Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. (Dalje.) Sprijemnost (adhezija). Posktis 1. Položimo gladki stekleni ploči jedno na drugo! Ako ju hočemo ločiti, čutimo nekak vpor. Poskus 2. Zmočimo te dve stekleni ploči in jih položirao potem skupaj. Ako jih hočemo ločiti, čutimo še večji vpor. Poskus 3. Ponavljajmo ta poskus z dvema gladkima lesenima dilicama, opazevali bonio isto! Poskus 4. Vtakni prst v vodo; prst je moker in na konci visi kaplja. Kedar se dotikujejo telesa skuša neka privlačna sila njihova delca skupaj \ držati tako, da se večkiat sprijeruljejo. To silo imenujemo sprijemnostJKedar se kapljiue primejo trdnega telesa, pravimo, da ga zmočijo.j N. pr. voda zmoči obleko. Nekaterih teles voda ne zmoči n. pr. tolšče. Sorodne prikazni. Moka se prijemlje mlinarjeve obleke. Prah obvisi na obleki in tudi na stropu sobe. Saje se drže dimnika ia lonca.Vporaba. Sprijemnost porabimo pri pisanji s tinto na papir, krejdo na tablo, pri pozlačevanji iu posrebrevanji, pri malanji in mazanji,pri belitvi, lepitvi, klejitvi, zidanji itd. Vaje. Zakaj devljejo konce iz popirja ined steklene ploče za zrcala, kedarjih pokladajo jedno ua drugo? — Zakaj teče voda po loncu doli, kedar jo izlivamo iz Djega? — Kedo ve še druge primert', pri katerih je sam sprijemnost opazeval? — Poskus 5. Ako utaknemo prav ozko stekleno cev v vodo, se voda v cevki prizdigne tako, da v njej stoji više kakor v posodi. Bazlaganje. Voda in steklo se sprijemljeta, in ker je cevka ozka, se podpirajo nasproti ležeče stene in vlečejo vodo kviško. — Prav ozke cevke imenujemo lasovite cevke, in silo, vsled katere se kapljine v njih kvišku vzdigujejo, lasovitost (kapilarnost). Poskus 6. Uteknimo ko.šček sladorja na spodnjem koncu v vodo; voda se dviguje kviško, da zmoči ves slador. Isto ponavljaj s koščkom pivnega papirja, in opazeval bodeš isto. Zakon. Luknjičava telesa upijajo kapljine z veliko silo. LukDJice teh teles narejajo namreč brezštevilno ranožino nepravilno nakopičenih lasovitih cevk. Te prikazni so jako priproste, katere opazujejo otroci mnogokrat. Celo na spodnji stopnji jih ne prezirajmo, kedar se ponuja priložnost, da jih omenjamo, ker s tem vadimo učence v opazevanji prikazni, ter jih pripravljamo za višjo stopnjo. Ako torej to tvarino, katero bi v njenej celoti najraje prepustili višji stopnji, v berilu nahajamo, jo moramo na srednji stopnji osvetljevati tako, kakor je v prejšnjem za višjo stopnjo izvršena, k večemu če izpustimo prikazni o lasovitih cevkah. V 6 d. Skušnja. Videli ste gotovo že delavce, kateri so velik kamen dalje pajzali. Vtikali so dol drog (vržel) pod kamen ia ga naslanjali na neko podklado, da so ga vzdigavali ter valili dalje. (Glej pridj. pod.) Podobno napravo v maleru vidite tu. Negibčen rliog je na nepremično podklado tako naslonjen, da ga moremo krog nje gori in doli vrteti: imenujemo ga vod*). Naš vod je razdeljen v jednake dele. (Glej pridj. pod.) Poskus 1. Obesimo na jedni strani voda utež, na drugej strani jo pa z roko vzdigujmo kviško. Bazlaganje. Ta vod prijemljete dve sili, kateri skušate, da bi ga v protivnih merih obračali; silo, katero premaguje roka (v tem slučaji utež) imenujemo breine; silo pa, fcatera premaguje bieme (tukaj silo roke), imenujemo silo (v ožjem pomenu). — Ko bi namesto roke obesili drugo utež na vod, bi ta ravno tako premagovala breme, iz česar sledf, da morerao za silo (v ožjern pomenu) tudi utež vzeti. Mesto, kjer je vod podprf, imenujemo njegovo podporišče, in mesti, kjer sili prijemljete vod, prijemališči (grabišči) sil. Saksebnost podporišča in prijemališča imenujemo vodovo ramo**); in sicer iniamo dve rami: ramo sile in rarao bremena. Jednakoramen vud. Poskus 2. Obesimo na jedni strani voda 1 dg., vod se nagne, ali kakor tudi pravimo, vod pride iz ravnotežja. Obesimo pa še na drugi strani 1 dg. v istej oddaljenosti ocl podporišča, vod se povrne v vodoravno lego ali v ravnotežje. Isto opazujemo, ako vzamerno uteži po 2 dg. ali 3 dg. itd. Bazlaganje. V teh slučajih ste vodovi rami jednaki, zato ta vod imenujemo jednakoramen vod. Zakon. Jednakoramen vod jevravnotežji, akoje sila jednaka bremenu. Kramarska \~%~. Najimenitnejša uporaba jednakoramnega voda je kratnarska ali navadna vaga. Sestavljena je iz prečke (gredelnice) in iz dveh skledic; jeklena os z ostrim robora deli prečko na dve jednako dolgi rami in dopušča, da se vod kolikor mogoče lahko vrtf okrog nje na podlagi iz jekla. V sredi prečke stoji navpično na njo mala šibica, tako imenovan jeziček, kateri kaže natanko, za koliko se je uklonila prečka iz vodoravne lege. *) Ako položiš črtalo čez rob tristranske prizme tako, da je v ravnotežji, imaš tudi vod, s katerim moreš narejati poskuse. **) Tu si mislimo, da sili prijemljete vod pravokotno, kar je v sledečih poskusih v resnici. Kedar kupuješ vago, glej, da ima te-le lastnosti. 1) Prečka mora biti toliko trdna, da se ne pregne. 2) Prečka mora ostati v vodoravni legi, ako obe skledici od nje izsnameš. 3) Prečka ne sme izpremeniti vodoravne lege, ako deneš v skledici jednaki uteži in če tudi skledici z utežima vred zamenjaš, t. j. ji na druga konca prečke obesiš. 4) Vaga mora biti občutljiva, t. j. da že vidno ouuahne, ako položimo le malo pretežo v jedno skledico. Raznorameni vod. Poskus 3. Obesimo 12 dg. na prvo kljukico od podporišča proč. Ako obesimo na drugi strani na drugo kljukico 6 dg., ali na tretjo 4 dg., ali na četrto 3 dg. itd., ostane vod v ravnotežji. Poskus _. Ako pa 12 dg. na drugo kljukico obesimo, moramo na drugi strani 6 dg. na četrto, ali 4 dg. na šesto, ali 3 dg. na osmo kljukico obesiti, da ostane vod v ravnotežji. Zakon. Raznoramen vod je v ravnotežji, ako je rama sile tolikokrat daljša od rame bremena, kolikokrat je breme večje od sile. Uporaba. Raznoramni vod rabimo brezštevilno mnogokrat, n. pr. kakor vržel, zavora, škarje, klešče, ključ itd. Pridjana podoba nam kaže vago s kerubelji ali rimsko vago, pri katerej jebreme obešeno na krajšo ramo vodovo, med tem ko se kembelj da premikati po daljejrami BC; poslednja je se zarezami razdeljena na jednake dele, in lahko je previditi, da se Q mora tim dalje od vrtišča pomakniti, čim večje je breme. V a j e. IzraCunaj te-le naloge sila ? ? ? ? breme 60 kg. n n n i. t rama sile 2 dm. 3 „ 4 , 5 n . d. rama bremena 2 dm. » n n sila 10 kg. n !) » breme ? - ? i. t rama sile 12 dm. 24 „ 36 „ 48 , . d. rama bremena 12 dm. n n n Kedaj morata dečka na gugalnici jednako dalječ od podporišča proč sedeti, kedaj razno dalječ? Jednoramen vod. Ako ležite grabišči sil obe na isti strani podporišči, iruaiuo jednorainen vod (glej pridj. pod.). Tudi za ta \6d velja isti zakon kakor za raznoratnen vod. Uporaba tega voda so: tačka, nož, slamorezna kosa, podložnik kolovrata in slamoreznice, luskač orehov itd. Kakor to tvarino pregledujemo in presukavamo, se ne moremo na nobeden način za to ogreti, da bi jo porabili za srednjo stopnjo ljudske šole. Z vrželjo velike skale laglje dalje pajzamo, kakor brez nje; s kleščami laglje žrebelj izderemo iz stene, kakor se samo roko; ključ rabirao, da zapiramo in odpiramo duri, omare, miznice itd.; se škarjami strižetuo papir, platen in druge stvari itd. Na ta način bi že mogli o tej tvarini pri priložnosti govoriti; pa primerjati jih z vodom in kazati, kateri zakon je pri njih vseh veljaven, to je preveč zahtevano. Ljubše bi nam že bilo, ko bi načrt navajal samo jednakoramen vod, ker zakon o njem je lahko umljiv in razlaga navadno vago, katero učitelj že pokazati mora, ko govori o uteži t. j. v prvem šolskera letu. (Dalje prih.) *tWWfe$tff1i$^QšWSWšPB« b 0 Ł