrste, Vzporedno s povečano gradbeno dejavnostjo so rasle tudi potrebe po stavbnem gradivu. Glede na to, da v tej coni prej nikoli ni bilo večjih gradbenih podjetij, se tu tudi ni razvila industrija gradbenega materiala. Civilna oblast in vojna uprava JA sta napravili vse, da bi predvsem izkoristili material in surovine, s katerimi razpolaga ta cona. V ta namen je bilo nekaj opekarn popravljenih in razširjenih, druge so bile na novo zgrajene, osnovali so nove kamnolome, začeli s0 graditi večj* štev;!o apnenic. Ves drug material jo bil nabavljen izključno iz FLRJ. Iz naslednih podatkov je razvidno, kako se je tod gradbena dejavnost v tem letu razvila: za večja dela v letu 1947 je bilo porabljenih 12 milijonov dinarjev, v letu 1948 71, medtem ko je leta 1940 že doslej bilo porabljenih 210 milijonov dinarjevi (do konca leta je predviden izdatek 356 milijonov 771 tisoč dinarjev). To je vrednost samo večjih del, medtem ko se istočasno gradi še cela vrsta manjših objektov, ki niso vključeni v te številke. Po sedanjem delovnem poletu delavcev, organi*''"1,1 podjetij In doseženih uspehih, lahko z gotovostjo računanio, rla bodo vsa za to koledarsko leto predvidena dela izpolnjena stoodstotno. (Mišljeno je leto 1949!) Število v gradbeni stroki zaposlenih delavcev se je zadnje leto povečalo za več ko 500 odstotkov. Vse stavbe, ki so bile dograjene, so predvsem gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja, postavljene z namenom dvigniti kulturno ln gospodarsko raven te cone. Ribiitvo Med vojno se ribiško ladjevje kakor tudi drug material ni obnavljal. Zalo je bila potrebna temeljita obnova celotnega ribiškega brodovja. Ni bilo treba le popraviti ladij in motorjev, marveč je veljalo obnoviti tudi skoraj vse mreže, še posebej pa je bilo treba opremiti motorne ladje z modernimi osvetljevalnimi pripravami. V tem letu je bilo zgrajenih 10 novih ladij, s čemer se je zmogljivost ribolova povečala za 50 odstotkov v primeri s preteklim letom. Uspehe te obnove Pa je lahko videti iz naslednjih podatkov. V razdobju od 15. septembra 1947 do 15. septembra 1948 je bilo ulovljenih 600 ton rib, v času od 15. septembra 1948 do 15. septembra 1949 pa 2.200 ton rib; to pomeni skoraj 250 odstotkov več. Školjk je bilo v minulem letu nabranih 418 ton, a v tem letu 920 ton; tc predstavlja zvišanje za 119 odstotkov. V tem letu je FLRJ posodila temu ozemlju 4 ladje za lov na tune, da bi raziskali možnosti loya na tune na odprtem morJU. Dosedanji uspeh'! tega; raziskovanja so zelo dobri. Ladjedelnica v Piranu je že dobila naročila za Izdelavo in opremo nekoliko novih tunolovcev. Trgovina in preskrba Izboljšanje razdeljevalnega aparata in efcspeditjvnost trgovskih podjetij, večja množina predmetov, ki jih prebivalstvo dobiva po zajamčeni preskrbi, so bili odločilni činitelji za velik korak naprej, ki j« bil dosežen na tem področju. Obroki zajamčene preskrbe so bili precej povečani, delavci prejemajo 30 od 50 odstotkov več kot v minulem letu. Razen tega obsega letos zajamčena preskrba celo vrsto novih predmetov. V prosti prodaji je kruh, meso, moka in še vrsta drugih prehrambenih predmetov. Na domačem tržišču se Je znatno izboljšala ponr-Jba, ki se posebno opaža pri masti, mesu in še nekaterih predmetih domače proizvodnje. Preskrba s kurivom je zadovoljiva, čeprav je treba vse gorivo, bodisi drva, bodisi premog, uvažati iz Jugoslavije. Drva za kurivo je dobiti tudi v prosti prodaji. Družinam delovnih ljudi so ti predmeti na prodaj za polovično ceno. V istem obsegu kakor preskrba s prehrambenimi predmeti se je v tem letu povečala tudi preskrba z oblačili in čevlji p0 znižanih cenah, to je za 30 do 50% ceneje kot lansko leto. Pregled povečanja preskrbe za posamezne kategorije je naslednji: nabavne enote povečanje y % 1948 1. 1949 1. delavska karta R 1 140 210 33 delavska karta R 2 120 180 50 delavska R 3 60 80 33 otro!iVa k n H id 1 80 110 37 otroška karta ID 2 90 120 31 civilna kn-’-*- I(j 60 80 33 Razen tega prejemajo delavci še posebne dodatke za obleko, zlasti za delovno obleko in čevlje po znižanih cenah. Prosta prodaja občutno dopplnjuje zajamčeno preskrbo z raznimi predmeti, katerih cene ki so bile nedavno znižane, so za vsakogar zmogljive. Iz priloge 7 je razvidno, kako je bil v letu 1949 izveden odkup v primeri s prejšnjim letom. 1 urizetn V teku lel», na katerega se nanaša poročilo, so bila opravljena pomembna dela v tej conj. Obnovljena so kopališča v Portorožu in razširjeno kopališče Sv. Nikolaj. Mnogo penzij in hotelov je obnovljenih in usposobljenih za sprejem turistov. Izpolnjen bo tudi načrt za olepšavo večine turističnih krajev in za popolno obnovo večjih objektov. Doslej je bilo opravljenih tp vrste del v vrednosti čez 50 milijonov dinarjev, za izvedbo predvidenih del pa bo dodeljenih še erteoli 15 milijonov dinarjev. Število gostov, ki so v tem letu obiskali turistične kraje, je večje od 50.000. Zunanja trgovina Kot notranja tako Je tudi zunanja trgovina zaznsmeno-vala v času od 15. septembra 1948 do 15. septembra 1949 velik vzpon, TrSba je poudariti, da Ja (bilo za frgovsKf promet te cone s FLRJ značilno, da je Jugo&vija dobavljala mnogo industrijskih proizvodov lcot so: kamioni, razni motorji, transformatorji, drobilci itd po zelo nizkih cenah in zelo dobre kakovosti. Zaradi te pomoči je bilo možno tudi tako pomembno dvigniti In okrepiti gospodarstvo cone B. Blagovno klirinški promet z angloameriškp cono STO se te y zadnjih nekoliko mesecih popravil. Finance Vsi okrajni in krajevni ljudski odbori, pa tudi Istrski ^krožni ljudski odbor v Kopru imajo za svoje finančno poslovanje svoje neodvisne proračune. Ta neodvisnost jim jamči Dupolno gospodarsko avtonomijo. Proračuni vseh odborov so med sabo povezani, tako da Pristojni višji ljiudski odbor vključi v svoj proračun vse proračune podrejenih mu ljudskih odborov. Tako so v proračunu ftajvišjega ljudskega odbora vsebovani ysi dohodki in izdatki celotnega področja. Vsak odbor zase samostojno sprejema in potrjuje svoj iastni proračun na zasedanjih ljudskih odborov. Ljudski odbori krijejo načelno svoje izdatke z lastnimi dohodki. Za primer, da neki ljudski odbor sam ne bi imel dohodkov iz lastnih sredstev za uravnoveženje svojega proračuna, tedaj/ mu neposredno višji ljudski odbor dodeljuje delež te svojih dohodkov. Iz teh razlogov ni več treba niti se tega ne Poslužuje, da bi ljudski odbori razpisovali posojila ali uvaja- li kake dodatke, ki bi kasneje obremenili najsiromašnejš« občine. Proračunski dohodki in izdatki so razdeljeni na več poglavij, ki so bila za leto 1949 naslednja: dohodki: Izdatki: 1. od davkov. 898,484.500 din. 2. iz podjetij 20,000.000 « 3. iz ustanov in uradov 33,946.900 « 4. iz aktiva iz minulega leta 106,000.000 « 5. dotacije 418,897.412 « 6, razni nepredvideni dohodki 3,000.000 « skupno 1,480,328.812 $ 1. Investicije 356,771.000 « 2. dela komunalnega značaja 213,719.400 « 3. za prosveto in kulturo 315,353.820 « 4. za zdravje in socialno skrbstvo 111,899.000 « 5. za upravo civilne oblasti 467,524.592 « 6. proračunska rezerva 15,061.000 % skupaj) 1,480,328.812 « _Ta poglavja se dele nato na oddelke itd. vse do najkonkret-ne»ih predvidevanj. Pri odmerjanju davka na dohodke gre po-s*°pek v duhu največje demokratičnosti. Davek se odmerja kcmi-Sli:Sko na zborih volivcev, s čimer je dana možnost, da pri dolo- San ju davka sodeluje vse prebivalstvo, ter se tako pravilno — 87 — dodeljuje davejfl p.o imovinsKih možnostih’ plačevalcev; Doslej ni zabeležena niti ena prisilna izterjatev davka. Pft sebno poglavje se nanaša, na blagovno posojilo, ki ga je vlado FLRJ dala preko Vojne uprave JA Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru. Le-ta je moral prositi za to posojilo, da bi delno kril investicije, ki so bile nujnega značaja zaradi težke dediščine, ki jo je tukaj zapustila fašistična vojska po pustošenjih med drugo svetovno vojno. Istrski okrožni ljudski odbor Je pri prošnji za posojilo vodila ugotovitev, da bi bilo nepravilno kriti to investicije s povečanjem davkov v kratkem Času, ker bi bilo s tem ljudstvo tega ozemlja preveč težko prizadeto ln obremenjeno. Ce površno pogledamo proračun civilno oblasti, lahko takoj ugotovimo nekoliko značilnih stvari. 1. Da je proračun leta 1949 za 30 odst. večji kot je bil proračun leta 1948. To je hkrati tudi dokaz naglega gospodarskega razvoja tega ozemlja. 2. Višina izdatkov, ki so predvideni za ljudsko prosveto in kulturo, kaže skrb civilne oblasti za prosvetno dviganje ljudstva, ki je bilo v vsej svoji zgodovini kulturno zapostavljeno. 3. Primerjanje Izdatkov za prosveto ln Izdatkov za ljudsko zaščito kaže veliko razliko v korist prosvete, kar ni primer na ozemlju ameriške cone STO. To je tudi očiten dokaz demokratizacije ln dobrega političnega položaja v coni. Iz proračuna je,razvidno, da so 1. januarja 1949. bile povišane pokojnine za približno 100 odst. vsem upokojencem, tudi onim, za katere je bila Italija obvezana dati na razpolago ustrezne fonde. V poročilu o financah je treba tudi omeniti vprašanje zamenjave Jugollr v dinarje, ki je bila Junija 1949. leta. Glede tega vprašanja je bilo poslano Varnostnemu svetu posebno poročilo. Iz prejšnjega zlasti pa iz tega poročila, je razviden stalenf a v tem letu tudi zelo nagel napredek gospodarskega razvoja te cone. Obtok jugollre, ki je bil omejen, je predstavljal zelo resno oviro naglemu gospodarskemu razvoju tega ozemlja. Da bi odstranili nesorazmerje med denarnim obtokom ln gospodarsko zahtevo. Je vlada FLRJ večkrat zahtevala od vlade republike Italije, da d& na razpolago jugoslovanski coni STO-ja plačilna sredstva v smislu člena 11. priloge VII mirovne pogodbo z Italijo. Vlada republike Italije je to zahtevo odklonila; zaradi tega je bila Vojna uprava JA prisiljena prositi za finančno pomoč FLRJ. Vlada FLRJ je, upoštevajoč težaven gospodarski položaj te cone, ugodila prošnji Vojne uprave JA ter JI dala na razpolago posojilo 50Q milijonov dinarjev za jugoslovansko cono STO-ja. Vojna uprava JA je z uredbo št. 14 z dne 3. julija 1949. odredila, da se zamenja jugolira za dinar B'LRJ. Zamenjava je bila izvršena 4. ln 5. julija 1949. v popolnem redu. Prebivalstvo vseh slojev in narodnosti se je udeležilo zamenjave disciplinirano ob odobravanju te odločitve, zavedajoč se, da se s tem odpirajo vrata do nove krepitve gospodarskega položaja. Ze v tem kratkem času se je pokazala pozitivna stran uvedbe dinarja FLRJ v tej coni. Le tako je bilo mogoče doseči primerno višino denarnega obtoka, povečanje ln pospešenje Investicijskih del, možnost začeti nova ln večja gradbena dela In zajamčiti nov razmah gospodarskega, socialnega ln kulturnega življenja jugoslovanske cone STO-ja. HINA3NCI I>ISHOMH