Poštnina plačana t gotovim Leto LXXI., št, 27la Ljubljana, petek 2. decembra 1938 Cena Din SLOVENSKI Iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnseratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrat A Din 3, večji lnseratl petit vrst^ Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. Novo državno vodstvo češkoslovaške: UREDNIŠTVO Df UPRA VNISTVO LJUBLJANA« Knafljerm ulica ttev. 5 Telefon: 31-22, 31-28, 31-24, 31-25 In 81-26 Podružnico: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanaka telefon Št. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 SSR ima sedaj štiri vlade Po izvolitvi novega prezidenta so odstopile osrednja In obe avtom prezident republike imenoval novo osrednjo ter avtonomne vlade Slovaško in Podkarpatsko Rusijo Varšava, 2. dec. AA. Pat: Dne 30. novembra se je češkoslovaška vlada preko poljskega poslanika v Pragi opravičila in izrazila iskreno obžalovanje zaradi žalostnih dogodkov, ki so se odigrali dne 27. novembra med zasedbo poljskih čet v Ja-vorinu. Istočasno je češkoslovaški vojaški odposlanec v Varšavi na povelje svojega ministra obiskal načelnika poljskega generalnega štaba in mu izrekel obžalovanje zaradi stališča, ki ga je ob tej pri- Praga, 2. decembra br. V sredo je general Syrovy takoj po izvolitvi novega prezidenta republike podal ostavko osrednje češkoslovaške ter obenem tudi avtonomne slovaške in podkarpatske vlade. Prezident republike je ostavko sprejel. Takoj nato so se pričele konzultacije. Prezident republike je sprejel najprvo predsednika češke stranke narodnega edinstva dr. Rudolfa Berana, nato predstavnika slovaške ljudske stranke narodnega poslanca Sidorja in podkarpatskega ministra Rcvaja kot zastopnika ukrajinske stranke. Medtem so se še nadaljevala pogajanja med političnimi voditelji. Včeraj je bil dosežen popoln sporazum, nakar je prezident republike podpisal ukaz o imenovanju nove osrednje češkoslovaške vlade ter avtonomnih vlad za Češko in Moravsko, za Slovaško in za Podkarpatsko Rusijo. Vlade 30 sestavljene kole: Osrednja 2sl. vlada Predsednik vlade: Rudolf Beran, podpredsednik vlade in minister za j Slovaško: Karol Sidor, zunanji minister: dr. František Chvalkovskv, minister za narodno obrambo: general Syrovy, finančni minister: dr. Kari Kalfus, minister brez portfelja: inž. Vaverka, češkomoravska vlada notranji minister: Fišer, prosvetni minister: Karpas, pravosodni minister: Jaroslav Krejči, gradbeni minister: Dominik Cipera. minister za zdravje: Kluntar. minister za trgovino: Sadek. Slovaška vlada predsednik in notranji minister: msgr. dr. Tiso, pravosodni minister: Miloš Vanko, prometni minister: Turčanski, minister za industrijo: Pavel Teplan-ski, prosvetni minister: Matuš Čemak. Podkarpatska vlada predsednik, prosvetni in kmetijski minister: msgr. Vološin, vsa ostala ministrstva: Revay. Avtonomna vlada Podkarpatske Rusije bo še naknadno izpopolnjena, ker je sedaj predsednik vlade Vološin bolan in so zaradi tega pogajanja 7-stavo vlade otežkočena. Rudolf Beran Novi predsednik osrednje če.: ske vlade Rudolf Beran se je rodil 28. februarja 1888 na južnem Češkem kot sin kmeta. Obiskoval je najprej kmetijsko šolo. nato pa je v Pragi dovršil pravne in politične študije. Po vojni je bil že član prvega parlamenta, nato pa je bil stalno izvoljen kot kandidat republikanske agrarne stranke. Leta 1935 je bil Beran izvoljen za predsednika te stranke namesto umrlega dr. Svehle. Chvalkovskv gre jutr v Berlin Berlin, 2. decembra AA. Havas. Sirijo se vesti, da bo češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski jutri v soboto prišel v Berlin na uradni obisk. Razgovarjal se bo z nemškimi državniki posebno o gospodarskih vprašanjih in pa o vprašanjih, ki se tičejo Podkarpatske Rusije. Likvidacija incidenta med ČSR in liki zavzela češkoslovaška vojska. Poljska vlada meni, da je na ta način ta zadeva zaključena. Prva seja vlade Praga, 2. dec. w. Snoči je ministrski predsednik Beran predstavil člane novih vlad prezidentu republike. Pri tej priliki so bili vsi ministri zapriseženi. Takoj nato se je vlada na Hradčanih sestala k svoji prvi seji. Ministrski pred sednik Beran je obrazložil zbranim ministrom svoj delovni program. Naglasil je, da je prva naloga nove vlade, poskrbeti za varnost države ter za konsolidacijo državnega in nacionalnega življenja. To hoče doseči s složnim delom in sodelovanjem Čehov, Slovakov in Ukrajincev na znotraj, na zunaj pa s prijateljskim sodelovanjem z vsemi državami, zlasti s sosednimi. Na tej seji se je ministrski svet konstituiral. Za podpredsednika vlade sta bila izvoljena dr. Tiso in general SyTOvy. Brody je bil plačanec Madžarske Bratislava, 2. decembra AA. DNB. List »Slovenski Denik« piše, da so med preiskavo v stanovanju bivšega predsednika karpatske ukrajinske vlade Brodvja, ki je zdaj zaprt zaradi veleizdaje, našli 600.000 pengov. Prav tako se našli tudi spise o tem, kako je neka tuja država Brodyju nasvetovala plebiscit v Podkarpatski Ukrajini. Kako je Italija mobilizirala Poročilo zunanjega ministra Ciana o septembrskih dneh v Evropi Rim. 2. decembra br. Pred fašistično zbornico je podal zunanji minister grof Ciano obširno poročilo o zadnjih mednarodnih dogodkih v Evropi in o vlogi Italije v kritičnih septembrskih dogodkih. Po obširnem pregledu zgodovinskega razvoja se je grof Ciano podrobno bavil a septembrskimi dogodki in naglasil, da je bila Italija zvesto na strani Nemčije ter v vsakem pogledu podpirala njene težnje, da se na novo uredi vprašanje češkoslovaške republike. Ko je posebni kurir Hitlerja, ki je prispel v Rim z letalom, obvestil Mussolinl-ja, da bo Nemčija mobilizirala in stavila Češkoslovaški kratek rok za sprejem nemških zahtev, je tudi Mussolini odredil delno mobilizacijo dne 27. septembra. Ta mobilizacija je bila izvršena v vsej tajnosti, tako da je mednarodni tisk celo kritiziral postopanje Italije, češ da je pustila Nemčijo na cedilu in da se iz strahu pred Anglijo in Francijo umika. Da se to mnenje popravi, je grof Ciano podrobno vladi, včeraj pa je češko in Moravsko, opisal ves razvoj italijanske mobilizacije. V par urah je bilo stanje aktivne italijanske vojske podvojeno, tako da je imela Italija na zapadni in severni meji zbrarih 550.000 mož. Pripravljeno pa je bilo tudi vse, da bi se mogla v 12 urah izvesti splošna mobilizacija. Poleg tega je Italija mobilizirala vse svoje letalstvo na Piemon-tu, v Liguriji in ob vsej tirenski obali. Mobilizirane so bile vse čete alpincev, oja-čene posadke Pantelerije in otokov v Egejskem morju. V Libijo so bile poslane rezerve, tako da sta bila tamošnja armad-na zbora v popolnem vojnem stanju. Razen tega so bile mobilizirane armade v severni Italiji ter armade v Siciliji in Sardiniji. Prav tako je bila v popolni pripravljenosti italijanska vojna mornarica. Dne 28. septembra zjutraj je bilo pripravljenih 22 križark in vojnih ladij, 114 tor-pednih rušilcev, 91 podmornic, 337 mino-noscev in motornih čolno .\ Mobilizacija je bila izvršena v najpopolnejšem redu in je pokazala, da italijanski vojaški aparat funkcionira točno in zanesljivo. Po izvršeni mobilizaciji je bila izvedena tudi točna in zanesljiva zveza med nemško in italijansko vojsko. Na pobudo Mussolini j a bi se moral 29. septembra vršiti v Monakovu sestanek, na katerega bi prišli Mussolini in Hitler, grof Ciano in Ribbentrop, poveljnik nemške vojske general Keitel in poveljnika italiianske vojske generala Pariani in Valle. Na pobudo Anglije je nato Mussolini ponovno interveniral pri Hitlerju in je tako na njegovo intervencijo prišlo do monakovske konference in mirne ureditve nastalega konflikta, dasi-ravno je bilo že vse pripravljeno, da odloči orožje. Angleški obisk v Rimu Chamberlain in Halifax prideta v italijansko prestolnico 17* januarja — Obisk bo trajal 4 dni Rini, 2. dec. br. »Popolo di Roma« poroča, da je obisk Chamberlaina in Hali-faxa določen za 17. januarja. Angleška državnika se bosta mudila v Rimu štiri dni in bosta imela ves čas razgovore z min. predsednikom Mussolini je m in zunanjim ministrom grofom Članom. Sprejel ju bo italijanski kralj, pri tej priliki bo italijanski kralj podelil Chamberlainu visoko italijansko odlikovanje. London, 2. dec. br. Na seji spodnje zbornice je min. predsednik podal popoldne na razna vprašanja nekaj zelo zanimivih izjav. Na vprašanje o bližnj :u v Ita- liji, je izjavil, da je zelo ;er lahko sprejme Mussolinijevo \ na obisk v Rimu. Ob tej priliki b .vil osebne stike z italijanskim država..vom, s katerim se je prvič srečal v Monakovu. Na vprašanje, ali lahko zagotovi, da ob tej priliki Angliji ne bo treba žrtvovati kakšnega življenjskega interesa, in na posebno vprašanje majorja Attleeja, vodje delavske opozicije, ali bo Sel v Rim, še preden bo Anglija dobila jamstvo, da se le talski napadi na angleške ladje v španskih vodah ne bodo več ponovili, je Chamberlain dejal, da rok njegovega obiska še ni določen. Izrazil je prepričanje, da bo njegov obisk uspešen tudi glede na splošno prizadevanje, da bi se Evropa pomirila. Letalski minister Kingsley Wood je izjavil o svojem bližnjem potovanju v Pariz, da ga bodo spremljali trije uradniki a angleškega letalskega ministrstva. V Pa- I rizu bodo obravnavali vprašanja letalskega oboroževanja, v kolikor je v skupnem interesu obeh držav. London, 2. decembra. V zgornji zbornici je popoldne zunanji minister lord Halifax poročal o angleškem obisku v Parizu in podal naslednjo izjavo: Min. predsednik in jaz sva povabilo fran coske vlade, da bi prišla na obisk od 23. na 25. novembra, sprejela z velikim veseljem. Sprejem je za naju pomenil nov dokaz prijateljskega sodelovanja med angleškim in francoskim narodom. Govorili smo o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, posebno pa o državni obrambi in splošnem diplomatskem postopanju. Odveč bi bilo naglasiti, da smo se povsem sporazumeli o splošni politiki obeh držav. Njen namen je ohraniti in utrditi mir. Zgornja zbornica pa naj ne pričakuje, da sem pripravljen podati informacije o nadaljnjih podrobnostih teh razgovorov, ki niso imeli namena, da bi dovedli do kakih novih obveznosti med Anglijo in Francijo, nego so bili le pomembni za izmenjavo misli. K«**Hf Karol obišče Rim Loadon, 2. decembra e. - ning Standard« poroča, da bo rumunski kralj v kratkem, najbrž že po božiču, obiskal Italijo. Ob tej priliki bodo razpravljali o italijansko-rumunskih odnošajih v zvezi z novo evropsko situacijo. Nastala je strahovita panika. Na kraju nesreče so našli najprej 15 mrtvih otrok, več pa jih še pogrešajo. 12 ranjenih otrok so prepeljali v bolnišnico. Po zadnjih vesteh je bilo pri katastrofi ubitih 26 otrok, 12 pa je hudo ranjenih. Prekinitev diplomatskih odnosajev med republikansko Španijo in Belgijo V Barceloni so ogorčeni, ker je Belgija sedaj priznala režim generala Franca Barcelona, 2. dec. AA. Zunanji minister \ Del Vajo je novinarjem razdelil izjavo \) tem, zakaj se je republikanska vlada od- ! ločila odpoklicati svojega veleposlanika iz Bruslja- Belgijska vlada se je namreč izrekla za to, da pošlje svojega trgovinskega zastopnika k vladi generala Franca. Republikanska vlada poudarja, da je belgijska vlada sklenila poslati svojega zastopnika k generalu Francu ravno tedaj, ko republikanska vlada odslavlja iz svojih vrst vse tuje prostovoljce. Izjava še poudarja, da je republikanski veleposlanik Ruis Funez včeraj zapustil Belgijo v spremstvu španskega konzula v Antver-penu in odpravnika posle - veleposlaništva v Bruslju. Bruselj, 2. dec. AA. Vlada je sklenila takoj odpoklicati iz Barcelone odpravnika poslov in belgijskega konzula. To je bilo sklenjeno takoj nato, ko je bilo objavlje- no, da je španska republikanska vlada od-poklicala svoje diplomatsko zastopstvo v Belgiji. Barcelona, 2. decembra e. Včeraj popoldne so prostovoljci iz Severne Amerike zapustili republikansko Španijo, danes pa odpotujejo angleški prostovoljci. Rim, 2. dec. AA. Havas. Iz Saragose poročajo, da so italijanska letala z Balear-skih otokov včeraj uničila plinarno v **aiv celoni. Hoda nesreč? 26 otrok ubitih Foltblac City, 2. dec e. (Reuter) v .i> dem snežnem metežu je tovorni vlak treščil v avtobus, ki je bil poln otrok. Nesreča je zahtevala nad 30 človeških žrtev. Kriza belgijske vlade? Bruselj, 2. dec. (DNB) V vladi so nastale zopet težave finančnega značaja. Po včerajšnji izredni seji vlade, je bilo objavljeno, da ni bil sprejet noben sklep in da bo nocoj nova seja vlade. Ni izključeno, da bo prišlo do ostavke finančnega ministra. Litva in Anglija London, 2. dec. AA. Reuter. Litavski zunanji minister Munters bo 5. t. m. prišel na uradni obisk v London. Med drugimi ga bo pozdravil tudi lord Plymouth, ki je pred kratkim obiskal Litvo. Dosedanja trgovinska pogodba med Litvo in Anglijo je bila sklenjena za štiri leta. Med Muntersovim bivanjem v Londonu pa bodo proučevali možnosti, kako zboljšati trgovinske odnosa je med obema državama. Poudarjajo, da odpade 42 odstotkov litavske zunanje trgovine na trgovino z Anglij^. Litva pa želi, da bi te trgovinske odnošaje z Anglijo še izboljšala. Munters pa se bo sestal tudi s Cham-berlainom in Halifaxom. Obiskal bo tudi sira Roberta Vansittarta in sira Aleksandra Cadogana. Munters bo sprejet tudi v n--i'?nco pri kralju Juriju VI. Govori ministrov > oluka, 2. dec. AA. Včeraj dooldne ob 11. je v Bosensko Dubico prišel preko Prijedora minister za šume in rude Bogoljub Kujundjič. Na trgu pred sreskim načelstvom je miinstra Kujudjiča čakalo približno 500 ljudi. Prihod ministra so pozdravili s streljanjem možnarjev, z zastavami in vzklikanjem. Ob 11.30 se je zaradi velikega števila navzočih napovedana konferenca spremenila v shod, na katerem je imel minister Kjundjič daljši govor. Razložil je politični položaj v državi, in program kraljevske vlade dr. Milana Sto-jadinovića. Za Kujudjićem je govoril poslanski kandidat za srez Dušan Sotič. Shod se je končal ob 13. uri. Po shodu je Kujundjič sprejel razne deputacije in predsednike občin iz sreza, da so mu razložili potrebe svojih vasi. Minister Kujudjič je zapustil Bosansko Dubico ob 16. med navdušenim pozdravljanjem vseh navzočih. Na poti v Prijedor je v vasi Jelovica Kuiundiića čakala skupina 150 kmetov s poslanskim kandidatom Miljušem na čelu. Na zahtevo navzočih je imel minister nato z njimi politično konferenco. Ob 19. uri je minister Kujundjič odpotoval v Banjaluka General Jan Syrovjr predsednik češkoslovaške vlade v najbolj kritični dobi, bo v priznanje svojih zaslug imenovan za prvega češkoslovaškega maršala. V novi vladi zavzema položaj vojnega ministra in se bo sedaj posvetil reorganizaciji državne obrambe Sklicanje francoskega parlamenta Pariz, 2. dec. AA. Havas. Zadnji november je imel velik vpliv na parlamentarni in socialni položaj Francije. Zaradi svoje odločnosti si je Daladier pridobil mnogo pristašev. Francoski premier namerava sklicati parlament na sejo dne 8. decembra in po debati o zunanji politiki postaviti vprašanje zaupnice. Daladier računa na 240 glasov večine v parlamentu. Portugalska proti odstopu koloni) Lisbona. 2. dec. o. Predsednik republike je imel danes v parlamentu gojvor, v katerem je poudaril, da Portugalska, pod nobenim pogojem ne bo odstopila niti najmanjšega dela svojih kolonij. Poudaril je, da je bila Portugalska zmerom zvesta Veliki Britaniji. Svoje koloni}« smatra za neodsvojljivo ozemlje. Držav*-niki velesil, ki bodo poskusili rešiti kolonialno vprašanje, se morajo za/veetati. da v nobenem primeru ne smejo izvršiti transakcije na račun malih narodov. Petrolejski vod iz Rumunije v Nemčijo Berlin, 2. dec. e. Doznavajo, da se Jo med kraljem Karlom in Gdringom v Leipzigu tudi razpravljalo o dobavi rumunske-ga petroleja Nemčiji. V obveščenih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem sklenjen med Nemčijo in Rumuni j o sporazum o dobavi bencina, petroleja in nafte Nemčiji. Na podlagi tega sporazuma bodo dobave olajšane na ta način, da bodo zgradili dovodno cev iz Rumunije v Nemčijo. Cev bo napeljana iz največjega rumunske-ga petrolejskega skladišča preko Podkarpatske Rusije in Slovaške v Nemčijo, Priprave za obisk kralja Jurija v Ameriki London, 2. dec. w. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo angleškega kralja na njegovem potovanju v Kanado in v Zedi-njene države spremljal zunanji minister lord Halifax, razen njega pa še parlamentarni podtajnik za dominione vojvoda Devonshirski. Verjetno je, da bo vojvoda Devonshirski imenovan za ministra za dominione, tako da se bo mogel sedanji minister Macdonald popolnoma posvetiti ministrstvu za kolonije. se ne vrne več v Berlin VVarmspring, 2. decembra. AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je snoči izjavil, da bo ameriški veleposlanik v Berlinu Wilson začasno ostal v Ameriki. Odvisno je od razvoja mednarodnih dogodkov, če se bo Wil-son še vrnil v Berlin. Izgredi na meji med Irsko in Ulstrom lielfast, 2. dec. w. Na meji med Irsko in Severno Irsko je prišlo snoči do velikih nemirov. Irski nacionalisti, ki propagirajo združitev obeh pokrajin so pognali v zrak več carinarnic. Skoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo. Curih, 2. decembra. Beograd 10, Pariz 11.56, London 20.595, New York 440.125, Bruselj 74.30, Milan 23.15, Amsterdam 239.30, Berlin 176.25, Praga 15.03, Varšava 82.87, Bukarešta 3.25. »•LOVBN8KI NAROD«, P*«* »• taim Mt* fitc?. 271 Maribor ob 20 letnici naše svobode Sokolska akademija — Zahvalne službo kolje — vesno razvitje naraščaj skega prapora — Skupoa nifestacija Maribor, 1. decembra Ob 20-Ietnici zedinjenja in rojstva Jugoslavije si je nas obmejni Maribor že včeraj nadel svečano lice. Z javnih in zasebnih poslopij so zavihrale državne tro-bojnice. izložbe mariborskih trgovin so bile okrašene s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Mariborsko sokolstvo je imelo snoči svojo tradicionalno akademijo. Sokolski dom, v katerem je prostora za več tisoč ljudi, je bil nabito poln navdušenega nacionalnega občinstva. Tako polne dvorane še ni bilo videti. Dvorana je bila z odrom okusno okrašena in vsa v državnih trobojnicah. K akademiji so prispeli tudi Številni mariborski odličniki. med drugimi polkovnik Rad ova novic, poveljnik mariborskega vojnega okrožja in podpolkovnik (taščic, poveljnik tukajšnje sole za rezervne častnike kot predstavnika nase vojske. Mestno občino je zastopal magistralni direktor Ro-došek, sresko načelstvo pa podnačelnik dr. Brolih. Razen tega so prisostvovali snoč-nji krasno in veličastno uspeli telovadni akademiji bivši mariborski župan dr. Li-pold. abornlčni svetnik F. Pinter, predsednik Združenja trgovcev MIloA Oset, mestna svetnika Roglič in Meglic, zastopniki uradov in šol ter drugih ustanov in številni sokolski odličniki z župnim starosto dr. Goriakom na čelu. Akademija, ki jo je priredil matični Sokol, se je pričela z dviganjem zastave in državno himno, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Sledile so številne, izbrane telovadne in ritmične točke, ki so ponovno iapričale vzorno iz-vežbanost. vztrajnost ln zanos članstva, naraščaja in dece matičnega Sokola. Ljubka je bila po uverturi V. Parmovih *Rokov-njačev«, ki jih je odsvirala godba Drave . igra z lutkami, ki jo je izvajala najmlajša deca matičnega Sokola. Strumno ponosen je bil nastop moške dece Hajte braČo«. ubrano rajanje po čeških narodnih plesih višje Ženske dece. vprav bravurozne Raznoterostih sijajno izvežbanih članic, potem vratolomne vaje na drogu, ki jih je vodil sokolski olimpijec br. Primožič. Potem, ko je godba -»Drave« odsvirala Srbsko elegijo iz Krkas je nastopil nižji moški naraščaj, ki se je odlično postavil v telovadni točki Jačajmo se«, ženski naraščaj je ubrano izvajal naslednjo točko : Gibanje in ritemu. Višji moški naraščaj se je zopet postavil v točki »Etude<, članice pa so izpričale svojo tehnično izvež-banost s svojimi >Vajami z žogami^. Člani pa so ob zaključku absolvirall zelo komplicirane vaje na gredeh. Vectisočglava množica je z navdušenjem ln prisrčnim priznanjem sledila eksaktnemu. brezhibnemu izvajanju slikovitega sporeda, h kateremu je treba izvajalcem in organizatorjem izreči najtoplejše priznanje in zahvalo. S snemanjem zastave in vseslovansko himno >Hej Slovani« se je zaključila veličastna akademija, ki je v vseh navzočih poglobila prepričanje, da je naš matični Sokol, ki je tokrat prvič priredil svojo akademijo v lastni dvorani, čvrsto in vztrajno na delu k spopolnitvl in napredovanju. Danes dopoldne so bile v posameznih mariborskih cerkvah zahvalne službe božje, ki so jim poleg številnega občinstva in društvenega članstva prisostvovali tudi zastopniki uradov ter oblastev. Mariborsko in okoliško sokolstvo je danes manifestantno razodelo svojo ljubezen do kralja, naroda in države. Pivkova sokolska družina je imela svojo proslavo v telovadnici vojašnice kralja Petra, studen-skl Sokoli so že snoči proslavili državni praznik b aloveano akademijo ter razvitjem lepega prapora dece. ki ga je podaril podstarosta br. Jože Vokač. Tudi pobreški in tezenski Sokoli so imeli danes dopoldne oziroma popoldne svoji svečani proslavi, posebno slavnostna pa je bila sokolska proslava matičnega Sokola ln Sokola Maribor m v nabito polni Sokolski dvorani v Uni-oou. Ob zvokih godbe *Drave-; se je dvignila državna zastava, sokolski prapori so se zvrstili na odru. nakar je starosta matičnega Sokola br. dr. Slavko Fornazarič s zanosno slavnostno in spominsko besedo otvoril svečano sejo imenovanih sokolskih đruttev. Pozdravil je zbrano sokolsko množico, slasti pa mladino, ki se vse čvrsteje oklepa sokoiskih praporov. Naglašal je zgodovinski pomen dogodka pred 20 leti, ko je takratni regent in poznejši kralj Aleksander I. slovesno razglasil rojstvo Jugoslavije. Posebno pa se z veseljem spominja tega dogodka Sokolstvo. katerega program je bil od nekdaj borba za narodno svobodo in samostojnost. Jugoslavija je sad žrtev, krvi, ljubezni in zvestobe njenih vzornih ln hrabrih sinov. Spomnil se je neustrašenega delovanja preporodovcev. narodnih revolucionarjev, ki so vsi pripadali sokolskim vrstam. Naš spomin zajema danes vrsto neštetih, ki so padli v borbah za svobodo in zedinjenje, potem veličastni lik tvorca Jugoslavije kralja Aleksandra mučenika ter končno generala Maistra in njegovih borcev, ki so s svojo požrtvovalnostjo zajamčili obstanek in razvoj Maribora v lepi, močni Jugoslaviji. Sokolstvo, ki pozna samo eno, nedelj eno domovino, pa se spominja danes tudi naše junaške vojske, ki je nosilec in branilec naše domovine. Posebno toplo besedo je posvetil dr. Fornazarič bratski češkoslovaški, ki je težke preizkušnje zadnjih mesecev hrabro prestala. V naši dobi je potrebno, da poveze sokolstvo svoje vrste še tesneje, saj potrebuje domovina pogumnih in zavednih mož, ki bodo vedno pripravljeni odzvati se klicu domovine. Svoja izvajanja je br. dr. Fornazarič zaključil s pozivom, da se vsi Sokoli strnejo v borbi za svobodo in slo-vanstvo. Potem, ko je br. Danilo Vahter izročil matičnemu starosti dr. Fornazariču novi naraščajski prapor in ko je župni taj-nft br. BureS prečrtal poslanico SKJ, je bil prvi del proslave končan. Drugi del proslavnega sporeda je tvorilo ■iS li i^ii n razvitje novega iiaraŠČajskegr prapora Kumstvo je prevzel prvi sokolsk starostna Nj.VeI. kralj Peter H., ki ga je zastopal pri današnji proslavi mestni po-vfSjnlk mariborski general č. Stanojlovic Ob njegovem pojavu v dvorano so mu Sokoli priredili viharne ovacije, ki se kar niso hotele pole«. Matični starosta br. dr. Itornazarlč je Izrekel kraljevemu odposlancu iskren pozdrav z besedami: »Visokemu kumu to Tebi bratski sokolski Zdravo«. Zatem je spregovoril kraljev odposlanec general Stanojlovič, ki je naglašal da pr.pe-—-----„»T-os^icki nrspor. ki ga da- nes razvija, nov trak visokega kumstva z Željo, da se novi prapor ponosno vije v ponos Sokol s t va ln čast domovine. Ta ti ali naj vedno zbuja v nas spomin na kralja Petra H. Ob zaključku svojih toplih besed je pozval Sokole, da vzkliknejo našemu kralju in prvemu Sokolu trikratni >Zdravo*. Gromko so odjeknili klici sokolske množice, ki je navdušeno vzklikala in ploskala. Br. generalu se je zato iskreno zahvalil matični starosta dr. Fornazarič. ki je prosil kraljevega zastopnika, da izrazi visokemu kumu najtoplejšo zahvalo za izraženo naklonjenost ter globoko zvestobo pod geslom Pod tem praporom stojimo in pademo. General Č. Stanojlovič je nato izjavil, da bo sporočil izraze zvestobe in vdanosti na najvišjem mestu izražajoč prepričanje, da so Sokoli bili in da bodo vedno verni in zvesti čuvarji naše severne meje. Potem, ko je ljubka Sokoličica izročila gene ral u Stanojloviču prelep šopek rdečih nageljnov v narodnih trobojnicah, matični strarosta dr. Fornazarič izročil novo razviti naraščajski prapor zastavonoši nara-ščajniku Hrenu, ki je s slovesno zaobljubo zvestobe paporu do groba in poslednje kaplje krvi prevzel prapor. Godba je odsvirala sokolsko koračnico : Le naprej brez miru«, nakar je spregovoril mestni župan dr. A. vzklikanju sokolske množice zapustil dvorano. Sokoli pa so se razvrstili v veličastno povorko, v kateri so po Slovenski in Gosposki ulici odkorakali na Glavni trg. kjer je bila ob pol 12. uri veličastna skupna manifestacija v proslavo 30-letnice Jugoslavije. 2e ob 11. uri dopoldne se je zbirala množica na Glavnem trgu. Prihajali so člani društev v četverostopu s svojimi prapori in godbami. Sokolska množica je pela sokolske pesmi ter živahno vzklikala kralju Petru II. Gromko so odmevali po Glavnem trgu vzkliki v Zdravo*: in tudi šolska mladina je dajala duška svojim Čustvom z vzkliki »Zdravo«. Točno ob pol 12. uri je prikorakala na Glavni trg z godbo častna četa mariborskega peš polka s polkovno zastavo. Zadotieli so živahni pozdravi častni črti, ki je s svojim sJovesnim prihodom na Glavni trg simbolizirala osvoboditev Maribora pred 20 leti. Trobentač je zatem odsvira! Mirnom, združeni mariborski pevci so ubrano in polno doneče zapeli pod vodstvom župnega dirigenta A. Horvata »Iz bratskog zagrljaja--., vojaška godba je za-svirala. vectisočglava množica je skupno odpela vseslovansko himno : Hej Slovanih, nakar je spregovori mestni župan dr. A. -T u van, ki je po pozdravu zastopnikom stanov, oblastev. korporacij, društev in ustanov, dobrovoljcev ter Maistrovih borcev, generalu Stanojloviču. oficirjem, podoficir-jem in moštvu naglašal, da je danes pred 20 leti takratni regent Aleksander svečano sprejel odposlance zagrebškega Narodnega sveta, ki so mu sporočili sklep svoje seje z dne 14. novembra, nakar je v imenu Nj. Vel. kralja Petra I. proglasil zedinjenje kraljevine Srbije, z deželami neodvisne države Slovencev. Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta dogodek občutimo tem globlje glede njegovega pomena, čim bolj se nam odmika v zgodovinsko preteklost. Zaključil je tisočletje tiste evropske zgodovine, ki nas Slovencev ni hotela poznati. Dovršil je napore mnogili rodov, ki so položili te- melj na* narodni isntnaatki, naši knjigi, našemu gospodarstvu Ml na* politiki. Spomnil as je v nadaljnjih izvajanjih generala Maistra ter vodilnih članov Narodnega sveta v Mariboru dr. Rosase in dr. Vei slovakn ter vse* ntftvtti voditeljev in junakov, ki so se berili za osvobojen je izpod tujega robstva. Slovenci praznujejo današnji drsavni praznik a vso hvaležnostjo do nase nove države, ki nam je dala pogoje za socialni in gospodarski napredek ter za kulturno rast. V teh SO letin se je zagnala marsikatera vihra v naš mladi državni dom. Najhujša je bik), ko 90 nam leta 1934 ubili viteškega kralja Aleksandra I. z edini tel j a Jugoslavija pa je ostala in je, poškropljena s kraljevo krvjo, postala še trdnejša. Danes, ko obhajamo 20-letnico njenega rojstva. Jo obhajamo z zadovoljno zavestjo, da so tuje preizkušnje minile. Ko plapolajo danes jugoslovanska zastave po naših ulicah in ko proslavljamo 20-letnico zgodovinskih dogodkov pred 20 leti. vzklikamo v polni veri in zaupanju našemu kralju Petru II. ln Jugoslaviji, ki naj bi bila v bodočnosti deležna nadaljnjega napredka in nadaljnje rasti. S himno Bože pravde:: se je zaključila impozantna manifestacija Maribora, ki se je je udeležilo okoli 15.000 ljudi. Zvečer od 19.—21. ure pa je bil ves Maribor v morju luči. v bajni razsvetljavi. Na rotov-žu je žarela v neštetih lučkah kraljeva krona z napisom P. n. in letnicama 1918— 1938. Na oknih vseh hiš so gorele lučke in povzdigovale slovesnost prazničnega večera. V večernih urah se je razvila po Mariboru vojaška baklada, v Sokolskem domu pa se je zbrala množica k slavnostnemu plesu, ki so ga priredila mariborska nacionalna, viteška in borbena društva. Tudi ples je krasno uspel in je pričal o toplem rodoljubju Maribora. Tako je tudi naša severna prestolnica slovesno, prisrčno praznovala 20 - letnico Jugoslavije, vsa v radosti in veselju, da jo je srečna usoda pred 20 leti povezala z Jugoslavijo. V Studencih Studenci pri Mariboru. 1. decembra Na večer pred narodnim praznikom je sokolsko društvo Studenci lepo in dostojno proslavilo 20letnlco Jugoslavije. Proslava je bila tem pomembnega, ker je bil na ta dan v spomin na 201etnico svobode razvit dečji prapor. Velika dvorana obsežnega Sokolskega doma je bila polna zavednega občinstva, ko je stopil na oder društveni starosta in pozdravil zbrano občinstvo, članstvo, naraščaj in đeco. V zanosnem govoru je govoril o pomenu 1. decembra br. Janko Pire iz Maribora. Sledilo je razvitje dečjega prapora, ki ga je daroval v spomin na sokolsko Petrovo petletko br. podstarosta Joško Vokač Sokolski deci, ki je je nad 140 v Studencih, so se iskrile oči pri pogledu na nov. res krasno izdelan prapor. Br. starosta se je zahvalil plemenitemu darovalcu za prapor. Po recitaciji »Naš 1. december" so sledile tri točke, ki jih je izvajala deca. Po kratkem odmoru je bil prevod naraščaja v članstvo, ki ic bil letos precej številen: 16 naraščainikov in naraščajnic je prestopilo v članstvo. 15 moške in ženske dece pa v naraščaiske vrste. Recitaciji »Zedinjenje« je sledil nastop pevcev >Enakosti«. Pod vodstvom g. Plevanča so ubrano zapeli pesmi: Mi M kraj. Fantje s Trške gore. in O večerni uri. Br. Škilan je prepričevalno recitiral Zupančičevo t Mladini. Moški naraščal ie nastopil z -Uvodnimi prostimi vajami-, ženski pa s »Konjički«. Obe skladbi sta bili dovršeno podani. Simbolične proste vaie »Tz bratskog zagrljaja^ so zaključile krasno uspelo proslavo. Presenetljivi rezultati v prvenstvenem tekmovanju SK Železničar in SK Slavlja si delita točke — SK Mura porazil Rapidovce — Zaradi incidentov prekinjena tekma Maribor. 1. decembra Danes sta bili v Mariboru prvenstveni tekmi, ki sta sc končali z velikim presenečenjem. SK Železničar »i jc moral namreč s SK Slavijo deliti točke, dočim je moral Rapid prepustiti obe točki ambiciozni cnaj-storici iz prekmurske metropole. Vreme jc balo izredno sJabo, tako da sta bili obe tekmi zelo slabo obiskani. Prva je bila na stadionu ob Tržaški cesti pred okoli 200 gledalci, druga pa na Rapklo\em igrišču pred okoli 250 gledalci. Dočim se jc tekma med SK Železni carjem in SK Slavijo odigrala v popolnem redu rn miru. so sc pripetili na Rapidovem igrišču težki incidenti, ki bodo — upajmo vsaj — predmet razpravljanj pri oblastvih in pri zeleni mizi športnih instanc. To, kar smo videli danes na Rapidovem igrišču, kaže na po po'no anarhijo v rfafccrn nogometu, je pa tudi dokaz o nemoči naših športnih instanc, da v posta vi j o na naših igriščih red in mir. Rabukc na Rapidovem igrišču so tudi doka/alc, kdo je /a inciden-te na naših igriščih odgovoren in kdo jc povzročitelj. Vsakogar, ki je prisostvoval tekmi med Rapidom in Muro, mora biti sram. če pomisli, da sc morejo takšne stvari lahko dogajati v slovenskem Mariboru. Druhal, ki ac je zbrala na Rapidovem igrišču, je z nezaslišanimi psovkami obsipala in dejansko napadla slovenske nogometaše iz Murske Sobote, ki so napravili edino to napako, da niso pustili svojemu nasprotniku zmagati. Radovedni smo, kaj porečejo k današnjim rabukam in težkim incidentom naši »športni diplomati«. V zgodovini mariborskega nogometa doslej tako težkih incidentov ni bilo in apeliramo na merodaj-na oblastva, da napravijo konec nesramnemu vedenju. SK MURA : SK RAPID 4 : 1 (2 : 0) Muraši so začeli takoj z vso silo in s srcem, Prve minute »o se pognali v nasprot-novega naravajjskega \ nikov prostor in nič jih ni oviral moker teren. Takoj so spregledali situacijo in se povsem prilagodili prilikam. Dočim so domači šele študirali, kako bi sla žoga, kako bi bilo najbolje podajata, »o Muraši že od vsega začetka povezali svoje vrste, kombinirali, pokrivali točno, startali resno in pravilno, skratka zaigrali so in igrali. Tako so Rapidovce nemalo presenetili. Muraši so si stvoriJi pred golom lepe priltke. ki so jih i/koristili do zadnjega. V moštvu gostov skoro ni bilo slabih točk. Vsi od prvega 4o zadnjega 90 zaigrali * volikim elanom in požrtvovalnostjo ter zaslužijo pohvalo prav vsi. Rapid je danes jadno zaigral. Skoro vsi igralci so bili pod vsako krinko. V začetku so sc sicer nekoliko potrudili, ko pa jim stvar le ni Sla od ruk, so pričeli / /c znano metc-do ostrejšega startu, ki jc končno dovcdla do obračunavanj med igralci. Rapi-dovci. spodbujeni po svojih pristaših, H) uprizarjali >divjc lov.:" Sabota/.ne akcije so sc v drugem polčasu še množile. Ko je Mura v 37. minuti drugega polčasa /abila 4. gol. pa je bilo Rapidovc .potrpežljivosti« konec V divjem tempu so se zagnali prot nasprotniku ki vsak objektivni gledalec y s strahom pričakoval konec besnega igr;' nja, V 40. minuti se jc Rapidovce Križar lotil nekega Muraša. nastal jc pretep, pr skočili so še drugi in nastala je splošna n buka Na igrišče jc vdrlo občinstvo, ki g ie pa policija potisnila nazaj. Za barieran: vo si gledalci skočili V lase. Padale so toč bunke. Na igrišču je bil pravcati wild-we> in je imela policija polne roke dela. 4t ic vpostavila red in mir. V taksšni atmosfc ri seveda ni bilo misliti na nadaljevanje igr. in je sodnik na zahtevo policije tekmo za ključil. SodH jc g. Bcrgant. Prizadeval si je. da bi tekmo v redu izpeljal, toda proti brezobzirni igri je bil brez moči. Gotovo pa je bil objektiven. SK ŽELEZNIČAR i SK SLAVIJA 0 : 0 Slavlja je danes žela zopet lep uspeh. Iztrgala je namreč SK Železničarju dragoceno točko. Po poteku igre sodeč sicer rezultat nc odgovarja, kajti Železničarji so absolutno dominirali na polju, toda žilava obramba Slavije je onemogočila v»k uspeh. Z današnjim neodločnim rezultatom je Sla-vija ponovno ck>k u men tirala, da ena js tori-co ni podcenjevati, kakor so to danes najbrže storili Železničarji, ki so imeli v napadu najslabšo vrsto. Sodil je v splošno zadovoljstvo g. Nemec. Slika prvenstvene tabele je sedaj sledeča: Čakovečki SK Železničar Mura Rapid Maribor Slavij« V nedeljo sta v Mariboru na sporedu tekmi SK Železničar . SK Mura in ISSK Maribor : SK Rapid.__. _. 7 5 2 0 15 : 5 12 7 3 3 1 10 :7 9 8 3 2 3 18 :17 8 7 3 1 3 16 :15 7 7 1 3 3 11 : 11 5 7 0 3 4 7 :22 3 Propagandni tok oovobo|on|a Maribor, 1. decembra Danes dopoldne ob 10. j« bil po mariborskih ulicah jubilejni propagandni tek osvobojenja za Malgajev pokal pod pokroviteljstvom poveljnika mesta Maribora bri-gadnega generala g. C. Stanojloviča. Start je bil izpred letnega telovadišea matičnega Sokola, tekmovalna proga 1810 ni pa je vo-dila po Koro^čevi. Maistrovi ulici. Zrinjske-fci trgu, Kolodvorski ulici in Aleksandrovi cesti na Trg svobode, kjer je bil cilj. Za ti-adicionalno prvodecembrsko prireditev je bilo zelo veliko zanimanje. Na startu je bife 12 tekmovalcev, člani zagrebške C\>nc<>r dije, ljubljanske Planine. Varaždinske Slavije ter SK Žc!ezniča>rja in Maratona i/ Maribora, tako da je bila konkurenca zelo Ostra. Žal da so bile vremenske priliko za ta propagandni tek naših lahkoatletov pre- j ccj neugodne, tako da mnogi prijavljene! niso startali. Na Trgu svobode in vzdolž tekmovalne proge je bilo ogromno ljudi, ki so z zanimanjem zasledovali potek priredi- tve. Po končanem teku so »e zbr*di tekmovalci in funkcionarji SK Železni-čarja, ki j s priredU to lepo manifestacijo naših športnikov ob priliki 20-letnicc Jugoslavije, na Trgu svobode, kjer je v imenu mestnega poveljnika garndzonar podpolkovnik g. Maslac 9 primemdm nagovorom i/ročil krasen pokal zmagovalcu današnjega teka g. Tak.i-ču. članu Vpfclriiisikc Slavije. Nato je spregovoril predsednk SK Železničarja g. inž. LTran, ki se je zahvalil vsem. ki 90 pri da-našnjem reku sodelovali ter naposled izrazil tople čestitke zmagovalcu. Spregovorili so še gg. Franc Pmlpečan, D. Vahter in Sta-rc:ina, ki je razglasil naslednje rezultate: 1. Takač (Slavija, Varaidin) v času 5.38; 2. Stojnšek (Maraton) 5:41; 3. Košir (Plan.. Ljubljana) 5:48: 4. Srakar (Cojicordia. Zagreb) 5:50; 5. Marehel (Mart.) 5:57; o. Ro-ter (Žele/m čar) 5:58; 7. K"ef! (Mart.); 8. Struci (Mart.); 9. Zupan (Že1.): 10. Kattin (Žel.); 11. Munus (Zel.). Ta tradicionalna prvodecembrska športna prireditev se jc vrSila letos zadnjic, kajti v bodoče bo ti konkurenca na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11. dne 6. septembra. Izpred mariborskega okrožnega sodišča Osumljen, da je pahnil tovariša iz drvečega vlaka — Blago sta ukradla v trgovini Maribor. 2. decembra Sobota je bila. dne 17. septembra, ko » se « ptuj.-HLm vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 17. peljali domov številni delavci, zaposleni v raznih podjetjiii y Mariboru. Vlak je bil natrpan, tako da so morali delavci sati po hodnikih. Ker ?o dobili plače, so bili nekateri dobro volje in so med vožnjo prepevali. Nenadoma je nastal na h«xlniku vagona prepir, ker se je 25 letni Franc Hmčič, ki ae je vračal 2 ostalimi delavci domov, b silo prerival po hodniku ter pri tem preklinjal in zmerjal svoje tovariše. Hincič ie stcpll v kupe. kmalu pa se je vrnil na hodnik, kjer .se je pričel prepirati s 26 letnim delavcem Francem Bcnfičem. Staln sta pri stranišču vaerona, ko t?o se ostali delavci umaknili v kupeje. Tudi Benfić je zavzel svoje mesto, dočim Hvnčiča od nikoder ni bilo. Tovariši so menili, da je šel v ciru^ va-pjn. Ko je vlak privezil na Pragersko in ni bilo Hrnčiča od nikoder, so postali tovariši pozorni. Zadeva se je pojasnila v Ptuju, kamor je prispela vest. da so našli med postajama Račje-Frani in Pra-grersko na železniški progi med tračnicami mrtvega moškega, v katerem so spoznali Franca Htnčiča. Truplo je bilo strahovito razmrcvarjeno. Preiskava je dognala, da je Hrnčiča povozil osebni vlak, ki prihaja v Maribor okoli 18. Obdukcija je pokazala, da Je bil Hrnčič, ko ga je ljubljanski osebni vlak povozil, že mrtev. Ker je bil Hrnčič v ptujskem vlaku, je jasno, da je padel iz drvečegra vlaka na tiačnice in si pri tem, kakor je ugotovila s<»dna obdukcija, zlomil hrbtenico in razbil lobanjo, razen tega, si je stri več reber. Zaradi suma, da je Hrnčiča pahnil iz vagona, je bil aietiran 26 letni delavec Franc Benfič iz Vinice, ki so ga pripeljali v mariborske sodne znprre. Danes dopoldne je sedel Franc BecifiČ pred malim kazenskim senatom mariborske -ška 50 takoj spravili h Grafu^. kjer se je izkazalo, da sta 32 letni brezposeln! natakar Ignac Razinger in 25 letni kroji pomcOnik Jo»ip Tavželj. Izkazalo se jo, da sta bila nekaj minut pi od tem v La-hovi trgovini na Glavnem trgu, kjer je Tavželj kupil za 75 din popelina. Pri nakupu sta skušala odvrniti pozornost prodajalca od predloženoga Maca. kar se -i-ma pa ni posrečilo. Prodajalec je z bistrim očesem opazoval oba moška in mu tudi ni ušlo. da je nekdo od njiju skril pod plaščem dva zavitka popelina v vredn<--ti okoli 1200 din. Moška sta odsda iz ti sovino, prodajalec pa za njima ter ju dohitel pri državnem mostu, kjer je o tatvini obvestil stražnika. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Razinge- jo prod sodniki priznal svoj greh. dočim ae Tavželj izgovarja, da je bežal pred B"raž-nikoni zaradi tega. ker je Razinger tek^l in da sploh ni imel pojma, da jo njegov tovariš ukradel pope!in. Mariborske in okoliške novice — Nakaznice za kurivo. Od 2. decembra naprej se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem nakaznice za kurivo. Do nakaznice so upravičeni vsi oni, ki dobivajo po sklepu, mestnega sveta redne mesečne ubožne podpore na knjižice. Tozadevne nakaznice se bodo izdajale v socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, po sledečem redu: 2. decembra začetne črke A do C, 3. dec C do E, 5. dec. F in G. 6. dec. K do J, 7. in 9. dec. K, 10. dec. L. 12. dec. M in N. 13. dec. O in P, 14. in 15. dec. R, S in S, 16. dec. T, U in V, 17. dec. W, Z in Z. Vsakdo mora prinesti s seboj knjižico, s katero dobiva podpore. — Zapora Aleksandrove ceste. Pred-stojništvo mestne policije v Mariboru razglaša, da bo dne 4. decembra od 10. do 14. uie Aleksandrova cesta zaprta za ves vozni promet od Kopališke do Sodne ulice in obratno. Vozni, promet pojde po stranskih ulicah. — Rezervnim častnikom. Kakor lani bo tudi letos od 5. decembra do 15. februarja tečaj za rezervne oficirje v svrho priprave za polaganje izpita za kapetanski čin. Da bi se pravočasno sestavil seznam udeležencev, vabimo gg. rezervne častnike, ki hočejo obiskovati tečaj, da se najkasneje do 5. decembra prijavijo v oddelku za ezervne častnike mestnega vojaškega od-ielka v Mariboru, Slomškov trg 11, med uadnimi urami osebno, ali pa da pošlje-o pismene izjave. Tečaj bo v prostorih "rgovske akademije v Mariboru. Tudi le-os bo pri poveljstvu 32. topniškega pol-:a neobvezen jahalni tečaj, ki traja od 2. decembra do 15. marca. Rezervni konjeniški in topniški častniki, ki želijo po-ečati ta tečaj, naj se prijavijo v oddelku za rezervne oficirje mestnega vojaškega oddelka v Mariboru. Slomškov trg 11 najpozneje do 10. decembra t. 1. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. — Zastonj v gledališču. Včeraj popoldne je bila v gledališču posebna publika, mestni reveži, ki so zastonj gledali Finžgar-jevega »Divjega lovca*. Gledališče je bilo nabito polno hvaležnih gledalcev. Zvečer pa so uprizorili Štandekerjevo »Prevaro«. Pred predstavo je spregovoril o pomenu 1. decembra pisatelj in novinar g. Radivoj Behar. — Drobne novice. 12l9tni Franc Ambrož s Pobrežja je pobegnil od doma in ni za njim nobenega sledu. — V zadnjih mesecih je izginilo mizarskemu mojstru Alojziju Verzelu iz Vrbano\-e ulice 1 okoli 5000 din gotovine. Sumi nekega bivšega svojega pomočnika. Z avtom je zavozil Šofer Franc Mlinar v obcestni hidrant na Aleksandrovi cesti. Mestna občina trpi 3000 din škode. — Zasebnici Agati Celanovi lz Studencev so odpeljali izpred Benkove trgovine na Glavnem trgu kolo. na katerem je bila obešena košara s sirom. — Mariborska policija Je zajela cigana Marka Krebsa, ki je prodajal pri nekem tukajšnjem urar j u sumljive zlate uhane beneškega sloga in zlat prstan. Izkazalo se je, da so ti predmeti last soproge ptujskega orožniškega narednika vodnika g. Valen-čica. Krebsa so po zasliSanju oddali v sodne zapore, ker se je izkazalo, da ima na vesti še druge grehe. — Aretiran je bil tudi 221etni privatni uradnik R. P., ker je z lažno nabiralno polo radvanjskega podpornega društva nabiral podpore pri raznih mariborskih trgovcih in strankah. — Konec Danjkovih barak. V sredo ob pol 18. so se pojavili pri Danjkovih barakah mariborski gasilci, razen tega železniški, studenški in pobreški, da zažge-jo vagonarsko in barakarsko kolonijo, iz katere so se v sredo dopoldne izselili poslednji stanovalci, in se vselili pretežno v nove stanovanjske stavbe ob Pregljevi ulici. Gasilci in mesti uslužbenci so polili s petrolejem barake in jih zažgali. Za-žiganje se je vršilo v etapah. Red so poleg gasilcev in stražnikov vzdrževali tudi vojaki, ki so daleč naokoli zasedli dohode k barakam in vagonom. V mogočnih plamenih so se rušile barake in železniški vagoni, na tisoče in tisoče ljudi je prihitelo z vseh strani, da prisostvujejo temu svojevrstnemu požigu. Četudi so prostore že prej razkužili, je na stotine podgan prestrašeno bežalo iz gorečih objektov, da si reši življenje. Zažiganje je trajalo skoro do 21. ure. — Slovenjegoriške novice. V Lukavcu pri Sv. Ani v Slov. gor. se je pripetila na lovu nesreča. Lovec je zadel namestu zajca g. Karla Hulerja, ki so ga odnesli domov. Zdravnik je ugotovil, da ima šibre v gornjem in spodnjem delu leve noge. Zupan občine Sv. Lenart v Slov. goricah odvetnik dr. Stupica je kupil na javni dražbi posestvo Franca Markeža v Rade-hovi za 32.100 din. — Sama se je javila v zapor. Brezposelna služkinja Danica Kugler, ki nima stalnega bivališča in ki je bila svojčas izgnana iz Maribora, se je javila pri tukajšnji policiji, kjer je prosila, da jo spravijo na varno, češ da nima ne stanovanja in ne sredstev za preživljanje. Odredili so jI stanovanje v hotelu »Graf«. — Obvestilo trgovatvu ln prebivalstvu. Z izrednim dovoljenjem kr. banske uprave bodo trgovine v mestu Mariboru v nedeljo 4. t. m. dopoldne odprte. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. — Mariborski mali trg v sredo 30. novembra j« bil srednje založen. Na seneuem trgu je bilo pet voz sladkega sena po 75 do 80, 2 voza otave po 60 do 65, voz pšenične slame po 45 din za 100 kg. Na sadnem trgu so prodajali med drugim sme-deirevsko grozdje po 12 do 14, jabolka 3 do 6, hruške 4 do 8, slive 8 do 12. Zelenjavo so prodajali po sledečih cenah: zelje (komad) 0.50 do 3, kislo zelje po 3 oziroma kg po 0.30 do 0.70, karfiolo po 1 do 8, ohrovt 0.50 do 1.50, glavnata solata (komad) 0.50 do 2, endivija (komad) 0.25 do 1, motovileč (kup) 1, radič (kup) 1, Špinača (kup) 1, hren 8 do 9, krompir (merica) 5 do 6, čebula 2 do 4. luSCen grraa 7.50 do 10 za liter, koleraba (komad) Mariborska Mežnica Dežurni lekarni: Vidmarjeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. hitu