rodoljub in pisatelj slovenski Spisal in založil Božidar Flegerič Natisnola »Narodna Tiskarna« v Ljubljani Krasneji se nikdo nehonosi Smelim celem jako vlastenec, Jenž v syem srdci cely narod nosi. Jan. Kolär. Voločastnomu gospodu Juriju Matjašič-u, ■stolnemu proštu, zlatomašniku, knezoškofov-skemu svetovalcu, bivšemu veroučitelju ' na c. kr. ginrn. v Mariboru, ; _ posvetil v znak, posebnega spoštovanja pisatelj Vlast že miluješ to vime Proto slušne Tebe ctime, Ze pak sam si jeji čest, Podnšt naši läsky jest. Celak.o vsky., Posveta. Moža, kr ròdu jé 'jia čast,-Eer storil jo za rod veliko, Za rod, najdražjo njemu last, Preskromno ; sem naslikal sliko; To sliko -Tebi podarim, . — Učitelj bivši mi, oprosti! — Kateri drugoval si ž njim Za d6be miljene mladosti. Jednako bilo je srce, Jednako sta gojila nado, . Jednake- grele so zeljé Že zgodaj Vama' dtršo mlado! Željč: Buditi dragi rod V korist predragi očetnjavi;. Jo braniti škodljivih .zrnbt . V veselje, radost majki Slavi. D.osegel vsak je svojmamenn Dolžnosti bila sta vesela ; Vsak čist! značaj i značaj jeklčn, Marljivo sè-je lotil dela! IT—^r_"— ~ii On srečen je bOrit'elj bil * Za pršiva mile domovine ; Ti vesten si učitelj bil Srčno udane Ti mladine. ». , On_ bil .bolnikom pombčnik, Brindo se za njih zdravje srečno; Ti grešnim- dušam si zdravnik, Pripravljajoč jim radost večno.. Med živniki več njega ni;. Spomin mu Magi sevaj, sevaj ! j A Tebe še množino dni' Prijazne sreče žar ogrevaj ! Otročja in dijaška’ leta. “ Človeka gledajočega kraj, v katerem je tolda : ziljol 'kakemu posebnemu možu, ki je zaslužil deli svojimi, da mu ostariè imo. .brezsmrtno, po-*. lašQa se neka prijetna .veselost. Tudi ,t-obi bo veselo pri srci, dragi čitatelj j ’ako.: te utegne prinesti . sreča v sprijazni trg , Središče: Trg nima nikake ppšebne*znamenitosti.’ Hiše so, kakor navadno na kmetih, večinoma slamoj pokrite: Pot-» nilipve oči razveseljuje : i množina na. '’občinskih tratab pasočih'se tolstih svinj, giadkib gov&l in čilih kobil s skakajočimi žebeti,; Y:,Grnòi in Trnavi jo poino'gagajočih gosij in. rac-. Vse to ...jo jasen dokaz, .da je v, Središči precej blagostanja, doma. Ako se napotiš po veliki cesti proti MeđjhriuVju,, videl boš na desni-lično, pr.ecej prostrano ' opekoj pokrito liišo, št. 83. JSTa tem torišči jo bil v stari hiši rojen znameniti rodoljub, dr. Štefan Kočevar. Omeniti mi je, ‘dà Kočevarji niso s tari noj'-sred iški zlež.eniki. Prednik Kočevarjem je bil An-* draž’Strgar, rojen v Kočevji na Kranjskem. Ta priimek se sicer no nahaja nikjer v matrikah, a pokojni dr. Štefan Kočevar, ki .j e videi še hišo, v kateri je bil .rojen njegov prednik, imenevai ga;.j e takd. Andraž Strgar prišel je'kot vojaški 'begunec iz Kranjske ,ter se je v drugi polovici sedemnajstega stoletja .naselil-v Središči. Bil je tkalec in si je vzel Marijo Lovrenčičko, vdovo nekega tkalca. 'Po njej so po. tem. nekaj časa imenovali m čelov matrično knjigo vpisavali'njega in jenega njegovih otrok, a poznej je imenovan povsod le Kočevar. , Andraž je imel z Marijoj Lovrenčičkoj troje otrok : 1) Ivana, 2) Heleno ; in 3) Jožefa. Ivan j.e bil rojen 1698.1. in je imel dve ženi. S prvoj, Doroj Plepelčkoj, bil je poročen, dne-L.fe-bruvarja 1728, z drugoj, Anoj Solarkoj pa 12. fe-Wuvarjg, 1738. Ž njima .je imel več otrok, ki so pa vsi rano poumrli, samo Barbara od prve' in Dora od druge žene sta se omožili, Barbara z Ivančičem, Dora’ z Govedičem. ‘Helena, dve leti starša od Ivana, bila je soproga Matjaža Svedra; Ta zakon je bil brez otrok. Jožef, rojen 1728, je bil tudi tkalec, ter si je vzel dne 29. januvarja 1749 Uršo Fučak. Iz tega zakona.je bil sin Miklavž,Abided našega Štefana, rojen 28. septembra 1750, umrl dne 1. avg. 1832? On’je dne. 3. julija 1775‘vzel v zakon’Uršo Beri-čevko, ki mu . je porodila troje otrok : Heleno, ki je iinajoča jedva tri leta umrla; Ano, rojeno dne 8. aprila 1778. Ta se je dne 23. aprila 1797, poročila z Jožefom Ledinjakom in po njegovi smrti '(dne 12.. decembra 1812) dne 25|§januyarja 1813, z Mihaelom Hedžetom ; Miklavža, rojenega 41 decembra 1782, očeta- drja. Štefana Kočevarja. Ded Miklavž je imel. več bratov in sester. V Središči ' so živeli : ■ Mihael, rojen ’dne 24. septembra» 1766, poročen dne 2. februvarja 1790 z Doroj Modrinjako-vicoj. Bil je oče pokojne Helene Sdinbovičke, matere g. duhovnika Brana in g. Tomaža Sein-koviča, in babice g. Jožefa, Ozmeca, novomašnika. Njegova hči, Ana Plepelčka je bila babica novo-' maSniba g. Jožefa Plepelca. Sin mu, Matjaž Kočevar je gospodaril z Anoj-Polančevkoj pri kapeli, na istem mestu, kjer sedaj gospodari Blaž Klemenčič. ■ Bora, rojena dne 16. januvarja 1767 je vzela Mihaela Mikoliča. Ana, rojena dne 11. julija 1763. Jo si je ‘vzel Martin Majoško. . v-\v..... Ded .Miklavž, Kočevar je po smrti . svoje prve žene Urše Benčevke, vdove Mlinaričke (umrla dne 22. julija 1804 imajoča 62 let) dne 26. inaj-nika 1805 vzel drugo ženo, 411etno Barbaro Ben-dlnico. V omenjeno hišo, ‘ za tistega časa št. 68, sedaj ,83 je privedel Miklavž Kočevar dne 3. februvarja 1802 svoj® nevesto. Anp Mihi.. Iz tega zakona je ‘bilo več otrok : 1) Roza, rojena dne 7. avgusta 1803, umrla 10. šušca.; 1805;; 2), Janez, rojen dne 22; maj-nika 1806, umrl 6. julija 1807 ; 3) Štefan, rojen dne 14. avgusta 1808 ; 4) Matjaž, rojen dne 10. februvarja 1811, še živi, 'peča! se je za mlada tudi tkalčijojJ.B) Janez, rojen dne .2. junija, 1813, gospodari doma; 6) Helena, rojena dne 11. majriika, mati • gospoda Antona Klobučarja, e. kr. sodni-* škega,(pristava-,,v Ptuji, umrla 31. marcija 1888;' 7) Marija, rojena dne 3. januvarja. 1819, bilame ' soproga- pokojnega Jožefa -.Modrinjaka, brata Ve-lečastnega gospoda Matjaža Modrinjaka, prošta v Ptuji, še’živi ; 8) Aha, rojena 22. aprila 1821, , oniožena 'Baumann, umrla dne ’ 24. aprila 1874 in 9) Alojzija, .rojena dne 10. novembra 1825, njen mož je bil zdravnik Andre,* še živi v Šmarji. Iz tega je razvidno, daje bila'Kočevarjeva obitelj dosti premožna'. Ded in oče našega'Štefana ■sta bila pamètna moža. Oče jè celo nekaj študiral, in to je gotovo vplivalo, na.mladega Štefana. Središčani so zbok tega posebne hvale vredni, "da(je pri njih bila* v ormoškem okraji morda prva šola. Prvi učitelj imenuje se Matej Sinkovič (1(160—1685). Od tega časa je poučevak) redno več učiteljev, dokler ni dne 7. januvarja.;l789 kupil Miklavž Kočevar (ded Štefanov) središke šole,- na dražbi za 130 gld. 15 kr. Zakaj, je bila* šola na dražbi predana, he, Vém. Leta 1795. ni bilo šole,j-*-: potem so peučevali nekaj časa kaplani, dokler ni bil leta 1800 kot učitelj* nameščen Jurij Reš, ki je začel dne 2. majnika na večnici poučevati, ki je pa bila vsa podrta. I Domači šoli in tudi temu, daje v sosednem ' mestu Varaždinu na Hrvaškem, ki se ,je' tedaj dalo zelo ceno živeti, bila* gimnazija; imscjo se Šrediščani zahvaliti, da se je mnogo njihovih sinov šolalo. Že leta 1731. je umrl na Bisagu pri Bednji v Zagorjt župnik Središčan Miklavž Stari. Leta 1743., Janez jPiepelec, ; kaplan pri sv. Križi na Murskem •polji. Leta 1770. Andrej Borko) župnik v Središči. Leta 1781, Matej Dominkuš, župnik v Središči.,. A kdo bi našteval še. več tèli .imen?, Samp to mi je še' povedati,. da je jeden izmed središkiji sinov-preteldpga stoletja bil doktor Zdravilstva, in to, Andrej Borko, rojen 21. novembra 1739, ki jo kanil biti tudi duhovnik, in je leta 1764. vsprejel v Gradei manjše rede, a potem potegnol iz semi- _ nišča in šel',na Dunaj učit se zdravilstva,! .Podpiral je njega, kakor tudi njegovega mlajšega brata j Matjaža (r. 1. januvarja 1742), ki je bil frančiškan z redovnim imenom Emanuel, bmenjeni.stric, sre-diški župnik Andrej Borko. Kakor navadno središki otroci, tako je go-' tovö tudi naš Štefan za svqjih otročjih let pasel živino svojega očeta po občinskih tratah in v starem'logu, hodil , v Trnavo rakov in rib lovit ter se za hude vročine v njo kopat. Kedaj je popustil otročje. igre in začel ho|*! diti v šolo, ne vemo, ker ni nikakega zapisnika, a'gotovo , je hodil v drugi razred k nadučitelju Karničniku, ki je prišel I 1813 v Središ.če. F prvem razredu mu je morda bil učitelj Fran Reg-holec. Župnikoval je za tistega časa v Središči Lovro - Hodjar, a kaplanovali so 1815—21: ti le kaplani : : Martin Megla od. 19. novembra 1814 do novembra 1817,'rodom Velikonedeljščan ; Jakob Markovič od meseca decembra 1817 do 11. novem-' bra 1819, doma iz-Ptujskega predmestja h. št. Ì9; Jakob Fradl od 11. novembra 1819 do 20. no-, vembra 1821, rojen v Trnovskem vrhu župnije: sv. Urbana pri Ptuji. Ti šo mu biii veroučitelji. , Je li šel Kočevar iz Središča v Maribor v, tedanji tretji razred, ni znano; tudi mu po mojem mnenji tega ni bi bilo treba, ker v Središči se je za njegove döbe in še pozneje učencem brez milosti nemščina v glave zabijala.. Moj oče, kije bil leta 1827. in 1828. v Središči v šoli, pripovedal | mi je često, da je nadučitelj Karničnik vsak ponedeljek prinesel v š'olo lepo škatljico. In kateri izmed učencev je pregovoril prvi sip vensko besedo, moral si je dejati to „škatljico“ v žep, ter ■ jo dotlej pri sebi imeti, dokler, ni slišal katerega drugega svojih sošolcev slovenski govoriti. Tako je šla ta „škatljica“ od ponedeljka do sobote iz rok, v roke, in ker-je bila lepo pisana, veselili so; se je otroci, toda .gorje tistemu, katerega je usoda zadela, da jo je imel v soboto pri sebi,, ker temu , so po šoli nekaj prav vročih nametali na tisti del; telesa,-ki pri sedeži in tepeži največ trpi, kakor je rekel: naš slavni Jurčič. Toda učiteljem ni bilo dosti, da je bil samo jeden učencev tepen ; zaradi tega, je moral vsak, ki je dobil v tednu „škatljico“, v njo podpisati svoje imé. In tem ne-> srečnežem so jih vsako soboto namerili. Kočevar V je že toliko nemščine prinesel iz Središča seboj; v Maribor, da je leta 1822. v prvem razredu prvi tečaj zvršil z dobrim uspehom, v drugem tečaji je imel. vse predmete z odlikòj. V drugem, razredu je dobil tretje darilo in imel tudi; Hofrinov 5. 'štipendij v znesku 27 gld. 45 kr. V tretjem razredu.je za skušnjo iz latinščine pismeno nalogo najbolj zvršil, ih zaradi tega ga je nadzornik pred vsemi učenci pohvalil. Tako je pripovedal velečast-iti gospod Jurij Matjašič, stolni prošt v Mariboru, bivši njegov sošolec, V tretjem razredu je dobil drugo, v četrtem tretje, v petem drugo in v šestem tudi drugo darilo. Isto takč’ T?=?=:==^===== === : =^= - ':K ~ - v dobro je zvršil v Gradci tedanje modroslovne nauke. Prišedši vsake počitnice domov, imel je posebno veselje s poljedelstvom. Še kot medicinec je vsako jesen pšenico in žito sejal. Tako pripo-veda mati vrlega narodnjaka gospoda Josipa Šinka, sedaj gotovo jedna izmed najstarejših žen v Središči. Kočevar se je torej držal načela, njegovega krajana, ki je pel v neki pesni, ako me ne vara moj spomin, tako le: .„Gepi, sekira, motika, v' . Plug, brana, plužna, - otdka, : Razsohe i zobače, To je, kaj (r) zdravje da i kruh“.. Leta 1829. je šel učit se na Dunaj, kjer je bil leta 1834. prpmoyövan doktorjem medicine. Oče Miklavž, ki je dne 26. junija 183B. 1. kot. večletni župan umrl, učakal se je veselega dne, ko mu je vrij sin Štefan posta! doktorjem. T Dr. Štefan Kočevar . v svojem'poklici. Svojo zdraviliško prakso je začel doktor Kočevar najprej v Ceìji in ker je bil 1.1835.: promovovan 'doktorjem vsega zdravilstva, kakor piše Stanko Vraz dne 3. decembra 1835 iz Gradca, g. Mnršecu,*) tedanjemu kapelanu v Ptuji: „Kočevar doktor •medicine, kirurgije, oknega in babinskega umstva, itd.**) dobil je leta-1835. lehkd mesto' okrajnega fizika v malem trgu Podčetrtku ; in tukaj se- je začelo njegovo blagonosno delpvanje v korist ubogega, trpečega, človeštva.. Naudušen za. svoj vzvišeni poklic, delal je neUmorrio, in v kratkem je njegovo ime daleč na okoli tako zaslovelo, da so ga klicali celo k takim bolnikom, katerim drugi zdravniki niso dajali nikakega’ upanja,- da, bodo kedaj ozdraveli. Kočevar je bil od narave blagega, mehkega .srca, da je malo takih ljudi, in baš zato Siromakom' pravi usmiljeni -oče. Od revežev ni nikoli zahteval1 plačila, še zdravila jim; jé ,dajal zastonj. In baš zbok tega lepega, plemenitega svojstva *) Josip Muršec, dr. modroslovja ir. 1807 v Biši, umirovljenj veroučitelj v Gradči. .■**) Gl. St. V. V. str. 141. katero je dan danes zelo redko, ako prem bi imelo ; biti nakit srcu vsakega človeka naobraženca, čislali, spoštovali iii ljubili 'so vši poznatelji mladi in stari, obojega spola priljudnega gospoda doktorja! Dne 4. sušca 1837 piše Stanko Vraz iz Gradca g. Muršecu, bivšemu? kaplanu v Ptuji med': ostalim to le: „Kočevar bo se 9. t. m. ženil. Bog mu daj dobro srečo !“*) Vzel je jjubeznjivo gospodičino Karolino, Eisel, pl. Eiselsberg, blizo Celja dòma, in ■ je bil ž njoj. po vsej priliki v Celji., poročen. Bila je divne lepote-ženska, ter je svojega moža. rekel bi prisrčno, strastno ljubila. Kédar se je moral k bolniku peljati, če tudi na slabem vozi, .hotela ga je vsekdar spremljati, a blaga duša,, kakor jo, bil pokojni dr. Kočevar, ni jej hotel kratiti tega veselja. Pri neki vožnji, v Konjice sta se konja splašila, voz trkne na cesti v stolp in'jeden butne glavoj v glavo drugega, da bi se lahko oba ubila. Iz tega zakona, ki se je polnim pravom smel srečnun imenovati, rodili sta se dve hčerki, ni to Ludmila, -rojena dne, 16. februvarija 1838, soproga g. Ivana Žuže, in Ema Frančiška, rojena 23. majnika 1840, : umrla 17. aprila 1842. Dà, srečen, presrečen je bil ta zakon,, toda zakonca nista dolgo časa vživala, Svoje. Sreče; že dne 26. septembra 1840 se je blaga Karolina, bitje poiho nežnosti, katero jijjnarava obdarila. bujno lienavadnoj lepotoj, preselila v večnost. Zaradi lepote, katera še se. je tedaj ka- ■ , zala na njenem obrazi, ko je že duša njena telesno breme zapustivši odplavala v nadzemske višave, .občudujejo jo ljudje, še dan danes, ki so ,. “ *) Gl. St. V. V. str. 152. ; • jo,videli,tNi torej čudo, da je njen rahločuteč soprog ni mogel z lehka pozabiti. Dne 15. srpnja 1841, piše Stanko Vraz iz Podčetrtka svoji posestrimi, blagorodni gospe Dragoili Standarki v Krč med Ostalim ;to le:; — ------„Sad me eto kod moga KoČevara, s kojim čitamo marljivo ilirski. Ja ga očem da oženim. Nu on kaže, da neće, zašto-, da ima dosta na uspomeni prve žene.“*) Dne 14. oktobra 1844 je bil vender v Podčetrku poročen s Terezijoj Koller, zakonskoj hčerjo pokojnega Andraža Kollerja, bivšega c. kr. uradnika, in njegove pokojne soproge Ane, rojenoj v Celovci na Koroškem. Jaz sem slišal, toda ne spominjam se koga, kje’ in kedaj,. da ga’ je druga žena poprej nekaj časa gospodinjila nego jo je v zakon vzel. Možno je tudi to. Ž njoj je imel več otrok: 1) Julijo, rojeno 2. januvarija 1845, ki je sedaj soproga g. Mayer-a, železniškega uradnika v Gradci. 2) Štefana, rojenega '25. oktobra 1846. UmrP’ je kot pravnik meseca oktobra 1870. Bil je lep mladenič, visoke postave in vnet rodoljub, ki bi gotovo stopil na sled svojemu očetu, ko; bi mu bilo dano delj časa živeti; 3); Josipa, roj. 21. majnika 1848 ; on je sedaj doktor medicine v Celji ; 4) Frančiško, rojeno 26. novembra 1.850, soprogo g. Alojzija Wallterja, c. kr. sodnika v Rogatci in 5) Terezijo, rojeno dne 3. junija 1854, soprogo gosp. drja. Josipa Sèrnca. na glasi odvetnika in rodoljuba, ; Leta 1852.' preselil Sè je dr. Kočevar v Celje, kjer je bil imenovan okrajnim fizikom, , V Celji je oživil narodno zavest ter bil središče vseh on-dotnih Slovencev. ■ *) Gl St. V. V; str. 2^7. Dne IB, febravarija 1877 je dobil od Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. častni naslov c. kr svetovalca. Iz vsega je razvidno, da je bil doktor Kočevar srečen človek, toda imel je tudi marsikatero grenko uro: Kakor sem že omenil vzela mu je smrt prerano goreče ga ljubečo ženo Karolino ; njegova mati je imela protin tér ležala dolga leta v postelji, dokler je ni Bög dne 29. decembra 1.1849. k sebi poklical; dne 17. julija leta 1867. je izgubil svojo drugo ženo, a pozneje sina Štefana. Za, časa svojega mirovanja je rad zdravil, ako ga je kdo potreboval,, a nikoli ni od bolnika več zahteval, negò borih 40 nov., kakor sem slišal od nekega gosp. duhovnika na murskem polji, ki je češče potreboval njegove pomoči. Bil je delaven neprestano do svoje smrti, katera ga je zadela v žalost vseh Slovencev po kratki ^bolezni dne 22. febru-varija 1883 d poludvanajsti uri v noči. Dne 25. febr. vršeč se pogreb je bil sijajen, slovesen, veličasten, da Celjani'nisb in morda ne bodo skoraj jenakega videli. Mrtvaški oder. je bil ves venci posut, k pogrebu pa je prišla .od vseh strani slovenskega sveta velika množina narodne .gospode; Cd blizo in daleč napotila,,so Se društva zastavami, da so izkazala pokojniku poslednjo,, a pošteno zasluženo čast. Sokoli iz Ljubljane, Mozirja in Zagreba, ..Čitalnice“ štajerske in kranjske so sé ’ udeležilo nje-; : govega pogreba in, ha : grobu so mu pevci zapeli ■ poslednji pozdrav. . ! Izvedevši tožno vest, o Smrti nepozabnega .'.'vvjpDkojnikà, zložil sem mu „grobni spomenik“, ki Mp;..?:'■■!.•••',■ • ; ■ ■ ■’. . ■ ' : ' • : je bi! priobčen v 50. štev. „Slov. Naroda". Glasi se tako le: Ko lipe, ld so kdaj se zelenile, Na zémljo cvetje sipale dišeče; Podobe vrb žalujk bi zdaj dobile ; Na njih pred soliicem kapljice viseče, Ko bi v solze se. vroče spremenile; Solzé — znanilke žalosti nesreče : Solza pregrenkih bilo ne bi dosti, Oznanjujočih naših src bridkosti. Slovenija moža je izgubila, Sirot ubogih : dobrega očeta; Kateremu je vedno v srci Idila Za srečo narodovo misel sveta. . j Prezgodnja Te. pokriva nam gomila, Preblaga duša, za vse dobro vneta, Predrage domovine zvest ljubitelj, Napredka njenega, goreč, čestitelj ! Podpornik slavne „Vile' žerovinske“, Katera nam, je sladke',pesni pela, ' Katera za besede materinske Nam v hladnih prsih je ljubezen vnela. Za šege, običaje domovinske 'Nam mrzla čustva zopet je ogrela. Ž njoj bivaš združen zdaj na večno gori, A tu ž njoj sevaš v večne slave zori! Živel si dolgo, a nmrl prerano. — Oh, da bi mogel 'dalje še živeti ! , Življenje ni predolgo temu dano, Ki dobra dela delal je na sveti. Ime ne bo mu s truplom: pokopano, 3; Še pozne čase ljudstvu bo v pameti, : Ker dobro delo, kakor ..solstice sije, ■ Tri sebi večne slave ■ verice vije.. - Pokojnik dragi ! v večnem boš spomini, ■ Ne bodo Te pozabili rojaki,.. Ki vrednimi ponašajo se čini. Kot. narodnjaki in kot poštenjaki,, ; Življenja tek žrtvuj o domovini. Svobode stebri ' čvrsti, stalni, jaki. Naš rod dolžan je tebe spoštovati, Dokler živela bo : „Slovenska mati“ !, : Kako je naš-dušni velikan, letbšnje leto nas, zapustivši Davorin Trstenjak,*) ki je 1.1883. obečal, da priobči v „Kresi“ 'obširni životopis ùria. Kočevarja, kar pa se žal ni zgodilo; in je obžalovanja vredno, ker jpn jo imel nenavadni dar za opazovanje ljudij in bi zaradi tega vedel mnogo povedati o pokojniku, njega spoštoval, cenil in ljubil, izvodi - prijazni čitatelj iz nastopnega '„nareka“, 'priobčenega v „Kresi“ 1. 1883. str. 21/1 itd. „Ni Tèbe,: več med živimi, preblagi prijatelj. Krunoslave! Tako smo bili poslovenili krstno imé Tvoje, ko smo.) pred šest in štiridesetimi leti na razvalinah Čeka, .Leha-Meha grada v pričo brata Ljudevita**) prisegli — mi tedanji edini ,jliri iz Šta- „ :f), Davorin Trstenjak -rojen dne 8.; novembra ,1817 v Kra- ljeveih župnije sv. Jurija na Ščavnici.4; Umrl dné 2 februvarija 1890 kot župnik v Starem trgu. Izvrsten učenjak in pisatelj slovenski. **) Dr. Ljudevit Gaj rojen dne, 8;. julija 1809. 1. v Krapini ., Osnoval jé y Zagrebu-tiskarno m bil, voditelj „ilirskih- pisateljev. Òri-.inia velike zasluge za ràzvoj hrvaškega sloystval. Umrl ' jé od kapi. zadet dne 20. aprila 1872 v Zagrebu. • >} jera“. naimer Ti,, brata Stanko*), Oroslav**),- .in . jaz, do smrti neutrudljivo delati Za duSno prero-,, jcnje naroda jugoslovenskega. ’ In , res preblagi Krunoslave ! Ti1 si bil ,,gau-dium nostrum ot corona nostra,“ Bik si velik kot'človek, velik kot rodoljub ! . Skoro . pol stoletja sem občeval ; s Teboj, a nisem opazil nikdar na Tebi nobene strasti, nobenega madeža. Fuisti anima candida. Jočejo se na Tvojem grobu otroci Tvoji, kterim si ‘ bil dober oče, stokajo, bolniki, kterim si -polajšoval težave: bolezni, žalujejo prijatelji, kterim si bil sladka uteha, Kder .si se , prikazal svojim prijaznim ob- " ličjem, razveselil si društvo, kder ni izpregovoril svojo modro beSedoj ^prepričal si in utešil nasprotno mnenje. Blag, si bil človek! ’ Ko si ves utrujen prišel •. domu pozno v noči iz daljnih obhodov svojega poklica, vzbudila Te je revna mamica, da jej ozdraviš bolnega Otroka, • vzbudil Te jje ubogi rokodelec, da mu-rešiš tovar-šičino življenje, — brèz godrnjanja si vstal in .ko , si prišel do postelje' bolnikove, bilo mu je že lažje. ' Tvoj ljubeznjivi pogled, Tvoja , tolažilna beseda ga .•je že okrepčala, iniža svojo prijažno pomoč nisi mnogokrat drugo dobil nego hvaležni : Bog plati ! ‘ ,*) Stanko Vraz,, rojen, dne 30. . junija 1810 v Cerovcih pri Svetinjah, privrženec Gajev bil je zraven Preširna največi pesnik,. : ) kar jih -je rodila slovenska zemlja v. prvi' polovici. sedanjega stoletja-, ’ pisal je malo slovenski, ,a tudi. od tega je večina izgubljena, Umrl je . ; v Zagrebu dne 24. majnika 1851. 1. v najlepši moški dobi. **)1 Oroslav Caf rojen 1. 1814. v Ročici blizo , svete Trojice v Slovenskih goricah j posvetil ,$e je duhovskemu stanu. Izvrsten je-zikosloveč. Umrl 3. julija 1874 na Ptiiji. mmki&M'".................................'1 ==5=i Tudi mene , si pred dvajsetimi leti , rešil smrtne bolezni, in tako imam za Bogom zahvaliti Tebi, ako še kaj koristim človečanstvu in ubogi domovini. Velik si bil kot človek, pa, tudi velik kot rodoljub. Sreča naroda slovenskega bila ti je nad vse. Pol stoletja si ga dramil, budil, pomagal vzdržavati ga pri življenji. Daroval si mu svojo glavo in srce, daroval svoje premoženje, a nikdar se nisi potoževal. Dasiravno nisi pogostoma živel v najsijajniših materijalnih razmerah, vendar si daroval in daroval, a ker dobrovoljnomu darovatelju vir blagoslova nikdar ne usahne, preredil si kljubu velikej požrtvovalnosti pošteno sebe m svoje. Od onih peterih našega „Rtittlibunda“*) ostal sem jaz še edini na svetu. Preselil se je v bolji svet: najpreje brat Stanko, za njim mojster naš Ljudevit, potem brat Oroslav, a zdaj je nemila smrt pobrala tudi Tebe,,' preblagi mi Kruno-slave! Ne bode dolgo, da tudi jaz pridem za Vamp — Ti pa, preblagi brate Krunoslave, blagoslavljaj svoj, narod iz nebeških višin, stopi pred prestol Vsemogočnega, in prosi ga, da štiti in brani narod slovenski. ter ohranjuje v njem zložnost' in edinost. Kako se je vsakokrat Tvoje oko Solzilo, kedar je nastal med rodoljubi kak prepir! *) Rilttli ali pa Grüttli je. livada v kantonu Uri pri jezeru Vier wäldstäd ter“. Na tej livadi so Švicarji za cesarja Albrehta I. (1298—1808) po noči ‘od 7—8 novembra 1. 1307: prisegli, da se hočejo osvoboditi cesarskega jarma, toda tò' je samó pripovedka. . Opomnja pisateljeva. Prosi, da bodo vsakega rodoljuba ; pri narodnem delu vodili čisti in nesebični nagibi. Mo-ralični so bili prvi stavitelji narodnega doma, zato je božji blagoslov spremljal njih trude, mo-raličen in nebsebičen značaj si . tudi bil Ti, zato je bilo delovanje Tvoje tako uspešno. Hudo borbo borimo dandenešnji z nasprotnikom,. a dosti je omahljivcev. O Krunosläve blagi ! Tvoj duh stanoviti naj nam daje navdušenje in in okrepčuje narodne borilce!“ ,Mož, o katerem je naš pokojni starina, slavni Davorin Trstenjak, izrekel take besede, bil je res neka redka, nenavadna prikazen. Ljudij tako dobrohotnega, blagega srca, kakor je bil'dr. Kočevar je malo. Oglejmo si še malo njegovo osebo, na koliko , je meni možno opisati jo, ker jaz doktorja Kočevarja/ akoprem mi je bil prijatelj, nikoli nisem imel priložnosti lično videti. Popišem njegovo osebo torej tako, kakor-sem slišal opisavati jo od njegovih znancev. , Dr. Stefan Kočevar je bil bolj majhne, toda krepke postave in širokoplec, temne boje v obrazi. Lasje,, kateri so-pa zgodaj .osiveli, bili so kostanjeve, boje. Čelo je imel visoko in lepo obokano. Pogled njegov je bil precej oster in zdel se je človeku, ki’, ga ni poznal, na prvi mah srp, toda vsak, ki jo delj časa ž njim govoril. Uvidel je takoj, da je njegovo oko pravo pravcato zrcalo blage čiste duše. Občujoč.z ljudmi, kazal se je' čisto pripro-stega. .Govoril je s prostakom kakor z veljakom. V družbah, v katerih so ga prijatelji in znanci teško pogrešali, bil je jako zabaven. Imajoč ođ narave lep govorniški dar, govoril je z lelika, neprisiljeno, dovtipno ter tem načinom prouzroče val 1 v družbah '"nenavadno veselost. To sem slišal Od nekih znancev pokojnikovih, ki so imeli priložnost češče ž njim občevati in to potrjuje tudi Davorin Trstenjak v svojem nareku, kjer reče: „Ti si bil ,gaudium nostrum1 . . . t. j. veselje naše. Dr. Kočevar je torej, vsakoj prilikoj primernimi dovtipi razveseljeval svoje prijatelje. 0 tem je tudi živa 'priča pismo Stanka Vraža, katero je pisal dne, 7. septembra 1840 iz -Podčetrtka drju. Preširnu.*) V tem pismu naznanja Vrazprijatelju si Preširnu, kako ga je o pustu zapustilo zdravje, kako je , imel- sedem tednov; trešliko in kako je dobil prijazno povabilo od nekega sorodnika po tenki krvi, bivšega oskrbnika grajščine grofa Attemsa, naj pride k njemu,' da spremeni zrak. Nadalje piše Vraz kako je bil od svojega sorodnika in od njegovih otrok ljubeznjivb vsprejet, kakč je to dobrodejno nanj vplivalo in da je „tukajšnji mladi ■ zdravnik na glasi, in ognjeviti rodoljub dr. Kočevar osobito za razvedrenje srca mnogo doprinašal.“ Kako je zdravnik doktor Kočevar spoštoval drja. Preširna pesnika, videli bomo pozneje. *) Dr. Fran Presimi rojen dne 3. decembra 1800 v Vrbi, mali vasici na Gorenjskem, unni dne 8. februvarija 1848 kot odvetnik v Kranji, bil je v prvi polovici našega veka najveći pesnik'vseh • Jugoslovanov. Doktor Kočevar rodoljub. ; „Prst božji se je đotaknol slovenskega naroda.“ Temi krasnimi besedami je začel naš slavni Božidar*) životopis štajerskega zgodovinopisca Antona Kremplja. **) In res je imel popolnoma pravo ; v drugi polovici minolega stoletja so se rodili po Slovenskem možje, kateri so, kakor da jih je bil navdahnol sam'sveti duh, začeli se zavedati svoje narodnosti,, kateri so začenši orati neobdelano, skoro čisto pusto polje domače književnosti pripravljali ubogemu narodu polagoma pot do omike. Brez njih bi z nami gotovo urezalo! Za Kočevarjevega rojenja je še večina teh mož živela; in to je bila tista „krasna pesniška doba“, katero Stanko Vraz v svojem delu „Gusli i tambura“, posvečenem sorodniku si Mihovilu *) Božidar Raič, rojen dne 9. februyarija'1827 pri sv. Tomaži pri Ormoži, župnik pri sv. Barbari v Halozah, državni poslanec, umrl dne .6. junija v Ljubljani. Pokojnik-je bil učen mož, velik rodoljub in izvrsten govornik, žrtvujoč mnogo za ubogo domovino. **) Anton Krempelj, rojen blizo Radgone leta 1790., umrl 1844» kot župnik pri .Mali nedelji. Bil je marljiv pisatelj in na glasi rodoljub. |f Jaldinu, *) bivšemu dekanu v Ljutomeru, zelo naudušeno hvali. Središčani se smejo polnim pravom tem ponašati, da se je v njihovem trgu narodil prvi rodoljub in pisatelj v ormoškem Okraji, namreč Štefan Modrinjak,**) a dragi je bil naš doktor Kočevar, ki je poleg Stanka Vraza najznamenit- ' nejši štajarski Slovenec iz prvega desetletja se , danjega veka. Človek spominjajoč se Stanka Vraza, spo- -minja se nehoté tudi drja Kočevarja. On je bil, kakor njegov pokojni dedek, — oče in vsi Kočevarji, dober gospodar, toda ne skop ; Stanko Vraz ■ učeč se na gimnaziji večinoma jezikom in pripravljajoč se za svoj vzvišeni poklic — pesništvo, Ì zanemarjal je one učne predmete, kateri bi mu , mogli pomoči h kruhu in ne dokončavši strokovnih naukov svojih preselil se je leta 1838. za stalno v Zagreb,, kjer je bil oberočke vsp.rejet v . kolo: književnikov „ilirskih“ pod Gajevoj. zastavoj. Po svojem početkom leta 1835. umrlem Očetu je Stanko. Vraz podedoval malo nagorčijo . pri Jeruzalemu V ljutomerskih goricah. Tem po- ,, sestvom, katero je še sedaj lastnina njegovega nečaka Vatroslava Mohariča, upravljala je njegova ljubljena sestra Anka Moharička, ki je bila dobra ■ gospodinja. Toda to posestvo ni mnogo prinašalo. *) Mihovil Jakliii, rojen pri Jeruzalemu v župniji ,sy. Miklavža v Ljutomerskih goricah dne 6. avgusta 1770,' umri dne 23. junija 1848 kot rdekan v Ljutonieru.. Bil je izvrsten gospodar. **) Stefan Modrinjak^ rojen dne • 23. decembra ,1774, umrl 'dnè 8Ì oktobra 1827 pri sv. Miklavži, je prvi središki pisatelj, ako ni nekdajni krapinski župnik Stefan Fuček, rojen Središčan, kakor misli č. g. "Slekovec.-Jaz "še ž njim ne' strinjam. ■. Tudi kot književnik je imel slabe dohodke, dà je bil pogbstoma v denarnih zadregah in v takih se je vedno obračal do svojega blagega zemljaka,, drja. Kočevarja. Tukaj bodita navedena samo dva primera: Dne 15. januvarija 1838 je pisal Vraz doktorju Kočevarju v Podčetrtek obširno pismo/ S tem pismom mu je poslal Gaj'eyö sliko, Vtiko-tinovičeve*) pesmice in Kukuljevičeve**) „Turke kod Siska“ ; navestil mu je, da bo se služil „requiem“ v slavni spomin slavnega dn neumrlega pesnika Ivana Gunduliča, ***) kateri se je bas pred dvesto leti v večnost preselil, in na konci lista veli „i pošli’ mi zajedno s tim listom 5 gld, sr., kojih mi veoma treba.; ---------Pozdravljajoč Tebe i Tvoju., : suprugu i öelovajm Ljudmilku;^: ostajem ?***) — Dne 24. grudna 1838 je, pisal dr. Kočevar Vrazu: „NoVče, koje zahtevaš, očeš dobiti po novom, letu, j jerbo . sada, druge plativši nimam križa’”ipreko moje potrebnosti.“ In dne 17. siišca 1839 zopet: ,.Prije nedelo danah dobiti tvoje pismo, kojim trni ti naveštuješ, da ti jest novacah potrebno. Ja ti sada. ništa nemopem poslati, jerbo mi obitelj moja toliko .izdatakah uzrekovaše, da nimam više nego . deset forintih u peneznici. Svitujem tebi da ideš k Démetru *****). tek njega prosiš .za- 2—3 desetke *). Ljudevit Vukotinovič,’ rojen dne 13. januvarija 1813 v Zagrebu;. •_ . **) Ivan Kukuljevič Sa^cinski, rojen 1810 J v Varaždinu, j umrl 1889, v Zagrebli. ***) Ivan Gundulič najslavnejši' pesnik stare dobe, rojen dne 8. *februyarija, 1588, umrl 8. dec. 1838 v Dubrovniku. ****) Gl. St. V. V. str. 184. *****) Doktor Demeter, rojeii '21. februvarija 1811, u. 24. junija v. Zagrebu. i na moj račun. Znadem, da on iz prijateljstva, kojè jest uvefc meni prikazao, tebi on ove novce uzkratio ne bude.*) Na to pismo je Vraz drju. Kočevarju moral ostro pisati, ker mu Kocèvar prigovarja kakošen je prijatelj, ker mu ne veruje. Na to, kar. se izpričuje, da ne more dnlga plačati, nadaljuje (dr. Kočevar): „Zašto se izpričaš, da mi ne možeš duga platiti. Jesam li tebe terjao ? Ja nigđa nisam mislio na taj dug, kojeg ako ga ne moreš platiti, tebi popustim. **) Kdo bi dan danes kaj takega pisal? Ni li to znak pravega pravcatega rodoljubja ? Take besede morejo biti izliv iz blagega, za vse kar je dobro, lepo in koristno ,živo vnetega srca,!. : Iz tega je jasno razvidno,'da je Stanko Vraz deval Kočevarjevo mošnjo pogostoma na pipo, in on mu je po možnosti vedno pomagal in prav je imel, ker ako nè' bi bilo Kočevarjeve podpore,: Stanko, Vraz ne bi bil Vseslovanstvu to,, kar mu jft svojimi neumrlim! deli. Po hudi bolezni leta 1840. in še cesto pozneje; .imel' je .dr..- Kočevar Stanka Vraža, -pri .sebi. Janež Kočevar, brat pokojnikov, pravi! mi je, da-ga je ondi videl kako j e leže na sofi piskal na piščalko: narodne- napeve. Doktor Kočevar je bil Vrazu tudi svetovalec v vsakem oziru,, ker nikdo ga ni tako do drobnega poznal kakor on. Ta iskrena prijateljska zveza je trajala do Vrazove prerane smrti,.ki ga je na veliko žalost vzela ne le *) Gl: St. V. V, str. XX, **y Gl. St.-V S. -sir XX. Hrvatom in Slovencem, temveč vsem Slovanom dne 24. majnika 1851 v najlepši dobi Né le tem, da je blagodušno podpiral svojega dragega zemljaka, najboljšega tedanjega hrvaškega pesnika, ampak tudi tem je kazal blagi dr. Kočevar plamtečo iskro svetega rodoljubj a svojega; da se je živo jj zanimal za vsako; na Hrvaškem in Slovenskem obelodanjeno prikazen na slovstvenem polji. i Marljivo je kupoval knjige ter jih delil gospodom župnikom in kaplanom, napenjajoč vse svoje sile in žile, da vzdrami v mlač-njakih narodno zavest, povsod jih bodreč in pod-bujajoč. Kako si je dr. Kočevar prizadeval, in se trudil, piše Stanko Vraz dne 18. febrüvarija 1838 svojemu prijatelju, gosp. Josipu MuršecU, kaplanu v Ptuji med ostalim .to le :----„Doktor Kočevar z Podčetrtka je tudi tu bil. Mi smo si tej'*) mnogo spominjali od Slovenstva, ino pri tem tudi nekaj od Vas. On je veliki Slovenec ! naš prorok v Cel-skem kolobari On nam je v svojem kraji to, kaj ste nam Vi, dragi, prijatelj v Ptuji. On razprodava knjige slovenske, nagovarja dremavcem in betež-nikom Slovenskim k bujenju in ozdravljenju narodnemu. ----—J On je tam dosti farmeštrov in kaplanov na vero Slovensko obrnol. Jemu prè to delo dobro od rok ide, zakaj on ma zdravje svojih jpbkornjenih v svojih rokah, ino tak se. noben ne-podstopi mu kaj proti 'reči.“ **) Kako je dr. Kočevar kot estetično naobražen mož vedel čislati prave pesniške umotvore, bodi *) tej je kratica h tedaj. Rabi se v ormoški okolici. **) Gl. St. V. V. str. 188. razvidno iz lista, ki . ga je pisal ta velecenjeni rodoljub leta 1839 iz Podčetrtka drju. PreSirnu v Ljubljano. List je pisan vrlo lepim nemškim jezikom. Jaz ga hočem podati čitateljem v šloven- . skem prevodu, toda ta prevod ne more se nikako jednačiti z izvirnikom. On je ž njim v taki razmeri kakor najslabši Cviček z najslajšim Ljutomerčanom. Glasi se list drja. Kočevarja doslovno tako le: „Gospod Vraz je meni izročil 15 izvodov slovenskih narodnih pesmij, katere je bil nabral, z, nalogom, da jih. Vam pošljem. Vršeč; radostjo ta nalog, uporabljam priliko; Vas srčno zahvaliti ' na velikem veselji, katero so mi Vaši izvrstni pesniški proizvodi provzročili. Vaš , ,,Kerst 'per SaVizi“, „povodni mosh“ etc. sem že često Citai, toda jih še sedaj začenjam često čitati, kedar se hočem razveseliti. Vaš določen izraz bogate, misli, krasne slike, neprisiljenost v jeziku in srokih (vjemah) morajo vsakega,'tudi glede na naš jezik pristranski mislečega presenetiti in razveseliti. Presenetiti, rečem, ker Vi v-jeziku, kateri še ni blikan, tako izvrstno pišete. .Vi ste mojster našega jezika, in če bi bilo možno njega povzdig-noti do slovstvenega jezika, ne bi jaz vedel za nikogar, ki bi bil zato bolj, sposoben, nego za Vas. Gornja' Ilirija mora se z Vami ponašati. Srednja in Dolnja Ilirija bi si čestitali imajoč takega pevoU.. Hotel Bog, da Vi ne bi nikoli nehali bogatiti našega malega slovstva svojimi dušnimi proizvodi. Hotel Bog; da Vi ne bi nikoli nehali biti svečenik Slave! Ker kje bi ona našla drugega Présirna? Koliko let bi morala čakati, da bi jej zopet kak pevec ■ „Korala“ prinesel kako žrtev? Ne. zapustite naše Slave, in ako tudi ne prisegnete na zastavo novega ilirskega slovstva, pojte slovenski (gornje ilirski). Ne zapustite i nks, vaših rojakov, kateri Vam vse zaupajo) uverlvši. se, da ste sam Vi' zmožen , rešiti.-slovstveno čast,. Gornje Ilirije. Sicer bijilirško slovstvo več pridobilo, ako bi se Vi Gaju pridružili, da bi v našem skupnem vrtu cvetice gojili, toda Vi imate že svoj, cvetni vrt, kateri,ste do sedaj tako dobro, gojili. ‘Gojite ga tudi- v bodoče in boste . se. uverili, da bo so vsak. Ilir tega veselil.“ -'1'). Ne veje li iz . vsake v tem listu zapisanih vrstic šapa gorečega rodoljubna ?. Istina, dr Kočevar je bil vnet' za ilirizem, kil j e ; baš za onega časa bil v najlepšem cvetu, niinajoč mnogo nade,' da, bi se 'mogel slovenski jezik kedaj povzdignoti na kako slovstveno stopnjo ; a kdo bi mu to zameril, saj je večino vrlih domoljubov Slovenskih prešinjala tedaj na jugu vladajoča ideja ilirizma ? IJsodepolno leto. 1848 katerega, pomlad;’, je. mnogim ljudem sila mnogo obetala, koge v zapadnem in srednje-evropskem človeštvu začelo vreti in kipeti, odkazalo jé zašemu1 drju. Kočevarju tudi pot na politiško polje. Oglejmo'si nekaj malo òno dobo Do leta 1848. životaril je. naš ubogi narodi č zenamarjen, zaničevan, pozabljen, a tega leta je tudi on začul sladkozvočno besedo „svoboda“, o kateri mu za prejšnjega, železnega absolutizma *) Gl. Letopis M. sl. za 1. 1S75 str. 158. mogočniki niso dali niti sanjati/ Žalosten, preža-losten je bil položaj ubogega ljudstva 'slovenskega, dokler ga ni vzbudilo 1848, leto. Plemstva tega stanu, ki je do, nove dobe v vsakem oziru bil;; voditelj narodom, akoprem jo ošabno preziral nižji sloj naroda, često sebično braneč svoje stanovske predpravice, Slovenci nismo imeli; meščanstvo je bilo čisto neslovensko po duhu in nekaj tudi po krvi. Mesta, tudi najmanjša, katerih, prebivalci imajo navadno le malo čuta za Vero in krepost, bila so gnezda tujih šeg in navad, sé ve da tudi tujih jezikov. Večja mesta so na sé potegovala promet in s tern trgovce tujce — Nemce in Lahe. In ti obogativši se od žuljev slovenskih voznikov, tovornikov, obrtnikov, težakov in kmetov, plavajoč v slasti in masti, gledali so ' zaničevalno na ubogi narod, ker jedino jim; je , dalo'imetje veljavo, vpliv in/blesk. Čim bolj so meščanstvu rastle gmotne m duševne sile, tem bolj nam je bilo v narodnem oziru tuje, ter je tem uspešnejše potujčevalo narod sam. Jedino duhovniški stan « j'e'bil‘na, strani prostega Ijud-: stva. /Ta stan, ako ni bil Slovencem voditelj, bil jim je. vsaj tolažitelj, in sicer duh tolažitelj v vrsti dolgih tožnih let. Od tega stanu je slišal ubogi kmet 0 nedeljah in praznikih s propoved-., nice Imžjo'besedo v domačem jeziku. . Res, da je. bila/ ta beseda cesto okorna, osobito duhovništvo sekovske vladikóvine navzemšise tujega duha in .pozabivšikskprO sladko besedo materinsko, ni moglo dostojno razlagati’ vernikom božje .besede. Ko se /nebo prevleče temnimi oblaki, videti je vendar časi. na njem tu in tam,slabo brleče redke zvezde ; tako malo je bilo za one dobe duhovnikov, kateri so vedeli toliko materinščine, kolikor so seje doma naučili. Res žalostne razmere! A vendar so besede nepozabnega nam kneza in vladike Antona Martina, *) katere je pisal 1. 1853. v „Drobtinicah“, glaseče se: „Bila je sv. cerkev doslej jedina varhinja, dojnica in mati naše narodnosti in mati jezika našega; le ona je začela izobraževati narode slovanske, vnemati jim luč izveličanske omike ; le ona je nam ohranila in otela iskrico mile slovenščine, da je nemili nemškutarji zadušili niso“ popolnoma resnične. Duhovniki torej, akoprem jih ogromna večina brez vsake narodne zavesti, bili so narodu posredno in neposredno dobrotniki in učitelji, ne kopajoč mu jam, v katere bi ga zagrebli. Pred letom 1848. hi bil naš kmet sam svoj ; ni bil svoboden ni v gmotnem ni gospodarskem oziru. Francoska vlada je Slovence v „Iliriji“ t. j. na Kranjskem, gornjem Koroškem in v Primorji rešila grajščinskega pravosodja, ker načela francoske revolucije so dovršila tu ravnopravnost I državljansko kmetov z bivšimi gospodi. Nekatere preinačbe je avstrijska vlada zopet ovrgla ^„obnovila je na podlagi zakonodajstva zadnjih dveh desetletij 1ST veka osnovo kmetskih razmer napram gosposki, vpeljala je spet nadgospbdarstvo (nad-lastniško pravico) grajščinske gosposke na kmet-. skih posestvih, najvišji, pravi gospodar svoji zemlji torej ni bil kmet.Slovenec, nego grajščak Nemec“. *) Anton Martin Slomšek, rojen dne 26. novembra 1800 na Ponikvi, Umrl dne 24. sept. 1862 kot knez in škof v Mariboru. Njegove zasluge za slovensko ljudstvo so znane vsakèmu Slovencu. Mnogo hude škode je delala kmetu tlaka; ker obdelujoč njive in vinograde svojega graj-ščaka, zanemarjal je kmet svoja posestva in se ! polog priučeval malomarnosti in lenobi, ker kot tlačan je delal kmet prav po tlačanski, ne bri-gajoč se tudi za svoja opravila; „gospodarski grehi so se gromadili in zavirali prospeh mnogega gospodarstva tudi v poznejših ugodnejših časih“. Tedanje razmere med gospodom in kmetom jj' ne dajo, se danešnjim prispodabljati. Tedanji kmet se-je svojega gospoda bolj bal, nego sedanji hudiča. A kako se tudi ne bi bal! Moral se je bati in to ni toliko gospoda samega, ker ž njim ni skoro nikdar, ali je- le redkoma prišel v dotiko, kolikor njegovih uradnikov od najvišjega do naj-.-nižjega. Navadno so bili po Slovenskem grajščinski ■oskrbniki tujci — Nemci, ki so se le za silo naučili slovenski lomiti. Ako. je bil kateri izmed njih Slovenec, sramoval se je materinščine in govoril le -gospodski — nemški. Tak oskrbnik, katerega naobraženost je bila le vnanja ter mu ni predrla v srcé, ne goječ nikakega plemenitega čustva, imel je čuden pojem o slovenskem kmetu; ako ga je imel pred seboj, mislil je, da gleda naj-večjega neumneža, katerega srce je polno prev-, zetnosti in hudobije, in baš zbok tega je kmeta preziral, zaničeval, odurjeval. Kmet ni nikoli slišal iz gospodovih ust milozvoneče prijazne besede, ki navadno na prostaka silno dobrodejno vpliva. Kmet je pred gospodom strahoma lazil in plazil se, a imajoč za seboj vrata gospodske pisarne, klel je in preklinjal gospoda ter -stiskaval svojo J_________3Ü____________^ trdoAuljevó pest.. Zaradi tega so bile nravstvene posledice zelo neugodne : tlačan moral se je učiti rano klanjati, se gospodski in to mu je morilo moški ponos, osobito' v takih okolicah, v katerih : je bilo mnogo grajščin. - Žalostni položaj, v katerem je bil slovenski kmet, zlajšala je vsaj nekaj malo prekucija 18481. '; ; Tedaj je bilo po vseh pokrajinah mnogojezičrie Avstrije, osobito na Ogrskem in Laškem silno pa narodno gibanje. Kar sé tiče narodne zavednosti . Slovencev, niso se oni mogli nikako1: primerjati Ostalim avstrijskim Slovanom. Wajpoprej se^je11' začelo svitati na spodnjem Štajarskem in potem stoprav polagoma pri naših rojakih zapadnikih; . in sicer je začelo ilirstvo dramiti narod slovenski, ki je vedno na sé vleklo književnike slovenske na Štajatskem. Kranjski dijaki dovršivši srednje-šole ha hrvaških gimnazijah navzeli so se tam' tudi narodne zavesti, katera se je potem začela širiti po domačih tleh. In odločni politik in prvak poznejših let, slavnoznani doktor Janez Bleiweis *) • zahajajoč tudi v društvo mladeniško naudušenih mož, nasrkal se je stoprav med njimi narodnega duha. katerega še v njem ni bilo najtr v prvih letih uredovanja „Novic“. Prijatelji so se češče ; shajali m bsnoVali nekak stalen odbor, v katerem so se navadno pomenkovali najprej ò slovstvenih . . pitanjih, pozneje stoprav o važnih pitanjih za slovensko bodočnost. In. s časom so,tudi „Novice“ začele pripasati polog čisto kmetijskih stvari po- *) Dr. Janez Blévweis rojen 19. 'nov. 1808 v Kranj i, umrl 29. nov. 1881 v Ljubljani. litične beležke, ki so sicer bile čisto nedolžne, a vender so narejale na narod vsaj nekaj malo vtisa. Narodna zavest med Slovenci se je začela netiti od juga pa tudi od severa ppk Dunaja in Gradca, kjer so slovanski vseučiliščniki in uradniki občevali z drugimi naudušenimi Slovani. Že , okoli letä 1843. imeli so dunajski Slovani v „parski kavarni“ svoje glavno shajališče, a leta 1845. | imeli so svojo. „Slovansko kavarno“ k Grloviču. V to kavarno - so zahajali mladi severni in južni Slovani, : izmed katerih so bili nekateri pozneje imenitni književniki. Leta 1844. imeli. so. prvi „slovanski ples“. Leta 1845. je bil „slovanski ples“ v dvorani „hruške“ ; jako sijajna sta bila plesa 1846. in 1847. leta; pri prvem so se Slovani opekli, ker so imeli 2000 gld. primanjkljaja, ki 'so pa ga z lehka pokrili bogati češki plemenitniki in srbski knez Miloš in Mihael. Leta 1847. so pa imeli že dobitek. S plesi so se vrstile tudi besede, osobito zanimiva je bila beseda leta 1847. Za tega kuhanja in vrenja so prišli mar-čevi dnevi. Na Duna,ji so živeli tudi Slovenci in mnogo drugih Slovanov in marsikateri se je udeležil občnega gibanja. 0 pripravah za dan 13. sušca, katere so delali visokošolci,, da bi šli v zbornico deželnih stanov, Vedeli so tudi Slovenci. Poprej je vladala politična tišina na Dunaji, a to tišino je pretresla pariška revolucija meseca febru-varija 1848. leta; vsak pametnik je živo čutil, da se mora tudi pri nas izvršiti prevrat. Ni tukaj prostora, da bi popisaval dogodbe na Dunaji;.; katere so imele velik vpliv izrecno na sloven- ski narod. Vest o dunajski reveluciji letela je bliskoma in dospela brzo do slovenske, meje. Dne 16. marca je že bila v Ljubljani in se takoj raznesla po vsem mestu. Za nekoliko ur so nosili Ljubljančani na prsih bele trakove „znak veselja in narodnosti“. Zvečer je bila v gledišči .slavno-: stna predstava; gledišče je bilo krasno razsvetljeno in poslušalci so peli stoje cesarsko pesem. Prosti neomikanci so pa prouzročili tudi nekaj izgredov, pozdravljajoč ljubljansko mlado svobodo, a niso mogli posnemati vrstnikov svojih v velikih mestih na Dunaji, v Pragi, Lvovu, Gradci. Istega leta so bile v navadi mačje podoknice v Ljubljani, Vipavi, Tržiči, ki so pa bile popolnoma nedolžne igrače," V Ljubljani so Osnovali narodno stražo, katere je bilo 5 kompanij, in ta straža je imela po odhodu vojakov na laško bojišče skrbeti za varstvo po mestu.; To je bil dokaz, da svoboda nalaga človeku tudi dolžnosti, ki pa vsem ne gode. Narodne straže na Slovenskem pa niso vse delovale v narodnem duhu. Dne 20. sušca so izvedeli v Ljubljani, da je cesar dovolil tiskovno svobodo in ustavo, kar so že dne 15. sušca plakati na hišnih oglih objavili narodu na Dunaji. . Ta novica je prouzročila sila veliko veselje. Iz Ljubljane so pisali „zahvalno adrešo Kranjcev“ cesarju. V Mariboru so se radovali, Slovenci in Nemci v bratovski zlogi. Zajedno so podpisavali Slovenci in Nemci adrese cesarju in vladi. . Po kmetih so slavili dotlej jim, neznano svobodo služboj božjoj, pokanjem topičev godboj,-plesom i. t. d. V novo gibanje so posegli tudi deželni stanovi, M so imeli razne želje, a posebna jih želja je bila, naj se Avstrija zveže tesno z inoavstrij-skimi nemškimi brati in z velikoj premočnoj Nem-Sijpj. (Res hvale vredna želja !). Tudi adresa graških meščanov je poudarjala zvezo z Nemčijoj in v istem duhu: je, opravila svoj posel na Dunaji deputacija graške univerze. Stanovi so zahtevali v nòvi adresi do cesarja vrejenje kmetskih razmer, odpravo podložništva. Eevolucija je vplivala na stare stanove in razširila v zmislu svobode zastopanje naroda ter teni načinom krčila pot tudi narodu slovenskemu, da so se mu odprla vrata zbornic, v katerih so govorili in odločevali i o njegovi usodi. Bilo se je bati za javni mir, dokler ni bilo rečeno najimenitnejše gmotno pitanje — odveza kmetskega stanu. Marčeva revolucija je obešala kmetom svobodo,- ndpravo kmetske podložnosti, ker brež nje ne bi se tudi ustava mogla izvršiti. A bilo je težavno.,, ker zakoniti činitelji niso ustanovili tudi potrebnih postav, po katerih bi se uresničila proglašena načela in določile poleg „pravic“ tudi „dolžnosti“. Kmetom so obečali osvobojenje, prenehanje tlake, desetine, gorščine in več drugih rečij, a vendar je ostalo še vse, kakor je bilo in čim dalje je veljal stari'red, teni vece šo bile sitnosti, množili se prepiri med .gospodoj in kmeti in tem načinom je prišlo v nekih krajih na Slovenskem do kmetskih izgredov- in največ zaradi tega, ker je bilo tudi nekaj zlobnih hujskačev, šuntajo.čih že razdražene, kmete, misleče, da jim ne bo treba plačevati gospodski nikake odškodnine. Mnogo so tudi kmetske razkačenosti bili krivi grajščinski oskrbniki, -izmed katerih so le redki vedeli za silo slovenski, a sramovali se govoriti. V obče so grajščinski oskrbniki s kmeti tako grdo ravnali, • da: so morali vzbujati med njimi mržnjo do sebe. Teh . žalostnih razmer ne bom dalje popisaval, ■ samo to še rečem, da so iz zgodovine nam znane kmetske bune imele vse zelo žalostne nasledke. Tedaj je nastala nevarnost za Avstrijo in Slovence, ker so Nèmci nameravali vrediti veliko nemško državo' raztrgati Avstrijo ter potopiti . Slovane v morji velike Nemčije, kateri novo središče bi .imel biti : Frankobrod. A tudi med Slovenci so bili. pogumni možje, kateri so začeli sno-- , vati „Slovenijo“,, Pokojni dr. Bleiweis, je prilikoj- • slovesne avdijencije pri nadvojvodi Ivanu sprožil besedo o zjedinjenji Slovencev. Svobodomili in . ljudomili nadvojvoda, ki je-bik tudi med Slovenci zelo priljubljen, odobraval je to namero (kakor-je . mislil dr. Bleiweis) vprašajoč- ali .to, česar žele Kranjci, žele tudi koroški, štajarski in drugi Slovenci. Na to vprašanje tedaj dr. Bleiweis ni mogel odgovoriti hr stoprav dandenešnji gotovo.-vemo, da se je varal, nadejajoč se, da bo nadvojvoda Ivan pomagal ,osnovati „Slovenijo“,- ker on je bil v politiki Nemee, za zjedinjeno Nepnčijo pod pokroviteljstvom Avstrije in'nasprotnik razkosanju štajarske kronovine, brez razkosanja Koroške in Štajarske pa ni bilo gradiva za združeno „Slovenijo“. Med Ivanom in vladajočimi dvorskimi krogi je bilo marsikatero nasprotje in zbok tega je bilo tem manje-mogoče, da bi se uresničile želje Slovencev. Nadvojvoda Ivan je zahteval, da se za zje-dinjeno „Slovenijo“ oglase tudi nekranjski Slovenci. In takoj so zložili na Dunaji poziv z naslovom: „Kaj bodemo cesarja prosili?“ Ta poziv so razposlali ’tiskan na vse slovenske kraje, naj se.ro-jaki podpišejo 'in prošnjo pošljejo cesarju. Zahte-. vajo naj'pa Slovenci 1. zjedinjeno Slovenijo, 2. rav-. nopravnost slovenščine v šoli in uradu; 3. neodvisnost: Avstrije od Frankobroda. To prošnjo' so širili rodoljubi po vseh slo-vonskih pokrajinah, celo. na Koroškem so bili neki pogumni voditelji ondotnih Slovencev za njo, samo. vladiki Slomšeku ni,ugajala. Njemu, se je, • žjedinjenje Slovencev v skupno „Slovenijo“ videld •presmelo ! . -Narodni program je zastopala poleg dunajske „Slovenije“ dne 16. aprila ustanovivša se posestrima graška „Slovenija“, ki j,e začela takoj svoje delovanje v zrnislu §: ,2. pravil :• „Povzdiga narodne zavesti na podlagi izobraževanja slovenščine in poznavanja sorodnih narečij v dosego - tdsnejše'zveze z'ostalimi slovanskimi vejami.“ Duša graške „Slovenije“ je bil nje začasni starešina, že omenjeni g. dr. Josip' Murše,c, ker malokdaj je pero slovenskega žurnalista spisalo take ' jčlanke, kakor so bili iz njegovega peresa priobčeni Članki v Gradčanki. ' Že 22. aprila je-objavila načrt prošnje, ki naj bi se poslaia cesarju. Ta načrt poudarja različnost narodov in jezikov ,v Avstriji., ’ Zadnja točka te, prošnje se glasi : „K nemški zvezi Slovenci ne marajo .spadati; ostati pa ho-'čejo neomahljivo verni ustavni vladi avstrijski v kr.ogu ravnopravnosti dežel in zmatrati vse -narode velikega cesarstva svojimi brati.“ Ta načrt, je prehitela ustava dne 25. aprila, katere nedostatek (neuresničenje njihovih želj) je zavednè narodnjake neljubo dimoi. Sestavili so novo prošnjo in jo poslali'cesarju. Ta prošnja se je poslala tudi državnemu zboru, ko je dobila 11.000 podpisov ; toda vse jè bilo zaman. Ljubezen do- združene „Slovenije“ pa tudi ni bila preživa ; ta zahteva je našla, celo odločne protivnike med zavedenimi Slovenci. Glasovi, zahtevajoči tesno zvezo s Hrvati so bili precej osamljeni. Istina, da je ban Jelačič*) povabil v hrvatski zbor tudi zastopnike ostalih Slovanov avstrijskih, in deželni zbor je večkrat ' poudarjal, da se morajo približati. Slovenei in Hr- . vati tudi politično in državnopravno. Toda ta agitacija je samo toliko dosegla, da je bil dr. Štefan Kočevar poslan v imenu štajerskih Slovencev v . zbor zagrebški. O tem poslanstvu bo pozneje govor. Nemška frankobrodska propaganda je v malo tednih tako silno narastla, da vlada ni mogla zabraniti volitev za narodno skupščino v Franko-. brodu, katere naj bi se udeležili Zastopniki nemških držav. Ona skupščina naj bi osnovala novo Nemčijo, ne meneč se za ostale dežele avstrijske in njihovo ustavno osnovo. Slovani, to je Čehi in Slovenci niso vedeli, kaj bi počeli in v'tem odio-, * Josip Jelačič Buzinski rojen 16. oktobra 1801 v Petrova-radinu, višji vojaški dostojanstvenik, bil je 1. 184?. imenovan ban Hrvaški., Leta 1854 je bil povzdignen v grofovski stan. Umrl jè dne - 20. majnika 1869 v Zagrebu. Izdal je v nemškem jeziku malo-knjižico pesnij, ki so tudi pohrvačene. čilnem trenotji je postal rešitelj Avstriji in Slovanom Ceh dr. Frantisele Palacky*), ki je prejemši povabilo odbora iz Frankobroda: odklonil vabilo k udeležitvi ondešnjega posvetovanja; iz te odklonitve je nastalo sloveče pismo z dne 11. aprila, v : katerem češki državnik in zgodovinar med ostalim pravi: „Vaš zbor hoče dosedanjo-zvezo knezov' nadomestiti z zvezoj nemških narodov; zjediniti hočete nemški narod v| pravo jednoto, ojačiti nemško narodno zavest in povečati moč Nemčije znotraj in zunaj. Dasi zelo spoštujem to težnjo. | in čut, na kateri se opira, in baš zato, ker ga spoštujem, ne smem se Vaših .zborov udeležiti. Jaz nisem Nemec . . | samo zato me pa vendar niste vabili,- da bi samo nehote prikimaval, neimajoč lastnega uverjenja. Moral bi v Frankobrodu zatorej zatajevati svoja čutila in hliniti se ali pa ob priliki glasno oporekati. A za jedno sem preresnoben in preprostodušen, za drugo nisem dovolj smel in brezobziren. . . Zjedinjena Nemčija pO Vašem načrtu hoče Avstrijo za vselej oslabiti“. . . Palacky brani Avstrijo, ki se bode jačila na podlagi ravnopravnosti narodov, dočim je zjedinjena Nem- , čija nemogoča razven republike. Razumeva se, da so psovali Palackega z vladoj vred ljubitelji zjedinjene Nemčije. . Položaj Slovencev je bil v,tem oziru jednak položaju Čehov in žbok tega so morali i Slovenci odkloniti volitve za lrankobrodski zbor in boj protifrankobrodski je začela dunajska „Slovenija“. *) Dr. Frantisele Palacky rojen 14. junija 1798, umrl 26. maj-nika 1$7C7 Slavni češki zgodovinopisec. Z ysoj močjo je tudi graška „Slovenija“ delovala: proti volitvam v Frankobrod; širila je med narodom oglase dunajske „Slovenije“, Palackega pismo od 11. aprila, katero je bil poslal v Fran-kobrod, oklic barona Buchmanna ; nabirala je podpise za prošnjo za združeno „Slovenijo“ in pou-. čevala narod ob ustavnih pravicah in dolžnostih. Po dovršenih Volitvah frankobrodskih je graška „Slovenija“ pozivala narod, danaj posreduje proti . volitvam in naj se pripravlja na volitve državnozborske ; poziva duhovnike-, uradnike, učitelje-, grajščake na narodno delo, in naposled i — Slo-, Venke., „Pri, tako lepem delu. ne smete zaostati. Ve ste prve gojiteljice človeku, iz Vaših ust sliši detè -prve mile glasove tistega ,jezika; ki mu bo vse žfve dni drag in mil. Naj so. zatorej slovenski glasovi prvi, v katerih mu ve razodevate svojo ljubezen in mu .dajete prve nauke vsega, dobrega in lepega. . . Vsekdar in povsod so se Slavjanke . skazale velike domorodkinje našemu razširjenemu . narodu.“ ■ Graška „Slovenija“ je poslala'pesnika Stanka -Vraza k slovanskemu shodu v Prago; zastopal je tudi. mariborski okraj. Ta slovanski shod v Pragi' je za Slovence le z ozirom na vseslovanski vpliv važen, kajti udeležitev Slovencev, je bila jako pičla. ’ Slovenski člani so. bili. v jugoslovanskem odseku in dognali Sp, da se je postavilo na .'dnevni red’tudi-Slovensko pitanje, imenoma zjedinjenje Slovencev, to je'pa-tudi menda jedino, kar se nanaša neposredno, na nas. Shod-je obrodil jako malo 'Sadu ; praški. nemiri o duhovnih praznikih so razpršili shod prvlje, nego sp mogli' misliti na izvršitev lepih njegovih načrtov t, j. pobratimstvo Rusov, in Poljakov in 'organizacija •/avstrijskega-slovanstva zoper nakane frankobrodskega nemštva. Nekako sorodnost z udeležitvij o slovenskih poverjenikov pri; praškem shodu ima poslanstvo ; drja. Štefana Kočevarja, pooblaščenca graške „Slovenije“, imenom štajerskih Slovencev v zbor hr-vatsko-slavonsko-dalmatinski v Zagrebu, ki ga je sklical ban Jelačič v 5. dan junija — torej istodobno z vseslovanskim shodom v Pragi. — Po- . slanstvo Kočevarjevo je bilo odziv na povabilo Jelačičevo, čegar volilni red za oni deželni'zbor ; v § 8. ponuja „dostojno mesto“ v zboru tudi „za- I stopnikom avstrijsko-slovanskih krònovin, ako hočejo razveseliti naš deželni zbor s svojoj navzočnostjo“. Hrvatom se je zdela, potrebna in izvrš-' Ijiva ožja zveza Hrvatske s slovenskimi pokrajinami in „načrt pogojev z.Ogri“ pridržuje Hrvatom v pravico, „dà smejo obnoviti staro politično zvezo;“ z nekdaj hrvatskimi kraji“, t. j. z Dalmacijoj, /s-„hrvatsko-slavonskoj krajinoj“;.t. j. spodnjim. Šta- * jarskim in delom Kranjske poleg nekaterih k stari Hrvatski .spadajočih isterskih, pomorskih krajev. Doktor Kočevarje šel v Zagreb z nastopnim pooblastilom graške „Slovenije“. : , „Prišel je od nas že davno pričakovani čas, da se mi, po krvi in rojstvu bratje, ih k temu še bližnji sosedje sporazumemo in stopimo v bratovsko ■ vzajemnost. Mi Slovenci, malh: vejica.velikega debla' slovanskega, raztrgani po dobro zviti, narodnost našo podkapajoči politikijvnismo/ mogli poznati niti samih sebe med/seboj, toliko menj’še Vas,, naše bližnje junaške brate. Ali zdaj je previdnost božja, oznanjujoča svobodo in samostalnost vsem narodom, razdrla zapreke, katere so veje jednega ' debla razdeljevale, in je položila najsvetejše po-sestvo : narodnost v roke vsakega naroda. Nam se tedaj zdaj nalaga moško braniti, kar nam je ■ podelila večna pravica; naše je torej zdaj, da Ì razumejemo čas, da si pripravimo bodočnost veselo in slavno. Ali da smo mi Slovenci- prepričani, ; da se ta lepi namen more doseči le po vzajemni zložnosti in trdnem pouzdanji v naše drage brate :1 Slavjane, posebno pak v vas bližnje bratske sosede Hrvate, Slavonce in Dalmatince in ostale JugO- 's slavjane, prosimo slavni sabor trojedine kraljevine po našem poslaniku dr. Stefanu Kočevarji, okraj-skem zdravniku v Podetrčtku, v imenu graške družbe „Slovenije“, „ da bi blagovolil sledeče naše želje prevideti in podpreti: 1. Hoteči kakor Vi, vsèkdar zvesti in privrženi ostati milostivnemu cesarju našemu želimo, da se on in njegova rodbina ža naprej obdrži na ;■ ustavnem prestolu pri vladi. 2. Da ostane država avstrijska neodvisna -j in da v bodoče ima svoj posebni narodni zbor. 3. Da se trsimo v bližnjo in ožjo zavezo . stopiti z Vami, svojimi brati, v duševnem in ma-■terijalnem oziru, tako da bi naša občna, prizadevanja bila jednaka in se pravice slovanske narodnosti zdržale neoskrunjene.“ Doktor Kočevar je govoril ognjevito in slavil ta zbor za epoho v zgodovini slovanski. A tudi ta korak je bil brezuspešen. Tem, da je doktor Kočevar šel v Zagreb, -j da se pokloni onemu imenitnemu možu (Jelačiču ; barm), M je leta 1848 gotovo največ pripomogel, da nemško-madj.arska revolucija ni razrušila naše države, pokazal je veliko rodoljubje svoje. V Zagrebu je v imenu Slovencev Hrvate pozdravil kot brate ter nje prosil, naj ne dajo, da bi Nemci Slovence uničili. Neustrašljivo se je. potegoval za združenje vseh Slovencev. Hrvatski poslanci s slavnim banom Jelačičem so ga naudušeno vspre-jeli in mu vso mogočo čast skazovali. Ko je bil nemški in madjarski upor srečno zadušen, imela je beseda drja. Kočevarja med Slovenci na Štajerskem največ veljave. Kakor doktor Janez Bleiweis vitez Trsteniški kranjskim, bil je doktor Štefan Kočevar voditelj štajarskim .Slovencem. Vsi so ga častili in spoštovali kot najmodrejšega svetovalca svojega. Dne 18. aprila 1848. so štajarski stanovi določili sestavo provizoričnega deželnega zbora. Temu so se hudo upirali gospodje in duhovni člani stanov, braneč staro pravico svojo ; stoprav 29. aprila je bil boj končan in sklenoli so, da ima provizorični deželni zbor šteti ' 90 članov. Med toj devedesetorieoj je bil za mariborski okrog poleg drja. Janeza G-ottweissa, ki ima velike zasluge za povždigo in polepšanje trga Ljutomera, izvoljen poslancem tudi naš dr. Kočevar. Med poslanci: je bilo lepo število Slovencev, in tudi nekaj jako .zmernih, Slovencem pravčnih Nemcev, a vender je bil slovenski program jako slabo zastopan ; med našimi poslanci ni bilo nobenega sporazumljenja, niti vkupnega postopanja, vsak je imel svoj program; bili so med temi poslanci tudi možje, ki nišo imeli razuma za domačo reč. ' '0 delovanji, drja. Kočevarja- v teina .provižo-yiönena, deželnem zboru ne morem ničesa povedati, ker nimam o njem nikakib podatkoy. Da pa se je o vsaki priložnosti modro in krepko potegoval za svojim rojakom -prirojene pravice, vidimo iz tega le: Poslancem kmetskih občin (Ptujj je bil izvoljen Jakob-Kreft,, ki je bili na slovenski strani in se je potegoval-odločno za-slovenski program, čegar glavna . točka je bila zjedinjena Slovenija, poleg nje- pa sloyeösko urà-dotahjeb V tem provizoričnem deželnem zboru je prišel : najprvlje. v podrobno razpravo § 1. Št a-j a r s k a je j e d no ta i n be r a z d r u ž lj i y a-, v ojlj vođina-“, ki .so ga vsprejeli v prvotni Obliki. Zelo živahno razpravo je vzbudil s to prav § 12. „Razprave, deželnega zbora- in p o sl o -vanje deželnih Osrednjih uradov se vrše v nemščini. Z a s o b n i ki p a smejo deželnemu zboru in omenjenim uradom podavati slovenske vloge“. Pribi „taki pred-, pravicTPlnemščine je najprvlje ugovarjal okrajni komisar, Knaffl, a njemu sé je vsoj močjo .protivi! Wasserfall, a naposled ga/je vsprejela večina glàsoy. - Stoprav sedaj, je izjavil poslanec Kreft svoj e' mišli, prepital prvo izjavo, katera je zoper S !. in 12. „Mi Slovenci smo že vložili prošnjo,' pri 'državnem zboru' da nas naj združe ,s. ;Kranjskój|| mi hópdmd .ostati Avstrijci, a osnovati -hočemo pö'sebno;, kfonövino;j: raizdruženje Stajàrske ni nemogoče;: kajti Mali Št-ajar se je združil z ostaloj deželoj še le pred 400 leti.' To postopanje poslanca Krefta je, bilo jako neprimerno, kor jo stoprav m pri §12. ugovarjal zoper § 1. Ugovarjal torej zoper nerazdružljivost dežele, namesto da bi bil to storil že pri posvetovanji o tem odstavku; a 'takrat se ni oglasil niti jeden Slovenec proti § 1. To nerodnost Kreftovo so živo čutili tudi slovenski poslanci, ker. niso bili za. združenje Šta- : jarske. „Žal, da takrat menda ni bil navzočen v > zboru doktor Kočevar, gotovo bil bi on spretneje od Krefta zastopal slovensko reč.“*) Delovanje doktorja Kočevarja na političnem polji je res ostalo brez uspeha, a vender nam je živojasen dokaz, da je imel vedno blage namene. Po burnem letu 1848. ni se morda več brigar za nikako poslanstvo, akoprem je kot ' spreten go-, vornik, vedno srečo želeč svojemu ubogemu narodu, imel: zato lepe sposobnosti; deloval je pa drugim načinom za prosveto in napredek slovenskega . ljudstva, katero je ljubil nad vse : Po 1860. letu ža-čeli so véstni slovenski rodoljubi po mestih, pozneje tudi po trgih ustanovljati „Čitalnice“. Prva „Čital- ; niča“ je nastala leta 1861. v Mariboru, a drugo leto je pomočjo nekih rodoljubov doktor Kočevar Ustanovil v. Celji „Čitalnico“. To njemu ni bilo težavno, ker je bil v Celji in okolici njegovi nekako. srediSče, Okoli katerega so se radi'zbirali razumniki poslušajoč njegove modre nasvete, Celjski „Čitalnici“ je- doktor Kočevar bil. ve? let predsednikom ter je ogovoril goste, ko so je „Čitalnica“ odprla na pr. : „Z veselim srcem pozdravljam Vas, naše sosede in prijatle iz Kranjskega, ki ste se potrudili v Celje,, da povikšate slovesnost pri začetji *) Gl. Jos v Apih „Slovenci in , Ì84d. leto“; str- 171. na§e čitavnice. Posebe pozdravljam še, Vas ' pr- , vega> podpornika slovenske literature,* obče spo- ì štovani gosp. dr. Bleiweis! Vaša navzočnost je naša radost, je naš ponos. Pozdravljam tudi Vas j drage nam brate iz Maribora in Vas iskrene dó- j moljube iz Celja in celjske, okolice, ki Sta. zedinili j svoje moči, da ustanovite tukaj -prvo slovensko -, društvo. Pred letom še ni kdo mislil ni, da bi kaj : takošnega v Celji mogoče bilo. ' Nenadoma pokaže ■ se . misel čitavnice kot migljajoča zvezdica na 1 našem obnebju,inUresniči se društvo. . Tak hitro deluje ljubav do Slovenskega .jezika : to je šila1 narodnega -čutja. Srce mi veselja1, igra, ako, premislim, da naš narod takošno čutje ima. Spojil minjam se še dobro onega časa, kadar je le pet • ali šest domoljubov v celi Štajarski Sloveniji bilo. A^fjOj*, kako : žalostno je takrat bilo! Ali sedaj je vse- drugač. Tolika množina domoljubov; ki smo se tukaj sešli, ;dókàzuje, da naš narod nima j samo’ sebičnih ljudi, ampak da je za žlahtno čutje j'j sposoben, da je za veličastno djanje pripraven, in ,/■ da ima.moS,'Sv.ojo|harodnbst varovati. Ponašam : se. z narodom našim' h- ljubim .ga tako, kakor . som ljubil svojo mater. : Svoje matere ne bi bil : zapustil, čeravno ni bila bogata in imenitna, jako 3 bi se meni svetla-kraljica bila ponudila na mesto : matere stopiti; Tako ne zapustim slovenskega ;■ naroda,, čeravno bi bil zadnji narod na svetu. Za ves svet njega ne zapustim! . . Kjer koli je bila na Slovenskem kaka na- , j; rodna .svečanost, vsake se je udeležil, ako’ ga hi,ji: ■preprečila: njegova služba. /*) Gl/ „Novice“ 1862. str; 67. L 1863 je pokojni čir. Anton Klemenčič, *) bivši župnik v Ljutomera, iskren narodnjak osnoval sijajno svečanost v čast svetemu Cirilu in Metodu. Ta velikanska svečanost, pri kateri je bilo zbranih več tisoč ljudi iz 'mnogih krajev slovenske domovine, vršila se je pri „vili“ na Kamenščaku, ki je bila za tistega Časa lastnina imenovanega gospoda župnika. Pri tej svečanosti je bil prisoten tudi dr. Kočevar. Jaz sem tédaj stanoval pri g. drji. Klemenčiči ter sem kot dijak mu pomagal delati priprave za svečanost, pokazal mi je pismo od čirja. Kočevarja, v katerem je pisal, da iz Celja pride več rodoljubov v Središče, kjer- bodo pri njegovem bratu obedovali in se po obedu privezli v Ljutomer. V tem pismu je pokojnik jako hvalil rodoljubno podjetje pokojnega drja. Klemenčiča; drugo leto je bil v Ptuji, .kjer je ondešnja „Čitalnica“ obhajala svojo, obletnico, s svojim sinom Štefanom in je ondi. krasno > govoril. Bil je tudi ud vsakega narodovega društva, kupoval slovenske knjige ter jih poklanjal dijakom. Poseben prijatelj je bil dijaški mladini. Po možnosti je rad podpiral nadarjene mladeniče. Marsikateri gospodov čitateljev, ki so leta 1860. in pozneje študirali na mariborski gimnaziji- ;spominja še se nekega, dijaka — velikega ' šaljivca, ki je iz Maribora v Celje dvojko prinesel in pozneje bil vzet v vojake (umrl je pred nekimi leti kot nadporočnik v Zagrebu). Tega dijaka je v Celji doktor .Kočevar izdatno;-.':.podpiral, ker je -bil na- *) Dr. Anton Klemenčič' rojen 1819. pri Kapeli v Sl.’ goricah, umul .11. nov. 1873. v Ljutomeru., darjen in izvrsten pevec tenorist. To mi je sam pripovedoval nekaj let pozneje v Gradei rekši: „doktor Kočevar so bili moj drugi oče“. Kako je ljubil svoj narod, naj bodo v dokaz njegove besede, ki jih je pisal imajoč 25 let, Stanku Vrazu: „Ni je krepkeje sile na svetu, kakor je rodoljubje; ono nam daje moč prezirati posvetno blago, krepča nam voljo, da se lotimo vsega, kar bode domovini ■ na čast in korist, ter 'nas sili žrtvovati svoje življenje za srečo naroda“ : Ta ognjena ljubezen do svojega naroda za mladeniške dobe, ni ga ostavila za sive starosti, kar tudi sam pravi: „Verjemite, mi, da se človeku na starost zdi, da vse drugo je malo ali nič, samo to, kar je človek za narod in občni blagor storil, 'to ostane in ima Svojo vrednost“. - rt Doktor Kočevar pisatelj slovenski. Dr. Kočevar je bil zelo vnet za ilirizem, a je li v tedanje časopise kaj pisal, ne vem za gotovo, a morda je pisal, kar se da videti iz omenjenega doktorju Preširnu pisanega pisipa. Da se je pečal hrvaščinoj, znano je iz Vrazovega pisma, katero mu je pisal iz Zagreba dne 15. janu-varia 1839. leta. V tem prijateljskem pismu piše Vraz med ostalim: „Hvala Tebi na Tvojem več dosta lčpo pisanom ilirskom listu’ Ja sam s Tvojom ilirštinom premda ne pod puno, ipak dòsta zadovoljan, budući u đojdućem ako ne bolja venda gora biti neće. “*) Zbiral .je tudi delj časa; besede za hrvaški slovar,**)- -a v katerem hrvaškem slovarji se nahajajo öd njega zbrane besede, ni mi znaho. Naš slavni Božidar piše p.njem: „Doktor Št. Kočevar |r — — znan je Slovencem po svojem blagem srci, čistem značajijSdela blizo pol stoletja neopešano besedoj, pismom in tvornoj pomočjo na vseobčno korist in boljšo bodočnost svojim rojakom. Spoštovanje do njegovo toliko *) Gl. St.. V. V. str. 186;;-■T; '■ **; Gl. Iv. .Macun rKnjiževna zgodovina slovenskega Sta-jerja“ str. 120. vredne in zaslužene osebnosti je splošno ; da mu slava ne povene.“ *): Iz teh besed bi se dalo sklepati, da je doktor Kočevar časi kak članek poslal v kak slovenski časopis, in to je lehko mogoče ; bil je živo vnet za književni napredek Hrvatov in Slovencev, a da ni mnogo pisal, temu sta po. vsej priliki dva važna vzroka. Prvič on ni morda imel mnogo tvarilne sile; drugič ni imel mnogo za pisateljevanje potrebnega časa, ker njegov poklic:: gaje strogo vezal na vestno izvrševanje svojih dolžnosti. Dr. Kočevar je. bil na glasi zdravnik, katerega so bolniki radi obiskavali in mu mnogo zaupali, a bilje zelo vesten. To. še pripovedajo ijudje v Podčetrtku in v Celji, ki so ga dobro poznali, a. o tem tudi Svedoči prijatelj mu Stanko Vraz v pismu, katero je .pisal dne 12. kolovoza leta 1843. iz Celja svojemu prijatelju Mur-šecu. Bil je Vraz tedaj v Celji z doktorjem Kočevarjem. V tem . d}smu piše Vraz prijatelju ; si Muršecu, naj pride v Celje, kjer bodo se mnogoj razgovarjali, izpričajoč se, da óh ne mere. v Dojb! bmo -....... „ja nisam ovdč svoj. čovčk, nego.sam izza svega druga kaó ludo janje izza Stare rrjajke. Prilika nije moja nego. Ko.čevareva, a Kočevar -opet nije svoj-, ' nego rob svoje . službe, koja. ga zove strogim glasom na mčsto zvanja.*)“ Kar nam je dr. Kočevar .ostavil kot plod svojega umar. in' mnogoletnih izkušenj, mala jer; samo 48; strani imajoča-knjižica, kateri je naslov : „Slovenska mati. Podučila knjiga materami kako *.) Gl. Lapajne, i,Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev,*4 str. 2QÌ. . ,. *)' Gl. Št. V. V. str-. 325. naj sohe in svojo otroke zdravo ohranijo“. Tiskana v Ljubljani 1882. Blagi- dr. Koèèvar je.pisal to dolco za časa svojegà mirovanja. ter je ,dal nàtisnoti nekaj mesecev pred ; smrtjffi svojoj, torej še starec, sivolasec- bil je poln vznesene ljubezni do naroda svojega; kakor za mladeniško dobe. Ni mi moči svoje sodbo izroči, o tern dolci, ker nisem strokovnjak, a baš zbok tegaj;blagi čitatelj, čitaj kar o njem pišo v „Ljubljanskem'-Zvönu“ 1. 1.883. str. 63 itd. vrli 'narodnjak, marljivi- pisatelj in strokovnjak, naš dični dr. .losip Yoénjak: Slovensko slovstvo ima lo. malo v medi-cinško stroko spadajočih knjig. Strogo znanstvenih nimamo in jih ne. moremoiimeti, a tudi ’ popularnih jo prav pičlo število. Bazen že zastarelega dr. Prelogovega jirevoda Hnfelandpve makrobio-'tikeiin že pošlega „Domačega zdravnika“, kateri pa ni iz zdravnikovega peresa, -donašalo so Mohorjeve knjige nekaj krajših zdravstvenih Spisov, n. pr. o kolori,iafeprvi pomoči v smrtnih, nevarnostih itd. .Popularne knjige ža kmetsko ljudstvo, kako bi se naj ohranilo zdravje (Gesundheit-sichre), še pogrešamo iu želimo, da, bi Mpliorjeva družba kmalu našla pisatelja, kateri bi jej spisal tudi tako potrebno kujigo; Sicer .pa joj ni treba naprosi naj ga, da so loti še tega dela, naprosi' naj pisatelja „Slovenske matere“, g eira. Kočevarja in slovenski narod bo imel knjigo, -s katero -so bo., lehko’ smel ponašati, kakor se sme z • ravno te dni na svetlo .dano poučno istoga pisatelja ponašati. Popularna literatura narasta • pri vseh narodih, zlasti imajo Nemci cole bihlijoteke poukit prostejšega ljudstva namenjénih knjig. A navadno?' imajo vse te knjige toliko učenega balasta, da jih človek, kateri ni vsaj srednjih šol dovršil, ne razume in kar je v njih praktičnega zrna, skrito je pod plevelom učenih fraz. Pisateljem je na tem, da razkazujejo svojo učenost, pa nič menj tudi na tem, da ima knjiga toliko več tiskanih pol, kajti več' pol, več nagrade. Ljudstvo ima tedaj prav malo haska Od takega popularnega slovstva, posebno od Onega, katero spisujejo učenjaki po teoriji brez pravega znanja dejanskih razmer.' Kaka: dobrodejna razlika med pisateljskim delom učenjaka-teoretika in med pisavo moža, učenega tudi v svoji stroki, a;zajemajočega iz skoro petdesetletne praktične: skušnje! Obče' čislani in obče priljubljeni starosta štajerskih Slovencev na večer svojega plodonosnoga življenja ni. mogel lepšega in koristnejšega božičnega daru prinesti svojemu narodu, nego je storil s svojo knjigo:-„Slovenska mati“. Spoznal je, da je treba pri korenu , začeti, da je treba pred vsem skrbeti za zdrav, in, k repek zarod; a videl je premnogokrat, da zaradi slabih škodljivih navad se pokvari mladim materam zdravje, časi za vse življenje in se že pred porodom po gostem pa v prvem letu otroku' vcepijo kali poznejših ;boleznij. ÄIn to je nesreča za posamezne rodovine in z a ves slovenski narod“. To spoznanje je napotilo g. doktorja, da je napisal pravila,|pó katerih se morejoi ravnati žene noseče in žene porodnice, in kako se mora oskrbovati malo dete, da se nu telp in um krepko razvijéta. Pročitavši to knjigo, nisem vedel, čemu bi se bolje čudil: ali: kratki, jedernati::pisavi, razumljivi vsacemu priprostomu človeku, brez blestečih ničevih fraz,, ali'• temeljitemu poznanju -ljudskih razvad hi napak,: ali -modrosti naukov, ali, prav. po očetovsko ljubezni skrbnosti pisatelja za mater in dete! Tako pisati moie le mož, ki je v svoji vednosti strokovnjak,, čegar bistro oko pa ni zatemnilo kako pedantično učenjaštvo, ki je. spoznal,, kar je napačnega, a ni obupal o izboljšanji, temveč v: svojem blagem srci preudarjal in 1 premišljeval, kako .bi odpravil napake in ppmog.ol k zdravemu, Čilemu: narastaju svojega toli ljubljenega naroda. G. pisatelj deli vso t varino v štiri oddelke : I. Žene vi nosečem'stanu. ' — II.'Žene v. porodni dobi. — dtt: Oskrbovanje otroka v prvem letu. trk IV. Dete v drugem in tretjem letu. V vsiioem oddelku napoveduje, natančna pravila, kako. treba ravnati . materi in ž materjo in otrokom in česa varovati, bodisi, v jedi in pijači, bodi-m v delu in v dušnem oziru, da se zdravje ohrani. Pri. tem se . Ogiblje navadnih učenih uvodov .iz anatomijo in fiziologije in pripoveduje sami) najpotrebnejše stvari o sestavi zraka, jedil, pijač, , prebavljanja itd. Ker pa g. pisatelj vé, da so mora .dijeta ravnati po premoženskih razmerah, pripoveduje tudi "P tem zrnislu svoje mnenje in navaja neškodljiva in „ äkodljiVägedilä: za : nOSeöp| ženo, kateri med drugim ukazuje : „Ne treba, : jej, zahajati v gostilnice, kar so itak ne spodobi za ženski 'spol“ Za škodljiva jedila spozna suhe, surove klobase, premastne mesene jedi, svinjsko, . račje, gosje meso itd.. 1'osebno Škodljiv jo novopečen in vroč ; krüh“, Obžalovati je, da se kmetska dekleta ne uče vsaj domačih jedil ukusno kuhati. ,Potem ' • graja nesnago V, hi Si in kuhinji, ; nečisto sapo. v; sobah zlasti po zimi, 'dalje, ., da na kmetih vsi iz . jedne sklede vsak s svojo žlico zajemajo brez krožnikov. Kjer govori ' g. pisatelj o hudih na-sledkih duševne razdraženosti, pravi jedernato: „Huda jeza, dolgotrajna mržnja, otožnost z ve-. likini ; žalovanjem in ' iznenadni trab vznemirijo dušo, .stresejo čud in srce,; pmamijo materine ču-, lice» katere ravnajo rast otroku ter, spridijo kri, od katere se redi otrok“, in tu g. pisatelj hudo ' graja, da' se pri ženitvah ne gloda na niedsobno ljubezen,. ampak na-, imetje/ali lepoto ; in vsled k tega ; toliko nesrečnih zakonov. Kdo ne bi pritrdil prelepim in modrim besedam : „Ako je mož prijazen, značajen in./pa^etètì, bode/lepo'ravnal'-z. ■ ■ ;. ženo,; in ta ga bo .spoštovala. Jednakih mislij in jednakoga ča tj a bodeta zadovoljno živela. Ako pa jo mož, neotesan, neznačajen in nespameten ter se tako obnaša, da ona Ijubošurniti začne, takrat ne . more ga ne ijubiti/nc, spoštovati in tem merijo, ako jo primerno starejši: Malo kateri dan mine brez prepira. On zanemarja ženo in gospo* • darstvo ter. hodi- kratkočasit 'se. Ona njemu očita : nemarnost, on njo zmerja, .bpseda besedo prinese •• !n do,tepeža pride!“ In nasledki, kako plastično ’ :.:so opisani '! Žena zadostna in pobita, ali, razdra-v žena inijezna nima, vesolja db življenja., Bledega . in upadenega (prav „upalega“. Pisatelj) lica, hira na . duši in telesu. Ke mara žžr moža, v strahu pred :, njim: ne niore mu ' odkritosrčna Uti in začne ga m črtiti. V hirajoči materi ne . more dète zdravo • >. ; ostati, in zgodilo Se je, da je ali umrlo, , ali tako . slabo .porodilo:: se, da za življenje ni bilo .sposobno;' ,' Torej naj dobro premislijo starisi, komu hočejo dati hčer za ženo. Nepremišljena ženitev je navadno polna nesreče.“ V drugem oddelku se kaže zares očetovska skrb za porodnico. Tu ima pisatelj dovolj gradiva za opravičeno, grajo lpnetskih babic in' njih ravnanje s porodnicami.,; Maló preveč zahteva, vender g. pisatelj, ako ukazuje, da mora pohodnica vsaj čelih 8 dnij 'v postelji Ostati. Posebno svari pred škodljivimi uplivi, kakor só i jpregrešek v živežu;';: premraženje,. bivanje v kužnem zraku, nesnažnost, silno ganenje srca, iznenađeno veselje, velika žalost, ' stres .duše, jeza, strah.“ „Pridna gospodinja imej. o tej priliki svoje' stanovanje znierom snažno. Ona ne trpi umazanih in s prahom pokritih stolov,, klopij 'in mize. V postelji no trpi, stare slamo, umazane žimnice, rjuhe in odeje. Snažno stanovanje priča za .njeno pridnost. Ker so porodnice jakp občutljive ter rahlega zdravja,..inora se pri-, jazno ter uljudbo ’ž njimi ravnati;“, Zato g, pisatel] zahteva ,od moža; ako je pameten, značajen in' ■ljubezniv, „kar bi vsak moral biti,“’ dà si -, bode prizadeval, da žena mirna - in zadovoljna ostane;- sedel bode,: kadar ima- čas pri.njeni po-.: . „stelji, potoienkoval se prijazno,-govoril;,o. prijetnih dogodkih,, zamolčal nesrečo, pri gospodarstvu in v rodbihp opominal domačine, naj so spodobno ob- , . našajo proti göspödmji, . odvračal bodle., silne ìóbis--kovalno in vse odvrnil, kar bi moglo ženo razdražiti' , Ter provzročiti skrb, otožnost, nevoljo, srd, jezo,.' ; - strah in grozo. —• ,,'Mož mora skrbeti, da■ se- odvrnejo vsi škodljivi vplivi odi žene, ‘ako hoče qb-' varovati 'sebi gospodinjo,