Poštnifia plaćana t gotovini uto ixi! im n. V Llohlionl. v iietek 1 feD uarla 1979. fcno cin r— tabaja vsak dao popoldne, izvzcmši oedetjc ln praznike. — Inserati do 30 petit I Dm 2.—. do 100 vrst Dm 2.50. Tećjl toserati petit vrsta Dm 4-—, Popust po docavoru literarni davrk omr**t •Slovenski Narod* veija temo v Juotlavtft 144.— Die, sa t»«ea»tvo 300 Dia. Rokoplsl «t ae vrtCiJ©. Naše telefonske Irevm«? so 3122. 3123. 3124. 3125. tu 3126. Nile telefonske SteviTit« to S\>2. 31J3 Ili* UJS -n *!&. Ustanovitev vrhovnega zakonodajnega sveta Kralj je podpisal zakon, ki določa ustanovitev zakonodajnega sveta in strokovnjaških komisij pri ministrstvu pravde — Beograd, 1. febmarja. Kralj je danes podpisal zakon o vrhovnem za-konodajnem svetu pri ministrstvu pravde. Zakon se glasi: § I. Kot posvetovalni organ ministr-skega sveta se osnuje pri ministrstvu pravd« vrhovni zakonodajni svet z na-logo, da s strokovne in pravne strani pregledava in ocenjuje nacrte zakonov. uredb in pravilnikov z zakonsko močio, izdelane v posameznsh resorih. V to svrho morajo vsa min;strsrva tzdelane nacrte poslati predsedniku mmistrske- ga sveta, ki jih bo fzročH v oceno vr-hovnemu zakonodajnemu svetu. člane vrhovnega zakonodajnega sveta postavlja na predloz ministra pravde predsednik mbiistrske*a sveta. Izmed članov vrhovnega državnega sveta oo imenovan predsednik kot stalni referent nrnistrskega predsednlka. Pravilnik o organizacizjl in delu vrhovnega zakonodajnega sveta pred piše ml-nister pravde v sporazumu s pred-sednikom ministrskega sveta. § 2. Za pripravo in izdelavo zakon- skih načrtov, uredb in pravlfnikov Iz stroke ministra pravde lahko po potrebi mfnister pravde Imenuje še posebne komisije strokovnjakov, k| bo poslovala po njegovih navodilTb. § 3 Nagrade za člane vrhovnega za-konodame« sveta in komisije strokov-njakov pri ministrstvu pravde določ: m nister Dravde. § 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Izvedba enega dela nettunskih konvencij Doslejj so izvedeni sporazumi, nanašajoci se na socijalno zava-rovanje. — Važni dogovori glede pokojninskega in rudarske- ga zava rovanja* Beograd, 1 fcbruarja. Med italijansko in našo vlado so v teku razgovori za izvedbo netrunskJh konvencij. kl so bile, kakor znanu, ratificirane 14. novembra lanskega leta. Za Slovenijo je posebno važen oni del konvencij. ki govore o likvidaciji po-kojninskcga in socijalnega zavarovanja v Dalmaciji, odnosno v bivšem podrovju Trsta, ki sp^da scdaj pod ponJajoCi dcl Ifkvidadlske mase za Pri-***■'" e. Kranjsko in Dalmacijo. P'kojninskl zavod za namešćence v Ljuh! ani bo te dni prevzel v smislu člena 1°. te konvencije vse pravice fn dolžnosti od Pckojninskeca zavoda v Trstu za pod-ročie začasne^a postovajija tc^a zavoda v Dalmaciji v doW (talijanske olfu-paclle. Za ostale odredbe te konvencije, ki so vezane na dal.Se roke. so Izdane potrebne naredbe in dnseien sporazum med pristojniji ministrstvi Penzljskemo savodn v Ljubljani je naroteno. da opozori vse one sto*o člane. kl so bit) odpu&ćenl aH kl so prosto, voljao zapustili svojo sluibo v času od leta 1914. do leta 1923., a te nlso pridobili pravice do pokojnlne. c"e hlvak> na orem Iju naše države In će to zavarovanl no ohsto. fečfh prednlsrh. da potom Poko|nlnyketa zavoda ▼ Ljubljani rahteva]o Izplačlfo pre-mlfsklh rezerv oć Penzllskeca zavoda tr-ž^Skeca Lloyda In PenzIJ^k^ra zavoda tr. laike trgovika bukti Ta zahtera mora bltf podana aajkasneje do 3^. novembra 1929. leta. Na koufcrenci, ki se Je vršila 23. januar ja v oddelku micistrstva socijalne politike za za šc i to delavcev je bil do&eiea sporazum z ministrstvom za šume in rude. po katerem se pooblašča rudarsko glavarstvo v LjubJja ni, da prevzame oa račua zapađlih poka;nin in pravic na pokojnino rudarjev s »trani bratovske sklad niče državaega rudnika v Rablju in podružnice cinkarne v Celju l-elei ki pripala našim državljanom in to: a) obveznice avstrijske 4% rente 7^ 206500 kron, b> obveznice avstrijskega vojnega b% po-sojila la 48.5(0 K io c) v gotovini 128 lir ic vse radevne *pise. Dosežen je dalje sporazum z ministrstvom prometa na konferenci t dne 21. januarjem t 1., ki se je vršila v istetn oddelku, is na^ pomorski ubožni zaklad v Slitu prevzame n? račun deleža, ki pripae uporabe prinoaov za savarovanje naiih pociosčakov, ki se imajo prevzeti v *li*lu či. 20 te konvencije. Ti prinosi se aanaiajo za zavarovanje za slučaj« onemog!o»ti, starosti in smrti onih naših pomoračakoT, kj so bili vkrcani na pre.jšnjih avstrijskib lad jah, rekviriranih od kral^vine Italije, po tej določbi ima naša država previeli vse ?lo-ge deiodajaicev in delavcev za od© naše po-moršdake, ki so služili na teh ladjah. tatere so bile kasneje dodeljene ua^i državi, >n si-c«r od dneva izročitve teh Ladij. za one naše pomoracak« v službi na Ladjait, ki so pri padle Italiji, pa .samo • i', d^lavstih vloj vloženih do 28. julija 1921. Sporazum, ki se nanaša na delni^o družbo »Cooperativa GaribaMi«, je stopila v ve-Ljavo 1. decembra 1938- Za iz\-r51tev tega sporazuma je poobkišcen naš centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu, da potom javn* borz^ deb v Zagrebu odnosno nje nega poverjeništva na Sušaku zbere potreb ne podatke, da bi naši mornar]! dobili (jovrnjene svoje vloge o\1 pomorskih ita-lijanakih družb, vlažene v času rekvizicije ladij od italijanskih oblasti. Ta dogovor »e nanaša na des od 3. nmembra 191S do 2R julija 1921 io se ti^e mornariev, ki ro slu žili na ladjah. pripadlih Italiji, in onih mor narjev, ki so služili na ladjah, pripadlih naši državi do uneva stvarno izročitve teh ladij. Borba za in proti reviziji uredbe o zapiranju in odpiranju obratov Nasprotujoča si stališča posameznifa skupiš. — Trgovci so ▼ glavnem zadovoljni, obrtniki pa zahtevajo oodaljšanjc delovne-ga časa- — Zastopniki delojetna'cev se izrekafo za čim strožje izvajanj? uredbe — Beograd, 1. februaria. Minister socijalne poltrke dr. Mate Drinković je, ka-kor srno javili, v soorazumnj z ministrom trgovine in industrije sklical za 21. februarja širšo anketo v Zagrebu, na katerj naj bi se dogovorile eventuene izpremembc rn izpo-po'nitve uredie o oduiraniu in zapiranju obratov in na katero $o povabHem zastop-niKi delodajaLskih i.i delsvskih zbornic »Politika« objavlja mnenja tajn kov beagrajske traovske, obrtničke in delavske zt»ornice o uredbi o odsvirani u m zap-ranju obr«tov. De-lodajaJci se izr&kajo za revizijo uredbe, de-lojemalci pa za njeno strofo tFporabo. Obrtniki so od očno za revizHo obstoje-če uredbe, ker so nezadovoljni tako s časom odpiranja in zapiranja obratov, Vakor tudj z delovnim časom Kor glavni razlou za podali^anje časa zapiranrja njihovih obratov in prej^njesa odpiranja navajajo, da so obrt niski obrari predv-stun navezani na kmete. Zahtevajo tudl podaljšatnje delovne-2a časa ter so ria^tj nezadovoljni, ker je ?a 25 vrst obetj doloćen 8 urni delo-^nik Skicujejo se na to. da washin£tonska konvencija o dek>vnem času se ni ritifkirana od naSe države in da je tuđi mnose druge bolj kulturne in gospodarsko razvitejie države »iso ratificirale, med ni^nt tuđi An-filija- Trrovci se veČ ali mafij cAdovol]n| z omertjeno uredbo, ker so z ujo reiena mnoga vpraSaffja Tntovci so se ured vsetn bali nesolidne konkurenoe In smatralo, da Je s to uredbo oftstranjejia. Pritožuiejo pa se, da se uredba ne izvaja pravilno in dovoli strogo. Pravfjo, da kontra'a ofclastj nad tr-govmami. ki posfujrjo nreko de'ovnej:a časa, ni dovoH stroga. Pomožjio osobje je v mnoffih trtovinah, ki so tuđi do 9. rvečer odprte, r»posleno preko 10 ut na dan Zato zahrevajo najstroijo uporabo obstoječe uredbe Industrijci v tem vprasanju nišo Intere-sirani, ker je značaj njftoveja poslovanja povsem dru?ačen. S to uredbo se urejaio samo vprašania. ki se tičejo pod-letjj, veza-nh dire-ktno na obč;nstvo, kakor so trzov-ski in obrtniS-kj obrati Tudj zakon o zaSčitj delavcev določa v čl 6 in 13 uveljavljerrje take uredbe samo za trjovske in ebrtniške obrate Tajnik delavske zbornice Luka Paviče-vić povdarja, da se uredba ne irvaja dovoH točno Zastopniki delavstva na.meravajo za-htevati, naj se delavni čas v trsovsk^h In obnnih obratih določi v soglasju s predpis delovnc^a časa po zakonu o zaičiti delavcev od S. do 10. ur dnevno. Samomor v beograjskem hotelu — Beocrad, 1 lebruarla. V h zastruprje« m donmeva «e, da ie izvriil sa-momor. Smrt Balugdžićeve bčerke — Duaa]. 1. februarja. »VVieaer Alse-ntelne Zeitunzc poroča iz Budirmpeite, da ;c 19. t. m. v bolnici S>v. Roka premmii 2d ietna Werka naseca berlmsie^j poslun:k^ Balugdžća. Poko n:ca se je nedavno orrv-žib s filmskim reži^erjem nidserjem, ki «e bil nefcaj časa zapos'en pri berlinski Ufi, na-to na se presolil aa Madiarklo. Odločitev o komisarijatih v glavnih mestOi Kdo bo komhar t Beograda, ie ni mano. — Komisarja ▼ Zagreba in Ljubljani postaneta dosedanja žapana. — V sosvetih dobe tretjino članov gospodarske in stanorske organizacije« — Zagreb, 1. februarja. Današnje opoldanske »Novosti« poročajo da ie v notranjem ministrstvu le padla odlnč;-tev o imenovanju ob^inskih konrsarl-atov v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Kdo je določen za komisarja v Beogradu, še ni bilo mogoče zvedeti. Za naj-bolj vcr.ietno se smatra, da bo scJanji župan dr. Kumanudi imenovan tuđi za komisarja. Čeprav ]t med tem postat minister. Občinske posle bo v njegovem imenu vodil njegov zastor>nik. ki bo tuđi imenovan od notranjega min.stra. Za komrsarij v LJub J^ni ln 7ajrcbu sta dolo^eni do^edanla rup^na dr. D'n-ko Puc in dr. Stlepan SrkulJ. Ob etiem % kom $arr Hodu imenova-ai tuđi »osveti. Ti bodo Iteli po toliko čljnov. kol kor so ifh imeli dnse^anji občmski sveti. Kakor na se zarr uje. bosta Iz vrst do*edanJTh ob^in'klh od-jomikov imenovani samo dve tretjlnl sosvetnikov. dfi'We gospodarskih >n stanov&klh orcanlzacU. Sporazum med Vatikanom in Kvirinalom Podrobnosti sklcnjcne^a sporazuma. — Vatikan dobi ooldra-go milijardo odškodnine. — I talijanski kralj poseti pap«za. — Ženeva, 1. januarja. Rimski dopisnik «GiornaIe de Oeneve» prvnaša podrobnosti iz skleniene pogodbe med kvirinalom in Vatikanom. Pogodba ki sta jo Dođe* sala v imenu Vatikana nun-c4i Pacceli rn v imenu Italije delegat Barone, v^ebuie 5tir: točke in s'cer: 1. Vatikan dobi ozemlje. kl obstofi U Vatikana, obeh vil «Doria Pancelini» tn «Oabriele». nadalje iz kolodvora na Janicolu io zadnjega dcU cerkv« Sv. Petra. Predlogi beograjske zbornice — Beograd, 1 februarja Na v€craj£uj s«ji zbornjc« za triov.no v Beogradu je b1-La so^la^no sj>rcie:a rtsoucija, v Irateri &u oostavijen« naslednje zahttrve: 1 V svrho pravhnega razvoja iospoda/stva naj se iz-vrsi cemeljita reorzamzacija drž^ivaib usta-nov. m nastavi samu kvariificirano uradnis-tvo. Z. Treba ie orgimciran naso proizvodnjo, ki je pnmiiivna, nes;stematiina n pre-puščena sama sebi 3. Pozornost Je treba posvetit} nadaHe promet n;rn sredstvom predvsean cestam. j>Dtom \n feleznicam. 4 (zenačenje Mk.-aiov naj se Irvede tako, da se za-kon- prilagode obsr>jcčim rarmeram 5. Pobijanje ana fabetizrna, prosvetne zaostalosti in ne^adastne^a du^evnega sta^a. kar tvori oviro njprcdka nasesa naroda tm gospodarstva. 6. Za vse te relorme naj se predvidijo &adostna sredstva v drža\iiem budžetu. Resolucija bo pred'ožena kralju. Trgovec Anton Ludvik iz Zagreba >SIugo ia 5tladi5?n:ka z iam-■♦▼om v denarju ali dcbrimi ref^-r«ncarai sprejme elektrotc.iniftno po^jeij«- Potrebno je rnanje »]o venakega, nemlUeg« tu hrvatska gd .ezika. Javiti s« v \egovi uli ei 8 itd. Tako s« je glasi] mali oglas, ki je bil ob javljen 30. in 31. jaiiuarja v »Jutru«. Narav co, da je bilo zanimanje za to »luibeno m» sto zelo veliko id da je dobil inserat na «voj oglas nebroj odgovorov. Pisali »o mu priprosti l/udje in inteligeuti. a vsak je v «vo.ji proicjl omeail^ da razpolaga z ve^jo ieoar-no kavcijo. O vse-m tem §o tevčerij tlvahno potneo kovali rlelavci pri g. Seđeju Oa oxag>9tratu. ki izpLaČuj« podpore brezpo«elnim. G. ri boriti si to mesto Nekateri so res odšii to te oaeboo predstavili neznanemu tujcu, ki se je nastanil v V'egovi ulici 8 pri neki »trao-ki. Tujdc «« je ridal za trgovca Antona Lud-vika iz Zagreba, bil je zelo ele^anten. a ie bolj Ijubezniv. Sprejel je vsakogar, predvtem se je zanima! za refer-nce in za — kavcijo CimveČa snestrk je imel pro#ilec na razpola-go, tem bolj je bil zap'san pri trgovcu. Ne-katerim je g. Ludrik ti>Ji narofiU nai »^ oglasijo popoldne in nr»j frineseio kavcijo s seboj. Isiočasno je prejel dr»levni irgo vet- tuđi mnoeo pisnienlb ponuoselrrt vccrai meni!; samo o trgovcu Lud-viku ii Zasrrebi in o lePffl laslafku. k' *a nudi služba w! njem Potovrv Je na-nesel tuđi ni zarstevano kivcfjo Neka^crim bre^rposelnim se Je rdel nastoD zaKretj^ke. sa trgovca, kl Je zahtrval kavci'o ksr vna-j>rel, relo sutti1$v, ve*idar bi mu *Ii nai-brl na Hm. da se ni *3C>!a tK«!i;*ffa r^niT»ati 72nf. G Ludvfka ie đ^r^lćie ^bi^a' aten^ na n:efnvem stanovanju, pa era ni na* I dn-mt Toda aeent Je ostat na oreži in popol-dne •« z- Ludv"rfa zalntll doma. (1 trgovec se pa ol moc«! t«sitiadrati ta 2. Za odvzeto oremlte plaća lta!;'a Vatikanu po I drugo milijardo Vir odikod-nlne. 3 Vs| tK>Manik| pH Vatikana lma}o stanovati na nfcKOvem oremlHi ter Iz* eij^« v nasprotnern sluCaiu ekstcriiori. ialnost. 4. Sporazum bo manifestiran na U naćm. da bo italijansk] kralj posettl pa-peža. Po posetu bo papež v vatikanski kapeli bral maso. nakar bo vrni! po« set italijan^kemu kralju. to *e je zdek) detektivu zelo sumlSvn. Po-zval ga ie kraikomala s s«boj na policijo, ^o^reje o« je zaplenil vso Ittv Ino kore-saotidenco. kt io ie na£H pri n\%m. fJastl \se slažbtne ofene. Na policiji so u gotov Kl i, da oe &re i* trgovca Aniona LikJv ka n Zagrebu, m*r-\oi za 34ietnega brcz-poselnega »c'jućavB*-čarja ? i moru* Rad na iz Poiun&k« pT] Veli« kem Bećkereku, pristrrjneca na Mjđ£ar*ka. Mol je na policiji odkrit© prtm^i, da ie «a-merval v Sloven.ji Uepariti, zlasti pa ]• skirial na *t način od lahkmernih ljudi ir-vabiti kavcije. Njegova pot do denarja * bila lorej prav enostavna. k trci, pa mu ji policija preprećila oacrle. Pu>to! ^ca ki tuđi trdi da Je rastf>t>nik uvarovalne dro-ibe »\aidar« in je .mei pri *ebi ć\e mrt i*.U a nobetne tozadevne le^itimacK, \c ^-U-cija izrodila sodiSČu. Francija dobi zlat in srebrn denar P»rtr, 31. *«.iHiari» (io > fi«anC«i m.nmf H odob-ii rube ri kovtnjt ttttf denarj« po IOt trinbnv to srr'-rneza po 20 friTikov S hov»n)e« •e prcrie tako]. Kaka življenje, taka smrt — Ber.lo 1 fabruana Vieraj je nena-doma umri pr »c A!ek*a*»der Hohen <>he» Ochrin.^en. Princ ie bil ! 1»5 tzkijuien U svoje rodbine in si je pozneje na W iinett* berikem prid^bil na ilov viteza (labfhtelna. Od tedai je žvel z»!o ra?vramo L. \9ZM. so ffa $ trra icn zas'cdovall, ker ie na Ou-naju zapravil nekemu vp<>kojencmtJ ur«*Ji»U ku vse pren>oženjC. Takrat ie je princ po-rodil r bogato bankirje-v© hčerko i/ Rumtt-nije. Ta /veza pa *e Je kmalu razdrla Leta \02S so pri!K3, kj je medtem že Pf»^e| obubožal, fisledili brei tredstev v Budiim-pelti ter ta raprli Od tim !e t>dle! v Berlin, kamor lc prispe1 d^c<1 ^ rne*©cJ n/rtt vsakeza prc*rro?en;a Usmilil *e sa Je neki re^tavrater, ki mu Je da^al rastrvrci hraru m «tanr>v2ttje. Ko ie izvedel. da je re*?a\-ratet s 1 feferuarjern oddal lokal drucemu v bi-lem, Je pobesnet in po budem epilepićncm napadu nenadanu umri. PROBT2 Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Dtvlze: Ajnsterdam 0— 22 *3?5 Berlin 13.515—13545 (13 53V. Brcselj ft- -7 9?t BudirpcSta 0—9^35, Cur'h J0M.4—!007 4 (10059». Hmiaj 7W3—*0?3 («*»«». ,mćće |£> dr«. Rt»it 365—3S0. Sta bna Sfi dm.. ^«<»r lift ć-m. JAORFB^kA PORZA. Dtvlie r>una' *m*> F^erl n 1.15.1. Bd-d-npeira 9 9335. W1»n 29^15. Lrmdm 276.2«, Ne^vorV V. «7 Par t 272 bš. Pr*t* "^60. Curih K«95« Cfektf; Vn*na fVoda 4* ; Wi , INO7PMRKE P^>RZt Carlh: Tieftrrad 9 12S Hunai 7J W «#. đJ-TTH>eitf 00 NI Rt^lin 123 50. Pr»« 15 *k Witan 27 2T5. Puli »J15, London »21. N«wyocJi MOL Srmie 2 interes: i;» v-mczniltov. poedlnlh Sianov In kraiev. Urtdt>a dotača n. pr„ da 5:ntjo bili trgovino v krajih i*pod lO.OCK) prebtvalcev odprtt tud! ob nedeliah m urajtnkkih, kar je v večnh krajih zabran je* no. Razuinltfvo je, da so zaradi tega trgovci v blizini takih fcrajev neradovoJJni. V u;n pogledu so najbolj prlzadeta mesta v Sloveniji Zakonodajalec pa se ni o*lral na t&lce in slične lokatae interese, kt so zelo korupliciraiil ter se ravnajo fKeteino po lokalnih m/.merah. V vpraSunju odptf&nia in zapiranj* tr*o-vit) si nasprotuk* tuđi stallSče trfovcev in nomežnega osobja. Pravilna In obe strani rado vol jnječa rešitev tega vpraSanja je tein tečavna. CMede odpiranja trirovin in ob-rutov stu dve možiiosH: ali ostanejo trgovine s'\ino tako dolso od prte, dokler traja deiovni čas t>omo£nei?a. osofeja, ali pi ' &310J0 bili adpro uradbi je dotočen na 9 ur dnevno, dasi je to v nasprotju t \vashin^tonsko konvencijo, ki predpi^uje Surni delovnik, ne glede na industrijo, obrt in trgovino. Glede nu spiošuo nezadovoljstvo z dose-danju uređitvijo tega vprašanja se je mi-nister socijalne politike odločil za revizijo uredbe, i% kar so se zavzemali zlasti so-s-podarski kroti. V poranim % ministrom trgovine in industrije je sklicaua arVketa za-iTrteresrranih kroeov za dae 2\. februar ja v Zagreb. Vsetn po$lodajal»ldm in dclo-lemalsMm ojrganlzacliam lo bil poslan to-zadevni raspis ministTStva sociJahve poli-trke s pozivom, naj pri-pravijo svoje pred-loge slede revizije uredbe o zapirinjii i>n odprrantu trjovin in obrttov In o delovncm času Domofnefa osobja, da bi se mogle IzvrSit] potrebne tepremeirfbe uredbe, kl bi se naj na ta na&n kar najboli prilago-di'e obstojedm gospodarskim in socijalnim prllfkam v državi. Poziv ie bil poslan med dmgimi Zbomid »a TOl v Ljubriani, Zve-zi industrijce^'. Delavski zbornici v Ljubljani m Š© nekaterim d?rugim delavskim in drfoda?a!skhn organrzacitam v Sloveniji. Most med Beogradom in Zemunom Beograd se naglo modernizira, — Čim bo zgrajen se most med pre&tolico in Zemunom, dobi Beograd povsem moderno lice. Vo uiediajenju je bila prva skrb aaše državne uprave, da napravi m*t pokrajinami, ki m bile 6lej Io6enet dobre prometne zvez.e. Ker i« na ta način ]© mogoč-e breriiib-iio upravljanje države in sMiŽanj« v*eh rino, in sker pri Bajini Wašti i u pri L-juboriJl- Nc do« »eseoa z mostom pri Sabcu, ki se tuđi gradi. Najvažiiejša z.veBa med Đeogradom t. Zemunom, kl e tuđi cvesa Beograda z zapadnim m severnim delom nade države pa Se ni, knr •e sdi £udno, oe pomislimo, da so doslej gradili ainio roanj važne prornetae zveze, za iiajvaiuejHo med Beogradom ia Zemunom *e pa nišo zmenili. Zaradi pomanjkauju »redstev se to ni godilo, do6im je bilo sredatev za velikanski 700 m dolgi most preko Save pri S*pcu do-volj denarja. Ra\no tako j« država dovolila gradnjo 1100 m dol^gega panfievaSkega mo-atu. Zato bi bilo dourolj denarja tuđi «a most preko Save pri Beogradu, ki bi bil 400 do 800 m dolg. TeSkoČe ao se pojavile tore: drugje. Leta 1019 se je v Beogradu innogo govorilo o rno>hi iz Beograda v Zemun. Bili so trije iiačrti. vdi Irije pa teiko irvrSljivL Na dmssi strani fm se je mnogim aodelo nemogoče z^nKiiti most preko Save v taki dolimi. Most hi moral biti z>ek> visok, kar bi omogočilo tuđi njetja l«po arhitektonsko igraditev. V 1«m cnbu *o predložili tuđi nov regullcijeki nacrt rnesta Beograda. V* tem nacrtu «so itr bTali novo meato za mo&i preko Save ii Bej> grada v Zemun, ki pa je imel to veliko ua-pako. «)a bi bilo treba najprvo pripraviti velikaaski teren za zA&etek gradiva. Preden bi m ps to zgodilo, bi poteklo mnogo let, kakor znano bi bil most podaljšek nove ulice, ki vodi ix Tenal! do k*vtrn« >Bo»po», v zakotni Karagjorgjevi^vi ulici. Beograd bi potreboval vei sto milijono* ta pripravo t«et. Greta Garbo je vitka plavolaaka, iz obra/a ji sijejo njene zagonetne plave odi. li«*e ji obkro&ijo svetlopkivi Lasje. Severna lefjoti*, popolnonia odgovarjejoča njeni domo-vifti švedski, prilegajoča se z^mU^oi in lihi prirodi, porojeni na obalah »evernili f jordov ... Greta Garbo je uatvarila v svojih do*e-danjih kreacijah ieno, katare ni mogoče posu bit i. Ta žena jo krepostna, obenem pa razu'/idana, nožna in demonska, skromna, pri-prc^U, a obenein zapvUiva. Pogled te iefie nosi ri vrenje in »mrt v eni rok i. »kratka ta tom\ je inkarnacija lu^jvečjega zla m najvu-jr I^potf. X]eni poljubi so podani i aeko boU'>tno strastjo^ uj^ni obj^imi, ctesiravno 1^ na platnu, so vendar senzacije, ki oftarajo alehcrueK« ^'iedaica. Ni ga skoro iloveka, ki bi mntfel ražu meti to ženo. ki no« i v svoji ljubavi ne^rečo, ki pij*- inod in »rtno kri trn«mu človeku, katere^u ljubi. Kadar se pojavi ua platnu, ima človek obdutek, d* ujeot: oci profiijo ljubeći, da pa tifi v njenih «^h nekaj lokavega. ueodkritosrčnost Modnire. ki je pripravljena izdati svojo ljlu-b^zen in 1o popolnoma uniiiti, ko •© je na-veli&*. Ko se privije ob prsi svojega IJu-oimca ima člorek občutek, da %t probit ja v f.nj žprn demon iu z odkritosrČĐoetjo obia-lujeino človeka. katerega »o objele njene vitke roke. TaJ«Siia ie Greta Garbo, uajveeja repre-lentontloi ljubavne »trasti v flhnu. \ ideli *mo ie mnogo ntenih filmov od >rvc» n ^.ite vlo^*1. ko je n—topila v filmu r»o«t^ Berlin«, nadalje filme >Z«oa demon«. • Pod jarmom strajtk in najoovejfe Jetotajt njene filme >Ana Kareniaa< ter >BofnniAw »ena^. Pranrkar pa je v prodiukeiji Metpo-Gokhvyn-Majer£} iz3el tretji IMofeii tilm »Grešna strast< v katerem je podala Greta Garbo izredno kreacijo, ki priđe popolnoma d» mram, k#r — ▼ nfmn naha^a tmMtniea v v&**ui svojem elementu. V vlogi ruske Ipijonke jo vidimo v sijajnih toaletah. ki ji prisraiajo kakor inalokateri umetnici. publika bi bila sicer istotako navdušerui, ko bi nastopala v vlogah fflromaSnOi deklet ali Žen, ker ono, kar nas najveS omami pri njej, rio njene oči in njteno telo. Kot špijon-ka se Greta Garbo v tem filmu proti svoji volji zaljubi v avstrijskega oficirja. mu vza-me nekaj tajnih aprisov in nbeži z njimi v Rusl.j. Film je poLn napetih prizorov, polu strasti, ljubavi, graha in najplobljih dustev. Svetovni tiak, tako v Ameriki kakor tuđi v Evropi, je sprejel novi fihn Grete Garbo z najvišjim obČudovanjm ter zasluži po izja-vah svetovnih kritikov najvefcjo pozornost. Film »Ore&ia strast« je eden najboljih, kar smo iih . v Iđeaki in 2. Ja 3. :. m. ob n. v Hacici z ivoćovinsko ra*la«o jvrol. VoUv&a. mm poitatja dogodite a žrvanj a na franeoskem dvoru sa i*sa kraJJa Luđov&a X$ll. in v$*gasnoeo£n&z* drki*tc aprc«no vpleeoiu kral'iu :n svcii domovini Fraocij:. KmM st ie sicer •ovraiil, tođa m cm nocel od- ,,'a !e moral !>!:: za bvoj prtitol s r>lctifc>:...:., z husenoti ia $ »vojinti lartfiimi «orc-Jn:ki. Si.'a!:io }< kardinal Richc'icu ix*vr»:l >voJj :u-loio. Ud li »i! je vse . »:aS; ■■' J*ra«»:::i i« c.^ć.l kraijevo mo^. Nato se »c o-brnU pf*>:i starim i>c-vražnfkom Fraocile, ?ro?i Hnbsburžanom in ^Pu-niji. Dosek-el je, da r.i cx>«*a!a Pr-anc:;-. xpr>H naj-nK>2oioe;ša država . Evropi, temveć tiiJi v tou!-:uruem ozim v«diKi;ica Bvroc«. f Janez grof Paimgarten Hohenschwangau Erfaach V'ćeraj zveče r je po cUljteon botduntu umri v Ljubljani g. J«az grof Paum^arten. Blagi pokojnik yo dotegei nefMrvadno viso ko »tarost 89 let. Pr«auQuli yt bid v tittri Ljubljani znan* in mmktatctA o*«bno»t v meščanskih krogih zaradi svojega ljufee^ rrvega in prikupnega 2nia^aja jako popularan. Mož kpega vedonja, uglajenah obKJc in fi* nega castopa je užtval veliko spoitovanje in velik ugled v stari ljubljanski medčaoaki družbi, pa je njegova hHt skrrcU po sroti goetoljuboosti ioso* v njej sbtrale v dobi zimskih priredb velik« družbo. Pokojnik jc bil po roifu Nemec, pa se >e hitro vživd v tukftjšnje racemere in je tuđi v Času »ta* rega režima velj«i s« konctHjaptnoga m znoemega moža, ki je spoSto^-al pravice dnrgilL Na Fužmah pri Ljubljani j« bila v ^ost« desetih letih preteklega stoktja irstanov* lj«sia tvornica za izdek>v*nje barr in stro« jil Fidclisa Trpinca. V to podj^tje je primci pokojnik sprva kot prokurist, pomeje pa kot javen družahnik. V tem podjetj-u j« poznejša leta dekrvaJ skupaj z ranjkim g. Josipom Plersveh-oan. GospockiTske stvari v dčžcli so ga sploh jako ramimaJe ter &o je kot podjeten mož zanrmal ziasti tuđi za rude in posebej za baukait, odnosno wo* hainit. Tovrana na Fužimah je v ra^etku te* ga stoktja prenchala. Pokojnik je bil zna> na osetmost v got^podarikem rrvlj«(n>u in je delovai tuđi v uiuspodarskih z ost opi h. Zc leta lbS4 ga je industrija volila v Trgi>v>ko in obrtniško zbornico za Kranjsko v Ljub* ljani m j« oataJ njen žrrahno dolmvon član dobrih 24 let vse do fcet« 1006. V zbornici je bil pooorou itr.x>ij«*i v p«r€xW>d»tvo tor j« bil v let* 1994 do leta. 1904 nepretrgom* njeo proviwf?ii pred* sednik. Zbornica ga jo posiaha kot ikojega zaupnika tu. Pokojnik se je v zbornici iirvo zamritpa.1 ra. c*rin«ka vpraianja in za. vpraAanK trgovin• ske politike. V ddteli je bilo troUj še malo industrije in se je pokojnik vneto trudi!, da vaboxli zanimanje ?a mdu«trij«ka nova sno* van ja v dožeii. Priaadcval si je v tem po* glođu ra to, da hi davčna in prntojfeinška prostost, kat ero je vlada dala za dolgo do bo za nova industrijalna podjetj« v Tr*m in v Opčini Milje, priznala tuđi doze li K.ra.nj«ki kot prvi in najbliiji v dežeh v oz&dju Trsta. Ta pobuda je vzbudH« v lrub* lj*n«ki zbornici vdik udmev in >e bila v seji 27. oktobra 7906 velik* razprmva, v ka« tero so posegli z'asti tedanji zbornični de* žekii poslanec g. dr. Danilo Maja »voj« zadnje dni v kro^u svoj« bla^e eop*o£e, • katero je iivel v najlepšem aoglasju, z ve# likrm zanimanjem spominjal tiftih časov, ko je sam kot podjetnik mogel rastopiti s\oje midi in nazore v mtopesnih zastop* st\ih. Biagenvu pkojniku, ki je nnel veliko ljubezen do naše reinlje, bodi ohrajijen pri« jazen in blag sparnim! Pomlad v cvetju V«j lepoto in prijetnosti na Tafoorskem gradu smo pisali ter tuđi izdali tajnosti mlade n«ve&te Milecke, katera ta. v&čer osreči vse Ijubezensko čuteče tekmece v tej poslednji noči svojega dekliškega In* ljenja- S s\x>jo rožn*to lepoto bo oćaral* v^e mlade m stare fanie, ter bo ravnotako nevarna za oženjence; nufi tega priporo« čamo mdiulini damain in go>pem, da ne puste moških samih na to m«5karado. t>a* m« $aine pa skrbite za primomo cvetno maesko, da bodete poleg grajšeakme Milen« ko rudi zbujak pozornost nt tetn večeru in da bodete te-kmovale v lepoti in dobroti ter se \*rljojbHe pri pl«6ialcili v kpetn gra* diču med cv«etjem i»n prirodo. 2e pri vstopu v Taboraki grad v avii. kat era bo vsa v cvetju in reletiju, dospemo po dveh drevoredrh v ^rajako dvoriKe (dvorano), katero bo oćaraJa naše ob^in* stvo. Vonj cvetja, aSkovitost b«rv. sohična svetloba m pogled nai ta celotm rožnasti raj bo priktenil srca \«ch — na to nebesko na» ravo. Stali borno pred rajfcoapiin gradićem, kjer bo cbrana \*s« ^rajska gospoda; z lepo nevearto Milenko, Pred gradom v paviljon« bo svirala grajtska muzika, poskočac Icorai* de, vac bo rajaJo ia uftlvaJa. V daljttvi &e bodo razprostinH puki cvetj«w sen&A spre-hijthičt, bogati ^ovdo^i in ihrade ter v da* ljsvi ae bodo oglaJaAc ptičice t svojim mi* lim petjem. KoHkor je sposobna človeska roka, vae je stari!a za to prired4t«>; zato tucH rashjži upoSftevanje ljubljanskoga ob* činsptva in aaj bo na. Taborakem gradu zbra* ao \>c in predvsem tistu ka.tcn ljubi jo kra* >oto narove in prrrode. Pokkvmtc se na puatno aoboto naši m Vum kra«*otici Milenki. k*ter* m po*lav!}» \i dekli&ke dobe ter ostane tuđi v n*prcj \"ašd, a -pomin na ta večer oa<»ne nj«j kakor tuđi vsoni po^ctnrkofn trtjen m nepo* zabijen. 107/« Prosveta Repertoar Narodnoga gledaUiča t LfubH«Ai Drtaia: Petekt 1. (ebcuarj^: 'Jto^l^ock, pre«pw+i Pf«m. Sobota. 2.: O* 15. i>oq. Kro« s ^r^k. Ljudska ;»ređ. pri zttii. ceniii. Ir^-ec. ob 20. zveier: Volocme irvc«. NedelJa, 3.: €b 15. s:. pop. PeterAo.*« p^»«^aj« sial«. U«t pred. pri ratf cm»b ?«ven ob 20 »većer: Utapljenca. Uv«. Poae-gi kn«xa Mi>kina v Dostojevskeiia >Idijocu<. V oktobru 1927 je ijostoval v Png\ v rlogi Hamieta. V*»i čeiki listt priobeujcio u njego vem gos*o\jui>u zelo laskav^ kntikt*. Tako pi»e »Narodna Politika? mM » še preve^ iiva v uažem 8 pomni u od u^pesne ia sijajae interpretacije njegovega češkoga t(n-aristi liivar-da Koboutha. Ropox jti bil pravi -\vit*?« pt»-stavke, kakor ga. vidi Aglaja Ivan ovna. Vjegov pffizor pri Jepančinovih, kjer r»ripmeduj> o obsojencu na morisču, ali pruor v «uoo-van ju Rogozi na, kjer se izpoveđuie u. svoje ljnbesni in vere, je igralsko in čustveno mo goCuo podan in priča o fini ia dlstiaguiraai umetnostt ki ima evojo notraojt) >*Uo in privlačnost Rogoz je igral Miškina ce&ko s čudovito gladtto izgovor javo in pravilnim na-glaeoDL Milepa go«ta je aprejelo obeinstvo 2 navduief^iMn in iskrenimi ovacijami in po petem prifioru j« iobil krafne v^ne© in ftopke. >Lidove Noviny< puejo: Zvonimir Rogoz, ottiičeu siovenski ieralec in reiiser Narodnega gledaliSČa \ Ljubljani, jc nast^>il kot cfo^t v pooedffljek v Stavovskem iivadlu, kjer >s igral vlogo kneza MiSkina v Do#to-jevskeca >Idiota<. Rogoza je spoznalo praško obeinstvo že v >Hamletu<. To poi j« im»l svojo veliko vlogo komplicirane psihologije, otežkočeno tndi a tem. da je govori 1 ce&ko. Tembolj je treba občudovatl njegov dobro premijieni in fini Tiastop, ki jti d<»e«el vr-hunec v priboru, to privcsde Rojjofcin po umoru Ana*ta»je Filipovne Miakina v švofc stanovanje ir mu pokale truplo. Fo^orov Miskin je oežen, dobroduien, dober in roe-bakf fvoje stavke ixgovaria v nekoliko sa-tegnjenih samogktsnikih. z melodj&um, tihim glasom. Igra v pritajenih poltonih x v^držnostjo. ki samo stopnjiije ucinek. V organizmu ansambla njegov natftop ni bil tuje telo. Dramska premijera. Danc^ ^ V**^ zvečer je v ljubljanski dnuni premijer« Ne»troyeve trodejanjske vts&elorgre «L'top» ljcncaj* v režiji prof. c. Šesta. Posamezne vioge ao v rokah ge. Medvedove, gdć. Ra* ksrjeve in gtfc. G*bri)elčičeve ter j»g. Le* var ja, Cc**ria, Kralja, SkrbanšLa, Zeiczw ka, Oregortrui, Jcrmana, Plina, ."»ancaia, K.a«kl«rja, Potokarja ia Pahorj-a. V igro je vpictonih tuđi par kupletov, katere ;»prera» lja nruzika Dravske divizijske oblasti. Gostovanje slavne%a ru*kega umetni* ks Gmjdarovm v Ljubljani «e vr*i d-efmrhvji no v četrtek dne 7. t. m. Gajdarov nastcupi z jfo. CAgo Gsovskaja v drami *Gu&pad Lamberthie*. Uprava prosi vwe one p. n. gledaiiake intnresente, ki *) si rezervirali pri blagajni vstopnice za. to gostovanje, da jih dvijgnejo sigurno do torta zvećer. Od tega doe daije se vstopuicc ni-komur voč do hrani jo. Gostovanje opernega pevca g. Ljubite Iličica v rjubljaoski operi začeo ja koncem prihodnjega tedna. Natančni red predstav javimo v tratkem, kar ae tičt doeva, opere pa so ie doiočeoe, ia sicer Garmen, Toaca, Maoon, Vygtopoicc so že v predpToda.n pn dnevni blagajni v operi. Prokofjeva opera * Zaljubljen v tri oranže» se poje oocoj v petek dne 1. februar ja v ljubljanski operi za abonente re* da D. EHHgira kap«4nik g. §tritof, režira g. prof. Šest Zasedfca obićaina. Lf«bljaa«kA draarut. V soboto m oede-ljo ao v ljubljanski drami Stiri pred^ave. \ soboto popolodne o*> 15. uri interesantna drama iz kitajskejra življenja Kroj? * kr^-do<. ki je imela v I e lošoj i seooni najveiji u*pt;h- Zv«čer stora angleška komedija >Vol-pone<. V nedeljo popoldne ob treh *e igra za otroke »dnjakrat v letcwnji sezoni Pt*-tertkove poslednje sane. Zveeer pa je prva repriza Nc#troywe \eseloigre s petjem >Utopljencac. Ob© papoKianski prt^tetevi sta IjikMci pri izredno znižanih cenah. L^ablJABska »pera ima v sobo to m ue-deljo tri predstave. \' ^oboto pof»lu^lne i»b 15. uri se poje Sehubvrt-Bertejeva oj>ert*U i Pri treli mladenkoii z ff. Banovcem kot Schubertom. ZveĆer ob \x>\ *2U. pa Vertii)«va opera >Trubadur< i jj-j. Villaji - Kmiševo v pbvni ženski vlogi Leonorc- V OaialUi vlo jzah todelujejo ga. Thien>jeva i a ga Ribičeva t«r gg. Kovač, Primožič, Rumpelj, Moho-riet SUnončič in Sekuln. \* oedelio popoludi.ts ob 15. uri se poje moderna Kfenekova >peiu *Jonny svira- % g. Jankoni v glavni iu naslovni vlogi zauiorva Jonnvjs*. ^ ^" tr^ P**^-stave so ijudeke pn miianih operain esnah. žBeležmca KOLEDAR. f>aa^»; P«cc4(, l februarja is>»; »atob. t*IL'- Ifnae; wtvosltna1: 1*. ^antktrit. Miktrtj. J«trt: Sobou. *. itbrvmu ^&* U^l • «i«ii: Svečatet: pravos|iv«l: ?*• Jsjitar^ Jevtlmije D4NAf>NJt PRIREDITVt. ^y •UtoplJeosc<, Op«ra: -2a?.nb';en \ tri i>r-nlt«. Kla« Matica: Grdna uto:-. Kine Iđaal: -Zar^aten* u*ti«. Reduta SK Ilirije v Takmu. ?eteznltar*kl p4e« )n iM^narndna mU<-. rada ■* Tabor«, PRfREDITVE V SO0OTO. Drama: <->b 15.: -Kroj <* krt^O«. < >b >•. »Votpotie«. OfMra: O*» 15.: »Prt nt* *~U4t«k*b <*»* p M 3V -TrubaJur*. Khat» Matica: ^Ckrssiu ssr*u«. Klao Ideal; -Z^pefatena u«tt<. I ov5kl pU> m* Tahorm. PRIREDITVT V NEDtLJO Draasa: Ob 15.: »Petarćkovt K*\*ćr* sanje«. Ob JO.: »Utopljene* • Optra: {>b 15.: »Jonnv svira*. KJao Matica: »Grčina strast«. Mm> !d«al: -Zapeeateiia usta'. DEŽURNE LEKARNt Daaas: Sušnik. Mariju trs; Kik*i* vkv spoavetskd ces*a. Jutri In v n«delfo: Ttu^ocs). M«wn, tn; Kamen, .Miklr^: -.i w*r»»t. Transfuzija krvi v Sarajevu V sarajctaJcj bolnici If« tc o fce okretat, *o »dravniVi uiio KorknU ponovno oprriraii in mu krezAH mandlj«. Po tej oporacaji pa --»tanje tvolnika nikakor m z.bclj&aio. 0>l h slabokrvan, j« tsgt^it niuo go krvi in njegovo đtanje ie bilo v^dno boij kntidno. Zjov^ga bol nega brata na benih boJe&n Po traoafuxiji — J« stajij* SaJciba Korku-ta obrnik) Lakoj na boij«. Vidno mo •» mu vraeale moči na veliko v*»*lje v*h njag»ovih prijateljev ia uujk^v Rarfioprogram Poa^cUtk. 4. febr: 3u: BIcImIu let»v^*:i of-kcvtcr a i. 19C7 pod vodstvom prol. Jrraja: 1. Foerster :L'vcr*ora k *Oormt)tkoma fclavflku«. i. Meodeho^n: Tiaina naorla (»vercura); 2. Puoc> n.: «To»ca» — f**ta*i3», 4. Lehar: Pr»^a.k c:-ea&<>\' — nv^rtva; 5. Borto: Me^titstoiiialci; ft. Nedbal: Valte triaSe; 7. B. \&*^rfcaov«d. S«ior< Hotokolaaar»ki knsb UktU > Uafrliaoi priredi v eeddjo dne 3. t. m. wviC v Jnc^-slaviji motoski>6nBf na proc Brezcvict -Xič pri Ljubljanu. Smućarski spon se je v ra lanimiva. Sportiu orginizadja in Ča«onverstv<> ic \ rt>kah u-kuienih sportnrkov Posebno £ininii\a ut&gne biti slika tu ulju. Čili *c nahaja pri nostilni »Ku-^ar- ]>ri Do+gern rrmsru ob Tr-ža^ti cesti (km 4.—) Obisko\*lci dirke ^c lahko poshuiiio brezovHkcs:^ uvtobusa. Zj-Čftck tekme ob 14 31». - Mototolesarskl kl uh Ilirija % Liubijam. Sest^nek inotocikli&tov tn &^iui*tje%. ki si se prijavili za moto - skiiorirtjt, se wv \ soboto (na Svečnico) ub !<'. uir, dopo^i \ kivarni Evropa. Obciu;* >c wm uk'j^-cek priia\. — t'praval odbor. — Samćartkl od^ck Sokola L t>rifc4i v luiieljo izlet v Velike Laš^e in od ueto smo več ali mani rrewii umer-;eni, skoro dostojanstveni — ne s;nejte se *e nekoliko pretiravabčutimo vsaj za kratek čas potrebo da >dpremo ventfl naš:h pntajenip in potlačenih žHia in da potisncmo na strar vso na-So bedasto s«ri}oznost. — naj >o vtis v.ame. \i krv! m mesa s?no žfvce Imamo in di: io In vmdar nas življenje žanra v de 'avnlce. orade tovartte. kuht.i'e sole. *rjr vine — vedno med kiri ste ne da delam Princa Karnevala vozijo v Nici v slavnostnem sprevodu* vsak in nazadnje Sele oni, na člgar glavi rasto. KaJtor vidite, se mi ne obeta nlč doforeca. Ljubljanski Don Jnan Redute so imele s-vojćas ta namen, da so l)udje na njih izpraznitf do dna čaSo veselja in korakali brez maske skozi pisano v-r-venje karnevala. Da so to dosegli, so si nadeh* maske, kakor Se zdaj delajo Mnenja se»m, da so se redute prcživele. čeprav ni o tem v Ljubljani 5e sledu Zdai se lahko IrživDam. ka-dar hočem tn ko dosežem svoj cilj. se lahko rudi pokažem takSne^a. ka-krSen sem v resnid. Redirt se bom kajpak vseh udeležil, ker pričakuiem. da se bom »eznanil z rnnogiimi krasoticami, ki Jih do-tlef še nisem poznal. SKkar. ki obhaja 60-lctnico Ce bi ne btl v žiriji za presojo. kate-re ljubljanske tvrdke bodo imele najiepše 12-lofbe se morda sploh ne bi spomnil pred-pusta. Videti re, da se bom moral ukvar-Jati z intsr-vjuvanti, ki bodo hoteH vedeti vse mosroče stvari h mojega življenja Bančna uradnica z modernim! nazori Moje sovTStnice se rek) vesele bHža?oč'n »e redut in že vnaprei račurajo, kako se bodo postavile s toaletami će sem od-kritosrčna, moram priznati, da je marsi-Vaterj do tega, da bi našla sorodno du$o Meni ne priđe niti v sa-njah na misel. da bi stopila, čeprav maskirana, k tuierrru člo-veku fn mu rekla: »Ti«. Ce se mi hoče pfesa. poidem v bar in si i?bere»m svojo družbo Kadar se mi bo pa zahotelo mo-fkesra. ga bom hotela dobro poznati od nog do £!ave. prej se sploh ne bom spustila z njim v intimnosti. Uradnik z ženo, ki se dolgočasi Cne ali dveh redirt se bom na v-sak r,a-Čdn udeležij ie zaradi žene. ki n Je. to PTav rad priznam, večkrat pošteno dol>ffčas In ni čuda kajti presedi vam PO ćele dneve in tedne doena in zve o tem. kai se srodi v Lhrolianl. lele iz časopisrrv Tolaž^m fo, da bodo te ?e nastali bo^fši čaši. toda ne da si rričesar dopovedati. Dala si Je delati po najnovejsern vzorcu novo oWeko. za katero bo>m moral plačevaH pol teta obroke Zaradi teh izdatkov poide zdai moja kavarra rakom tvit&tt Pustil bi Jo samo na ples ker mi ni dosti do redut Toda če že imam stroške. zakai ne bi rimel tuđi jaz neka] od zabave. Ve-m da za bom *e zo-X>et polomil. toda kaj morem za to. da sem pusf knt o^at. Trgovce z modnimi potrebšči-nami Konzirm ^e približno tako velfk. kakor le hi! lani. morda za spoznanie večii Vse W bilo dobro, samo če b; ne bilo toliko n* kredo. Dobil bom od vsefc denar. krti pa je v tem, da mi manjka toliko, koliko-r so n^ tam, kakor stroj ves dan eno n i*to Pulr-t t©«a nas tarejo vse tj^ecč* skrbi ali kakor se že zovek) »radosd Jlvltjnh« Z.ika] na* bi se torej uprrali že JI. da vsai enkrat r.u feif vržetno vse to proč 'n da ce ndm-Zimo IJudem. ki so ;>.u" tako nared li in kličejo Karnevalu, sipajočemu okoli sebe opoinost in pnzabljen.e — temu princu. Ijud-skemu dobrotniku. Maske, kako !ef>e *o! Kiliko ^v-rbndt m naslad nam obeta Ttata svileni krpica! Mislim, da si ne bo-m ora-» n>Č fkodova'i. če vam razodenem da set« si naprav*!a ko stliti »iampantske stck'en'ce« Iz rdečeg? moireja je. na srlavi bont n-nsfla zlzic če pico t rdečiTii resami. v rokah bom držala steklenico. imela bom đo'^e 5vodske roka viče od prs doli pa bo.n imela <'*&fo \ krilo pupo s sampanjsko stjklc'co v roki Imam mnn^o kavaliri.-»v. ki pa se vsi po tvarjajo Nemara naiđem na 'et^n'e-n Kst nevalu moža ki me bo očaraj s svoio pri-prostostjo in naravnostro in s kateriti b1 se prav rada poročila Zakaj ne bi tud* ženske izbirale. kakor delato brez ?enira nja moski? V tem ne vidim nič slaboga zlasti če pomislim na vse, kar mi pripvrve. d-ujejo poročene eospe Sportno navdabnfena Ljubljan-čanka Ne udeiežim ss nobene redute ^'oda zanj« denarja in časa Raje bom hodila peni Rožnik. da se Čimprej naučim smucati Ve-seije občutim !e za sport Koma; čakam da napoči pomlad ko se bom va«uK — te V*i* kuhinja se bležča dut«tc. VIM SNAZI VSE! ProiiTođ tovarne Lux. Naši smučar j na štirih (rontah Elita naših smučarfev tekmuje na Čeikoslovaškem, v Nemčiji, na Polfskem in v Franciji. — Velik razmah zimskega, zlasti pa smučarskega sporta v Sloveniji. Ne na Stirih. tenrveč cek> na petih fron-tah se b:*ejo lelos na5i smućarji kajti tek-fTTOvanJ^> v Ru;run;^ so -c končana in na*i> s:Tru£ar$ka vrs^a. ki je dosegla lepe u*T>e-he. teltrrruit: bas te dn1 v K!rn««ntharu v ^emčin. kjer se vrše tekme zi nemiko Iržavno prvenstvo. Pa ne samo v Nem-čiji. marvei tuđi v Pranciti. na Po!]skem in na CeSkosiova-*Kem nas bodo letos zastopali naš: vtIi fant:e v te^kth mediarr»dn:h te-kmervanjih V Visoki Tatn se pomerijo s Poljaki ki so ->o!eg naših povjbHi tuđi druge ob Strb-e na§ sport, zlasti pa srnu-*arsk: rek) mlad. Toda kljub ^emn nj treba kion'ri dave lJreprfčanl smo. da nas bodo naši <-ri'U-_arH v rui;ni častno zastopali morda bo-ie nego se nadeiamo Tn so Dokazale že ">rve mednaredne rekme v Rumuniji. kjer ocrn1 savez km vrhovna zimsko - st>or*na Instanca \t te drri sestavii na*e tekmovaln« vrste, ki ^^«^ bodn tastopafe v rni'n: V orvi vrst- \t upolreval le nafbnl^e fn rartm^jivo \t d-se N-ata Tan*a zlasti pa To*ko ndelefiti* vseh reke-r Rrara lanpali v Pu-miniJI !n v«i rrtje so delujetn tud Dri tekmah za n-enrSko driav-r»o prvenstvo v NemiiTi. \t Nemčl*r odootujejo v-si rr^e na Poli. sko kjer se vrfte v prekrasnem zimsko SDOrtnrm letovt*£u Zakopane od 3 do 9 februarja tekme za poljsko državno prvenstvo Teh rekem se nde'eft tud* Oodec k' potute prihodnte dni skupno 1 dr PirceT kor zastopnikrm IZSS na Polisko Brata fanSa in Oodec odtK»tuteti nato v r*ran cijo. kier se vr*e pTvertsr\'vanfa od 13 do ?7 tehruaria v ^"fperhae^*»ru v Pirenetih doćirn ere dr Kmet na Če*ko-^!nvatko kjer $e mu pridruži rudi Bori* Fenkn lenko in Kmet se udeleJira 'ekmo-vanj r>h Srrbske>ni Plesu Za tekmovanja ie h4f dofočen v kr>tikor smo rnforTrirani tud ^ot's ReJrk ki pa ;e sodefnvan;f -xioove dal S tem so bfle na*t tekmovtlne vrst*-pfecei pnzaoVte zakai Režek je gotovo med n3šimi nafboljsimi smuČarjL Naša vojska Tud' naSa vojska ni držala ćez rhno rok križem Vojaki so pridno trenirali rn 00-sledica )e da se naša voiaika smučarska ekipa udelefl -rednarodnfh voiaskih re*etn v Zakopa niti od 8 do 10 februarja Dne 10 februarja startajo vojaki orvič Na*o oatmljo tvorijo poročnik Predo^ević. narednik Klavora. podnareoVMk Damianović pnnletni prostnvo^ec Bon% Tenko in kot re zerva !e določen em^etni nrostovoljei Zmro* Vsi tekmovaJd so prav dobri Ome ^iti je treba zlasti JenJra ki si le letos d-t HotII smufko prvenstvo Juroslavije. Kla voTo. kl Je znan kot Irvrsteti vo^ač. in am-bicijoznera poroćnika P^edo'evića Tud; ^stafa ć\^a sta prav dobra Arrradno po veH^i-v-n ie v sve^t; si d» > »ficmovinV Uredne važnosti xa orestiž naSe vo'skf vojake popolnoima nanovo nr>remilo Ura •nn da nas bo tud* naSa voiska častno ra stopala v mednarodnem tdcmovaniu. Voja- *kih te*e-n se udeleže Polaki Juzoslove-ni Cehi Prancozi in Rumam Vojaki od rinejo iz Kran ske gore. kjw so trenirali ?e te dni na Poljsko Razrof zimsketfa sporta v Sloveniji Izr#dsio ugodna zima je nmoio pripo-mocia. da s« le letos zanimanie za zimsk soon in ri^s-ko tudsriko ki Ve bilo z> [>rei *nia leta veliko §e nove«Čilo Predvsem vt-'» to n smi>čarstvo rakaj vrste srmičane^ naraščaio <^đ dne do dne fn labVo rrče-no 3a ie 'dat v ^loveniti ie nad ¥>Vk tktivni> smučarjev To seveda po-reni vHHc na [jredek Će poT»fsIi-mo da ie bil Dred vojtt ta SDorf pri nas skoro Dopnfn<-»rr»a neznar in da »e bil orva leta 00 vo*ni « dey »rvo, Ć3 ie »e 'i^* let<-s "»■ n\i<** ^«»11 B' r.ovh klubciv U vseh kru ew "*..v*nu* Ti-ko so b li «Man«>viirn' *ar$ki f'irt.a itj Tud 'eta ćo leta in n*"iiv1in te »e tavera v'K novih khbov •* Z^trrba 4«lle eden t ^»'-a-^va In ra %9vtr*t*» ffiana Je Hla »re era ru<3* ^^«^«ka .Vfkto***« Najtk>|j se sevrda rarvH'a *m»ic"«r«tv« r "e^^ 'e'o <«■■ *in v fw1<-#^mf^ m*«HK. ^ast^ na Oorerr^kem !>a nid' med n«f'mt 'Ten k so «icer konservat^n :e dn%aj iztfmeA >»n'a r> ta k-a«en r*m*\ri **w*rt- Milostiva na STručcb Tuđi rn')nsriva se ie mfefa n:<\rf"«rntf ^o CTimeT'l Jet»rav f-ra fe 4^rt IrHfe na Hrbtu In 5etwav f# n*efia H£erVkM ni^It Ta vei^ku miturantov Vu veste \n Htl 1 venček }t NI oov-nc! da te ie milostiva iito^'ia ?a stmiči. Ven^e* In ^rirfi ktVtn tre trt vVtt> txv. eče kdn Mu fm vam povrmo da nr bd«lj dorwov O^ivid^o n^ 1 nf hM« rtd(wtl. raktj v ledelio |r» Je nre»moMfi I« e«s ?»biva — vv ve^ff ViVn * rđa* v prpfr?m*tu — hl po?dne :e rjimi*^ h'nJ ms-feV »^ft«. T^iau« ^ ^odrnisl fn -rfi^rtv' ir K;1a %n% teprifetno Pr> tfehvhu lo *e t'ipi'o P« :'a^ •? i? nn I-mifTn P-»W•• aku b *e otreslj muca Pa Ji rt fini?« v ^iavo sretna -risel Zunaj te pritiska! mra«, d streh vi visele debele svece, na oknffc so se delale fantast čne rože Meito J* ^V.o odeto v dehHo »nežno odeio a da H v!n jrimsko r«rpo-loženje popolnei*? mu jt ^r«dno sekundiraf mru V«n pokU-n* ti .- mislila milostiva Na unuci se spravim - ga uzcneTi, mačka vraf)es^ Ah. saj reif -:;aina ideja,! In ie odsJa milostiva pod Tivoh v tkv 'eaih hlaćah smčknvih doknlenicah fn t nčerkinmii Čada fe lln kar p#t Me ere d« b? %e začefTi k prf»ducirt' Jav» no! Potem si Te naraknila »nn»^i *e tona* 4ko po«tavifa n« noće In porrabila oatici. Malo treme te sicer imela fn srce li te "noft-f^eje utrtpsto .Pnkrit pa vendat m*>r«ni začeti in tif^lim da ž« nekako pnide • 4 e mis'ila !n portala *e je pn tneru da se ie kar kadilo za njo Ker pa *e nob«« motstw ni pade! t nehi I« Iter nvtr«rtvt ni tmfli porn« 0 obvfađantu rrle-»a o trna. iarski ek* fbr» stfiti kako»r H ie tuđi btl« be^eda tehnf^a — v*«< v imt»Č!ir«kem pma ^fn'fa 1 norami kvifku m da se Je zadn?1 del saHI v **cf Ce »e Hfi to • tele-nark« a1i •kr'^r'an'Ta« %* n' đ»1o u«o-tn\irt tu 7Ć\ %e da tkrAl te vrve le nit* ^abelefeni v smo^rski termfnolorifi. •Ah was. Cbunf macht den ■••■i«t-r« \9 i.eni'a "n'Mt'va ^ »eŽavrt sr :e pobfa-tli m kohacaU Yr 9neta h se pn dolcem nt-Toru t<*r>ei postavfia n» n««e PnMWn<**n W •? radn^ed^rt Tt-n^rif r^T*r-,. r^«».,. f****\no Tfi'ost'vo 'n kitere^ti %o n'ene fir*fr»vn-^»»nre in sa|t»>fn*>rTafi ^čfvirfn^ re\r> n**i*}* Mfio^tiva si pn ni pijvmI-« V-vjiH*-« v*«*«*u Ttarveč «e »e sretno "Hr'-♦♦'»c»'a r <»»#r^ ■dina -•nijji trpeza r^d*1'"* •»'^t ktteH te "-n->«!•*•» """»HfnT'etia fn r^tfAc^ev^ «'>«i> ^ f%a 'e r»» le ul&stj 17 slučajev tJfuznih bolezni, 54 grize, 279 ošpic, 22 davice, 7 Sena, 9 hripe, 1 &r\?e in 1 niledflivef a vnet* ja možganov. V mariborski oWasti je bilo v istem času 20 shičajev rnumpsa, 9 rifuznih bolezni, I3g ošpic, 45 Skrlatln-k«. 15 davice, 3 duSHivejca kaftia in 5 Sena. — Zlvalske kuine bolezni v mariborski oblasti. 2S. januarju je bilo v mariborski ohlastj t§ slućajev svinjske kuge, 1 vranić-negii prrsatia m 1 inehurSastejja »zpušča £0-ved. _ Statistika »lijnkov me&ftn*kfh >ol proavetao ministrstvo j'e naročito vsem ravnateljem meSCanekih Sol, da mu pošljejo potom prosvernih orMelkov podatke o 5te-vilu dijakov zafe-tkom šolskega Ma, 0 rnx-delitvi ufnih predtnetov, 0 nadaljnem fcola« Hju absolventov 4. razreda in porodio o vsakem Cetrtletju. Ti podatki *o ministr-stvu potrebni 7« stattattko. Zelemičarii Vas vabijo danes na TABOR na „Mrtitarodno moiharado" ZACETEK OB 20. URI VSTOP 10 DIN 23i — Na£ zastopnik v mtdiiarodaeai »tati-stidoeni institutu. Mednarodn sUtistični in. stitut v Haa&u j-e izvolil sa svojega red-nega člana vseučtfiSketfa profesori a v Sufco tici dir. Lazo Koštica. — Ru&ina v na&ih realnih gimna^ijah. Prosvetno minhstrstvo je odredilo, da se bo v bodoče poučevaia ruSČJna v 7. in S. razredu naSih reaMh gimnazij po novem pravopisu. — Prepovedanj knjizi. Notranje minbtr-stvo je preptn edalo uvažati in Siriti v naši drlavj knjigo »The Tragody af Trianon-, ki jo je v angleškcm je2iku napćsal Roibert Donald iji ki jo je tprevedfla na madžar§čino i evuzijomstična Liga z uvodom lorda Ro-thermerea, ter knjigo »Die Verwaltun-g Un-carns:, ki jo ic v nem5kwn jez!ku napisa! Ludvik Steiner. — Dovoljena nemSka lista. Notranjc mi-rustrstvo je zo[yct dovottlo poitni debit nem-šktma Hstoma »Vos^ische Zeitung« in >Ber-lincr Ta^b-latt-, ki sta nehala pisati protj na-§.i državi. — Iz >Uri*dneta lista«. *> U radni list^ st. 10 / dne 31. ]a*iuana objavlja zakon o iz-prenieinbah in d-opolnirvah zakoca o poštno-hranilnem, čekovnem in virejneutskean prometu v kraljevini SHS z dne 30. novembra 1*^1, zakoo o nujnem uvajanjii javnili del ki pomoči v siromašnih krazmah ošktnio-Aanim po elementarnih nezgodah, pravilnik 3ua. zvrševanje javnih del, pravilnik o dau-n:u brezpla-čnega lesa dobrovoljcem in na-\odila za Doslovanje carinskih oddelkov pri finau^nih direkcijah. — Tiskarski škrat je včeraj neusmilr&iio ratsajal po iia>cin libiu. Spravll se ie UKli na smrtno koso, misleć, 4a njesa ne bo po« kosila. \z Zagorju ob Savi je napravil Za* ig! eb ob Savi in sicer kar čvakrat. 2a.po-rtdoma. Upaj.no. da mu smrtna kosa ne prizćinćsc in %*. prime za ušesa. — »Ženski list«. lz>ia )o iebruarska ste-v!t>ka toua udličnc^a mese^fiaica za modo, razvedrilo in gospodimstv.o. V modni rubri-ki prinas(1 zadnje novost z lepfani slikanu ta ročna dela. V tekstnem delu so zanimivi 6lankj iz ^sodovui« znanosti, vzsoie dece, družabnosti m opreme stanovanja, vsi bo-&ato ilustriram. Poleg teta prinaia »Ženski list* več novel, liumortsk, črtic in najoovei-ši Za^orkin roman, sŽenski Kst« stane četrt-letno 45, poHetno 90, letno 180 Din in se naroča pri upravi, Samostanska ulica št. 2 v Zasrabu. — Šest ministrstev v «nejn poskipju. Te dni se preseli v novo državno poslopjc šest m-irrtstrstev. Ministrstvo ztt Sume vn rudnike dotai 75 »ob, potjedehfeo nmnistrstvo 80, irnnistrstvo za agrarno reforrro 45. pred-sedstvo vkid« pa 10. Vsak minisier bo ime! «e postben kabinet, obstcjječ ta štirrh sob. __ Crnogorske vas! dolom a odrezane od mest. Komai so očistili cesto preko Lov-čena, kl vodi iz Kotorka na Cetinie. It \t zapadel velik sneg, ki ?e usta\'il ves promet na tcj cesti. Zaradi velikih zametov so rrmoxa sela popofnoma odrezana od mest. Zlasti v vaseh ob r>bTonkth crnogorskih pfaniTi je začelo pri manjkom-a ti živeža in Jantva. Mnojfo hf* se Je porubilo pod težo sne«a, ki ga iu zapadlo nad 2 metra, me-sporna ćelo štiri metre. Voja^ke oblasti so dale xa GSćenle čest na razpolaffo vojake bokokotoTske jrarm-zije. Porvafe so pa tud! vse prebivalce, da oistijo prometen 2i»e. Ker Je ustavijen ves promet, so se pojavili razni Špekulanti, ki so hoteli izrafriti položaj in prodajati žavež in dniffe potreb-Sfiine \isoko nad normalno ceno. Oblast! so pa izdale stroge odredbe prore* gnaoyed pravi, da bo pretežno jasno in mrzlo vre>me. Včeraj Je bilo lepo v Ljubljani in SpUtu, drusod pa oblačno. Maksrmaflina temperatura je znaša-la v Splitu 5, v Zagrebu — 0.2, v Skoplju — 1, v Ljub+jaaii — 2.2, v Beogradu — 2.7, v .Mariboru — 4. Davi je kafcal barometer v Ljubljani 772 mm, temperatura je 2nnšaK — 11.5. — Koliko ie nepismenih v naSi državi. tS&Oiirajska »Politika^ je objavila te dni sta-tistiko o nepismenosti v naši državi. »Dom« ugotavHa v z^-ezl s tem, da so podatki politike^ napačni. Po uradni statistikj iz leta 1921 je bilo y ćeli drjavi 52% odraslih nepismenih in sicer v Sloveniji 8, v Vojvodini 19, na Hrvatske«! 32, v Dalmaciji 49, v Sr-biii 55, v Crni corj 66, v Bosni In Hercegovini 80, v Južni Srbiji 83%. »Politika« je nienđa pozabHa, da so v&i otroci »zpod 7 let nepismeni in da jih nobena statistika ne štejc ne med pismene ne med nepismene. — Ova razboinifca obsojem na smrt. V Požegi se je vršila te dni rasprava proti Josipu in .Marku Podnar, ki sta laivi meseca marca zav/atno umorila sdjaka Mile Ser-tića in dva druga težje ranila. Obtoienca st bila ie 1. 1919 obsojena na veCletoo ječo zaradi ropa. Odsedela sta Ie nekaj let v kaznJlnici, rtaJcar so ju i zp us tili. Razbojnika sta se skrila za grm ob gHavnj čest Iz Duboke v VeMo, kjer je bil ta dan sejem, Ve-deia sta, da pridejo mimo sdjaki z dcmaT-jem. Ko je prišla po cesti skupina seljakov, je ustrclU Josrp tz skrajšaoe karabirtke in zadel .seljaka Kiincka, k ga je pa krog-ia samo opraskala po roki. NapadaJca sta nato PobegiMia. Cez tri ure je priSla po cesti drusa skupina kmetov. Josip je zopet itre-ijal in smrtno zadel kmeta Mila Sertića, laneta Vranića je pa težko ranil. Kmetje so pobegnili. Ostad je mrtev Sertić, ki sta ga roparja orapala. V žepu je pa imel lc 15 Din. Po zločinu sta se razbojnika napotila domov in Sele po dveh mesecih so orožn?ki slučajno usotovili, da sta morilca seljaka Sertića. Josip in Marko Podnar sta bila obsojena na smrt na vešalih. 2$ffl Dr. ANTON URBflNC ^f je otvonl svojo PISAR NO v i JU8LJAM Prešernova ulica 5/1 — Plaz zastil srnuč^rJa. V torek je sara-jevski kiub *Sh\"ija~ rjfflredil smuiarske tekme, katerih se je udeležilo šest članov sportnega kluba. Med potjo se je priipetlia Vladi Mirkoviću težka n^sreča. Miriović ]e Iril zadnji. Nenadoma se je premaknil veiisk snežnj plaz, 6ex kateresa je ravno diftil. Takoj je pa prihffumel še drugi plaa in po-kopal smučarja. Sroučarja je p»az vlekel kakiJi KH) m daleć. Smirjke so se mu odtr-gale. K sreći je pa dobi! samo lažje poskod-be. Z velikim naporom se je izkopaj \z soe-&a. Med tem so prISli že niegovi tovariši in ga odneslj domov, — Ljubetem s tragičnim koncem. Iz Mi-trovioc porocap o krvav<-m OogodLu, ki se ]e pri peti I v »e4u Buvci. Trgovec z jtajci Sava Gavranović je bi! zaljubljen v Jelo Bra-taiić- Kljub odporu njenih sorodnikov. Gavranović dekleta ni pustil. Jelin brat je pred-lanakini zaradi tega pošteno premlati I sestro in njenega ljubimca. Toda tuđi to ai pomagalo. Zaljubljenca sta se Se napr^j shajala. pred dnevi sta pa Jelina brata Milan tn Lazar napadla oboroiena s vilami in sekiro mi cesti Savo Uavranoviea. Gavranović ie rtobil udarec s dekiro po glavi. Zgrudil se je ne-zavesten na tla. Odpeljali so ga v bolnico v Mitrovioo, kjer &e v brevipnem stanju. Proti napadalcenia je uvedena preiakava. — Polzkas samoBora v Zagrebu. Včeraj opoldne je skočii v Savo v Zasrefcu v sa-momorilnam namenu neki Dracotm Svob, rodoin z Rekc. Nekaj časa se ie »zprehajal po mostu, ko pa nj bilo mkogar v blizini, se je zavihtel čez ograjo. Ko je nesrečnež začmil ledeno votlo, je začei klicati na po-ntoč. S'isala sta ga dvu delavca, ki sta Švaba kniahi s čolnom potegnila iz Save. Švofc je bi! zaposlen v Savskem Marofu kot Dšsar. Zaradi nekih nekorektnosti je bila proti njemu uvedena disciplinska preiskava. Pisar ?e zbežal v Zagreb in se hotel usmrtiti. — pri penuuijkauiu teka, kislem ixpeha-vmnjn, slabem žetodcu, počasni prebavi, za-maien}u črevesa. napenjuiju, motitvab pres-navlpma, pupencinah, irbenju kože opro«ti prirodna grenfcica >Fran»-Jo»ef< telo nabranih ae gnlinili otrorov. Ze stari ntojetri adraviUtvt m> prisnali, da je voda Fr**t-Jo-»et doccla iaceeljivo čistilo črev««a. Dobiva 9« po letka mah, tro grijah in specerijskib tr^ovinAh- 1-L — Netf«ć«. V ljubljansko bolnico so pre-peljali hlapca Franceta Pre«tarja iz Križa pri Kanraiku, katerega je krava pri votoji sunila v desno oko. * Darajte »PodpomcBU dnrMru slepUu ▼ Ljubljani. VVolfova «j!ca 12. 186 9 Cea]eao obdnstTo m rUvdao opozar|a na inventurno prodajo ostankov porov čev-Ijev. osobito malih številk po znatno zniža-nih cenah, dokler zaloza traja, v trgovini PEKO, UirbUana, Aleksandrova cesta. 131 Originalno lečenje alkoholizma Pred časom je neka franeoska firma uredila v Zagrebu podružnico in po vsei državi začela voditi živo protialkohomo agitacijo. Firma razpečava sredstva »Aroco«, ki — sestavliena na znanstveni-h temeliih. orno. gočajo odvaianje alkoholikov na skrivaj, tako, da ti o tem nič ne slutilo. Dve vrsti različnih preparatov (praški in tablete) se skrivaj primešajo jedi ali pijaci alkoholika, ki teza ne more opaziti, ker je brez duha In okusa. Tako dobi »bolnih« »zdravilo« proti svoji volji, mora pa to sredstvo uživati tuđi sam. ako ima volio, da se odvadi. Delovanje preparata je jako blago hi ugodno, alkoholiku ni treba prekmrti običajnesa posla, ne more pasti v flo naiai. za dva do tri teđni pa ne more več piti alkohola in tuđi niin?« poželienja po njem. Organirem mu je izčiSčen alkohola ter ostane nekdanji alkotiolrk trezen vse živlšenje. »Aroco I.« je popokoma neškodljiv iti neoDasen, ana-Hziral ta je vseučiliški anal. in farm. zavod, priporocili in odlično presodili pa strokov-njaki. Zatorej se priporoča vsem. ki imajo alkoholika v hišf, da se z zaupaniem obr-nejo na tt Arome Company (odd.), podružnica Zagreb. Račko?:a produžena ulica 20, ki ra-zpo£il?a vsakemu In brezplačno vTOTce tiskovine in cenovnik rer nadalinja točna pojasnila in navodila v diskretnem, čvrsto zaprtem omotu, brez napisa firme. Po51je se rn vsak poslani naslov. Dr. L. GRADSKA LEKAR\TA, Kamenita ul. 11. Ls-kretia Vam hvaJa za 6 steklenic m&Ei« k «rRenm>atis». Prosim, poftljite ie Mfci «rto» klenice, krr je to tako sdravtlo za rnnna« ttzcm, da. boljdega ni. Smd, som ga poizku* sii, pa rudi drughn dal, pa mi v« pravimo, da je to mazilo ustvari! sam Bog, bodi mu čaat in hvala! Joso Hajuh, čurii*. h Liubliane —!i Poslovanje UuMjanskesa deieto«ta bOdi§ča. Prj Ijubl^ansketn deželnem sodišću je bilo lani vioženib 175 eksekucijskih pred-losov, ki se nanasajo na vsote nad 6250 Din, dalje 1122 civilnih toŽb, 560 meniukh tožb, 379 civilnih prizivov proti sodbatn okrajnih sodišč, 440 rekurzov in 560 kazen-skth pTizsivov. Pri zemljiški knjizi deželne-ga sodišča je bilo vloženih 3174 predla&ov, nanašajočih se na razine zemfjeknjižne transakcije. Kontr^diktornii tožb je bilo 366. Pri deželnem sođišču je teklo 1315 ka-zenskih preiskav radi raiznii hudodetetev in zločinov. Državno pravdnistvo Je dvignilo 601 obtožbo. Tiskovnih pravd Je bilo 93. —li Stevilne sunovanjske odpovedL Na statiovanjski oddelek Ijubljanskega okraj-ne^a sodišča je radnje tri dni vefikanskl uaval. Oddelek sprejeraa dnevno nad 50 stanovanjskih odpoveri-peljali precejlnio množino Taznih živil m drugih potrebščin. Tuđi pavprai^vanje po nekaterih živilfh je bik) veliko. Ma trgu še vedno primanjkuje krompirja. Med gospo-dinjami se je vnel Imd boj ia jajca. Zjutrai je bilo iz Štajerske in bližnje okolice pri-peHjanih približno 3000 iajc. Prodajalke so sprva nastavile ceno 2.5O Din. Na odločno intervencijo mestneja tržnega nadzorstva so morale cene znftžati na 2.2S fDn. Kakor bi trenii, so bila vsa jajca prodana. Na trgu je bilo mno*o domaćin iabolk, pripe-Uaiuh iz Štajerske in biifnie okolice. Pro-dajala so se po kakovosti od 5 do 9 Din ks. Bilo je tuđi precej perutnin« m nekaj ko-madov divjih »osi, ki so Jih prodajaii po 50 do 60 Dm komad. Rlb)i Uz je bil zaradi mraza teredno slab. Na stoinicah ft bilo Ie nekaj Sčuk in karperv. Todi morskih rtt> je bilo prav malo. —« Mraz v LJabliaiii. Snooi se je poš^vfl nenadoma topietsi vaj kš pa se je moral proti jutru umaknuti od severa prihajaiočc-mu rarzlemu va^u. Spiošno je mraz v Slo-venrji nekoliko pojenjal. Temperatura se v Sloveniji giHje med — 4 stopmje C do 16 stoptnj C. NagvjSja temperatura j« bila danes ob 8. v Marboru in sicer — 4* C» aaj-ndAa pa v Bohlojski BttUioi, ld«r je termo-meter zjutraj kaxal — 16* C Kljub vebk«-mu mrazu je žele^niški promet normakn-Ediuo OSE in beocraoskj braovladc su -meta večje tarrmde. OSE ie imel nad 300 minut, toograjskj jutranji briovlak pa 110 minut samude. Ostali medoarodni 6rxovl»kj in lokalni potniski vlsrici so not\\ kv^čie-rm: do 40 rmout zamude S MASKARADA UUBUflNSKEGA SOKOLA V NARODNEV\ DOMU se vrti oa pattnl torek 12 februirji pod devizo V dežell Mavrov* —Ij Ka| h* i tnepm m& IJabljuikih u'i-c*k? M«stna občina j» e hnlevredno mwno organislraJa kidanje »nega, ka je % glavnih ulio in oest veCluoma ie izginil. Vse bi bilo dobro, da ne leti debela pla*t tnega na ttre-hah in da ne prati nerarnost, da bodo ie o&ttene ulio© in oette snova zatrpane ■ frnegom. Nekateri hiflni posestniki -*o Aeg s stren skkatfi takoj, ko je sapadel in je bil na atroike mestoe obdne »peljan v Ljubi ja-nioo. Drugi ga pa kidajo dele zdaj ali pa te sploh ie ne rmenijo sanj in ie naatane juaio vreme, bodo vse ulice znova zatrpane • finegom. Hllni posestniki, ki kidajo aoeg s streh, ko so ulioe in ceste ie ofiiMeoe, ao menda dolini ostraniti ga na svoje itroJke, toda malo je ?erj«tno, da bi »e vsi ttrtali teli predpiaov. Nabolje bi bilo, da bi tkMaU sn«g s streh takojf čim iap*d^ da bi no bilo dvojnega dela in »troikov z ad-vaamojem- —U Drsalne tekme za driaTao prva«, stvo. V nedeJjo &e vrše na drsalisču SK Ilirije pod Cekinovim gradom drsalne tek-me za drfavno prvenstvo. Na startu »e rbere elita jugoslavenskih đrsalcev. tako ml. Stanko Bloudek, VodiSck, Av^čln in drugi* docira bo naslov prvakin'e države branila ra. Kadmka iz Zagreba. Tekme se prično ob 10. Sport nikom in pri>ateljem zlmskega sporta bo torej dana moinost. da prlaostvTijejo prvovr^tnim irvatanjeai na. ledu. Tetane se vrSe za saverni prehodni pokaj. V soboto popoldne se vrš^ obvezne vaje in sicer ob 14.31), doćim bo prosto drsanje v iređeljo ob 11. po konča-ne-ti tek-movanju. Nastoptjo vse skupine. —IJ Nabara Maca sa otoleka. parilo Ul deU vitini koesumentov skrb!. Zato si do. voDuJcmo opoaorrti na o«las t\Tdke NOVAK (Kongresni trg 15). Mogoče Vam je ta trgovina od rok alt se Vam pa zdi na runa] pronematna. Obiščite k> jn prepričali »e boste, da nudi naVvefo izbir^ in da kupite tam najcenek- —li Jugoslovenska pevska zve/a (Ljub-llaoska iapa). Včlaniene rborc obve^ćamo, da je preiožen župni koncert na željo đru-štev na 17. marca t. 1. Kedaj se vrsi Ieox, sporočamo v okrtržnivi. Odkor. —Ij Dsjsetletnica trrdke brane Bar. Od. lična ljubljansku rvrdku Pranc Bar, trgovina z radio - aparati in pisalnimi stroji, ie te dni proslavila liHetnico svojega olv sto*a. Tvrdko je ustanovi! 29. jnuarja leta 1919. g. Franc Bar sen. Kot trgovina s pisalnima stroji fm mefaani£no dRavnico >e podjetje l©po napredovalo in se uspešno razbijalo tako, da Je spadalo že pred petini leti med vodilne firme v tei stroki. ^e lepii in plodonosnejS pa >e bil tvr«r odprto v soboto na Svečnioo, ter v ned^ljo 3. tebruariji *ajno do-poWn* od 8^-21. ure. l(»-» —lj >V Japaaa<. Za t.j veliko r-Starto-▼o< maškarado na pntsUio nedeljo v Cnionu ni predpUana enotnost nui^k ker je dana prilika najarši fantaziji- Orjažke krizanteme in vatikanski lampijoni bodo krasili \rrt pred tempeljem, kjcr bod© vladalo pravo oriuen- takko firlj«o)a Toraj ia febnjarja v*i \ >Japan<. 1U6-U —H NaracoMsa r—L Naluko pred U đtie. vi smo poroCali, d* ;« policija aretirjla v Rožni dodini neJtega Antona Trampu^j, Ue; je ukridri iHignet is proda' ?oo kii *cna. ki je bilo Idst nekega pose^ ■ ft iz Woi"t doline. Ta vest /e ner^ru^na. —lj Nesraćeo padec. Kihard Dck l\^ 7"-lefni ihi vinskeg* trgo\-ca i? SNn> > -Ike, je včeraj ra pk^niku u- .recno pade!, da &i }e ilom:: }*xo nogu. P:.',h^,^! so ga v bofrtioo. Iz Celja —c Davc«i< priiava zm dohodek cc ^4. jeaj, abratov m samo^uln.h poklicev v svrbo odnexe pr.dobQ:ne z* leto 19?0 »•• morajo vložin tefcocn meseca febni*r>. N«. tamčnejie navod:k> >e catoita na deski mtM-nega rr.agistrJita —-c štavilo avtoooMov m (Doiuruib ko. les v celjfcfcaav srsca. Ob ch/vem ietu \< bio v cclrskern vrexu lc«l skj »n vrausk. v*Jni okrmi) 134 oscbtuh in 25 tovoirun n\ tom«:*-bilov. Motornih dolet je bio 84. Vtaca %ku* paj tor ej ne preurino mnogv. \ rrok if.nu so visoke taks-* -< SoU Otatbm Mitk« v C«li«i. 1*tn. semester je ziltljuCeo. Novi gojc!W se v H. »emettru >p*e caiaro do 15. lcbriM*r>j. bolska naznaci U *e bodo delila 11. t. :n. Na zavodu ^e vtS: pouk 14. vse instruimitie in Ćudi v &o4opetju —c Noćoo lekarniikd >luibo ima <>j ^'* bote 2. fethm^ifia do peik^ vkie S. tcsbruaT^ lekairaa »-Pri Oriu< na Glavnem trgu —c Cetjskt trgovine $0 jun na ?\cvnivi> dopokinc od prte. —c ObrtalŠk] ples v Celj«. Lct^inM krt -kra prednus-tna doba je reduetrala tuđi \ Cethi pfadpsatne veselice. Ena Dihe^.h vstkolćtaji prlredue-v j« »Obrtni v\t% , k! se vrti tođl leto« v petek, dne 1. ftf>ni*ra 1929 zvečcc v Narodnecn demm. N.hče tu* ne zamudi t© prtređHvc, koce J1-bro zabavati. Ako bi kdo pomotonia n • dobil vabik. n*j )e priđe v&eeno. \sakd«v ki je dobre voUe, je dobrodotel._______tf*1* Sokol Sokolske smuške tekme v Mojstrani Lzmed jugoaloventkib sokolakih lru*(fv goje 1a sedaj oar^eč »mudantvo druitvj Goreajake »okokke iupe, ki uma troj »edcA v K ran ju. Doeti njenih druatev ima i© gvofe organizirane oda#k«, ki fadijo •▼uje Aaav stro __ nioiko in ienako — ▼ tej prekori«tui zim*kj te)<7va«tni pauopi- Vstanar ljajo pa 9m siuu^ki inldfki v veliki tnen tuđi i»ri ^>k: l-skib drufttvih ▼ drofrib župah in «ousp»h. n,*-hovega delovaiija ie >.t*1aj j<«ko \*~[*i ljenje je, da prodre •mučanihro potou. «kih .Iruitev ▼ n*> kraie naJU- uj^iinim* zieralj«*. V »niuČAratvu prednjaci aa »eda. t omeujeno, Goreojska »okokka Župa i" •• popotooma rarumljiv<\ £e up^tfVđm-* -posebno dejfetro, da ima za U» vw !*^V« pred vsem ternske in vrc-meoske. Da pokal* svojemu članstvu m sir&i javnosti u»paa>a dosedanj«»1-skih društev, ki se udeleae tekmf». pnJe.io v Moj^trano v soboto 2. februaru * |x>i*"»4 danskim odu. vef«»rnim vlakom, uar-đSčaj jm v nedeljo S. febr. 1 dopoManskun visAetM. po prihodu se j*vij-> v« tetmo^alri w Isate lu ^Tri^lavt. Zbor tekmovait^v • ▼ 1 uro pred *.i<-*' kom t<*kme, nakar st* bo vr*il aUra\ms*.i pregled in tre*>«Djc- Prog» ^> ©bjavljcu.i U. f*?4w. ireier. pr«ivid©afcs Ss> ral^sa«. «U bodo dosegli pni t^kniovaiel dQ ekali U. dop. ter Je tako *eiio tuđi ©tUle«'! obciastvu aven Moj»trane m elanom lietnV movalc^m. pn-£a doaeienins o»pehv \' nedeljo 24. marca bo seja zbora avpcih na-Mnikov, kaodidacij^kegii odbora in saupni sesUnek iupnih delegatom. Sa spor^iu *o nadalje: svezana orvoritev Sokolskega drmta na Suiaira in sokolske telovads* akiMi#mii^. Na glarno akupičino JSS poilj^jo svoje «i*l*. gate vse tupe oiiroma dru&tva, kl *o vč}**-njena v JSS. — Z emirom a« lOletnico oh-sioja JSS bo imel« Moftnja jrUvoa *lvU}*-š?ina se posebno ivetan iirat torfttska Es*ija je urediš tf*k>va nem listu, da ostanejo elegantne Pari* žanke zveste mikadu. pa nai sodijo druge ženske o njem kakor hoćejo. Mnoge Američanke in Angležinje. ki prihajajo v Pariz, si puste rasti lasc. Kmalu se pa prepričajo. da so z dolgi* mi lasmi v pariški družbi nemogoč? m si puste lase znova pristriči. Bubisfri. zura spada sicer žc v preteklost, mika^ do je pa še vedno v modi Lasje ne smejo biti nikoli nad 20 cm dolgi. pa se da \i njih napraviti frizura, ki se prilega obrazu vsake dame. čeprav ho-če biti podobna flrški boginji ali prin* česi z dvora Ludvika XV. Najnovejša moda kratkih las je zelo pestra in pozna se V vpliv pretek, losti NTa frizure elegantnih Pariztnk vpliva srednji in ćelo stari vek. V»lo* viti in kodrasti lasje so velika moda, ker ženskemu obrazu zelo lepo pristo* jajo. Tzjemo tvorijo samo dame, čijih individualnosti odgovarja gladka frizu^ ra. Zelo moderni so temni lasje vseh nijans od temnorjave do crne barve. Nobena dama, ki hoče biti moderna, si svojih temnih las ne barva. Plesne frizure Nikjer nima dama toliko možnosti. napraviti iz sebe izvesten tip in izvest-no individualnost po svoji volji, kakor na i>lesu. Dama. ki gre na ples, more in mora napraviti iz sebe umetn:ško delo. Na rarpolago ima svoio postavo. ki jo lahko obleče tako. da priđe do veljave vsa njena individualnost. Za plesne obleke namreČ ne velia noben standard. Ima tuđi nožice, iz katerih Inhko napravi največjo privlačnost Končno ima Še obraz in lase, pri katerih tuđi lahko uveliavi vso svok) iz-najdlijvost in fantazija. Od frizure je odvisen ne I« ves izraz obraza, marveč ludi držanje slave, način kretenj in ne-prisiljenost v občevanju. Na plesu se nosijo zelo kratki, ali pa tuđi daljši lasje. Frizura mora biti gladka ali valovita, če je va-tovita. ne srne dama pretiravati. Na-kodrani lasje so prišli iz mode. Tuđi ćez čeio Dristriženi lasje se tu in tam še vidio, dasi zahteva moda že davno solo čelo. Za maškerade pa la pravila ne ve-iiajo. Za karneval velja samo eno pravilo in sicer. da ni nobenega pravila Karneval ie v znamenju bu.ne fantazi-le, razposajenosti in smeha. Čim bolj priđe d-o veljave fantazija, tem bolje te. Da je efekt še večji, si pomagajc dame z lasuljami iz Črn h in zlatih las. iz srebrne vijoličaste. zelene ali sive svile. Nobena stvar ne more dame tako temeljito izpremeniti kakor lasje Seveda pa lasulia sama še ne zado-stuje. Treba ji ie prilagoditi tuđi polt abrv-. trepainice. oči in ustnice Če se dama v vsem tem" dobro spozna, ji ie uspah zasiguran. Oehov v Ijubezni Ko je bil slavni pisatelj Čehov še mlad. se je zaljubil v neko mlado, ko-maj omoženo damo Vedno, kadar sta se srečala in govorila med štirimi ocrni, ii je Čehov zatrjeval, da io strastno ljubi in da ji ostane zvest do groba Končno so začele dami njegove !eme*n-tacije presedati in nekesa dne je izjavila odločno: — Ne govorite mi več o svoji Ijubezni! Ostati hočem zvesta svojemu mo-žu. čehov je odgovorili — Oprostite, gospa, toda zdi se mi. da ne govorite baš pametno. Noben patneten kapitalist ne naloži vsega svojega bogastva v eno podjetje. V uredništvu. Mlad pesnik priđe v uredništvo in vpraša slugo: — Je slavni tu? — Ne. Pesnik malo pomisli, potein pa pri-vleče iz žepa rokopis in ga izroči slugi, rekoč: — No, morda pa vržete vi namesto njega tole v koš. Profesorska. Profesor se ie poročil 5 i>rofesorico. Na ženitovanjskem DOtovanju sta se ne-potila zakotica na planine. Kar se profesor ustavi rekoč: — Amalua, zdi se mi, da sem izgu-bil pot. —Morda si K) pa pozabil doma. Prijetno bivanje. Turist: Je bivanje pri vas oo'eti prijetno? Kmet: Kar se tega tiče. ste lafrko brez skrbi. Tri gostilne, ena kraj druge in v eni je boljše pivo nesro v drugi. Jredpusi bas, raskošnih zatarv ta veselic, katerih kroaa se lep€ zent. Lc^ota mk aaključte pač p« aspeil dasledacf« tn praver« nt%ov*ma kožr i Bikxx Zeio vmžao osobtto ▼ xhmkem času kl »^ nal-nevarnciSi za nežno 4ftm* sko kožo. — Jt ^B' ^fc Elida dnevna krema m ▼ koJo po^ofnoai« vsrin In 4i pahl alabastru podobno, vvcie barvo ter «c me tvccL Eltda puder-u dopolmio to«ietc — \< ncfctn kot dfli cUd^rta* in vendar dovoti moćno parurnaan. Ncpof refijiv a katmo- aiČno poiavo dame. Zvtčtr preden s« % rt fc jxx?tflnj nsl se uporablia WH4* noČnc kr«mo za čišćenje ia prchrajiievanje kože ZKitrai m bodett sbudili lep*. NEGOVANJE---ELIDA Skrivnostni mož Orijenta Ko je prišlo do odstavitve dveh vladarjev Afganistana n do krvavih nemirov. ki se še nišo polegli, ie nastala domneva, da vzrok upora poedi-nih plemen ni samo to. kar so navijala uradna :>oročila. Govorilo se je, da stoji za burnimi dogodki v Afganistanu zagonetni mož or ienta. To je mož nlzke Dostave, suri. zaeoreie polti Star ie 43 let. Bil ie student, globetrotter oolkovnik. detektiv, vohun. vsei^čili-ški profesor, stroievodja. šofer tanlc^v :n letalec. Me-» voino te premaea! 5ti-ri nainevarneiše nemške voHune. Zda.» ie izzval revniuciin v Afganistanu in snravi kralia ob Drestol. Mož, ki ima na'več za^lug. da je :zsrubil krali AmanuHah Drestol >e r>o1-kovnik Lawrence. Roien ie bil leta 18-85 kot sin rv^tene an^eš^e me^čan-ske rodb'ne ^nid'ral ie v Oxfordu in ?e kot student se je ze'o navduševal za SDort. Leta 19H7 'e 7anu^t'1 univer-zo in odix>toval v Arab'vr M;Valo g:a ie os:ledat: s: najavo Leta 191? se je Neznani s te?Vim in nev^Trm ?;vlje-niem med nano' d?vi;mi Remeni. V »em času ie po^etH lorda Kirchenerja kl je bi'l pred^tavn'V anc:!ešVe nadvla-de v N^nierr? or:ientu. — NemčHa nas Hoče izix>driniti. — e dejal slavnemu voisVovodi' — !z- oodriva naš vpliv s svojo bagdadsko železn:co in pn«;tan;ščem Alexandret- to, k}er je ustanovila svojo trgovsko i>ostoianka Kitchener se fe zasmeial n odeovoril da ie obvestil o tem ru-lanjega min'stra. ki pa misli samo na mir. Mladi Ans:'ež ie pa mtslil na vojno, na ofenzivo, ki so io pripravljaj stirje nemšVi aeenf v arab^k h pu^ti-<^ah proti ^trezu Začei ie or*an;z'*ar armado vohunov in tajnih agentov S podporo Anjjlije je zbral in oborožii 60.000 Vahabitov in jih ooslal v boj. Semški azentr so zaman napemali vse >ilc, da bi prekrižali njeeove nacrte. Po vojni ie Lawrence razdelS b!:Ž-ii; \-?hr\*i n-j ^'^ '-"i'^v^p 'n r«rde- h] prestole med vladark, ki jih ie določ 1. Husseln naj bi posu! kraU Hedžasa. Abđaliah kalif. Ali in Fejsal naj bi pa dobla krone. Toda nacrt >♦ naletel na ovi^e. Prva je biU ^\.' Francije nad Sirijo. KnH Vthabitov Je zače! mobilizirati in Lawrencove arab-ske san.e so se razprš k. V hiTni. ko je barbarski krtlj navali na poikovrrka Ldvvrenca ie podpisal delegat angle-Ške«:a zunaniega ministrstva sir Gil-bert Clavton t naMnfVom Vthabftov po«odbo, ki Je za'amčila rmaaovilco letno subvencijo v znesku 300 (100 fun-tov. Tako se igrajo profesijonalni an-jfle$k' diplomati s svojimi tajnimi asrenti. Priilo je do upora Druzov. Tuđi tu »e imel Lawrence svoje prste vmes. Prancija 'e opor zatrla in Lawrence )# bil odi>oklican v Anflijo. V oktobru I9>8 $e je zvedek). da se je polkovtiik Lawrence nasefil v Pendfabu na me-i Afsanstana Francoski listi so takrmt !>sali. da se zanaša Anfriija na Law-renca. ki bo pre-prečil vsak naklep io* vietske Ruvie. It bi hotela posoči v ^otrani« zadeve Afganistana, O kralju ^mannflahu %t »e fđ'lo. da te boli naklonjen sovietski Pustji nego Angliji. Tako ie storil Lawrenc< novo uihito svoji domovini ker ie prepreci sovjetsko pro-paizando med aftanskiro! Dlemeni. Po>!kovnik Lawren.ce je nedvemino nož. kakrlnh ima ćelo Anjf ja malr> V armado ni bil sprejet, ker je tele*no preslab pač pa ima za seboi mnago ->ustotov5Čin. kakrSnih bi ne prenese! i hče druc^ Preootoval »e 1400 mih na irabski po^tinH in Čim *e *tooil r vetl-bloda. »e hodM $e 48 ur pel, Mnofo no-Či sploh ni ratisnil očeša. Ce te bil U-*tn ali če ki ve tresla mrrlica, je ležal do zg'edu AratKev na trebuhu. ^daj se vrača kot zasebnih v Anclijo. Znu-i Ino zani je. da so ca opetovanu j -tinli, pa se ie vedno izkazalo, da mso i>rijeli prtvegt Lawrcnca. K. Molnar: Kavalir ? modro brado Kraj: letovtsko mesto. Cas: poidrie krasnega aprilskega dne. Žena srednja let promenira z gospodom pnb ižno enake starosti. Ona: Zdi se mi Uko ćuduo. da ^ znova izprehajani z vami. On: Zakaj? — Celih petnajst let ie teja, ko svm bila zadnjič takole skupaj — 6sto sama. Vi ste bili vatne zaijubiienL — Prilizujete se mi. ko to oflienjate. Ves čas ni bilo videti, da bi vas ta za-deva sp'oh zanimala. — Ce bi vedeh, bi pa morda----------- — Govorite tako tiho. da vas ko-maj slišim. — Obzirna ženska govori vedno spošcljivo m diskretno o svojih bivših Ijufcčkih. (On se na*lo usu vi.) . . — Za-ki ste se ustavili? On (nadaljue pot): Me tuđi vi ljubite? Zares? (Zdai se ustavi ona): — Ali ste kdai dvomPi o ti?m? Oba neka* časa mo čita. On povesi srlavo in zre zamišljeno v tra. Na n^c-nem obrazu zaigra smehliaj. — Kako je mogoče. 4a te^.i tiiko'i nisem zvedel? — To je bila vaša napaka Zaha(a'| ste k nam \>ak dan. Moje«a n\o>a ni bilo doma. Tište čaše je m-nogo potoval. Jaz sem bila vedno srečna, videč vas. Moja hčerka tuđi K *r«*či j« bila stara sele dvanajst let. — Zaku k sreči? — Tako< vam ^otasnim: Ce sem ođ-SI a z doma ali če setn str mudila v dru» zem dHu hise. ste se irraH t mox> h6cr-ko. Spočetka se nisem zmenila ra to. Rad ste ji pripovedovali vrtoglave zgodbe. kar sem smatrala za 7nak stj-rattja AneVdota >e ob'iVa ci>i5ne umet. nosti a iaz sem bila s sv^rm vedno <.d« sotnim možem v takem duševnem sti-nju, ki ie razumelo umetnost samo v '»-rični ob'iVf. — Kakšen te»pec i ero bil! — Priha>ali st« in odhajali Bila Min srečna. kadar ste prilK. nisem pa Ml a srečna če ste odhajah. — Moral bi bi odhajati i>rej. — Ah pa po-zneje. (Kratka pavza.) — Ne4cesa drve seru brskala po s>ti-rl omari \n naila sern dnevnik. — Ce*av je bil? — Moje hSerke Ne pozabttt. da ii je b^o dvanajst let BVt so r'uposti. kl rih d.klice rade zaupajo diskretn ^ti d-n-evnika Cita'a sem dnevnik »neje. Smeie. dokler nisem prestala zadnje strani. Tam ni bro nič smešne«. Na* pisa-^o »e bKo- Swm ljubica kavalirja l modro brado. — !n ta kavalir----------- — Ste brti vi KaVor v$l brmieti kl se često brijtio. ste irnel- tu41 vi modro brado Oroza me Je obSla. — Zakaj? Strtn 6. «S C O V E N S K T N A R O D» dne 1. februar ja 1929. Sir, 27 Zaposlenost slepcev v industriji V naprednih državah so že daTno spoznali da je mogoče slepce upecao zaposliti v Industriji — Najbc4j skrbi za slepce Nemči-ja, pa tuđi ČeškodovaSka jih podpora. Ljudje misfijo. da ie treba vsako delo stalno nadzirati z očmi. In ven-dar je mno«o poklicev, v katerih se da vid nadomestiti s tipom. Slepci zelo spretno izdelujejo ščetke, košare in druge izdelke in se fcaiko pošteno pre-SHvIjajo z delocn svojih rok. Kdor je imel priliko videti slepe obrtnike pri delti, se je gotovo čudi!, kako spretno operirajo z oštrim orodjem, ne da bi se ranili. Kakor v obrti, tako se sle»pci z uspehoni udejstvujejo tuđi v tovarnaii. Zatiimiva je z*odovino slepcev v industrijskih podjetfth Pijonir ideje zaposliti sleipce v industrijskih podjertjih je bilo znano Si-mens - Schukertovo podjetje v Berlinu. Ravnatelj ini? Perls je sprejel že leta 1915 nekaj slepih vojakov in jih zapo-slil za preizktisnjo knt delavee pri stro-jih svojegra podjetja. Poizkus se je obnesel, prve težkoče so bile r>rem*aga-ne in tako je začela uprava rodietja sistematično sprejemati slepce. Delo pri stroj ih ni nevarno, ker so opremljeni z zaščitnimi mrežami in konstruirani tako, da roke med obratom ne morejo priti med kolesje Slepci so pomešani med drugimi delavci. katerim poma^a-jo nositi materijal in odnašati izdelke. To je velikega pomena rudi zato, da se čutijo slepci enakavredne z zdravimi delavci. Ka kor v SUnens - Schukertovem podjetju, tako ravnajo s slepci rudi v drugih nemških tovamah. kjer je zaposlenih že nad 2000 vojnih in civilnih slepcev. Nemška industrija zaposluje slepce većinama v kamnoseški stroki, pri izdelavi porcelana, jeklenih prožin. kovinastih irumtbov. žarnic, ur. glasnih in optičnih instrumentov, mila, tekstil-nega blaga, čokolade, sladkorja, toba-ka, čevljev itd. NajveČ slepcev je zaposlenih v kovinski industriji. Za slepce je torej najprikladriejša taka zapo-slrtev, ki zahteva stalno enako delo. ka-kor zavijanje. Stetje, skladanje, merje-nje itd. Nemska državna nezgodna za-varovalnica ie dovolila. da sprejmejo slepce v podietja, v katerih po mnenju pristojnih nadzornih oblasti ni nevarno-sti, da bi se ponesrečili. Tovarnarji so se pa kmalu tuđi sami prepričali, da so slepci najopreznejsi delavci, kajti izgu-bt vida je podvojila njihovo previdnost Zaposlitev vojnih in civilnih slepcev v industriji pospešuje poseben zakon, s katerim je uvedena v Nemčiji obvezna zaposlitev težkih poikodovanccv v to-varnah. Zakon določa da mora spreje-ti vsak privatni podjetnik na 20 do 50 delavcev enera m na vsakih nadaljnib 50 delavcev s*e enega slepca odnosno težkega invalida. Slepci m vojni invalidi imajo posebne urade, ki vodiio točno evidenco vseh zasedenih in prostih mest tako, da je brezposelnost med temi siromaki minimalna Ugodna po ročila o reztiltatih zapo-slitve sle»pcev v nemSki tmeriški, an-jrleški in francoski industriji je daJa Če-škoslovaškemu osrednjemu zavodu za slepce vzpodbudo. da je pokrenil slično akcijo rudi na Ceškoslovaškem, ki je že v prvih letih pokazala, da se da slepce zelo uspešno zafH>slit? v industriji. To-bačna tovarna v čeških Budjeiovicah zaposluje od začetka 1. 192S dve slepi delavki, ki vtikata slamice v viržinke Zanimivo je. da delata obe z enako hi-trostjo. kakor zdrave delavke. Od leta 1926 sprejemajo slepce rudi Batove tvornice, kjer je zdaj zaposlenih 23 sle-pih delavcev in delavk. Slepe delavke so zaposlene večinotna v kartonažnem oddelku. delavci pa izdefujejo kopita ali pa detejo v skladiSčih. V neki drugi tovarni je zaposlenih Šest slepih delavcev in zaniinivo je. da presega kapaciteta njihovoga dda približno za 40*/o kapaciteta zdravih, izurjenih delavcev. Ravnateljstvo tovarne je izjavilo, da delajo slepci zanesljivo in temeljito in da jih lahko vsem podjetjem priporoča. Slepi delavci imajo v tovarnah enake pravice in dolžnosti, kakor njihovi zdravi tovariši. Držale, obrtne, nadzorne in zavarovalne oblasti ne delajo v tem pogledu podjetnikom nobenih težkoč. Vpliv vremena na zgodovino človeštva Mnoge važne dogodke v zgodo vini človeštva je pripisati vremenu. — Nekaj primerov, iz katerih je razvidno, kako važno vlogo lahko igra vreme. Ce bo znanost tako napredovala, da » bo Cloveški genij podjarmil rudi vreme, bo imelo človeštvo v rokah naj-močnejse o-rožje v borbi za obstanek. Ze od začetka sveta je snoval Človek nacrte, včasih zck) drzne, toda vreme }Sh >e preicriiak). Zgodovina je pravza-pfl*av dolza veriga povesti o muhah in vrtoglavosti vremena. Pden naistarelsth primerov je znan iz pradavnih časov, ko so se napotili Izraelci preko Rdečega morja v obljubljeno deželo. Tu se pripoveduje o ču-dežu, Ja se >e namreč morje pred Izraelci razdelilo in da so hodHi po suhem. Na prvi pogled se zdi to nemo&oče, moderna znanost pa priča, da ta čudež ni brl izključen. V RdeČem morju so nam-rec kiraji, kjer ptfiajo moČni vzhodni \etrovi. ki lahko razdele vodo tako, da se da morje prebroditi. Verjetno je, da je pihal tako močan veter ru-di one-?ra đne» ko so se Izraelci napotili v obljubljeno deželo. Ko so prišii na drugo stran, se je vrter obrnil in voda je zalila Egipča^ie, ki so hoteli Izraelce ujeti in odvesti nazai v smženjsrvo. Da ni bilo takTat močneza vzhodnega vetra in da ni pravočasno izpremenil smeri, bi zdaj ne bilo kršćanstva. Kako lahko vpliva vreme na izid bitke, nam priča prtmer španskega bro-dovja. Spanski kralj Filip II. >e dolgo pri^ravPal na naj na Anja:lijo in sklen^'l je organizirati nepremagljivo brodovje. Brodovje je štelo 130 večjih in 30 manj-ših ladii. na katerih je bilo 3148 topov in 30.000 mož. Brodovie ie plulo proti Angli}:, toda na morju jja je presenetil strahovit vihar. Trajalo fe več mese-cev, predno so ladje popravrli tako, da so mojtle prpluti do Rokavskega pre-liva. Tedaj so poslali AnjrleŽi med span-sko brodovje neka] gorečih ladij, ki so napravile splošno zmeSnjavo. Špansko brodovje se je razpršilo in Ansleži so ga z uspehom bombardlirali. Sledil je zadnji udarec, nastala je strahovita burja. Spanci so izgubili 12 ladij in 10.150 mož. Kraljica Elizabeta je dala kovati v snomin na ra poraz Spancev denar z napisom: «Afflavit Deus et dis-sipiti sunt^. — (Dihnil je bog in raz-pršeni so.) Leta 1776 je prišlo do vojne med An-ffliio in Amerlko. Ameriški kongres v Piladelfiji je nam-reč prepovedal uvoz blaga iz Anjtfije In v*.hodne Indije. Ta vojna je stala Angliio 138 miliionov šterlingov in kralj Georjj 111. je že do-s.gel delni usi>eh. Pri Long Islandu se je sr>oor:>ela angleška vojska z arneri-Ško in American" so brli traženi. An-^ležl so imeli veliko prednost rudi v tem, da so prehiteli ameriško armado in ji p-reprečili umik. AmerlČani so se ujeli v past. Toda resilo iih je vreme. Usndne noči ie padla zosta meirh. ki je ležala nad reko od polnoči do dru-ie*a dne. In ameri§ka armada je izTa-hiJa to priflco, da se je umaknUa v Newyork. Eden najzanimivejš h primerov kako vtžno vioco ie ijrak) vTeme v zgo-dovini čJoveštva, nam nudi u soda ho-landskera brodovja. Po francoski revoluciji je boteta večina eArropskih dr-Žav navaHtf na Prancijo m med n>mi je bila feudi Holandskt. N>eno brodovje >e stalo takTat v listaniSčn Zuyder-skeifa morja. ko >e franeoska armada nekega dne l>rekoračila holandsko me-k>. Vreme se je nepričakovano ir^re-menflo u»ritisna je hud mraz in Zuy-derjko morje je začelo zmrzovati. Led ie bil vedrio debelejši. Ko je franeoska armada dosejfla o^ak>. je b?l led že tako debel. da je držal vso armado. Po-velinili je dal povelje za napad In vsa konjenica ie navalna oo ledu k ladjam. ki so obtičaJe v ledu. Tako je bflo brez boia ujeto ćelo holamlsko brodovje. Tmćr med svetovno vojno je igralo vreme na obeh straneh valno vlogo. Na?h«uj5l ndarec ie zadalo Anzležem r>red DardanHami. Če bi se bilo Angle-Jem posrečHo zasesti Cargrad, bi bila svetovna vojna na?brž končana mnogo nrej. V februarju 1Q15 je skušalo angle-9ko brodovi« prodreti v Dardanele in nacrt bi se bi1 posrečil. da se ni vreme rtepr'čakovano :7nrpmenik>. Nastal ye hud vTihar m anrležko brodovje se ie moralo u-makniti na vamo. Nacrt se ie fcjalovfl in Turki s« bSfi pripravljeni na obrambo. 5e predno so Artrozi pripravili nov napad. 0 Ang^e?ifi se govori, da nlkoli ne v^do, kdaj so poraženi. Ćez poletje so prenasa'i straSno vroč'ino rn obdržali svoje pozicije, čim ie pa pritisnil mraz, se je njhova 30.000 mož broječa armada umaknila od Dar-danel. Toda na umiku jim ie pripravHo vreme novo D^eseneČenje. 8. januaria ponoč; so zapustili zadnio postotanko in drugo jutro je strahovit vihar poru-srl na obali vse, kar je dosegel. Da je začel divjati nekaj ur n-rej;, bi se Angle-ž; srHoh ne mogli vitrcatu Tuđi največji poraz Zeppelinov je zakrivilo vreme. 19. oktobra I9|7 ie startalo v Nemčiji 13 Zeppelinov :n se napotilo proti Anartiji. Devet jih je pri-letelo nad London, kjer so vrgli več bomb. Naenkrat je na nastala nad Ant-lantskim oceanom močna depresija. Rahlerrnu vetru je s'edil močan sever in zračne kolose >e odnesk) proti fugri. Iz-girb li so kontakt s svojo pozicijo in zgoda i zjitfraj so ^e morali stvu štiti, da ujtotove, kje sa Nesreča je hotela, da so bili baš nad franco^kim boj-ščem in predno so se mogli resiti, se je dvi&ni-la eskadrila francos>kih aeraplanov, ki je napadla Zepr>eline. Več zrakop'ovov so Francozi zbili, vodiln: Zeppelin je pa prisel Francozom v roke nepoškodovan. Nekaj Zeppelinov se ie pokvarilo in mornlj so pristat' na francoskeni ozem-lju. To katastrofo nemškega zrakoplovstva je zakrivilo samo vreme. Ta uda-rec je pomeni.1 za Nemčijo izgubo pre-rooči v zraku. Vreme je pa Rivalo tinli na do-sodke. ki nišo v neposredni zvezi z vojno. Najboljši prmer je v tem po-scledu londonski požar. Leta 1666 je bil uničen najlepši del City. Požar je nastal v leseni hišici ^n ker je pihal močan veter, se je tr.tro razširii. Da n. bilo vetra, bi bila škoda neznatna. Tako je r»a pogo-rel velik del Londona. To je bila ena najv-ečjih karastrof po strahoviti kugi 1. 1660, ki je zahtevala v Londonu nad 100.000 žrtev. Toda strahoviti požar ie rmel tu
  • točno uraniti, kakšno bo vre-me. Tuđi baro- metri n*iso zanesljivi vremenski prera-ki. Moderna znanost dela tuđi na tem IX)lju s polno paro in r^'omno priđe 3as. ko postane čfovek n«ravi vladar zraka Ln ko bo č-'oveški >renij lahko rc-ffuiiral tu
  • lcdu varsavski kovinar Jakob Rotbard. Dolgo so ga zanian iskali in konćno so bili njeccr\i s\x)jci prepričani, da se je smrdio pone-sreCil. Cez nekaj tednov so potegnau iz Visle truplo nekega n.oškega, ki je bilo že tako gmlo, da nj bilo mogoče spoznati, kdo je utopljenec. Toda mnoge pnče so potrdile, da gre za Rotharda. Zato so izročili truplo Rotibardovi rodbini, ki je potiesrečen^sa Jakoba pokopala na varšavskem židovikoni poko-pali^Ču. Toda čez dobrega pol leta se je do-zdevni mrlič vmi] živ in zdrav v Var-savo in nekega dne se je pojavil doena Ko so mu presenečerj svojci povedah, kaj se je med tem zgodilo, je Jakob sklefiil posetiti s\oj grob na pokopališ-ču. In tako se je odigra! te dru na var-5avskem židovskem pokopaiiSČu zafii-miv prizor. Pri upravnika pokopaltsča se je zglasil mož. ki je na vprasanie. kaj želi. mirno odgovorit, da bi si rad ogledal svoj grob. V pisarni je nastala splošna zmešnjava. Pobožni uradniiu so se začdi križati, drugi so pa prestrašeni zbežali iz pisarne. Ostal je samo upravnik. — Kakšna Sala je to? — je vprasaJ jezno. — Prav mč se ne šalim, — je odgovoril gost. — Sem Jakob Rotbard tn vi ste me pokopah, ne da bi me vprašali, če hočem pod zemljo. Kakor vidite, sem pa še vedno Živ in zdrav. Rad bi viJel. kje sem pokopan in kakšen je moj grob. Takoj pogledam v seznam, pod ka-tero stevilko ste pokopani. — je odgovoril upravnik, ki je res kmalu naše! ime Jakob Rotberd. Pavedal mu je. kje je pokopan in »mrlič« je odše) na svoj grob. kjer je nekaj časa oglodoval kra] svojega večnega poč tka. Zadeva bo pa imela se epilog pred sodi§čecn Oblasti so namreč uvedle strogo preiskavo in vse priče, ki so izjavile da je bil pokopan Jakob Rotbard, pridejo pred so-dišČe.___________ Z ženn ip hnfp! 7^s!užiti Zanimivo zadevo preiskujejo orož-niki v Barnovi pri Stembergu na Ceš-kem. Menjalec Viljem Rohmfeld je bil s svojo ženo ločen in zahaja] je k ženi nekega trgovca Po vaši so o teh se-stankih čivkali že vrabei na strehi in tuđi mož je dobro vedel, da ga vara žena z drugim, pa je mirno trpel. Te dni je RuhmfelJ znova odsel k svoji ljubici in pnnesel s seboj steklenico žganja. Moža ni bilo doma, pač pa je bila navzoća ženina sorodmea. Ko so zganje po-pih. je hotel Rohnifeld že od-itl, pa šta mu ženski pngovarjah, naj Še ostane in naj leže spat Pomagali sta mu sezuti čevlie in sleči obleko. Ko je bil Rotomfeld v postelji in ko ^ta tuđi že obe ženski ležali, sta začeli glasno prepevati. nakar so se nenado-ma odprla vrata m na pragu se je po-javii z gorjačo v roki varam mož, ki je zasačil svojo ženo m flagranu. Začel je kričati na Rotaifelda da bo končno obračuna! z njim. Zapeljivec se je hitro abtekel in hotel oditi, toda trgovec je potegnii iz žepa neko listino in zahte-val, na? se RohmieiJ podpiše. To je bilo potrdilo, da je Rohmield plača] vse trgovčeve dolgove v znesku 18.000 Kč in da se poleg tega zavezuje izplaćati trgovcu v sedmih dneh 25.000 Kč. Rohmfeld nj hotel podpi>atj potr-dila in tedaj mu je začei trgovec groziti, da ga ovadi ali pa da sam obračuna z njim Zamahrui je z gorjačo in bil bi Rohmfeida kre^ul po glavi, da ni ta hitro podpisal potrdila in z^bežal. Orož-niki so trgovca m njegovo ženo zasli-šah, toda oba sta trdila, da ne gre za komedijo, marveč da je Rohmfeld i>ro-stcAoljno podipisal potrdilo. Roiunfeld je pa tzpovedal ravno nasprotno in zato so orožnki trgovca in njegovo ženo ^vadili iodiiču. Umor iz Ijubosumnosfi V Arahabackj je brl izvrien umor iz Ijubosumnosti. \r je značilen za orijen-tal^ko krurmt. Indijski zdravnik Ma-hendra Nath ^arma ie sumil svojega sluffo. da rma !wbavno razmerje z njegovo !erv> ženo. Zato ga je po\ abil ne-kega dne v svo'o sobo. kie* ga je ra-strup:!, njegovo truplo sa razrezal Ta umor ie eden rrarkrvoločnejs h kar rih parna doslej Ind:ja kjer $o zloćim rm dnevnem redu. Dr. ^arma je W1 obso-jen na smrt in prošnja za i*omilr*t..t€v ie bila odklo-njena. Umor Je bil izvrser. v zdravnikovi h:Š: v Mi rutu. Dr. £arrna je Wl znan kot izvrsten zdravnik in imel je veliko prakso. Nesreća je pa hotela da je mel tuđi zelo IcPo ženo. po kater so se mo-iki radi ozirali. Nekeica rutra je pova-b!l zdravnik svojega ^Uigo v svoj kabinet, kjer mu je non-ud 1 kozatce za-strupljenega vina Cim je slu*a vino iz-r>il, se ie zgrudil na tla. Zdravn k je h tro zaklenil vrata in razreza! rrupto. Čez tri dni je našla policija v vlaku daleč od Miruta zavoj pos.telje bil trup umorjenega sluge. Policija je poslala razrezano truplo materi nesreč-ne žrtve, ki je takoj spoznala sinovo truplo. Dr. Sarma se je izgovarjal, da so nru tnrpio podtaknrti sovražniki in da se je tako prestraši! da ga je raz-rezal. da b ne padel sum nanj. Toda policija se je kmalu prepričala, da je on morilec. SOS V Londonu se bodo vriila letosnjo pomlad međnarodna posvetovanja o varnosti na morju. Od leta 1012, ko so se vri la slična posvetovanja kmalu po katastrofi «Titamca». se razmere v po-morskem prometu nišo mnogo zboiiia-le in za varnost tx)tn:kov se zdaj ni po-skrbljeno tako, kakor bi moralo t>it:. V bodočc pojUe v prvi vrsti za to, da bodo poštni parniki razdeleni v več loče-nih kabn tako, da bi tuđi pri težjih ne-sre^ah ne bilo neposredne nevarnosti, tuđi če bi bil parnik torpediran. Večjo pozornost je treba posvetiti tud.j sistemu črpalk, da bi bilo mogočo vodo iz parnika takoj odstranit:. Na konfere»nci se bo razpravl^ilo rudi o reSinem materijalu, zlasti o čolnih, ki pa nišo tako praktični, kakor pasovi. Paziti bo treba, da bo re§1ni materijal vedno v do-brem stanju. Razm Slja se tuđi o teTi, da bi imel vsak večji pamik na krovu velik motorni čotn, ki bi mogel vleći za seboj vse rešilne čolne in bi bil opremljen z radiopostajo. Radio bo v bodoče sp!oh :gra! va?no vlosro pri organ zaciji varnostne službe na morju. Nedavno so bili konstruiran; aparati, ki oddajajo avtomarično znane klice SOS na pomoč. Pri zadnji veliki katastrofi parn'ka «Vestris» je b 1 blizu manjši parnik, ki bi bil lahko prh;tel na pomoč, če bi bil pravočasno obveSčeo o katastrofi. AmeriSki admiral Cravco pravi, da ie treba potn ke m posadkr* dobro naučiti, kako se rabijo reSilni pripomočkL Pri vseh katastrofah na morju >e glavno, da v kritičnem trenutku ne nastane na parn ku pan Kj Ce ohranijo potniki mrno knf je obseg katastrofe nrnogo manjii. Znanost ne napreduje. — Dajte mir s to va>o znanostio! — se jezi rodoljub z dežeie v co^tilnL — Moj nečak se je dal nedavno cepitf proti tifuzu, včera' sem pa dohil brzo-iavko. da ?a te n-ovo^i' tramvai. — Moja h^erka je bila zaljubljena v vas. Cesto sem jo stišala govoriti z občudovanjem o vaši bradi toda nikoli bi ne bila mislila, da >e tako zaljubljena. Položila sem zvezek nazaj in tišti hip ste prišli vi. Ko ste mi poljubili roko, so se moji prsti dotaknili vaše brade. Cu-tila sem, da me je spreleteto kakor e'ektrična iskra. Zdelo se mi je, da ste se izpremenili. Bala sem se za vas. Moja hči je bila vaš ljubica. To je bB vzrok, da sem začela razmišljati o vas in sodi ti o vsem doceta drujrače, rvego po-prej. — Kaf ste si mislili o meni? — PrviČ sem videla v vas ljubčVa velikih sposobnosti. Poštena žena zelo redko razmišlja o takih lastnosrih pri moSkih. Tre*ba je, da jo opozori na nje drujra ženska. — Toda saj je bfla 5e dete. — Tem bolj se mi je zdcla njena Ihibezejn čudna. Ko sem k> naslednji ve* čer položila v r>ostelk>. sem znova na51a njen dnevnik. Tišti dan ie nanisafla: Moj kavalir ima dve očesi in obe sta crni. In Če vas z nnmi jtfeda, vam silijo solze v oči. — Čudovito odkritje. — Tem presenetljiveje. Nilcoli mi ni prišlo na mise! opazovati vaše oči. Ne-strpno sem čakala. da se zopet ogrlasite. In takoj ko ste v*t1!i. sem vam po-jrledaila v oč;. (Ičerka je imela prav. Bile so čme. Prvič v življenju sem gledala moškega s takim zanimanjem. Bilo mi je tako tesno pri srcn, da sem skle- nila, da ne bom nikoli več mislila na vas, Toda žena, ki sklene izbiti si iz glave moškega. je podobna kvartopir-cu, ki prisega, da se w bo nikoli več dotaknU kart — In kaj se je zgodilo po tem? — Nove beležke v dnevniku: Glas mojega kavalirja je krasen, tako kra-sen. kakor roža. Dolgo sem razmišljala o pomenu teh besed. pa jih nisem mo-gr'a razumeti. Lovila sem lepoto vašega glasu. Zvene>l je kakor zvon. Tište noći sem bila zelo razburjena. Toda ne zaradi moje hčerke. — Moral sem biti pravi idijot. — Bila je pač kakor so vse učenke. Toda sMa mri je na živce in spravila me je v nevaren položaj. V romarah in v gtedališču je vedno dete, ki resi mater greha. Lasrna hći me je z vso silo gna-la v grešno naročje moškega. — Ce bi bil to vtddi\ — Nekega dne so se pojavile v dnevnfku te-le srrozne vrstice: Davi sem brla z jnivemanto na izprehodu. Modra brada je s^a mimo nafti z neko svetioJaso (temo. Smeial se j«. Tuđi dama se je smeiala. Toda ja-z sem plakala in srospodična se Je ježila name. — Kaj ste storih? — Tzbrafla sem srednio pot. Nisem se smejala. ne plakala. AH veste, kaj pomeni če se ženska ne smev? Mnlxe-ča žena je vedno vredna več>es:a obža-lovanja, nesro žena. ki plaka, Misel. da so solze negacija smeha, ie samo do-mneva moških. Pri njih je to morda res. Pri nas ie pa negacija smeha dru-sračna Solze so za žensko fizičria ne-obhodnost kakor kihanie ali kašelj. Ni-majo pa nič skupnega z onim, kar nam roj: po g'avi ali leži na srcu. Kot reče- j no se nisem smejala. !n takoj po vašem prvem prihodu, gotovo se tega ne spo-minjate več — sem vas vprašala nervozno in s prečeišnjo porcijo imperti-nence. kdo je bila tista svetk>iaska. — Ne morem se spommti. — Morda me niti slišali niste. Morda niste razumeli mojega vprašanja mi-sleč, da vam pojem slavo o svojem možu. Vprašam vas, ali ima;o pogovori med moškimi in ženskami kak pomen, ako poroen-ijo besede zanj isto, kar za njo? — Jaz-----------oprostite — — sem malo presenečen ... Toda... ali hoćete s tem morda reci, da ste bili vame za-ljubrjeni? — Seveda. (Naravno da sta znova umollcnila.) — Zdai pa prihajam k najčudovi-tejšemu de'u ćele storije. Te dni ?em z^iova prečitala dnevnik moje hcerke. Odkrito pr;znam. da sem se ga bala-Bila sem ves čas zelo raiburjena. Pisala setn svo-jemu možn dol?a pisma pol-na nežnosti. Liubeče sem obfemnh svo-K> Werko in ko ste prišli... da... ti-stegra dne... tisteca dne ... — Oprostite, da vas ^ekinem — a!I ni bi^o v petek? — Ne, b!f je ponedeliek. — Bil je dar,... ko ... ko bi vedeli.. ko bi Ie vedeli. (Gleda ga kakor bi čakala. da kaj poreče na to.) — Ko bi vedeli... kaj. prosim vas? — Takrat hn me hiti morali orekkiiti. So stavki, ki tih spreten moški ženski nikoli ne pusti izgovoriš Ce bi bili Ie de-Ioma rarumeli... slutili... — Kaj pa. za boga? Nikar oe na-penjajte moje radovtdnosti. — Nič. B^!o je samo še eno^mesto, kjer bi me bili mora i prekiniti. §tiri ali pet dni pozneje me *« radovednost znova gna!a, da Sf»m poiskala dnevnik Napisano je bilo: Kavalir ;ma smile zobe in na temenu mu manjka la*. KavaTrr češe lase, k: iih ima. na lase, ki jih nima. — MaJi demon! — Takoj drugri dan sem ii kupila pur^ko, ki ie rmela večo «rtavo nero ona. Ko ste prišli, sem počila v smeh. A ko ste odšli. sem plakala. — To ;e bil tor ej konec? — ^e hujše. To je bil začetek konca. — Id to, kar ie napisa] ta mali demon v svoi zverek, te zadoščalo, da me pen^ža v vaših očeh? — Popolnoma. Pozneje ie napisala: Preden ie vsto-pil se je kavalir v pred-sobi vsekoval. — Taka \e deca N'ena Ijubezen hitro mine in prav nič ne žalu-je za n»o. Sledtla sem hčerkinemu zzledu. Moja strast ie trajala samo dva dni. — Zopernj s*orija? — MisKte? Zame ima zelo sladek okus. kakor staro vino __ Zame je kis.a kakor staro, slabo zamaŠeno vino. Morali bi steklcnxo dobro za ma širi. Čemu ste mi pra\ za prav prtpovedovah to rjodbo? — Zato, ker je tfadko izmif'jena- — Toda dovohte . .. — To zjfodho sem si izmislila. Ho-teta sem na nekom preizkusiti n.ten do-jem. — Ali je biV) teta trebt? — Dt. Mož moje hčerke * na po-tovafrju. Tu je pa gospod. s katerim se često se sta ne. Solzn-ih oči im; ie ptis a vpraAat za na svet. Treba io k NIo resi ti. Uodnetfn večera setn ie pripove-dovaka zsrodbo. kl ste to pravkar sliiali. in pri-pom-nfla sem: D^aea hč^rka na^Ul >e trenuttk. ko te lahko rwva mari resi... Zda' bo oprezna. O tem sem trd-no prepričana. — Povejte mi nekaj. — L>ra*e voije. — Ttsfii petek... zakaj ste mj xa-trjevali. d* »e bilo v ponede jek? Smj ste rekli da je bflo v ponedeliek. — Tuđi v ponedeljek n: tnk). — Torcj je bilo ve-ndarlc v petek. — Kaj še. — Pravite, da se to m zgodilo v pon-tdeUek. Sa^ni sebe precovanate m tajite cek). da se »e sploh kai teod.lo. — Naiivam staro vino v stekienKro. vi pa niste dobe* pozjiavi'ec da bi sa ocenili. — Toda ... toda ... dovoJite ... — Zdai pa govoriva o čem dru^ecn. ^iU^^H U-^ ' >tev 27. -SLOVENSKI VAROD.dnel fcbruarja 1929. Strao 7 SzekuU .leno: 6 Suženj in Rimljanka Roman. ^lhuo iva ^ta tvorila Ujemo. Bila >ta mludeniča krepke, vitke postave, iz modrih oči iima je odseval posum. B:Ia sta Mcer napol naga, a vendar se je takuj vid cio, da sta vojščuka. Tuđi sli-lic«; sta stiskala v pesteb s tako sigurnost;.). Ja sem takoj spoznal. da sta \ajeiui glodati sovragu v oči. Bila sta vo.i-»;"i u.ictnika. Ujeta s>ta bila v eni zadnjih bitk. Rdečc iase sta imela .spletene v kite i.n okrasene s> školikarai. Ćelo sta imela rdečc pobarvano, na obrazih so se poznali sledovi meča. Bila sta še zelo mlada. Mišice na jtotili rokah in krepkih vratovih sO bilo napete. In niuna govorka mi je bila tako znana, kakor da ffovorita nem-šku aii unglešfco. To 5ta torej potomca onih strasnih Gernianov, o katerih se Taoit tako pohvalno izraza v svojih spominih. Rada K pokazala svoje junaštvo, saj sta bila tako vzgojena, pa nimata ne vina, ne slađkega piva, da bi razvnelo niuno bojevitost. Stradanje in jeca ju jc zlomila, bi eda sta in moči ju zapuščajo. In v straš-ni. grobni tisni slišim, kako izgovariata z drhte-čirri glasom: Miia Muatter. — Menda kfićeta v duhu mater. Mene s! eda ta prijazno. Menda spadam tuđi jaz med vojne ujeinike. Opetovano sta mi ćelo dejala: — VIdu«ire! Ne pusti naju na cedilu. Jaz sem se smejal. Prikimal sem z jflavo, čes, ne bojta se. In \i grla se ml je izvil tako čucten bojni klic, da sem sam najbolj strmel. Toda moja preieklost se mi že začenia izgubljati v meg^li. Ne spominjam se več dobro, da sem bil nekoč diplomiran inženjer v Budimpešti. Zdi se mi povsem naravno, da stojim tu \ riniskeni amfi- teatru, v kroza uietiii lovarišev, pripravljen na strašno smrt. V slavo mi je šinila mise], da sem tr.d: jaz vojščak. Spominjani se ćelo bitke, v kateri :>o me potegnili s konja. Srce se mi krei pri spominu na moio mater, na mojo ženo in dva nepreskrbljena sinčka, ki sem ju puslil v taborisću tam daleč na wveto5ih bregovih Cusa. Oh-a — tuđi svojega bivšega imena se menda več ne spominjani. Napcnjal sem vse sile, da se ga spomnim, pa ni šio. In por^vljal sem si v duhu vedno isto nesmiselnost, kakor papiga, ki se nauči izgovariari samo eno besedo: — Zdaj dokaži, Viduare, da se at: bojiš. Saj si potomec junakov, Vidua-re! Zasadi \evu sulico v srce! Zarežim se. Tuđi jaz žugam zija-lom s pestmi. Rimski vojščak skoči na klojx ZaČne me psovati in zmerjat. Tov ariši ga ne morejo pomiriti. Ko maj so Z3. potesrnili s klopi. Slinim tiho cvilenje psa. Zdi se mi, da mi 1 že roko. Otrrnem se. Zagledam drhtečega psa ki se stiska med moje noge. Ne puste nas boriti se z levi same, dali so nam tuđi štiri lovske pse, da bo krvavi ples zanimiveJŠi Psi že slutijo nevarnost, iztegrujejo vratove, dlaka se j:m ježi. z repi nervozno migalo, lajati ne znajo, sliši se samo prestrašeno, hropeče cvilenje. In v groznem boju med Čk>vekom in zverjo jih žene naravni nagon, da se tišče nas. Glej, eden se stiska k meni, kakor da išče pri mojih nogah zaščite ali za-vetišča. In svoje zavezn štvo hoče utr-diti z navdušenim Hzanjem moje roke. To so posebni dsL Dlako imaio dol&o in rdečkasto, ušesa koničasta, glave kakar voikovi, še bolj so pa podobui lisicam. To so pravi rimski psi. Ta pasma je že Uginila s sveta ali t>a živi samo v okrnjenih ootomcih. Nastala je s križanjem rjavih volkov z latinskim; in etruskimi volčjaki. Njihova pramati je bfla menda voflcuLja, ki je dojila Ro-mula in Rema. Groza, ki obhaia krvi- željne^a psa v bliža: krvoločniii ^e-ri. se i:h je p^lastila rudi zdaj. Pb. so /:^čeli strahotno taliti. In tulenje je postajalo vedno stras-ucjše. Kar se je začulo strahotno rjo-venje. Amfiteatcr, v katereni je dotiej odmevalo nebroj ra/burjenih kiicev, kjer ie vse govorit, kričalo, ^e ST.eja-lo in Drepiralo, je naenkrat zadržal sa-IX), kakor da je neradoma vse življe-nie izumrlo. Nastala k: grobna lisina. Bilo je, kakor če stopi učitelj v ra2red ir, udari Po mizi. V areno je planil prvi lev. Sledili so mu še trvc. Solnce jim je sijalo v oči in zato se nišo mog! takoj orijentirati. Zaprti v tesne kletke. lačni in žejni, na tako tesnem prostoru, da Še tac nišo mogli iztegniti, po ede dni izi>ostavl*cni udarcem :n hudobnosti krutih strežajev. v besnein, po osveti hrepenečem razpoloženju, ker so fim dali povohati kri in jim dovo-liH lizati krvava bedra, strahovito razkačeni so planili žarečih oči v areno, čim so jim odr>r!i ?e1ezno mrežo. — Napravite falanaro!— je zakričal suženj za mojim hrbtom in nam na-mi??i;'l. naj se p-npravimo na boj. Pred nam: je stal ogromen itubijski lev. Ni bil rojen v ujetn'Stvu, ujeli so ga v jamo :n zato je bil Še pravi kralj pragozda, krvoločen in besen. V ogromnih skokih se je pogna! proti nam, toda takoj si je menda premislil. splazii se je k vodnjaku in začei piti vodo. Menda je btf stras.no žejen. Naj-brž mu že več dni nišo dali vode. Njegove zelenkaste oči so opazovale vsa-k)0 našo kretnio '"n tud: drirge leve. ki so planili v areno. Psi so divi« tulili in lajali. Toda to je zveri še bolj dražilo. Sužnji so prestrašeno zakričali. Vse beži. Levi navale na nas. Ed-en na smrt obsojen:h že leži na tleh. pesck pod njim nama-ka kri. Bojna falanga je rarbita. Suzni" beže v ner>OĐ:«"!i srozi na vse stra- ni. Eden bi se rad rešil v leseno kolibo, toda lev nm }e za pttam:. \ ogrom-nem skoku se zavihti na streho kolibe, ki zahrešči in se pod težo zvcr.ne poruši. Psi lajajo. Eden >e že zvija ves razmesarjen v pesku. Gledaci že vsi itoje, kriče, tulio :n skaiejo na kamu:-te klopi. — Pereant! — kriči množica narae. — Devorate miseros! — Smrt jm! Raztr^ajtc ue^rećne-ie! — Kakor da bi biVj tre-ba divjc zveri še v-rpodbujati. Tuđi jaz se Že valjam v pesku. Le-va roka me strašno boli. Zdi se mi. ^j ie vsa zmečkana. Ne ven. k?.ko sem prišel v ta gnu&ni klo-pćić. Morda so me podrli levi, ali pa sem padel od stranu. Vidm samo. da moja tovariša, hrabra vojščaka, še vedno stoj;ta in se sku§ata boriti z groznim sovražni-kom. Naslanjata se drug na drufesa in si že napol onesve§!ena rx>niK4ta. Vsa krvava sta že. Iz oči jirna odseva nepopisna grora. Vihtita sulice in ko-ljeta na vse strani. Med gledale: se začuje gi-asen smeh. Z zlatimi prstani okrašeni prst" kažejo v sredino arene. Tuđi jaz se ozrein tja, kjer dogoreva zadive oglit aa oltanu. Bo^me, to je zanimiv in pretresljiv prizor. Mamius, stari suienj, se bori tam z levom. Stari morilec se r>en ^ jeze, usta ima bela, včash se zasve-tijo v njih oštri opičji zobje. Skače na-prej in nazaj, zbada s sulico leva, ki mu ie neprestano za petami. in se oči-vidno samo igra s starčkom, ktkor mačka z m.ško. — Fur! — tuli starec v smrtneni strahu in zavihti sulico proti levu. Njezova p-Ijuča že hrope. Njegov 2ias je hropeč in votel. kakor obilni krik opice, ki pada v srlobok prepad. — Fautor! — zakrici v smrtnem strahu. Smeh na vseh straneh. Kako rudi ne. Prizor ie ze!o zabaven. kajti ne- sr»:cn: starce, fc. »c z eau tt^^o 2e ^ iCro-bL. naziva !eva. kruha tw»tinjv. k1-pov, i>oii^\-3r i?-ifid tov. Stari sujeti! obrne *..; - : it pr^ravi r:j ol!< spopad. — Tautor! — pouuv. \e^ razk«*wt:-sai:ca DaJe ai zadese *e^a ojravnn^t v no*. Po are nj zadoui str^botao r.v-ven.c kzzktćem l«v pUnc v v^kmm skuku ni Minorna. Soroaii u&tnt rleti \ zrak in pade v r,H:.ki okr\ j\ -i;eneija klcpči^i na rta. Zaćrte se grozno hrustan.'f kost., btar. Mamm:^ ie mrtev. Vidim ie tuicšo in be^neto nroo* /ico, rdeča I ca legata caesarit, Kilbo se mgiba \ SkrUtni, r zlatoai obroi>-Ijcni oblcki n^d fifcunalno lo?o med patriciji in liktorji. Komaj se dvigneiti. Koi«fti st m libe Sk čelu krviv.m. Kri trn »liv* oči. Opotekam se. Z rokamj krJua W zraku. Lev plane mimo nirne. Jvi vo'čjaka sta se mu ubejila o^ grivet« iimai st ku otresa O. *:rcxa! izgubljen sem? V areno *o spustili nov krdelo levav. Bilo W> je menda pet st;n oriakL Rjovenj« .« tako strsino da dutim ikoro t.ntmm bolečine. Zdi se mi. da mi je ntk(k> zasadi1 noi v moždine. V ireni st je \ c.e\ oo na življenje in smrt. 2cosk« blazro lece ^tari vojik o4naia v tu-rojju omedlelegi otroka. Orjaiki ;cv si lAkddi tur^vuost proti meni. Z oberru rukama pograbim žeternc vile in zibodt.n v prazen prostor. I rt žc ležim na tieh. Orjaiki lev me ie !>odrl. Civ\n}. St grozno dihanjc iiroko odprttga Uvjesra zrela, dha mi v obrai Smrad i/ kanalov in gnojnih iam ne more bit: tako du4*č m zop#rt3. Strani: čekani *e m: zasade z vso silo v mesu. UoicCina t biia tako straina, da ie malo manjKalo da mi srce ni ne-halo biti. Po tem je vse okrog mene zaplesalo v dsv em plesu in stcmmlo Besedo imajo naši čitatelii Le čevije sodi naj kopitar V 22. številki »Slov. Naroda« se je raz-hudil s. D. B. nad »bedasto^ in »hribov-$ko« izreko slovenskega bil^bialnejfa ,1 = w*. Oančič privede bravca po asociaciji nujno na Mt 5, 3, ker kaže, da pi^tc *ne hrepetri neredtio po bo^astvu, it ga nima<. Vrrsricc namr&č očitujelo: a) da manjka su. D. B. elementarno slovnrško znanje, b) da je prespaj med drugim vse tri izdaje brfcz-nika, c) da pa si nadevlje kljub čeznie-rni nev&dnosti ,in ffranmiaticis* ustop Učenika, ki v pravičnem srdu izganja kramarje iz tcmplia. No, pomanjkljivosii slovnišliesa znauja bj piscu Je ne zameril prehutio, sa i si je pred lett ce\r> neki učen sospod, ki mu ie slovnica vsakdanji knih. dovolil spo-drsljaj, češ, da so modemi pismarji iz ,de-žllne (široki c) palače* napravit; .Dežćvno (ozki e s ključico spodaj) hišo'. pa >e 5e Don-osno pogledaj okoli sebe. misleč, tla se mu ie posrečil duhovit dovtip. Simcjc za g. D. B. je njegovo posredno priza-iiiie, da ne ve o eksistenci 3reznilva\ izvrstne, v zelenkasi karton vezane Šolske slovnice, ki nas kai točno pouČuje rudi o jezikovno zso-dovinskih posebnostfft in rmrfiah na§e iepe Movtn-^čine. Kajti Če bi pisec .Breznrka' pcznaU bi se pač ka - li ne sme-šil z za.-kesnelo zahtevo. naj se izreka trdega .V »slovnično usotovi*. Vendar mi iii ne prvo ne drugo potisnilo peresa v roko. ker bi za zzolj slovuiški privausshnus su. D. B. ^adostoval vsafc četrtošolec, Če se mu ni kota lila v ^lovniSkih urah le nogometna žoga po mozgu. Vzrok, da žrt\ujem S. D. B. uto, dve, je pred\sem oblast™ način, s Vaterini dela, ko da bi dajal komu zashu ženo letkcijo, ton, ki se Sele v zadnje^n stavku dopisa zave ter splahne v strugo uiimeTno dostojne skromnost:. Ta preten-cicznost torej jc, ki glasno prosi zavrnitve. Zavrnil sem jo, in sedai k stvari. G. B. piše, da »smo do sedaj rekli (!) in iigovarjaH: posluSalec, gledalec, rekel, de-ial^, m-isli torej da trdo, ne dvo^lasniško. Vzemimo najprej oba deležnika. Kdaj io bil tišti »đo sedaj* in kdo so tišti, ki so ^ro4tli< (!!) reKdj, dejalj? Cekin za vs»kega Kranjca, ki je rabil to izreko zadnjih tri sto let, razeu kakega ,Sprachfex-a\ ki ga je lolu pokvarila, kot n, pr. tisto Cankarjevo iičiteljico, saj veste, ne? Cankarček je Ml dnizi dan v šali. Učiteljica ga je vprašala. koliko je en-a pomaranča m še ena poma-ranča. Fantu se jc zdelo vpraianie nespa--netno. In zoprno rmi je bilo, da so se vlekte učiteljici »besode tako čudno opolzko \z \ist, kakor se vleče med iz satovja^. Zato ie molčal. Učiteljica je neNtrpno vzkliknila: »Kaj nisi nrkdar jćdelj pomaTanft?<: >-Trsti Jedelj* — piše Cajikar dalje ~_ me ie uda-rU kakoi' s Vkdivom; nisem vedel ne kako n« kedaj, samovoljno mi je planilo z jezika: »Jedna >6delj pomaranča in jedua je-clasniški w. Besede kakor: be4, cei. dal, uWU volk. dol& kadil-rtica se govore: bew, cew. daw, irbiw, vowk, dowg, kadiwn;ca. Pred potglasni-kom 3 se izreka sndnj 1 palac ■» lca se irreka potemtakem palec. pawca. Glede oblik na -alec, -flec ter -avec. -ivec naj-dete ra-zen v slorvn4ci tinfi v Slovenskero pravopisu istega pisatelja zadostno, Čeprav ne izčrpno informacijo. Ali Je pote^Tstakem še treba kake »slovnične ugotovitve«? laz bi deial, da ta drži In kakor ie Brezntk ra-zen nesrečnega .kerrrbelina* in morda še kake malenkosti avtoriteta za mene cts-slovničarja, tako se ga irte-gnete brez sia-mu joi budib sanj oprijeti tuda Vi. g. D. B. Bilabialna izreka trdesa 1 se zdi gu. D B. hribovska in bedasta. Ce prav rarutnem pomeni ,hrft>ovskif ie - tu toliko kot «irov. ro\tarski, neotesan. Tu bi se človek v res-nici utegnrl izpozabiti z erobostjo. Pa se ne bom. RajŠi potrrilujem ga D. B., da mu Bog ni dal ušes za biagozvočnost jezika. v katerem ga je — njemu v nezas; iž*no srečo — vzgajala mati. Toda slepcu ni mo-goče dopovedati leT>ote solnea Tako tuci g. D. B. ne bo nikoli občutil, da ie po eg presijajne modulacijske zmožnosti sloven-skeiia vokala baš bilabialni w tišti Ča*ov-nik ki daje slovenščini oni bre^primerni čar, s kakršnim se utegne poiašati ma>. kateri drugih jezikov. Kolik bedak :e bil pač onega, Vodnik, ki jcmlje irdi I ćelo kot stik /. v, če?. da lenega caka strgan rokav, pal*ca beračka, prazan bok;U! Kak-šen hribovec ta rovtar^k: ZupariiiČ. kl gleda, zagleda, ves bel (= bew) sede na ptiškmo cev! Stopite v kot, g. D. B , pa se pet rrrirrut sramujte! Ta Vaša hriV")vka po pravici zasluži, da bi ji nadel epiteten pre. drznosti. Z njo ste si sami vzeli legitimacijo, izrekati javne sodbe o iezik^\cl.i stvy» reh. Apropos, boikal. Gn. D. B. »zveni že prav bedasto namesto pokal — ookau. del — đeu«. Pa ima res smok> g. D. B. Z^kii tadi tu m^sa čaj z iesihom in oljsm. Uaseaa de! je že ljuba domačinka in sodi pd iz reki med zgoraj navedene vzglede, p."> kal je pa neprebavljena rujka. zato je rajši sploh ne rabim, če pa Ie. me pa moj prvo-šolec pouči, da imaio neizpTenrenje-ne tufke v jeziku vsaj v nominativu pravico ek«te-ritorialnosri. da so torej v 1. sklonu izven njegovih zakonov. — Misfraln po-takem ne porečem mistrau. ne Hannibalu Hannibau, torej tući pokalu ne poktu. Tej obriki g. D. Đ. po pravici obe^l svojo »be- daste« tablco V ostalem pa se mi čudno zdi, kako da je pisec tak nasprotnrk dvo-glasniškemu w. Saj je vendar. če >rav vidim, pristaš tistih »jezikoskivcev«, ki za-gx>varja)o nekak prezgodnji i'jžncslovirski jezikovni morćrum. In bilabialni .i nas ven dar za čudo približuje srbchrvišč;m Mai ni sh čeo cmkomz dio (dijel) isto ko Siov. dew (dei)? Zua; pa še Oipazko o tišti besedi, ki ',s dala prav za prav piscu povod, da »e za-jrreSil do-pis. Je to beseda Beograd. Pisca se zdi oblika Bel^rad. ki k> čita v »Slovencu«, nepravilna. Tu mu na vsej crti pri. tegnemo: samo risto o plemenski mrziti bi si bil rajši prihTtnil, ker iz te opazke nekako neprijetrto zaudarfa: o^et. br rekel Rimec Beograd je srbs.ko 'as'-no ime in ostane srbsko tuđi rzven Srbiie. N>b*n drug i^eztk rrima pravice, da 3i ?a prctvaT-ial. Kakor Goethe ni Gete, kak>r New York ni Novi Jork, tako Beograd ni Be!-^rad Na drugi strani zopei bo Hjnaj Slovencu vedno le Dunaj in ne Wien, *o pa med drugim zato. ker je ime stajo in U Po narodnem slovsrvu sankcionirano. Take izjeme pa so le reiike in zgoli potrju.e^» pravilo. Upam. da je moj odgo bine Komur pa te volje ali zmoin ^s;i manjka, pa poslušaj z menoj vred .ase moistre. ki sem jih nekaj Že imenovat in ki v> 'iam s svojim delom odginili raz<3Šm zaklan naše materinščine. Sovr6. V isti zadevi nam piše gimnazijski [profesor J. K-: V St. 22. vašega lista piše g- D. B pod naslovom »paJeu^e slovničn^sra jezika* prav ogorčeno o izgovorjavi rekeu, dejau. poslušavec, cjledaveo. - Dovolite mu, tla mu tu odgovorim Do približno leta 1860 *e je splošoo izgovarjalo rekeu. dejau, poeluSavec. itd. potem 9O začeli aekateri izgovarjati re-kelj, dejal;, poslusalec Zoper to razvado je naslopil 1. 1899 Levec v »Pravopisu«. Zma-gala ni ne ena ne droga tzgovorjava do L 1922, ko je kompetentno oblastvo na^el stva prosvetnoga oddelka pr! pokrajdnakem nam©6tniatvTj v Ljubljani (sklicujoČ se na mnenje dr. Nalit:pala, dr. Breznika in nad-Bornika Westra irdalo ra vse Sole veljavno uaredbo št- 1208 z dne 24. marca 192*2: 1. Kjer piše slovenski knjižni jezik 1 pred »o-glasnikom (ražen j) in na koncu bešed Iam zahteva pravilna izgovarjava gla« bilabijal-nega u, 2. Izjeme so naštete v Brezrakovi slovnici ta srednje lole. 3. Ta iareka se uve-ljavi z dnem obvešcenja šolskih vodstev na vseh osnovnih in srednjih šolah in učitefci-§cih. 4. točka &e ti^e elementarnoga razreda. 5. pa nemškib osnovnih Sol. Pridejana je 5e modifikacija § 39. Breznikove slovnice Kmalu nato so dobila tuđi državna gleda 1! Skča slično odredbo. — Belgrad pa je prešnj? srbska pisava, torej hUtorifno upravLoena. Naši brezposelni Naj mi bo dovoljeno, da tuđi jaz izrazim svoj« mišljenje, irvirajoCe iz lastne izkuš-njc in lastnega opazovanja. o brezposelno-sti pri nas in o naših brezposelnih posebej. Brezposemost je postala po vojni stalen pojav, ne samo v vseh kulturn:h državah sveta, temveč tuđi pri nas. Tuđi našo ožjo domovino tepe ta nadloga in o tein. kako velika Je brerzposelnost pri nas. se lahko prepriča dotični, ki Ima voljo napraviti iz-prehod do javne borze dela. bodisi si v Ljubljani, Celjn ali Mariboru. Povsod najde doise vrste bre*poselnih, ki Caktjo, da se Jhn nakaze dek>. No sr« tore] »oditi brez- poselnosti po ozkih viđikfh abiturijentov raznih srednjih in visokih ioL Res >e, da je hiperprodukciM inteligcnce in polintellgence povzroćila, da se od de-lavcev tz teh slojev mnogo vei zahteva kot nekdaj. Ista hiperprodukcija se opazi med profesionalnim ročnim delavstvom, teda z razliko. da se zahteve podeinikov na-pram de>avstvu nišo tako zelo đvignile, kot pri preje omenjenih slojih. Zahteva se pa večja intenzivnost in produktivnost dela če konstatiram hiperproducijo v vseh profesjiah. duševnih in ročnih, če vidim isti pojav tuđi med neizučenim ročnim delav-stvofti. potem se bom var oval izreci ^odl>o z lakalnega vidika. Kajti v tem primeru moram biti pTe-pričan, da se je pritisk brez-poselnosti v desetih letih obstoja naie države že v ćeli državi izenačil in da najdem t>r bliino iste delovne pogoje povsod v dr-iavi. To je tuđi res d-ejstvo. ki se izraza v približno enakih plači!mb pogojh skoro v vseh krajih države. Absolvcntu trgovske Sole lahko s\ etujem. oaj se posveti trgovini, toda prepr Čan sem že vnaprej. da §e bo s svojim zashižkom lahko prehranil samo s pomočjo staršev doTia Izven doma mu 800 dinarjev mesečne plače ne zado-stuje za življenje. Lahko mu svetirem, naj are v Beograd, foda inseratov. kaiere či-tarru ne morem prezreti. In v teh inseratih ponujajo podjetniki uradnku z znanjem trah Jezikov 3t boj tpr«jeti uko *hiž^> u\čn Ljubljane, če je Ljubi ančan, sre pfi kakih so-rodtRfkih. znancih ai! c*\o roditelj*, kot 4o. ma. Se razumetn pa oneia. kl bočt kalati take !t? erakc nasvete, nltia pa vol»c, dU se seznani z ilvljenskrtiti pokoji tmkih sl«t% maio bližje in ielc potem izreče svn»o te4« bo. ki bi bila tedaj bolj utemeljena. vrh um stoji nou vicf z/iccm: -Milit Nafboljie, naitralnefi«, tato nafcenHiel Po-sezustca odpfodaa po znatno zn ?an h cenah ■ Modni m Marengo, Fullc, m Diw$tmti im Pelmeritoni, ■ kamR„„U ■ Stnch in Piquc I G+mdim lum- itđ. za suknje 9 ^, itd „ W k^€ |f| gmOm W uniforfn€ in povrSnike % obUke # k^ % ^ J^" ii N0U4K-U Ljubljana, longnitn 15. pr znano na'^o'ii ?n na c°nelši ^-ak'P' ■aročnlkl dohe list ^^^^B^^^T inc v !>nf>oU1jin urmh MESECNA NAROCNtNA SAMO 12 DIN NAROCl SE V LJUBLJANI KNATLJEVA ULICA STCV. I Stran 8. iH'UVCNSKl NAROD» čine 1. februarja 1029. >trv 57 Dekle mlada m zdrava, ra*unw v kuhi-oft in vu drača đela, iiće službo pri baUii rodbini PooiKibe na upravo ti«ta pod «Ve*tDa»/236. Prodajalka vesfcaa začetaica, leti pretneato službo s 1. aprilom. Nalraje sre na deželo, kjer W crcet pomagala tuđi pri fospodiajstvti PotMhdbe ■a opravo bsta pod »Začetnica*. Domaća reselica a plesom se vrti v n«de»o dae 3. t. m. v soctiM Iranke Ma Jaro« v Brezovici pri Borovnici Za dobra Jedila !n pijaco bo aaJboUe t>re-dtrbl]eiK). 232 Žclcznato vino lekarnarfa dr. O. PiccoHfa ▼ LjubUaifcJ krep£a o^aibel-fe, mato-km»e. odrasie in ofrok«. 192/T Slike za legitimacije i*đ«fv|e nafhferele fotograf Hapm Hftfter. UobMasa. Sv. Petra c 25 §9/7 Klavirji, planini Bftsendoffer, H6zl * Heit/mann, FArster, Stingl 5O nesporno najboliŠi Dobite jih za n a j m a n i š e obroke 1e pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg 3. Lokal sa alekarvo ia daiclčaroo &£»m na prometiHt«n kraju- Po* oadbe na apravo lista ood «Pre-roetoi kraj/234. 234 Inteligentno gospo s n«ka) fotoviae sprejmem tako]. Pismcse pocođbe aa naslov: K., Maribor, Jadran jfca 21, vrata 8. 233 Pivskih steklenic liter«fc»a. novih, oerabUenih prodam 15.000 komadov po niakj ctai. Poj«hvia daje Dotiolek. po«estaJk tu t&loga piva. Trbovlj* 63. 235 ff~LM.O.L*l'i{4 PUNINftA prtoavlfa. fiiati te oivt* zuje krt Uboljia fcJabc jreHnvos aUbotoc delo» »anje ćrcTeev oapih^vav »une, oholenj« oiokritec < i si ine, {eter. iole« w lolčni karneti Vzp»«Jbuj« Apetit t» tjhornc ofitn. tuje od artenoskierozi - »PLANINKA. ča) Je prfereo • plomhiranib f*m* ifetih do Dm 20^- s na» pisntn pro4r»«t«Jca: lEKARNA BAHOVEC Lfubtimna. Kongrennt tr% Prodajalka meiaiK stroke. i refitetoo prakao, v vsefa oitfih tanesliiva ia potte-oa. smoftna voditi rodi samocto]-oo trfovino, tek prera«ofti m«ato. sr« tuđi ko* blacajoi&arfca. Po-ondbe m aprarvo lista po4 /907. Perfe tepo, piaraiKrvo D» 16.— kg. k»-kolSe Dte 12.— ha debelo. oOUe-•o per}« sa pernice kg Dm W.— rasponi t)a po px>vse>tla Traac Poditpnik, Nori Marol, Hrvatska 214 I. Stjepušin zibo. junm 5; ■rit«r««a aaJW|ji« tuitare, žice, AUMu Mrtitite i Mtalt a«. trefeittittt iTiflizialt. • Odlikttu m pariskftjItltfM Cjtaid Iraakt. Krušno moko »■ h o'' * e vrstt dobite vecint svezo pr; ft. A M. Zor ma n Ljubljana, Stari trg 32. i:a^c JosiaVim*.' iuCi n*i dom. irevzamemo v miev tud) vsake možinc domaće al bana^ko i^nict — pr mjini^ib množinah c *ak& '.amemamo *a moko n o^rohe. vedno in latceneje v zabel ori LUD BAR AGA LJUBLJANA šelenbarcora oL 6X Telefon $tev 298a iirei potebne^a aitomnila Potrti neiztnerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša dobra, nepozabna mati, taičat babica, sestra, teta, gospa Marila Franken ni hm včeraj dae 31. januarja ob ^7. zvečer v 68. letu po kratki boiezni nenadoma, previđena z zakrameciii za umirajoče, mirno zaspala. Pogreb se vrši dne 2. februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vodmat §t. 209, pri soli, na pokopališče k Sv. Kriin. Vod mat pri Ljubila ni, 4t II prošlim \n\i\m Mu irrie Dudim ni mm MM. Kompleten detektor aparat z antenskim ter zemeljskim mater jtlom 1 sluialko ter dobrim kristalom za iziedno ceno Din MS- 3 ceven RADIO BAR aparat, komp eten z 1 ikumu'ttorjern, anodno ba enjo, antenskim ter zemcljskim miterui om, 3 iiajbolj- simi elektronkami, i zvoćnikom za iiiedoo eno Din 1 950 - 4 ceven RADIO BAR aparat, komple'en kot zgoraj za uredno ceno Din 2.450 - ZVOĆN1K v eleganTni in nrvovstni iivcv-bi, okras vsakega dumi, tipa RA-^IO BAR II za lzredno ceno Din 650 — 2» Plačilne olajšave! Najstarejša strokBO in po n*jnižji tanfi RAJK.O TI RK, carinski posred nik, LJUBLJANA Ma*»arykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnoga zaračunavani« carine po meni ddtUrira* aega blaga in vse informacije brerplafno. 19 L Vosek česti Če^ku kooa^e Centralna pće larska ladrafa v Zagreba, Palmo-tideva altca ). B. 203 Mlada šivilja 9Ke slulbo v katrt«i«ot trgovi-Bi feot proda laika *k *Jićivo Po-audb« oa u.pxaw> liMa pod <&tvi-i)a.'2l6. Kupujemo zlato, srebro, platin q t>lafiamo I re6n» kroac Os < ML i tr*hrai tronj D» 7 «1 • »rebrnJt «ro© D« 15,— PreT» tieioo v £>>**♦ «D* Ia onsr^rvr tiovla Sp. $lika. Sv. Jersela čest« Nauopotnejil STOEWER iivani strojl za šiviltc fcrcač m čevli^rje ter za. vsak dom. Preden si nahav te *trcH, ogleitc s to i urednost pr. tvrJiti Lud. Baraqa, Liubiana Sel«nourgo*a ulico 6/1. 8rtz9l«čaa poak i -itm* 9«r«idd 21/T_ lelefon «L ^80 iiminiiMiiiuiiiimnri^inolj*e |n najv«f«tn»)e F. K. KAISER, PUŠKAR UUBUANA, KONGRESNU iRG ST. M ^rr^f .; f y fvnTTTTI I I I I I I I I I 1 III I I i i i ■ ■ ■ f r,^ motorft, IrrakM mroH, otroikc ?«-ilćkt aorft (Bo^elOT, B«k rrto-noMte, paerTTunko, salcese)*. -ZcaAi franko Prodat« aa otorok- -TRIBUNA« F, B. L. tovarna d^okole« io otroških vozičkov, Ljabljana, KarloTsk- c. 4. Dražba. Po naJogu upravitelja konTtrrinega tečaja, javnega notarja dr Antona Zimmerm*nna bo V februari* 1929 ob M doptA* dne pn okrajnem »udiiwu v Grunburgu, Z^ornja Avntnj^ka, dražbu Griinburike tvornice jekleruh ttdetkcn/, družb* mom Cenilna vrednost mala S (iihngov) 76-3»9 — in najtnanjia ponudba pa S 38.1*4 50 ZcmI p*ča ob%esa>o popol«0«*« urc* jeno tvornico mrvuimskih predmetov ra 130 delavccv elektric* no obratno napravo 40 HP dn^ro inedrn*» leleco <* želei* oici ter i izurjenim delavstvum Vrednoat strojem m drugih pritikl:n j© oKs«iens v fornji ceniki? v-redno«*L — PojaJmUa pri notari jaru Grunbery Kei 9reyr, Avstrtja. PRDHETNl ZAVOD ZA PREHOGD.D. LJUBLJANA prodaja po naiugodneiših cenab in Mimo na debato: ODCMAfU domaći >n uoirmU lm Jomac« "PCBfl%/\J Hurtavo t ndintri »ke ivrbe KOVAŠKI PPEMOG - «. KOKS vamiski, |>livžarfki in pluta** BRIKETE Prometna zavod za oremoc d. d. V Liubliani, MikloSićcva cesta štev. 1^/1 „RADIO* 1 LETO na obroke 228 3 »v«t?l|tnl Martaotfos-Sup«' kom? •ien » celokupmm priborotn . Ol • X#4S*— Piap dčlo od Dl« »0—, dopunio On !•»•- f ost^nrk O**> 2 9OO*- m-»ećno po Om 29t> . 4 sweiii|tfM rMroit-O'to« hompieten s c« ok.ipn m pnbotom O»« * »J«-Mapiaćno Om l'O-, dop ačno Dl-* !•».-ostan«k O.n 3.000-, m«»cčio po PM »©• —. Ano na *Upej ze»» sam da /g'-d aparat po n*^ rtu in na vodt u fuspeb gara.Urany potem oaunc maitnjai /a Mino grad.jo aparata JiveuljkUi i^W ' , njp ać» o Din i -, dopaćti^ Dtn >9 '—, osunek po Din 4/*- me«e£fto; i^ a ^rat od 4 svedl k Dn 24.l3r-t naplatio Dn 26 -. dojlači o D»o 2■*" . osta ek po Din lkr»t, \o i« iprcm« a#t ako im-rt č ik obe-em z -aročbo poi ie nap ai io art) n moi račun poštne hranime, ttecgrad br >4v*2 z denamim pumom ai nakđzmco. »R4D2OBLA2LK« r^ivo tn rtajvec e sp^c ial>o po«>itt e zt'aio 3»O-radf 'akšićeva ui 11. Tel. 41-85 ___.^^^^ ZADRUŽNA HRANILICICA reg. pos- in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 'odeliute vsakovrtne kredite, eskomtira menict, mka- Sprcjema hrani I ne vlo«e aa kntlžtct ali v ceKocem ivot p.joousceni prodaja ec >rec^ Ur^aviit r^rrant loin i ;ir^ fakture tei !zvrsu»e razen deviznih In valutnih vst r^ćiinu ter lb obrestuif 00 dogovoru naiuaodne e vodi ao^eDen „ddeie* za mir prodalo paiec ttrvj- urod; ■ v ^nnćn* ^trn^o