/ Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka eo. JOLIET, ILLINOIS, 26. JUNIJA. 1914 LETNIK XXIII VILLA ZAVZEL MESTO ZACATEGAS. Prvo kratko poročilo o vstaški zmagi, ki pomeni nov udarec _ za Huerto. DVA GENERALA BiLA RANJENA. Mirovno posredovanje' dospelo do ^kpnčne krize. J. El Paso, Tje3fr.y 24-. jun. — Zacatecas, važno mest©'V osrednji Mehiki, so za-' vzeli konstitecicnalisti ali vstaši -vče-r»j ob solneWem' zatonu. To so na-znaninili nocoj tukajšnji uradniki generala Ville: -Dva Villova generala s*a bila ranjena. Naskok nr fhogel biti izvršen pred yc«rajšnjim'jitfroiW, kakor je razvidno 12 krajevnih 'poročil. Villove prejšnje zmage na severu so bile navadno pridobljene po večdnevnem bojevanju. Morali zavzeti okope. Tu so mislili, da je moral Villa 0 a Vsled pomanjkanja izdatnih topov na-^ skočiti federalne pozicije s pešpolki, nakar je.zavrel mesto ter zajel velik posadke in njenega streliva. Do pozne ure je dospelo samo eno Uradno naznanilo z bojišča. Obmejno mesto Juarez je takoj pro-f'avilo zmago. Občinska godba je ■grala na trgu, čete so paradirale po c«tah. Posredovanje v nevarnosti Niagara Falls, Ont., 24. jun. — Posredovalna konferenca je spet v nežnosti, da bo nagloma končana. V Prihodnjih štiriindvajsetih urah se od-ali se bo mirovno pogajanje nadevalo ali ne. Pdšredovatflji (So Predložili svoje končne nasvete zaupnikom Združenih Držav, in odgo-V°^,Se Pričakuje do jutrišnjega večera. I' lako se naznanja nocoj iz zaneslji-i ,v!ra- Rečeno je bilo, da so se W 'oji južnoameriški posredovatelji na-^1'čaii predlagati nasvete, ker jih ."Usonova vlada po vrsti zameta; zato J, k njihova potrpežljivost pri kraju. Indijanska beda. s ^agle Pass, Tex., 23. jun. —'Petiri-emdeset Indijancev rodil Kickapoo, ,! s° se pred nekaj leti izselili v Me-. °> da bi se' ta'm bavili z lovom in ži-■norejo, je dospelo dines v vojaško ^Ostajo. Žalostno sliko so nudili. Nji-^0vo živino sta vojskujoči stranki u- »I3?.1' in njihdvo borno imetje po-Sali. •■mi, If • Vo V storiti 'i rdečekbžei, o tem so nci], a °^>ltistv'a doslej še na nejas- Boj proti trustom. Washington, D. C., 23. jun. — Predsednik meddržavnega trgovinskega od seka, g. Newland, je danes izjavil, da dandanašnji ne bi bila potrebna zavez-na trgovinska komisija, da izpodbija samotrštvo (monopol) in truste, če bi se za časa ustanovljenja meddržavne trgovinske komisije oživotvorila slič-na organizacija. "Če bi bila poprej obstajala takošna komisija," je izjavil, "potem ne bi obstajala niti 'United States Steel Corporation', niti 'American Sugar Refinery', niti 'American TObacco Company', niti 'International Harvester Company'. Monopol nam je zrastel sedaj čez glavo in boj proti trustom je tem težavnejši." SPET "BITKA" V BUTTU, MONT. Pomožni šerifi streljali iz rudarske dvorane na množico ljudi po cestah. Vlada poražena. Washington, D. C., 22. jun. — Sodnik Vandevanter od najvišjega sodišča je danes v pravdi, ki jo je začelo več železniških družb z zavezno vlado za posest petrolejskih zemljišč v Vrednosti 7Q0 milijonov dolarjev, odločil v prid družbam. Sodišče je razsodilo, da kupne pogodbe niso jasno in razločno sestavljen«, vendar dovolj natanko, da se ne morejo proglasiti za neveljavne. M0YER BEŽAL IZ DVORANE. Eden usmrčen in štirje ranjeni. Rudarji razgorčenL Žrtve vročine. Springfield, 111., 22. jun. — Okrožni sodnik Robert B. Shirley je danes nenadoma umrl. Pravkar je nameraval v Carlisvillu vstopiti na vlak v Springfield, ko ga je zadela srčna kap in v brezupnem stanju so ga prepeljali v njegovo stanovanje, kjer je kmalu potem izdihnil. Guverner utegne v kratkem imenovati naslednika. V reki Illinois so utonili blizu La Salla med nevihto zadnjo nedeljo trije ribiči. Njihov čoln se je prevrnil, in ker niso znali plavati, se niso mogli rešiti. Na varnem. Toledo, O., 22. jun. — Bojazen, da sta zrakoplovec Harry Altwood in njegova nevesta, ki ga je spremljala na plovnji čez Erijsko jezero, utonila, ni bila potrjena. Oba sta zdrava v Bonu, 12 milj daleč odtod. Altwood je telefoniral davi, da se je snoči, ko se je bližal vihar, brzo izkrcal. ' Butte, Mont., 21. jun. — "Secesioni-sti" ali ločenci od "Western Federation of Miners" so danes ustanovili samostojno unijo, in v njenem imenu so bili vsi mirovni predlogi zvezinega predsednika Charles F. Moyerja zavrnjeni. Začasnim predsednikom nove unije je bil izvoljen M. McDonald. Postopanje "secesionistov" utegne povzročiti novo krizo. Butte, Mont., 23. jun. — Na množice ljudi, ki so pritiskali nocoj na Miners' Hall (rudarsko dvorano), kjer je imel govoriti na shodu predsednik C. H. Moyer od "Western Federation of Miners" o načrtu za mir med unijski-mi rudarji, so streljali pomožni šerifi, nameščeni v dvorani, in trije moški so bili obstreljeni — eden usmrčen in neki drugi smrtno ranjen. Bitka je sledila, in rudarji-ločenci so streljali z vrhov vseh bližnjih poslopij v rudarsko dvorano. Pomožni šerifi hranijo svoje strelivo, a tupatam hiti kak "deputy" k oknu, da ustreli in se spet umakne v notranjost dvorane. Moyer na begu. Ob prvem znamenju streljanja so Moyer, Riley in vsi drugi unijski uradniki pobegnili skozi zadnje duri iz dvorane in nepotrjena poročila pravi jo, da jih je čakal avtomobil pri vhodu in peljal iz mesta. Ernest Noy, potovalni nadzornik za montanski skladninski urad (demurrage bureau), je bil ustreljen na smrt. Westinghouse Electric Co. Pittsburgh, Pa., 22. jun. — "Iz Washingtona nismo dobili nobene vesti glede odposlatve posredovalcev v štrajkovni zadevi in nim je tudi vseeno, ali se to zgodi, ali ne," je izjavil danes Bridget ■ Kenny, tajnik zveze Alleghany Congenial Industrial Union", ki vodi stavko elektrikoV West-inghouse-kompanije. Družbin predsednik, E. Herr, je tudi izjavil, da ničesar ne ve o tem, da za-vezna vlada namerava posredovati. Štiritisoč štrajkovnih stražnikov je danes obkrožalo Westinghouse-tovar-no, na videz odločnih, da preprečijo, če treba z nasiljem, vse poizkuse, vtihotapiti v tovarno stavkokaze. Videti je, kakor bi .hotela družba čakati v nadi, da se "stari delavci" iz lastnega nagiba vrnejo na svoja mesta. Kratka pot življenja. Ossining, N. Y., 22. jun. — Peter Rebacci, 19 let star' Italijan in delaven član Črne roke, ki je dalje časa rogo-vilila po okraju Westchester, je moral danes na električnem stolu storiti smrt. Dokazana mu je bila krivda, da je umoril Tony Marrosa v White Plainsu. Tudi na drugih umorstvih je bil baje deležen. KRALJ PETER BAJE ODSTOPIL Odpovedal se srbskemu prestolu v prid drugemu sinu Aleksandru. VSLED SLABEGA ZDRAVJA. Odpotoval v toplice in izročil vlado sinu. Menda bo res. Podvisli&ki humor. Ev;, nsvitle, Ind., 22. jun. —Črnec Robert Collier, ki je bil tukaj zadnji teden spoznan krivim umora policista Johna Cain, bode plačal svoj zločin r. usmrčenjem na električnem stolu v Michigan City dne 16. oktobra. Collier je sprejel naznanitev obsodbe v svoji celici brez vsakega znaka vznemirjenosti. "Do^ro," je rekel, "pomagal sem napraviti' električni stol in prvi sem, na katerem bo njegova koristnost preizkušena. Veselim se, kakor ptič v zraku." Požar. St. Louis, Mo., 22. jun. — Požar, čigar vzrok je doslej neznan, je nastal " ' v Itn* mestu. Tovarna tvrdke Dar domovini Chicago, Illv 23. jun. -r- Skupaj $150, 000 so poslali na Norveško letos kot spominski dar domovini rodoljubni Norvežani, ki so se izselili v Združene Države. Ta denar se ima uporabiti v svrhe, ki jih dolpči nOrveški državni zbor. Domoljubni prispevki so se nabirali po.vsej deželi. Opazoval je prizor. Krogla mu je šla j ^ ,t.s p? lrmacy Company" je bila skozi vrat. ^ 1 <(• xa n škoda znaša $200,000. To- Druga žrtev. ■ , .. štirinadstropno poslopje Smrtno obstreljeni mož je J. II. 6TČ-Laci«ie ,treetu. Plameni so segli ' na več sosednih poslopij in jih upepe-101 Vse razpoložne požarne brambe so bile sklicane, in po enournfetn ttdtm boju se jim je posrečilo, omejiti plamene in rešiti mesto ogromnega po žara. Brune, 52 let star. Obstreljen je bil skozi glavo in ne more živeti. Brune je stopal po stopnicah v rudarsko dvorano, da se udeleži shoda, ko ga je zadela krogla. Pomožni šerifi so očividno streljali na vsakogar, ki se je bližal dvorani. Tretji ranjenec je Charles Kramer iz Los Angelesa, gledavec. Krogla mu je oplaznila želodec. Ni nevarno ranjen. Streljali v zrak. Večino strelov so pomožni šerifi oddali v zrak. Ker so bili trije moški obstreljeni, se je množica prestrašila in umeknila dva bloka od vsake strani dvorane. Sto pomožnih šerifov z napetimi revolverji straži dvorano. Nebroj pomožnih šerifov. Šerif Driscoll je kmalu potem, ko se je pričelo streljanje in je bila množica potisnjena na cesto, prišel k vhodu v dvorano in naznanil, da želi 500 pomožnih šerifov. Nihče se ni odzval njegovemu pozivu. "Dinamita!" Rudarji so takoj hiteli po svoje o-rožje. Množica je vpila po dinamitu. Pomožni šerifi se baje boje, da je bil dinamit položen pod rudarsko dvorano, zato ne dovolijo nikomur, da bi se približal na streljaj. Predsednik Moyer je naprosil šerifa Driscolla zaščite in je bil po šerifu zagotovljen, da bodo pomožni šerifi pri roki v preprečenje vsakega poizkusa, razbiti shod. Spet mir v Buttu. Butte, Mont., 24. jun. — Butte je bil miren na površju danes po snočnjem izgredu vsled notranjega spora v kra jevni rudarski uniji. Zupan Dunca pa misli, da homatije še niso pri kraju, ker med strankama vre Snoči jc po cestah buttskih skupaj razpoknilo v štirih urah 250 funtov dinamita. V rudnikih delajo kakor navadno. jvja ^ ^APATA—KATERI PRODRE PRVI V MESTO MEXICO? (UrSke-'ih'Xap"tVI Slik' SU KeneraI Villa- vodja konstitucionaliSkc ali vstaške b„ata Proti mestu wZbd,»cnil„ , cxlco Če Villu prodre v glavno mesto mehikansko, 2ac niI° Pustošei v*uike *tv«ri- če pa zavzame ipesto Zapata, bo to atecas> j« na.iiii® m nat'aljnji nered. Villa ki jc pravkar ztvzel mesto "•slikan na levi. Levi ga raztrgali. Chicago, 111., 22. jun. — Strašna u-soda je zadela včeraj popoludne v neki levji kletki krotitelja Emersona B. Dietricha, 26 let starega, ko je v bližini 15. ceste na tirih Santa Fe-železni ce stopil v levjo kletko, da jo osnaži, pri čemer je eden izmed levov skočil nadenj in ga pričel trgati, nakar je priskočilo še več levov in krotitelja raztrgalo v kosce. Potem so levi ušli iz kletke, a brž poklicanim policistom in ognjegascem se je kmalu posrečilo, leve spet ulo viti. Belgrad, 24. jun. — Srbski kralj Peter I. se je danes baje odpovedal prestolu v prid svojemu drugemu sinu, princu Aleksandru. Kralj je zapustil Belgrad popoludne in se podal v toplice v Vranji, v južnem delu Srbije. Uradno naznanilo o kraljevem odhodu ne omenja, da se je odpovedal prestolu, nego samo razglaša, da je njegovo veličanstvo podpisalo ukaz, s katerim izroča vlado med svojo odsotnostjo iz glavnega mesta prestolonasledniku Aleksandru. Poveril vlado sinu. Kraljevski razglas, izdan kmalu potem, se glasi:. "Vsled slabega zdravja mi ni mogoče vršiti svojih dolžnosti, in v soglasju ' s paragrafom 69. srbske ustave poverjam srbsko vlado svojemu dediču, prestolonasledniku Aleksandru, med tnojo boleznijo." Malo presenečenja bi bilo v dvornih krogih v Belgradu, če bi se pokazalo, da je današnji čin kralja Petra samo predhoden korak do odpovedi prestolu, katero je kralj nameraval že nekaj časa. Kralj Peter I. Kralj Peter I., ki je 70 let star, je zasedel prestol dne 15. junija 1903, po umoru kralja Aleksandra. Ob 12. uri 30 minut v nogi 10. junija je kakih štirideset srbskijj častnikov prišlo v kraljevsko palačo, Vfjrto v sobane kralja Aleksandra in kraljice Drage ter oba ustrelilo. Ob isti priliki je bilo več srbskih ministrov umorjenih, in skupaj je bilo tisto noč štiriinpetdeset ljudi usmrčenih ali' ranjenih. Sedanji kralj je bil tedaj v Genevi in je pozneje zanikal vsako znatlje o zaroti. Vendar ni nikdar kaznoval zarotnikov, ki so ostali v službi v srbski armadi. Globoko pod zemljo. Hillcrest, Alberta, 22. jun. — Vladni veščaki v rudarstvu, ki so danes nadaljevali z iskanjem trupel v rudniku št. 30 Hillcrest Collieries-družbe, mislijo, da se trupla še ne najdenih 104 žrtev, strašne, rudniške nesreče ne spravijo nikdar na dan, kajti na stotine tonov kamenja in zemlje jih pokriva. '1: • Na površje spravljenih 91 trupel je tako močno opečenih, da jih ni mogo. če spoznati. Mrliški ogled je koroner Proctor odlomil do pričetka meseca julija. Sedem misijonarjev pojedli. Iz Sidneya poročajo, da so na Novih Hebridih divjaki pojedli več domačih krščanskih misijonarjev. Meseca mar ca je šlo devet misijonarjev na otok Malecula z namenom, da bi tam pri digovali. Ko so prišli v neko vas, so divjaki obkolili šest misijonarjev, u morili in pojedli. Dva sta ušla. De vetega pa so privezali k drevesu, da ga pozneje pojedo. Iz dnevnika zasutega rudarja. Pred kratkim so našli v nekem pre mogovem rovu v Californiji truplo ru darja, ki mu je used zemlje zaprl pot iz rova in ki je umrl strašne smrti. V krčevito stisnjeni pesti je držal mrtvec mali dnevnik, v katerem opisuje na kratko zadnjih 7 dni svojega življenja, Nek zapadni list objavlja pretresljive zapiske ponesrečenca: 6. oktobra. Ko nec se bliža. Povejte moji ženi, da sem umrl, ne da bi trepetal. Strašno je, da moram končati kakor podgana v pasti, toda. volja božja naj se zgodi —7. oktobra. Lačen sem, zmrzujetn strašne muke prestajam. Zakaj ni no bene pomoči? Morebiti nihče ne sluti da sem jaz tu. Ta muka ne more dolgo trajati. T— 8. oktobra. (Nedelja.) še sem pri življenju. Tako sem zmrz njen in utrujen. Bog, pomagaj mil Odpuščam sovražnikom. Svet se mi zdi sedaj tako lep, o smrt, kje si! — 9. oktobra. Poldan je. Zakaj se j na-me pozabilo. Čim slabejši priha jam,- življenje me počasi zapušča. Za požirek vode bi je dal. — 10. oktobra Bliža se nti konec. Ne trpim več toli ko, udal sem se. Smrt se mi zdi slad ka, ne bojim se je. Bog se me usmili kmalu bom spoznal njegove skrivno sti. — 11. oktobra. Ta je zadnja noč mir prihaja. Zdravil Bomba v cerkvi. Reading, Anglija, 23. jun. — Pod vhodnimi stopnicami k cerkvi sv. Marije so našli davi bombo z zažigalni-kom. Očividno se je nameravalo, razstreliti bombo. Da se je šlo za vražjo namero bojevitih sufragetk, o tem ni dvoma. Drobtinice. ' Bravo! Kar smo mi trdili v zadnjih "drobtinicah", to zdaj socialisti sami zapečatijo in podpišejo. Mi smo rekli, da so slovenski socialistični u-redniki največji ignoranti, popolnoma nesposobni za to delo, brez vsake časnikarske izobrazbe, da jim sodi pač metla v roko, ne pa pero, da pišejo kar vendan, četudi te mešanice nihče ne razume, samo, da se prostor'izpeV-iii; socialističnim backom je to itak vseeno, ti pitajo par koritarjev- v cagi, če razumejo "Proletarca": alkpa ne, samo, da ima par lačenbergarjev v Chicagi brez vsakega koristnegad«-la vsakdan polno skledo — na stroške ubogega delavca. Da se pa tudi med temi siromaki najdejo še ljudje, ki-^v upajo tupatam samostojno misliti, o tem nam priča sledeči protest, priob-čen v "'Prolet." z dne 23. juh. in kit-*, polnem obsegu potrjuje naša izvajanja; "Cleveland, O., June 11, 1914. — Resolucija, sprejeta na rednej seji slov. soc. kluba št. 27. v Clevelandu, Ohio/ dne 11. junija 1914. Ker je glavna naloga socialističnega časopisja da izobrazuje delavstvo v socializmu, ga poučuje v raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, ter-ga obvešča o tekočih dogodkih v razrednem boju, in Ker list "ProJetarec", glasilo slovenske sekcije Jugoslovanske socialistične zveze vrši to nalogo med slovenskimi delavci v Ameriki, vendar pa prinaša vsak teden razne "dopise"i kateri so priobčeni pod naslovom "^Pisma Jaka Štrigeljnu", in kateri dopisi šo brez vsakega pomena za socialistično izobrazbo in agitacijo, in kateri dopisi niti ne delajo čast socialističnemu časopisju niti koristijo socialističnemu gibanju, zato bodi Sklenjeno na rednej seji slovenskega soc. kluba št. 27. v Clevelaridti, Oh|p, dne 11. junija 1914, da mi člani tega kluba odločno protestiramo proti Jaljnem priobčevanju teh dopisov zahtevamo, da se dragocen prostor v "Proletarcu" porabi za kaj boljšega, n. pr. za agitacijo med našim žen-stvom, katero jugoslovenski socialisti jako zanemarjamo, in bodi nadalje Sklenjeno, da se ta resolucija odpošlje eksekutivnemu odboru Jugoslovanske socialistične Zveze, t«r tl-redništvu "Proletarca", katero naj isto priobči v omenjenem listu. M. Petrovič, predsednik seje. A. Bogataj, zapisnikar." Delavec, ali se ti kaj svita? Ali vh diš, kako te vlečejo razni Petriči, Za-vrtniki? , Pri nemških manevrih. Dunaj, 17. jun. — Kakor "Wiener Korrespondenz" poluradno poroča, je nadvojvoda Franc Ferm. je praznoval sv. Oče Pij X. svoj 80. rojstni dan brez hrupa in veselic, skromno'in tiho kot je celo življenje sedanjega najvišjega cerkvenega poglavarja skromno in tiho. Sv Oče Pij, ki v svoji mladosti ni imel poti posute z rožami, je pri svojem 80. letu vendar še dovolj krepak star ček. Njegovo življenje v Vatikanu je prav tiho in prav priprostp. Vsak dan prideti k njptmJ njegovi dve sestri ijj njegova iosiyela nečakinja. Te tj^i žen ske so že na vse zgodaj v- papeškefti gradu, da si udeležijo papeževe mas^ Predpoldan:ima sv. Oče navadilo avdl-jence, popoldan pa prebije v svojem zasebnem stanovanju v družbi svojih dveh tajnih kaplanov. — Sv. Oče najrajši goyori v domačem beneškem di jaiektu in najbolj ceni jedila, ki mu jih po domače pripravi njegov bene ški kuhar. Zvečer pridejo njegove so-rodnice zopet k njemu, na kar se vrši večerna1 molitev z rožnim vencem. Tako je sir. Oče praznoval tudi svoj 80. rojstni dan, tiho in skromno kot vsak drugi. Nič ne rečemo, s praktičnega stališča, lepo in komodno bi bilo, če bi se vse, razdelilo; mi Slovenci srno gotovo na profitu, ker zdaj srrio — siromaki. Toda kjer se deli premoženje; mora se tudi delo. In tako bi morala na .pr. Petrič in Zavrtnik iti v jamo s krampom, ali kopat kanale ali k razbeljenim pečem; in stavimo en groš, da se Wasta prva branila, češ midva sva "urednika", midva ši ne bova umazala belih rokic, midva ostaneva y; uredništvu. . In takih lenuhov bi se t Nadaljevanje na 5. strani.) Sokolski z let prepovedan. • Dunaj, 23. jun! — Dunajska vlsula je prepovedala v Ljubljarrti nameravano prireditev sokolskega kongresa iz razlogov javne varnosti; Jolietska novica. — Kakor čujemo, je bilo v sredo v posebni , večerni seji naših cerkvenih odbornikov sklenjeno, da se povodom cerkvenega piknika na dan 4. julija t. 1. v Theilerjevem parku priredi tudi velika parada naših slovenskih društev. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 24. jun. — Kresni dan je danes. V Ameriki ne zažigamo kresov, ker nam je itak vroče ob tem času. Snoči je bila taka soparica, da se je vse kuhalo v znoju. Ampak — vse mine, in konec bo tudi vročine, dotlej pa potrpimo! — Piknik 4. julija. Drugo soboto bomo praznovali slavni dan 4. julija, najimenitnejši narodni praznik ameriški, v spomin proglašenja neodvisnosti slavnih Združenih Držav ameriških. In jolietski Slovenci bomo imeli na letošnji praznik 4. julija velik piknik v Theilerjevem parku. O tem več na prvi strani. •— Žrtev vročine. Včeraj (torek) je bila v Jolietu neznosna soparica, in toplomer je kazal do 99 stopinj. Najbolj so trpeli delavci v tovarnah, in na žalost nam je zaznamovati tudi en smrten slučaj vsled vročine. G. George Rogina, star okoli 35 let, oženjen, stfa-nujoč na 1316 Cora St., je šel včeraj zjutraj zdrav na delo v žičarno tukajšnje jeklarnice, a popoludne okoli 2. ure se je pri delu vsled solnčarice onesvestil, in zvečer po 7. uri je v bolnišnici sv. Jožefa umrl. Zapušča ženo in tri otroke ter dva brata. Več prihodnjič. — "Elyria", naš slavni slovenski baseball-team, je v ponedeljkovi rav-nateljski seji zveze "Joliet City League" podala protest proti zvijačnemu igranju moštva 'The Calendars', s katerim so se naši Uircj merili v tekmovalni igri zadnjo nedeljo popoludne v Dellwood-parku. Imenovani nasprotniki so zmagali v razmerju 6:5 baje samo vsled zvijačnih nastopov nekega igravca. Manager naše "Ely-rije", g. Jos. Pleše, se je dosecJaj izkazal kot izvrsten poslovodja, ki vodi "Elyrijo" od zmage do zmage, tako da je v jolietslfih športnih krofih že na najboljšem glasu. Je pa tudi moštvo naše uniformirane "Elyrije" tako vrlo in odlično, da mu ga res ni para v Jolietu, kakor trdijo nekateri veščaki. Imena gg. igravcev so: William Stan-fel, Frank Zlogar, Frank" Roštan, Frank Težak, Jos. Fier, Jos. Zupančič, Math Ramuta, Peter Rogina in Frank Tušek. Imena gg. namestnikov so: Al. Bolte, John Petrovčič, Jos.' Štikle in Frank Kostelc. To so "fantje od fare", sami rojeni Američani, ki delajo slovenskemu imenu čast, tako da smo nanje lahko ponosni. Na športnem polju se da najlaglje pokazati brezpri-merna moč slovenske koreninfe.' Omenjamo še, da je g. Wm. Stanfel sl§y-noznan v Jolietu kot najspretnejši "twirler" v baseballski devetki tukajšnje "high school". Predsednik naše ■"Elyrije" je g. Josip Zalar in tajnik g, Steve Vertin. Prihodnjo nedeljo popoludne bo igrala "Elyria" v Lock-portu. Začetek ob 3. uri. Mnogo jsreče! leto modroslovja in je sprejet v chi-caško nadškofijo. Kot najzadnji je dospel v St. Francis Ignacij Ankele, dijak prava iz praškega vseučilišča, kjer je študiral dve leti. Tu se mu je takoj vse priljubilo in z lahkoto je dovršil prvo leto bogoslovja. Za njega prav po očetovsko skrbi škof Kou-delka. Na poletne počitnice je odšel v Duluth, Minn., k bratoma in svojim ožjim rojakom, med katerimi je tudi dobroznani g. Šarabon. Toliko naj zadostuje o St. Francisu. So pa še slovenski dijaki po mnogih drugih slovenskih zavodih, kakor v znamenitem St. Paul Seminary, kjer so gg. Jos. Trobec, Mihelčič in Žužek, v St. Bede College, nečak slovenskega profesorja istotam, č. g. Vencel Šolar O. S. B., v seminarju v Rochester, N. Y. in še po drugod. — Nedoletniki ne smejo v saloone. Jolietski mestni odbor je sprejel odredbo, po kateri je prepovedano prodajati opojne pijače nedoletnikom, to je, osebam v starosti pod 21. letom. S konvami ali majolikami smejo hoditi po pivo v saloone samo odrasli. Ker so prekršili to odredbo, so te dni izgubili svojo krčmarsko licenco štirje saloonarji. —- G. John Plaznik, ki biva sedaj na počitnicah pri našem g. župniku, nam jt navdihnil sledeče vrstice: Mesečnik "Ave Maria" je prinesel v svoji majnikovi številki kratek odstavek, v katerem pravi, da smo Slovenci jako napreden narod. Našttje iiam potem precejšnje število slovenskih dijakov, ki študirajo sedaj na visokih šolah po Združenih Državah; med njimi jih našteje šest iz zavod.1 St. Francis Seminary, St. Francis, Wis. Ta zavod so slovenski dijaki že od nekdaj radi obiskovali; zakaj tudi nt. Tu so bili vedno lepo sprejeti. Sa-lezianski rektor Rt. Rev. mgr. Rainer vedno po očetovsko skrbi za nje, zato jih pa najdemo tu že več kot pred petindvajsetimi leti. Rev. Šusteršič pravi v tvoji knjižici, da je bilo tu leta 1890 iest sloyenskih bogoslovcev. Potem sekaj časa res ni bilo nobenega. Leta I9I0 je pa zopet vstopil John Plaznik v modroslovje. Komaj mesec za tem je vstopil ravno tako v modroslovje Anton Pirnat, brat treh čč. gg. Pir-natov. Dočim je bil Plaznik sprejet v chicaško nadškofijo, namerava g. Pirnat posvetiti svoje delovanje škofiji Toledo, O. Komaj leto potem je nadškof iz Milwaukee, Wis. poslal v tamošnji college rojaka Avg. Flor-janca iz West Allis, Wis., kateri študira za nadškofijo Milwaukee. Ker »e dobro uči in vzorno vede, ga nad-ikof iz Milwaukee in Mgr. Rainer sama podpirata. Leto za tem je Rev. John Kranjec pripeljal v St. Francis M. Butala iz svoje fare sv. Jožefa. Ker tt je vseskozi pridno učil, je dovršil prvo in drugo šolo v enem letu. To je vrl amerikanski dečko in ob enem dober Slovenec. Med večjimi dijaki •e večkrat sliii, da je The boy. Letos je zopet zelo dobro izvršil iolo in ima seHrno mesto med petintridesetimi. Preteklo leto je prišel v St. Francis tudi Anton Mali. Ker smo Slovenci tako vsi "fantje od fare", je posts! tudi on priljubljen pri amerikan-skih dijakih. Sedaj je dovršil prvo Cleveland, O. — Dan 14. junija je bil velik dan za župnijo sv. Vida. Ta dan je sprejelo 453 otrok zakrament sv. birme. Popoldne ob pol treh so se zbrali ljudje okrog cerkve, da sprejmejo mil. g. škofa. ZaBobnel je boben, zaigrala je godba, in na cesti so se prikazale lične uniforme društev "Ž. M. B." in pa sv. Alojzija. Koj za njimi so stopali društveniki dr. sv. Vida, samostojno in št. 25 K. S. 'K. J. Za temi pa so ponosno korakali "Borštnarji". Mr. A. Strnišča, kot glavni maršal, se je sukal kar po peti ter držal najlepši red. Dospevši do nove šole, so se vsuli šolarji v velikem številu z zastavicami v rokah ■ med| korakajoče može, ki so jih. z veseljepi sprejeli v sr,edo. Na mil. g. škofa ni bilo treba čakati niti minute. Dr. Seliškar, ki je vozil g. škofa v svojem velikem krasnem, novem avtomobilu, je bil vozil po bliskovo in dospel na odme-njeni prostor točno do minute. Pred župniščem je sprejelo prečast g. škofa' približno 50 ministrantov* ki so potem tudi spremili visokega gosta v cerkev. Cerkev je bila pri vstopu škofovem že napolnjena z birmanci in njihovimi botri. Vseskozi pa je bil najlepši red, kar je gotovo v velik kredit ljudem. Ni lahko držati reda pri taki gneči. Sv. birma se je delila izpred velikega altaria in ljudje so morali iti skoz svetišče. Vendar je šlo vse tako lepo naprej, da se je naš dušni nadpastir zelo povoljno izrekel. Posebno pa je polagal na srca botrom potrebo dobrega zgleda za otroke. Pohvalil je ljudi radi krasne nove šole, katero so elevelandski Slovenci sezidali z mnogim trudom in požrtvovalnostjo. Omenil pa je mimogrede tudi potrebo nove cerkve. Ljudje si postavljajo nove hiše, si zboljšujejo stare, kaj ni torej umestno in spodobno, da se tudi potrudimo v prvi vrsti za hišo božjo? Res je, kakor je že eden ali drugi dopisnik omenil, v Cle-velandu Slovenci, vsaj katoliški Slovenci, potrebujemo predvsem novega in primernega "božjega doma", potem pride na vrsto še kaj druzega. Preč.' g. škofa je odpeljal A. Grdina. Ločil se je od nas z dobrim vtisom, ki ga je napravilo nanj lepo vedenje slavnih katoliških društev, birmancev in botrov, in ljudi •sploh. Zato se v imenu g. župnika in cerkvenega odbora toplo zahvaljujemo vsem, ki so kaj pripomogli k tej slavnosti, posebno pa onim, ki so se trudili, da so tako lepo okinčali cerkev in okolico. Mr. F. Završnik je iorabil celi dan, da je pripeljal iz gozlla nekaj mlajev in zelenja za vence. Mr. J. Grm^k in F. Bajec sta naslikala krasni napis, mitro in pastirsko palico. Gospoda .Hrovat in Glavič sta se trudila že par dni po-pred, da je bilo vse v redu okolu ceiv kte. Pomagali so veliko tudi Mr. Kaplja, Korošec, A. Škulj, F. Lenar-šič, A. Zakrajšek, Celesnik, A. Strnišča, Turk ("veliki") in še drugi, katerih imen se ravno ne spominjam, ki pa jim gre hvala za pomoč. Vence so spletle Mrs. Debevc, Mrs. Strnišča, Miss Strojin in Miss A. Hrovat. Ne smem pa pozabiti "Orla", ki so skrbeli za stražo v soboto ponoči in v ne* deljo. To je društvo katoliških mla-deničev, na katere se lahko vedno in popolnoma zanesemo v vsaki potrebi. •Cast njim in vsem drugim odlično katoliškim možem in mladeničem 1 Krasno slovensko in latinsko petje je oskrbovalo društvo "Lira" pod vodstvom našega organista Matej Holmarja, ki je tudi za petletnico, katero praznuje elevelandski škof letos, priredil šeste-roglasni "Ecce sacerdos" in "Veni Creator". To delo in pa velik šopek cvetic je podarila mil. g. škofu prvo-razrednica Lucila Petrovčič v spremstvu Cilke Jožek in Angele Žibert Z občudovanjem so poslušali navzoči čč. duhovniki in preč. visoki gost lepo in natančno angleško izgovorjavo slovenskega otroka. Naučile so jo, seveda, šolske sestre, katerih trud, požrtvovalnost in tudi uspeh vedno presega učitelje in učiteljice po javnih šolah, dasiravno skušajo tudi oni po večini storiti svojo dolžnost. J. J. O. ga razreda. Zjutraj pri šolski sv. maši pristopili so še enkrat skupno kot osmorazredniki k sv. obhajilu ter kot taki prejeli tudi zadnja bodrila in navduševanja za vztrajnost v naukih, ki so jih prejeli skozi šolska leta. Na koncu večerne predstave prejeli so diplome od domače šole v pričo svojih starišev, sorodnikov in prijateljev. Vsi razven treh imajo tudi certifikat od "Board of Education" mestnih šol in imajo torej pot odprto v višje šole, bodisi privatne, bodisi javne. Najmanj polovica jih misli nadaljevati šole, kar je gotovo hvale vredno. Pred podarjenjem diplom imel je eden izmed maturantov kratek govor, v katerem se je zahvalil učiteljem in učiteljicam za njih požrtvovalno skrb v preteklosti, zahvalil se je tudi starišem za podporo ter obljubil v imenu vseh, da bode dobro ime "matere vzgojiteljice", katera je tako izvrstno skrbela zanje, tudi zanaprej njim drago in da so zato pripravljeni delati in če treba se bojevati. Č. g. župnik jim je časti-tal na njih zmagi in jim pokladal na srce, da naj nikdar ne pozabijo, da jim je prve nauke dala šola sv. Vida in naj ji torej ostanejo zvesti. "Dosedaj ste bili učenci naši, odhajate pa naši prijatelji. Zato pa kadarkoli bi bili v zadregi, duševni ali telesni, mi vam bodenio vedno z veseljem prišli na pomoč, kolikor je v naši moči." Podarjeni sta bili dve diplomi. Prva za lepopisje (penmanship) in to so sprejeli naslednji: Mary Zore, Mary Petrovčič, Mary Germ, Anna Blatnik, Angela Zajmec, Frances Gornik, Frances Hočevar, J6sephine Levstik, Rose Kovač, Frances Muhič, Mary Strnišča, Alice Hrovat, Louise Završik, Joseph Zaveršik, Joseph Zavodnik, Anthony Slana, Anthony Skulj in Frank Živo-der. Druga diploma za izvršitev prvotnih šol je bila podarjena: Jos. Za-veršek, John Prme, Jos. Zavodnik, Anthony Škulj, Anthony Slana, Charles Baznik in Jos Kotnik, Angela Vi-dervol, .Mary Zore, Mary Petrovčič, Mary Germ, Anna Blatnik, Angela Zajmec, Frances Gornik, Frances Hočevar, Josephine Levstik. Vsi otroci dobrih katoliških starišev in so bili tudi sami marljivi v svojem delu. Bog dal, da se tudi ohranijo dobri, da bodo starišem kakor narodu v ponos, sv. katoliški cerkvi pa močna podpora proti vsem navalom obrekovanja in blatenja. V katoliški šoli vzgojeni otrciici pa so tudi edino upanje za prihodnost slovenskega naroda v Ameriki. Zastonj bomo mi u-stanavljali slovenska društva, zastonj zidali "Narodne dome", zastonj na-pravljali slovenske čitalnice, vse to ne bode naroda vzdržalo pred uronadom. ako mu ne postavimo temena "a trd-' no, večno skalo sv. vere in krščanske vzgoje. Slovenski otroci naj -e učij ljubezni do prelepega slovenski v je zika. po molitvicah, ki si jih . .'»točijo 1 v maternem naročju, po krščari-kem i nauku v šoli in v cerkvi, po molitve | nih bukvicah, in sploh po vsem, kar zamore jezik priljubiti njim v poznejših letih. Da pa pri vsem tem ne smejo zanemarjati angleščine, je u-mevno. Otroci naših katoliških slovenskih amerikanskih šol morajo v resnici biti vredni vsak za tri. Vsak mora znati, vsaj za vsakdanjo rabo, slovenski jezik, mora pa tudi znati angleški, poleg tega pa naj bo vešč tudi krščanskemu nauku. Naročnik iz "VI. mesta". Cleveland, O. — Zaključek iole sv. Vida se je v/šil v nedeljo 21. junija na zelo zanimiv način. Otroci so priredili predstavo, katere so se ljudje udeležili v polnem številu. Predstava je bila igrana popoldne in zvečer. Največjo ulogo so ifrali maturanti osme- Cleveland, O., 21. jun,—(Cleveland-ska Amerika — jama laži!) Vedel sem, da Clev. Amerika kaj rada zlobno zavija; da pa. tudi ostudno laže, tega si pa nisem mislil. Nedavno sem pisal dopis v Amer. Slovenca, kjer sem nekoliko razkrinkal Pirca in njegovo bando, katera si hoče na stroške katoličanov postaviti Narodni dom, ali bolje rečeno "gnezdo", iz katerega bi potem strupeno napadali in za->ranio-vali vse, kar se imenuje katoliško. Radi večje varnosti sem na koncu dopisa zapisal te le besede: Ker se bojim, da bi me radi tega dopisa zahrbtno napadli, in ker so so.vražniki cerkve zmožni najpodlejših dejanj, se za danes podpišem z "Robonos". Sedaj pa pride John Malenšek v obliki Pirca ter namaže v Clev. Ameriki dopis, v katerem prvič prav bara-barsko laže, drugič pa samega sebe tepe po zobeh. Pravi, da sem zapisal, da so Clev. Slovenci zmožni najpodlejših dejanj. Tu se vidi skrajna lopovščina Clev. Amerike in njenega vodstva, in kdor bere list Amerikanski Slovenec, bo jasno videl, kako vleče ta lainjivi kljuke« s svojo cunjo Clev. Ameriko slovensko delavstvo za nos. Nadalje stoka, da mora vsak, kdor pride v Joliet na obisk ali po opravku, v župnišču podplat poljubiti. Ali ga je tudi Hafner, tvoj prijatelj, poljubil? Sam je priznal, da ni bil še nikdar tako gostoljubno sprejet, kot ravno v Jolietu. Vidiš, kljukec, kako ga bijei?! In nazadnje v svoji brklariji sam priznaš, ko bi se Robonos podpisal s svojim pravim irtienom, da bi bil napadeni. Pa ne misli, da mislim, da bi bil napaden od Slovencev. O ne, Slovenci, izvzemši tebe in tvoje bande, niso zmožni zahrbtnih napadov. Toda kljukec, Ahasver in še par enakih izvrž-kov dobro znajo, kako se najame pocestne barabe, ki niso Slovenci, in kateri za en nickel napadejo in pretepejo človeka, še se poznajo udarci na glavi našega župnika, kateri ni storil večjega hudodelstva, kot da je radi skrbi in napornega dela za časa zidave nove iole si izpodkopal svoje zdravje. In ali je Clev, Ameriki kaj znano, kdo so tisti napadalci? In kdo jih je najel? Vem, Pirče, da se ie jeziš, češ, kako to, da se napada Clev. Ameriko, saj je vendar Malenšek pisal dopis? Hej, Lojzek, dopis, pod katerega si podpisal Malenška, je skuhan v tvojem uredništvu, ker Malenšek je pred menoj sam priznal, da ni še nikoli pisal nobenega dopisa. Jaz mu bolj vrja-mem kot pa Clev. Ameriki, posebno ker Malenškovo življenje Se vrti večinoma okrog homeopatike. Da pa vodstvo Clev. Amerike kaj rado podtika pod svoje dopise druga imena, je razvidno iz tega, ker so zadnje čase romali neki dopisi s podpisom A. Jankovič. Čudno je prvič to, da je Jankovič pisal enkrat iz Cleve-landa, drugič iz Pennsylvanije, tretjič zopet odkod drugod. Ta Jankovič je napadal tudi nekega J. Gornika, rojaka v Clevelandu. Takoj pa bo J. Gornik vedel,-s kom je imel opraviti, ako povem, da pravi jankovič ni pisal nobenih dopisov, ker A. Jankovič je znani, češki detektiv, ki je pred nedavnim časom vohal okrog Clev. Amerike, Kališa in njegove žlahte. Kaj je vzrok te zanimive kriminalne operacije, mi detektiv A. Jankovič, kljub najinemu prijateljstvu, ni hotel povedati'. Povedal mi je le toliko, da je Kališ, u-pravnik Clevelandske Amerike, največji ignorant, kar jih je kdaj videl. . Kaj ne, Pire, Kališ, barabe & Co., ta je gorka, ampak vedi, Robonos je šele začel nositi svojo robo. Kako pa to, Pire, da ne komentiraš celega mojega dopisa? Ali se strinjaš ž njim? Menda vendar ne boš dopustil, da bi Robonos kar tako tebi nič, meni nič oral po tvojih svetih ciljih? No, Pire, daj, zgani se! Piši, lepo stvarno, logično piši, ne lagaj, to je grdo in se ne ujema s časnikarstvom dvajsetega stoletja. Povej še svojim sozidarjem, naj lepo ■s teboj vred pokažejo svoje kvalifikacije, to je kar ljudstvo pričakuje, ker znano je, da se vsak podjetnik, predno začne z delom, kvalificira, to je, da se izkaže z dobrimi izpričevali, da je kos svoji nalogi. Vidiš, kljukec lažnjivi; to stori, in videl bodeš, da ti bo Robonos skrbno sledil. Dokler boš pa pisal laži, te bo Robonos vedno zavračal. Veš, bil sem v tvojem taboru, dokler si malo lagal, ker sem mislil, da liberalec in socialist sploh ne more eksistirati brez laži. Ko si pa začel tako malajsko "šrav-fati", po vzoru lažnjivega kljukca, si se mi pa pristudil. — Dovolj za danes, ne bom komentiral tvoje pacarije, v kateri sam priznaš, da si neveden, da si ignorant, koji bi na razstavi ignorantov dobil prvo darilo. — Nazadnje te še prav ponižno prosim, da ne pod-pišuješ pod svoje umazanije in laži drugih ljudi, ker dobro poznam način tvoje pisave, zatorej me ne boš nikdar slepil. Robonos. Rock Springs, Wyo., 18. jun. 1914.— Res je! Anškova Cilka me je po "katoliško" nabunkala, ker sem bil potreben. Danes sem še vedno čislan član socijalističnega kluba. Ker sem sam taka reva, da komaj stlačim pismo skupaj, so mi sodrugi pomogli, da vam vsem sodrugom po širni Ameriki dam sledeči nauk: Sodrugi! Bojte se katoliških žena. Kadar boste potrebni, vas bodo našeškale. Vera peša! Takole približno je zajamral Janez Golob, moderni mučenik, zadnji teden. In Proletarec, edini časopis zavednih delavcev, ga je ponatisnil le s toliko spremembo, da mu je malo repa oq-ščipnil. Poslušajte še Jedrio! Ta je lepša. Porodila se je v govorniških možga-Matije Batiča; to je istega Matije, ki sedi za eno "štapljo" višje, kadar se dele lekcije sodrugom. Rdeči ptiček žvižga približno takole: Jaz in Frank Burnik s svojo zaročenko smo šli v Colorado. Čemu in zakaj, ne vem, Prišedši v Pueblo, smo kleče: plazili okolo cerkve, da bi tamošnji g. župnik poročil brumni parček. Naš župnik g. Schiffrer ni hotel dati v to potrebnega privoljenja in na našo veliko žalost se je mogel parček povezati kar tako kot poje Groga: "In nomine patre, vzem' jo na kvatre." Zopet nov dokaz, da vera peša! — Tudi ta izraz prisrčnega sožalja je vsprejel »odruzni list Proletarec v svoje predale. Sodrugi! Moje sožalje, ker ste tako daleč zašli. Veste, kaj je bral Prole-tarčev urednik med črtami vašega pisma? Čujtel Čuk že čuka in poje zadnjo uro sodrugom v Rock Spripgs, Wyo. Daleč so zašli v svoji surovosti, da jih morajo ženske pretepati. Duhovnik v Rock Springs mora sedeti na dosti močnejšem stolu kot smo pričakovali mi, ki smo vsled navdušenih poročil že davno mesto popolnoma rdeče pobarvali. — To je mogel brati Proletarčev urednik za vašimi vrsticami. Rad bi videl njegov nasmeh, ko je poslal v tisk navedena dopisa. Eh, kaj se vse ne napravi za denar I Sodrugi I Hitro ste pozabili na zlate nauke, ktere vam je polagal na srce "misijonar" Savs. Udrihajte na levo in desno po cerkvi, po duhovniku in sploh po vsem, kar vam ni po volji. Proletarec bo vse sprejel. Zaradi u-gleda vašega slavnega kluba, v katerem se je že toliko govorilo in do danes še ničesar storilo; zaradi kluba, na katerega smo svoje dni vsi od kraja stavili vso svojo nado in upanje; zaradi tega kluba vas prosim, ne razglašajte po svetu: kako vas ženske pretepajo, kako se priklanjate ob vsaki sili po farovžih, da vam hlačnice pokajo po stegnih, kako "pucate" fa-rovške kljuke in za kake propalice vas smatra katoliška cerkev. Tega pa prosim nikar. Vsak zaveden sodrug se vam mora smejati. Z bratskim pozdravom Delavec. Rock Springs, Wyo., 20. jun. — Cenjeno uredništvo: — Minulo je že precej časa, ko sem se zadnjič oglasila v nam priljubljenem listu Am. SI. in želim, da bi se tudi ta moj zopetni poskus ognil tistega nenasitnega uredniškega koša. Kot že vedo bralci našega poltednika, so tukajšnja slovenska društva priredila veselico v prid bratom Slovencem, ki se borijo s kapitalizmom v državi Colorado za svoje pravično plačilo. Hočem jaz nekoliko opisati to veselico in okoliščine, ki so nas napotile do tega. V mesecu aprilu tega leta je naše žensko društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. Jednote izreklo željo, da hi bilo dobro, ako je mogoče, prirediti veselico v prid štrajkarjev Slovencev v državah Michigan in Colorado. In po raznih nasvetih društvenih članic se je večina izrekla, da naj se pošlje vabila iz društvenega urada do vseh tukajšnjih društev in deluje na to, da vsa društva skupaj priredijo veselico, in potem v teku meseca naj sporočijo vsa društva svoja mnenja o zadevi; v slučaju pa, da bi se ostala društva ne strinjala z našo idejo, da potem naše društvo samo poskusi veselico na dan. Morem izreči na tukajšnjem mestu zahvalo vsem slovenskim društvom, ker so se brez izjeme vsa izrekla za skupno veselico in so nekatčra prec izvolila dva člana v pripravljalni odbor, pri drugih so pa potem odborniki sami pooblastili dva moža, da sta se udeležila seje pripravljalnega odbora, ki se je vršila dne 13. maja, da smo sklenili, kakšna naj bode veselica in da se je pripravil program kot tudi izbralo moštvo, da je pripomoglo do lepšega uspeha s svojim delovanjem pri različnih poslih. V veselični odbor so bili izvoljeni: Frank Putz, preds.; John Putz, tajnik; Frank Subic, blag., Frank Plemel, zapisnikar. Drugega osebja ne boni imenovala, ker jih je preveč. Ampa'k hvala vsem skupaj, ki so se trudili, da je za veselico bilo pripravljeno, da je lepši uspela. Program je bil pa odobren sledeči: Igra, katera se je prav izborno igrala, in šaljivi kupleti, petje in potem presta zabava s plesom. Igra se je uprizorila "Divji lovec". Nič čudnega, bo morebiti kedo rekel, igrali so jo že v drugih slovenskih naselbinah. Ampak oziraje se na element, katerega se moremo mi poslu-žiti v našem mestu, kjer je večina ljudstva premogarjev in so "danes tukaj, jutri tam, potem pa zopet kam drugam," moram pripoznati, da se je storil velik korak naprej. Stopila je ta dan zopet enkrat v ospredje fara sv. Cirila in Metoda in pokazala, kakšno ulogo je igrala zadnja štiri leta, odkar obstoji naša fara, za prebudo in izobrazbo slovenskega naroda v tukajšnji naselbini. Kako? bo rekel eden ali drugi. Naj nekoliko opišem. Igra, katera se je uprizorila ta dan, je imela igralce izmed faranov naše fare. Društvo "Vodnik", katero je skrbelo, da se je vršila igra, je ustanovljeno po župniku naše slovenske fare. Kulise, ki so postavljene na odru Slovenskega Doma, so delo našega farana Geo. Sublc in župnika Schiffrerja. Kar je pa zdaj bilo treba poprave in dela novih kulis, je tudi delo župn. Schiffrerja. In učitelj igre je bil župn. Schiffrer. Igralci so vsi igrali mojstrsko, posebno glavne uloge, kot so Janez, Majda, Gašpar, Zavrtnik in Tonček, so bili neprekosljivi. Naj še opomnim, da gosp. Leo. Poljane j/e ta čas igral ulogo poglavarja Divjega lovca za šestič. Drugi igralci z manjšimi ulogami so tudi rešili prav častno svoje uloge. Imenovati pa ne morem vseh, ker jih je dosti, da njih imen ne vem. Potem ko je bila igra končana, je pa zapel naš cerkveni mešani zbor par lepih slovenskih skladb pod vodstvom gosp. Plemela. Imena pevcev so: g. Plemel, g. Poljanec, gdčne. Albina in Mary Subic in tem bolj jim gre zahvala, ker sodelujejo pri slovenskih prireditvah, ker so vsi razun gospod Poljancu rojeni Amer. Slovenci, in jim kličem: Le tako naprej in vsa naša naselbina Vam bo dolžna čast. To je prvič, ko se je čula slovenska pesem v Slovenskem Domu in je iela o-bilo pohvale. Ljudstva se je pa udeležilo veliko število različnih narodov in Vas zagotavljam, da uspeh Vam je zagotovljen, ako priredite še več takih veselic, kot je bila dne 13. junija. Dohodkov je bilo nekaj centov čez $299, različnih stroškov $115.18, potem se je plačalo za Slovenskega Doma dvorano za časa učenja igre in večer veselice $25.00, za pripomoček dr. "Vodnik" za nove kulise in popravljanje starih kulis $9.32. Za žtrajkarje se je poslalo čisto svoto $150.00 na gosp. Frank Krek, v Trinidad, Colo., da bo on razdelil na vse prizadete Slovence v štrajkovnem okraju, ne oziraje se, ali je član ene ali druge ali nobene jednote, ker ta denar je bil nabran v pomoč vseh slovenskih štrajkarjev v Colo. Lahko smo ponosni na svoto, ki je preostala in se poslala za slovenske trpine; lahko rečem, da morebiti še iz nobene slovenske naselbine ni prišla tolika pomoč kot iz našega skalnatega mesta. Naše društvo si pa tudi lahko iteje v čast, da je naie zrno obrodilo toliko sadu. Tako častitam Vam, so-sestre dr. Sv. Srca Marije. In kar je pa Vas tukaj bivajočih katoliških Slovenk, ki ie niste, ali želite biti članice več kot enega društva, pristopite v našo sredo! Me smo pod varstvom najstarše in najmočnejše slovensl« jednote v Ameriki, katera vam jamči v slučaju smrti ali nesreče z vsem svojim premoženjem gotovo pomoč. In naše društvo pa daje bolniške podpore dnevno, imamo pa čistega denarnega premoženja čez $830.00. Kaj ne, lepa svota za 48 članic! Zdaj Vam pa kličem: Le tako naprej po začrtani poti! Štrajkarjem » , Colo, pa kličem: Prej ko mogoče naj zmaga Vaša stvar. Proč s štrajko-lomci! Vsak naj vztraja v boju, ak® je ravno hud, ker ste prepričani, da se gre za pravično stvar. Vsem onim pa, ki so pripomogli, da se je veselica tako lepo in dobro obnesla, lepa hvala! Ker se je šlo za štrajkujoče i!1 stradajoče brate Slovence, smo lahka prepričani, da smo vsi pripomogli ' dobri stvari. Vsak cent, ki ga je kdo prinesel, je pripomogel k dobri stvari. Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike. Johana Ferlic, 211 Sherman St. Sheboygan, Wis., 22. jun. 1914. -Društvu "Ilirija" na ljubo naj pojasnim, da moj dopis v A. SI. ni bil zopsf društvo kot tako, temveč zoper nasprotnike cerkve. Da je temu tako, zna vsak, kdor je dopis pravilno razumel. Pozdrav! J. Č. i i t iZapeka Iučj neprebava, slaba prebava, otrpla % M jetra in enake prebavne neprili- uj ke se lahko hitro odpravijo s 9\ S 5fi pravočasno rabo gSeverovega Zivljenskega Balzama s K s s s s (Severa's Balsam of Life) JjS f Visoko se priporoča za slabo- tif krvne, stare slabotne ljudi, o- f J . 9■ ifi krevance in kot dragoceni pri- , 31 [jjfg pomoček za zdravljenje ponav-» Kf ljajoče mrzlice. Cena 75 cent. ^ _J K Sfi BOLEČINO V HRBTU Ji « i 31 bokih, nevralgijo, prehlad, vne- A M • , , •«* Ktje prsne mrene, okorelost in' jji EK krii se hitro vdajo zgodnji rabi ^ | Severovega i ^Zdravilnegs S Obliža Hj (Severa's Healing Planter) i i i i y vseh$ _ Priporoča se za rabo , ,, „ Sn -'T g; lučajih, kjer se rabi kak obli*' ^ ® Cena 25 centov. !f as--^i Otroci radi majo, Odrasli t ab>i0 $ i i SEVEROVE TAB-LAX K Sladkorno odvajalo. 585 Cena 10 in 25 centov, g-- S85 Vprašajte lekarnarja za ^jf £ verova zdravila. Ako jih ""l^jji jjj lekarnar v zalogi, naročite 1' ^ " od nas W. F. Severa C° DAP RAOID5 POZOR1 POZOR' ml"1 Obleke za spo: in leto. ^ čedne in moderne obleke za in mladino se dobe pri nas, kak® ^ delamo v popolno zadovolj»tv° po meri. ^ Velika zaloga najmodernejih kov in kap vseh velikosti. . r\ . j Jj c' Posebno velika zaloga trpe z"? -ep-ljev visokih in nizkih za niot* > ske in mladino. .rt* kr'v d Mi imamo najlepie srajce. ' ^ kolare itd. Vse naie blag« J* 011' ter povrnemo denar, ako ni * v zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajttno 4 ^f vredne znamke ali pa fl>tf izvzemši na oblekah delanih P® Vaii naklonjenosti *e( Prva Slovanska Trgovina strani mesta. * tit Frank Juricif 1001 N. Chicago St. J°Ll* ( \ i. 1 I 3 t i 1 t t 1 ( \ <1 \ ii r t r i ( S ■V P k č * t; 1 P V P j; S V v SI h P l h »( ta n V i, n, r< G 1« napol strohnelo, skoro golo moško in k Hussareku. — "Nemcem prijazni truplo. Na lice mesta došla komisija Slovenci", kakor se zdaj ti grdi rene- je spoznala v njem 671etnega občin- gati imenujejo, so ministre nalagali, skega ubožca Eržena, pristojnega v da Nemci Slovencev ne zatirajo. Da Kropo. Eržen je bil udan pijači, bil so koroški nemškutarji tudi dr. Hoch- je božjasten in slaboumen. Bržkone enburgerja obiskali, je samoobsebi v gozdu zmrznil pozimi. KRANJSKO. 1 — Kranjska dežela in njen pomen za industrijo. "Trgovski List" piše: Novo življenje je zavladalo Sloveniji, ko so leta 1853. otvorili prvo železno ŠTAJARSKO Ljubljani. Tako je Miha Kopač zavarovan za 3200 K. Pogorelo mu je veliko mizarskega orodja, izdelkov in lesa in ima škode 4000 K. Ivan Trnove je bil zavarovan za 3500 K, ško-j — Proslava 5001etnice^ ustoličenja de ima okoli 3000 K. j korpških vojvod v Pobrežu pri Mari- ' boru. "Slovencu" poročajo: Nepriča- umljivo, saj so duh njegovega duha. — Društvo za zgodovino in narodo-pis koroških Slovencev so ustanovili v Celovcu 10. junija. I — Samoumor v kavarni. V Celovcu je v stranišču neke kavarne izvršil 8. t. m. ob 4. uri zjutraj samoumor bivši garažni delavec Ludovik Joebstl naših pokrajinah — južno „iški stražmojster v Gradacu, 44 let cesto po železnico. Konec je bilo staremu fu Hanstvu in srednjeveškemu načinu trgovanja. Slovenski kmet, ki je prej 'skal zaslužka v prevažanju blaga, seje '°til obdelovanja zemlje, vrnil se je h kmetovanju. Naše ozemlje je naenkrat pridobilo na pomenu, postalo Je oni del Avstrijske, ki ga slednja nikakor ne more pogrešati, brez kate-rega izgubi svojo veličino in se izpre-rneni v nepomembno medzemno državo. Druga etapa v našem gospodarskem razvoju je bila gradnja turške železnice. Ž njo so bile slovenske cježele postavljene v zvezo s seve-rozapadnimi pokrajinami naše države, Tfst je začel potegovati nase tudi trgovino južnovzhodnih nemških dr-2av- Tako sta vodili preko naše domovine dve izmed najvažnejših av-str'jskih železniških prog, slovenski SVet je ležal otvorjen na vse strani: Jug, na vzhod, sever in zahod. Manjkala mu je le zveza z jugoslovanskimi deželami. Sedaj so odpomogli tudi temu nedostatku. Dne 25. maja Je vršila slavnostna otvoritev belokranjske železnice, tretje glavne pro- - Smrtna kosa. Umrl je kot žrtev kovano veličastna je bila slavnost 5«)- iz Wolfsberga, okraj Lipnica na Šta-svojega poklica Janez Krašovec, orož- ,|tnide> ki ste jo priredili obe maribor- Jerskem; V nekenl Plimu Pravi- ' & NAŠIM SLOVENCEM! $ Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. ski podružnici Slov. Straže v nepo star. Pokopali so ga pri Treh Parah sredni bHžini nemškutarskega gnezda pri Metliki. Zapušča ženo in štiri ne-; Maribora v nedeI;0i dne 7 t. m. Dasi. _ preskrbljene otroke. — V Mekinjah je izvršil samoumor, ker je bil odpuščen od dela. Pred samoumorom je izpil v kavarni štiri steklenice -šam- ravno je prejšnje dni bilo skrajno sla- PanJca- je umrl g. Janez Pire, oce c. g. gvardi- bo vreme> je ^ udeležba izredno ve. jana P. Alberta Pirca v K^nn.ku. - l;ka Udeležili so se slavnosti v im- V Novem me^tu je umrl bivši mestni p02antnem številu Slovenci iz bližnje stražnik Franc Hrovat vsled jetike. jn daljne naše okolice Pobrežje je Zadnje case je bil postni sel. Svoj Samoumor je i č vršil dne 6. maja 601etni vratar tobačne tovarne v Celovcu, Anton Dobrovnik. Izvršil je samoumor menda vsled dolgotrajne bolezni. Tudi eden njegovih sinov je . znano daleč na okrog kot gnezdo naj- cas je kot stražnik s sabljo presekal zagrizenejših nemškutarjev. Sloven- svoječasno izvršil samoumor. glavo znanemu nasilnežu Jerebu, ko ska Straža je s tQ prireditvijo pokaza. ga je napadel. — V Ljubljani je umrl la, da se ne boji še tako srditih narod- PRIM0RSK0. 5. t. m. g. Artur Muehleisen hism po- nJh nasprotnikov> ampak hoče zanesti > sestnik, v 74 letu starost. B,1 je dol- dno zavednost tudi med ljudi, ki \ go vrsto let clan ravnateljstva Kranj- SQ do $edaj tava,; y nemčurskem mo ske hranilnice. u y vrstab naših pristašev ni stra-j — Volitve v istrski deželni zbor. v .. , 0 . • ' hu pred narodnimi nasprotniki, am-' Trst, 8. junija: Včeraj so bile volitve — Na cesti umrla. 2. t. m. je prišla , . , ... . .,'.,., D , ... • m pak mi gremo s korajzo m neustrase- za istrski deželni zbor. v Radovljico na semenj 571etna po- v . J sestnica Barbara Lipovec iz Javorni- no zavestJ° škega Rovta. Na potu na kolodvor, negats.tv0' " . , , ■ • navdušenim pa jo je zadela srčna kap in je v par minutah umrla. — Nesreča na Dolenjskem. Leopold Kastelic, posestnika sin na Obli Volila je splo- tudi tje, kjer cvete re- šna kurija. V tej skupini je v Pul.iu - Slavnost je otvoril z izid sledeči: Laški liberalec Corenich pozdravom predsednik 1230 glasov, socialni demokrat Lirussi mariborske podružnice dr. J. Lesko- 702, hrvatski kandidat dr. Pederin 431, var. Pozdravu je sledila deklamacija kandidat mornarice Riaviz 201. Ožja "Slovenski svet", katero sta skupno volitev med Lahom in socijalistom. precjnašala posebno ljubko Rudi in Vrši se prihodnjo nedeljo. Izid je Gorici, župnija Primskovo, si je zlo-' Anica dr. Leskovarjeva. Slavnost je tak, kakor se je splošno pričakoval. V mil desno roko v podlehtju. — Matija nato pozdravil zastopnik koroških Slo- ožji volitvi pojdejo vse antikamora- Samsa, posestnik na Gori pri Sodraži- vencev, tajnik koroške S. K. S. Z. go- ške grupe po vsej priliki volit socija- na slovenskem ozemlju." to je ve- ei- se Ponesrečil v gozdu ter si zlo- spod Vajncerl. Njegov pozdrav je bil lista, kar je tudi najbolj pametno. Hr- lik dogodek za nas Slovence- z novo mil levo nogo v £oleni- — Janez Raj- spremljan z viharnimi .in urnebesnimi vatski kandidat je dobil topot 25}i Veznico je tudi ustvarjen predpogoj delavec pri zgradbi ceste med Sv. j"2ivio" klici. Iz stotin navdušenih več, nego lani dr. Scalier v istem kra- za gospodarsko zbližanje Slovencev s Križem Pri Lit'ji in med Mirno, je pa- slovenskih grl je donel pozdrav koro- ju. Kamoraši so precej poparjeni. s'ovanskim jugom. Ni ga naroda v del na S,avo in zadobil podplutbo naškim našim bratom. — Burno aklami-j _ jrst. V IV. volilnem okraju je Avstriji, čigar ozemlje hi bilo v zem- ^lavi ter pretres hrbtnega mozga, da j ran nastopi na to slavnostni govornik v splošni skupini izvoljen dr. Matko ^Pisnem oziru tako ugodno za indu- ic postal mrtvouden po vsem životu,— naš buditelj in voditelj poslanec dr. Laginja, ki je dobil 8030 glasov, itali- ftrijsko in trgovsko delovanje, kakor Brata Janez Franc Kozlevčar, si- j Korošec. Govornik se je spominjal janski kandidat je dobil 1013 glasov, ■ie naše. Prometne zveze, ki nam od- nova Posestnika iz Tlake pri Sv. Kri- naše zgodovine in v ognjevitih bese- , socialni demokrat 365. — V V. vo- Pirajo pot na vse strani sveta, narav- žu Pri Litiji; sta bila napadena od šti-' dah navduševal zbrano množico k na- Hlnem okraju je izvoljen dr. Ivan »ost zahtevajo industrializacijo naše rih pretepačev, ko sta se vračala iz ^ rodni zavednosti in odločnosti. Nje- Milič z 4680 glasovi, laški kandidat domovine. Slovenci, lotimo se indu- gostilne v Tihaboju. Dobila sta tako ' gov pvor bil je neprestano prekinjen pesante je dobil 1026 glasov. — V strije!" i hude poškodbe na glavah, da sta neza- z navdušenimi vzkliki odobravanja. yjj voiiinem okraju je izvoljen pro- | vestna obležala na tleh in so ju mogli ( Zatem je sledilo petje izborno izvež- fesor Vekoslav Spinčič s 5000 glasovi, ~~ Grozna nevihta na Trški gori in šele čez dva dneva prepeljati v kan- ( banih pevskih zborov od Sv. Magdale- laški in nemški skupni kandidat San T Grčovju pri Novem mestu. Dne 5. dijsko bolnišnico. Vzrok pretepu je ne in Maribora. Občudovali smo te dr; je dob;i 612, socialni demokrat 89 J-L.n' poP°Wne ob 4. uri je zadela Tr- baje ljubosumnost.. ------------J——-u-:j:" - .......- ........ o goro in Grčovje grozna nesreča; 'skalo se je in treskalo, kakor malo-d° pomni; med W?m se Je vsula toča; — Izpred ljubljanskega sodišča. glasove, ki so doneli tje proti obzidju giasov. V Voloski-Opatiji je dobil mariborskemu in javno ia glasno kli- Spinčič 484, Sandri 51 glasov. Nem-cali našim nasprotnikom: "Mi vstaja- ci sr> vosto ob progi je z drugim v°zila ')reV!!ela železnica. Odslej bo na Vini"9 P°šta le še v Kočevje in favno ?Cr«fa L "e 4 m- popoldne je I Sk^ianu k°va^n'ca kovača r ie bil Gasilcev je .bilo dovolj, h 41 v-sled Tn° semeni- Ogenj je na-5ne Pa je t,°;a5kih isk« To popol-,^olu iV^1 «orelo v Dolnjem Su-^gasUi Gabrju. Ogenj s0 kmalu '-azgal je zopct otrok -uennj "a,Brodu pri Vižmarjih. U:' a Ko • Uri -je pričola goreti L10' Velit ' mi"rja "a Brodu it Ct1* z °frkom s°- ti. 1 da ste I ^ n0VC 11 vž*al v , Ogloma ',e ®be »lamnate strehe Jf^rjev <=- "J!?«««™. Gasilci iz n»«ir 'Jev c, . virtanci iz Gatnei'i Guncelj, St. Vi- 0 Dri acna in Rašice so bili 0g"ju ter Pa'pogasili! ^a var o vin' je vodil Be- :Vtro*ZTl't? bUi "ri Vzajemni Godbam' ,POŽarnim »kodam am "Zvenih zvonov v so bili »osedne hiše ova — Sv. Lenart v Slov. gor. Ponesrečil se je dne 5. t. m. kmet Jurij Ču-ček iz Oseka. Peljal se je po cesti od Sv. Trojice proti Oseku domov. V najhujšem klancu se prevrže voz, Cu-ček pade iz njega ter se tako poškodil, da je bil takoj mrtev. Težko poškodovana je tudi njegova hči. — Samoumor vsled obsodbe. Nekt Simon Orač iz Sp. Kostrevnice pri Podplatu je bil obsojen zaradi krivega pričevanja na 6 mesecev ječe. Zaradi te obsodbe je izvršil samoumor in končal življenje v vodi. — Spodnja Polskava. Žena A. Godec je v noči od 6. na 7. jun. svojega moža umorila in ga na to zavlekla ven na njivo. Izročili so jo sodniji. — Sv. Peter. Smrtna kosa še n^- bilo tako mladega fanta dati v pobolj"! 9tra5no kosi,Pri na9' dA° ševalnico in ne v zapore. ?l- ma'a umrl° P™ na?.u10nlj i' in sicer 4 otroci in 6 odraslih. Dne 4. — Dva pretepača. Brusniška fanta jun. so bili 3 odrasli na mrtvaškem Janez in njegov brat Ban, znana pre- odru: Ivana Kraker iz Celestrine, Ja- tepača, sta v neki gostilni obdelala! nez Wagner iz Kamenščaka in Ivana z noži soseda Kosca, ker ju je oporni-, Repina iz Hrence. tem je začel krasti po izložbah, sedaj pa krade, kar mu pride pod roko. U-kradel je veliko obleke. Umestno bi HRVATSKO. -J — Koroška nemskutarija pri ministrih. Ker koroški Slovenci odločno njal, naj nc razbijata in polivata vina. Kosec se je zgrudil, fanta sta jo pa popihala. — Samoumor žene V Ljubljani sta-cioniranega orožniškega nadporočni-ka. V Gradcu se je ustrelila med av- tomobilno vožnjo soproga v Ljublja-. . . „„ ____«,t 11,, zahtevajo svoje narodne pravice v »o- ni »taciontranega,orozniskega nadpo-, . ž ../. , ,. ročnika Polacka. 23 let stara gospa IjM" pr.1 »oducu, ,e vsa koroik« nem- Oily Pollack, ki je živela ločena od sk"tar,,Ja/ sknpc,h Nei™ku«an> »p svojega moža. Vzrok je baje težka; sklfn,U- da Poromajo na Dunaj k m,-, 1 ^ . . ntstrom zatožit Slovence. Koroške telesna bolezen. .. . ... , . nemskutarje sta vodila dne 5. t. m., _ V gozdu našli človeško truplo.' Dobernig in Lutschounig, ki se jima V gozdu nad Globokem pri Radovlji- je pridružil tudi celovški župan, h ci na Kranjskem so našli dne 2. maja grofu Stuergkhu, k baronu Heinoldu — Prenos ostankov Zrinjskega in Frankopana v Hrvatsko. Občinski za-stop v Pakracu se je pridružil zahtevi zagrebške mestne občine, naj se prenesejo kosti Zrinjskega in Frankopana iz Dunajskega Novega mesta v Hrvatsko, Obenem je sklenil prositi cesarja, naj izbriše sramotni pečat veleizdaje s teh dveh hrvatskih muče-nikov. — K polomu karlovške hranilnice. Dne 6. jun. so v Karlovcu aretirali lastnika tvrdke Funk & Heinrich — Hugo Heinricha, ki ima pri propadlem zavodu nad 750,000 K dolga. Hein rich je svak bivšega hranilničnega ravnatelja Hermana in se je dognalo, da je le-temu pomagal pri goljufiji s po-tvorjenimi založnicami karlovške hranilnice. Takih založnic ima Heinrich samo v Zagrebu za 80,000 K. Njegovo premoženje ni v nikakem razmerju z njegovimi dolgovi. — Sina umoril. V Dugempolju, občine kliške v Dalmaciji, je kmet Joio Plazibat v prepiru prerezal trebuh svojemu sinu Matiji, ki je v dveh urah umrl odpustivši očetu. Nesrečni oče je po krvavem činu pobegnil v gore. A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. GLAVNICA $50,000.00. Ultan. in inkocp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. 4. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ..r .«**>««♦■ ,, .ft^t *f' Potovalni zastopnik: Fr. Zavrsnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul "J - Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iimiuiuimimimiuiimiinuiniiiai Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,001 KRON. Vložen denar obrestuje po 41, % brez vsakega odbitka, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. j. p. irimtf otfjsMoa Lesni r*f»*»*trgevec. Clinton in DvrpUint* Stt. Joliet N. W. Pbo*»e 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNlCAE Cor. Ohio in State Sta. Joliet, » A /\ -STRANI OBSEGA- 4jUVeliH Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojitt slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji nagovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec* Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V, J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Frvi največji in edini slovenski-katoliiki list v Ameriki ter glasile K. s. k. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek &0TBKSKO-AM. TISKOVNA MML Inkorp. I. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta....$1:00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na proinjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and th« Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slorenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik • Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec cerkveni koledar. 28. jun. 29. " 30. " 1. 2. 3. 4. jul. Nedelja 4. pobink. Leon II. Pondeljek Peter in Pavel, ap. Torek Spomin sv. Pavla. Sreda Teobald, pušč. Četrtek Obiskovanje M D Petek Iielijodor, škof. Spbota Urh, škof; Berta. cerkveni govor za četrto Nedeljo po binkoštih. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Vse v imenu božjem. šimon je odgovoril in dejal: Učenik! vso noč smo lovili, in nismo nič ujeli; pa na tvojo besedo bom mrežo vrgel. Luk. 5, 5. Kar je ljudij, vse sreče želi in išče, pa le malo najde; godi se jim kakor apostolom v dan. sv. evangeliju. 2. Veliko ljudij se trudi vse žive dni od belega svita do trde noči in na večer svojega življenja žalostno pravijo: Smo se trudili, pa ne toliko pridelali, da bi nam kruha prositi ne bilo potreba. Največ ljudij je pa takih, kateri se gonijo vse svoje žive dni po minljivem dobičku; ali poslednjo uro stra-lionia svojemu sodniku poreko: "Go- *l>od! vse svoje dni in noči smo delali, pa za večnost nismo kaj ulovili; vse je izgubljeno," Zakaj? Ker ni bilo v bpžjem imenu storjeno. Da se nam 1a nesreča največja ne zgodi, imamo: Vse v imenu božjem t 1. storiti, II. zavžiti, III. trpeti, kakor nam sv. Peter kaže rekoč: Učeni!*! na tvojo besedo itd. I. Zlata beseda je: V imenu božjem. V jutru, ko ustaneš, se pokrižaj v imenu božjem. Greš na svoj posel: živini polagat, netit in kuhat, orat ali mlatit, začni veselo rekoč: V imenu božjem, vse k večj.i časti božji! Angeli potjeso tvoj dobri namen pred prestol milosti božje, božji blagoslov pa na tvoje delo; lahko in dobro ti pojde od rok.' 2. Kadar zvečer na polju dodelaš, živino osterbiš, ogenj okovani in je vležeš, končaj, rekoč: V imenu božjem! In vsako delo tako storjeno ti hoče biti drag kamen, kojega Bogu v roke položiš in v nebesih zahraniš Oh, kako veselo jih boš v večnosti gledal, užival na veke! — Hiti jih v večnost pošiljati vsak dan, vsako uro. Teh zakladov ti molji ne snedo, tatje ne ukradejo (Mat. 6, 14, 20). 3. Ta zlata beseda pa ne sine biti gola, prazna navada, temveč ima resnična biti, da se spomnihio,' da ftam vsako delo od Boga ukazano. V božjem imen^jve deU, kdor si de- lo izbira, in le svoje, ne pa božje časti išče; ne kdor slabo dela, ali celo pregrešno; ne kdor nevoljno posluje, ali celo kolne; ne kdor samo le za časno plačilo dela; on je svoje plačilo že prejel. Žalostno na sodbi poreče: "Vse svoje dni sem lovil, pa za nobesa ni-semnič ulovil." II. 1. Zlata beseda je: V imenu božjem vse vžiti. Kadar se k mizi vse-demo jemo ali pijemo, vse k časti božji! (I. Kor. 10. 31). "Miza, ki se z molitvijo začne in konča, ne bo stradala." Sv. Krizost. Pa ne le na jeziku, tudi v srcu nam ima biti, da vse dobro le od Boga pride. Ne vživa v imenu božjem, kdor si v živežu izbira, preveč je in pije, pregrešno govori itd. Tak je beraču podoben, ki dobrotnika kolne, kadar mu polne sklede podaja. 2. V imenu božjem se vsedi in po storjenem delu počivaj, se zvečer vle-ži in tudi tvoj sladki počitek bo tebi draga zaloga večnega življenja. Se po noči prebudiš, še ni ura vstati, še jedenkrat se obrni hvaležno rekoč: V imenu božjem! Angel varih, ki pri tebi čuje, bo zaslišal, in zanesel tvoje izdihljaje v sveto nebo. 3. Oh, kako srečni smo, ako to vemo in storimo! Celo naše sedenje — spanje nam bo računjeno v večno življenje. "Ali tedaj jeste ali pijete" itd. (I. Kor. 10, 31). III. 1. Zlata beseda je: V imenu božjem, sosebno kadar trpimo; ona nam trpljenje pčiSladi in v najlepše zaslu-ženje premeni. Dobri in hudi dnevi se preminjajo, kakor dnevi in noči, ako še ni, skorej bo tudi tebi ura trpljenja bila. Kaj porečeš, kedar boš nedolžno kregan, krivo dolžen — kaznovan, bolen na smrtno posteljo dejan? Boš klel, druge dolžil, da so ti trpljenja krivi? Naj bo zlata beseda tvoja: V imenu božjem! Bog je dal, Bog je vzel tid. Kakor potrpežljivemu Jobu se hoče tudi tebi žalost v veselje premeniti. 2. V imenu božjem pa ne trpi, kdor na druge izvrača, ne kdor taji, kolne, trpljenje za obiskovanje božje ne spozna. On seje trnje večnega pogubljenja. "Kdor hoče za menoj priti" itd. 3. Oh neumnost, škoda, in nesreča! Tukaj'trpeti — tam goreti brez zaslužka toliko prebaviti! "Blfcžen mož, ki skušnjo pretrpi" itd., itd. (I. Jak. 1, 6). Potrpljenje našo čednost cisti, našo pregrešnost trebi, peklenski ogenj gasi in nam nebeško krono zlati. Oj pač zlata beseda: V imenu božjem! Konec. Preljubi! ubožnega stanu ste,' hlapci, dekle, na svojih rokah živite, težaki si z žuljami svoj kruh kruh služite, in kadar bodete umrli, lahko še tpliko ne bote zapustili, da 1)1 <;as""pokopali; pa vendar lahko bogati v nebesa pojdete, ako le vse v imenu božjem storite. Oh zapomnite, po dan. sv. evangeliju si globoko v srce zapišite zlate dve besedi: Vse v imenu božjem, vse k večji časti božji! Amen. ZDRAVNIKI POTRJUJEJO LURD-SKE OZDRAVITVE ZA RESNIČNE. Ko je nameravala francoska vlada iz zdravstvenih ozirov zapreti Lurd, protestiralo je proti temu 3(XX) zdravnikov; med temi zdravniki sO bili sloveči veljaki v žnanstvu, profesorji na medicinskih šolah, čJani medicinskih akademij, bolnišnični in okrajni zdravniki, i. t. d. Verni iu brezverni zdravniki pripoznavajo lurdske ozdravitve za neovržne in imajo zaupanje v Lurd. Dr. Archatnbault-Lassalc (56 Congress St., Cohoes, New York) je poslal svojega sina v Lurd, da bi tam zadobil zdravje. Dr. Automaitre (Nantes) je pripeljal svojo 21 mesecev staro hčerko v Lurd, kjer ji je bila hitro ozdravljena švedrasta noga, katerej operacija ni mogla pomagati. Dr. Denarie (Chambery) se je prišel s svojo ženo zahvalit lurdski Devici za ozdravljenje svojega umirajočega Sletnega sinčka. Vsi zdravniki, ki so videli tega umirajočega otroka, pričakovali so gotovo smrt. Oče in mati pa sta se brez vednosti drugega zaobljubila v I.urd, če ozdravi njijun otrok; ko mati še obesi lurdsko svetinjo otroku — bil je otrok v par urah izven nevarnosti. Dr. Gaffie (Valcnce-Albi) potrjuje, da je njegova hči Marjetica, ki je bolehala 5 let za vnetjem in 4 leta za gnitjem kosti na nogi, po devetdnev-nici posvečeni lurdski Devici bila 8. dec. 1891 ozdravljena. Gospa Biver, žena zdravnika in hj>i zdravnika je bila v Lurdu takoj o-zdravljena. Dne 30. julija 1896 je prišla v Lurd Miroslava Byrne * svojim očetom, materjo, bratom in dvema sestrama iz Brooklyna. Njen oče Je bil zdravnik že 50 let; deklica, katero so lečili 3 zdravniki Iz Brooklyna, je bila jetična v zadnjem stanju. V Lurdu je 4krat stopila v kopelnico — in v 4 mesecih je na teži pridobila 19 funtov; ozdravela je popolnoma in bolezen se ji ni povrnila. Lurdski zdravnik, Dr. Boissarie pravi, da bi mogel povedati o zdravnikih in njih družinah mnogo zanimivosti, ko bi hotel razkriti osebnosti; mnogo zdravnikov se namreč pride zahvalit v Lurd za zadobljeno zdravje. V našo preiskoralnico je prišel—piše lurdski zdravnik — doktor iz Anglije s svojim slepim sinčkom; radi raka (cancet) mu je bilo eno oko že odstranjeno; taista bolezen pa se ^e prijela tudi drugega očesa. Nevarnost za o- va je bila neomahljiva. "Prišel sem že dvakrat v Lurd; če tudi je daleč, prišel bom še tretjič, ker samo Lurd more ozdraviti mojega sina." Drugi zdravnik prišel je v Lurd s svojim otrokom, ki je bil mrtvouden. Italijanski zdravnik je- spremil v Lurd svojo ženo trpečo za povratnim rakom na prsih. Dva vseučiliščiia profesorja sta jo nagovarjala, naj si pusti izrezati desne prsi. A v Lurdu je bila 8. dec. 1. 1905 takoj izlečena raka pri procesiji s sv. Rešnjim telesom, kar sta potrdila tudi ona dva profesorja. Gospa Bourque, hči zdravnika in žena profesorja na medicinski fakulteti je prišla iz Canade v Lurd, kjer je bila pri procesiji s sv. Rešnjim telesom o-zdravljena v enem hipu 21. avg. 1894. Zdravniki s svojimi bolniki v Lurdu. Dr. Chetail (St. Etienne) je videl, kako je njegova 12 let lečena bolnica gospodična Montagnon bila v Lurdu v hipu ozdravljena. ... . Prof. Spillman (Nanzig) je našel v Lurdu pred cerkvijo svojo bolnico, Marijo Benvelot, ki je bolehala za tuberkuloznim vnetjem trebušnice. Dve leti jo je zdravil v bolnici; nikdar ni vstala iz postelje in skoro nič jedla, ker je bljuvala. V takem stanju jo je zapustil v bolnišnici V Lurdu pa je ozdravela, in ko jo je takrat ta zdravr nik po naključbi našel pred lurdsko cerkvijo, ni mogel verjeti svojim očem in spremil jo je v preiskovalnico. V lurdsko preiskovalnico sta prišla tudi Dr. Laneele (Caen) s svojo v Lurdu ozdravljeno bolnico Marijo Le marchand, in Dr. Gourand s svojo v Lurdu izlečeno bolnico Esther Brack-man, nad katere ozdravitvijo je že obupal. Dr. Boissarie navaja še mnogo vzgledov. Nekateri zdravniki pripisujejo take in enake ozdravitve božjemu vplivu; nekateri strme in začudeno gledajo take ozdravitve; imajo :pa svoje predsodke; nekateri pa nočejo nič slišati o kaki ozdravitvi; zopet drugi so nevoli-ni, ker si takih' ozdravitev ne morejo razlagati z zdravniško vedo in z na-tornimi zakoni; toda med najhuje za-griženimi nasprotniki čeznatornega vpliva je redko kak izvrstni zdravnik; taki nasprotni zdravniki so navadno zapleteni v politiko. Profesorji, ve-ščaki.v znanstvu poslušajo, opazujejo, proučavajo in le malo izgovarjajo, če tudi nekateri ne pripoznavajo božjega vpliva. Zakaj ne pripoznajo božjega vpliva? Ali znajo izlečiti neozdravne bolezni sami? Ne! Ali si jih zpajo razlagati? Tudi ne. Brezbožni. Zola je rekel: "Če bi o-zdraveli v enem hipu vsi bolniki, ne veroval bi, da je to čudež, da j.e to delo božje." So ljudje, ki hočejo Boga na vsak način utajiti. Najbolj sloveči učenjak medicinske fakultete na pariškem vseučilišču je prišel do lurdske kopelnice ob času, ko je vstopila vanjo ženska, kateri je rak (lupus) razjedel obraz, "Oh, če bo pa ozdravljena ta-le! Gotovo je, da nji ne pomore sugestija" — in odšel je naprej. Nekaj minut pozneje iz kopelnice taista ženska in gre mimo profesorja. Njen obraz je pokrit s čisto kožico; njene rane so zaceljene. Profesor jo zaprosi — "Pa saj to nc more biti taista ženska, ki sem jo videl malo prej," je rekel. "Ne tp ni možno!" Pokliče jo in začne izprjše-yati. Brez dvoma, to je taista ženska; profesor vidi, da se je"*v enem tre-notju izpremenil njen obraz, ki je bil razjeden od raka. "Jako zaniniiw je to; ko se vrnem v Pariz, povedal bom to svojim tovarišem," je pripomnil. In res je na seji zdravnikov zaklical doktorjem: "Pojdite v Lui;d; vredno je tje iti, videli bodete zelo zanimive o-zilravitve!" Ni ga pa obšla misel, da bi take, hipne ozdravitve bile čezna-t,orne ali božje delo. čila, in 24. maja 1883 ga pošljejo domov s 180 franki. Dne 11. junija 1884 pa dobi odpust in 600 frankov penzije. Slepi vojak pa hoče večjo pokojnino, in v ta namen mu Dr. Dor dne 16. sept. da sledeče izpričevalo: "Podpisani doktor zdravilstva, stanujoč v Lyonu, št. 2, Quai de la Larite, izpričujem, da se je Franju Vion-Dury, odpuščenemu vojaku iz La!leyriat-a, kanton Nantua (Ain) odločila mrežnica v obeh očesih. Če tudi je mrežnica v levem očesu zopet prirastla, vendar to oko ne more razločevati dneva od noči. Z (lesnim očesom ne more Vion-Dury komaj šteti, prste na roki, ki so 30 cm oddaljeni od očesar. Za delo je torej popolnoma nezmožen, in ker je njegova bolezen neozdravna, moramo ga smatrati za slepega na obeh očesih." Lyon, 16. sept. 1884,—Dr. Dor. Tudi Dr. Verret v Lausanu mu tisto leto pove, da ne more pomagati njegovim očem: Dne 16. julija 1890 otide v bolnišnico v Confortu, (pri Bellegardu, Ain) in čez tri dni mu reče usmiljenka Lu-clovika: "Ubogi gospod, tako mladi Ste še (30 let) in popolnoma Slepi! Če imate dovolj vere in ljubezni do pre-svete device Marije, morete z njeno priprošnjo doseči, da boste videli vsaj toliko, da bi mogli hoditi sami." Vsak dan mu sestra Ludovika, posebno pa še sestra Marta ponavljata taiste besede, in zadnja mu še pripomni, da mu preskrbi lurdske vo^e, s katero naj si oči moči in "če imate trdno zaupanje, ozdravila vas bo preSv, Devica." On pa vselej odgovori:."Tega nisem vreden." Vendar pa začne opravljati de-vefdneVnico, ki jo misli dovršiti 1. avg. Toda ta dan ne čuti še nobenega izboljšanja. Drugo jutro reče sestri: "Obljubili ste mi lurdske vode; prosim, dajte mi je malo!" Ko jo dobi, premišlja dolgo, kaj bi naredil. Naposled pa s kazalcem desne roke o-moči obe očesi. Takoj nato začuti bolečino, hudo tako, kakor bi mu kdo y oči zabodel nož. "Oh sestra se je morala zmotiti," mislil si je, "in mi je dala amonijaka"; da bi se prepričal, pomoči s tekočino svoje ustnice; ko pa se z vodo dotakne ustnic, povrne se njegovim očem vid v tistem hipu. Ta vojak pripoveduje: "Mogel sem razločno videti zavese, okna i. t. d. in zaklical sem: Simon, Simon (to je bil njegov sosed v sobi); jaz vidim; hitro pokliči sestre!" Drugi je pritekel k meni in rekel: "Če vidiš, povej mi, kako sem oblečen?" "Jopič, za-vratnik in klobuk- imaš na sebi." "Saj res vidi," reče in še on teče po sestre. Med tem pa je ozdravljenec zdihoval k Mariji: "O presveta devica Marija. Kako si dobra!... Oh, kako bi se veselila moja uboga mati, če bi me videla!.,.. Kolika sreča za me, da sem prišel v tako hišo!". Od tega časa je vid^l tako dobro, kakor pred 20 leti. Dr. Dor, ki je protestant in odličen očesni zdravnik V Lyonu, je dosegel, da so zdravniki pretresavali to ozdravitev na opthalmološkcm kongresu v Parizu 1.—4. maja.1. 1893; na tem kongresu so zdravniki potrdili, da je to prva in edina ozdravitey te vrste. Dr. • Vigouroux, zdravstveni nadzornik pariških šol in častnik akademije piše: "Te bol.ezni niso zdravniki še nikdar lečili z uspehom." ■Farški, nazadnjaški Lurd doseza pa uspehe celo pri nedzdravnih boleznih? Ali nismo naprednejši' kakor, naši nasprotniki? Našim domačim nasprotnikom se ponuja 15,000 fr. V Londonu izhaja protestantski list ; "Standard", ki je tudi priobčil neka-, tere lurdske ozdravitve. I V Londonu izhaja protestantski list "Daily Mail", ki ima v Lurdu enega | poročevalca in enega zdravnika, ki preiskujeta in objavljata v dotičneni časopisu lurdske ozdravitve —< a Kun-da piše svojim bravcem: Sleparija, sleparija in vse je sleparija razun naročnino poslati Kundi. O Kunda ve, da je slepar sam, ki lahko slepari nevedne Slovence. i Ali mislite, da bi katoliški cerkvi nasprotni protestantski listi, katere podpirajo protestanti, poročali o 'teh o-zdravitvah, če bi ne bile resnične? Kunda, ti lahko zaslužiš 15,000 frankov. i Henrik Lasserre, odvetnik v Parizu je popolnoma oslepel. Dva sloveča očesna zdravnika v Parizu sta lečila njegove oči, pa mu nista mogla pomagati. Njegov prijatelj, protestant (poznejši francozki minister Freycinet) mu je svetoval rabiti lurdsko vodpi. Toda odvetnik -Lasserre ga ni hotel ubogati, ker se je bal, da bo moral pobožno živeti, če bo čudežno ozdravljen. Na daljno prigovarjanje svojega prijatelja pa se je vdal, preskrbel. či nekaj lurdske vode iu, si ž njo pp nj°" litvi k Materi božji omočil, oči in senci. V tistem hipu, ko se je z vodo dotaknil oči, je izpregledal. Takoj je vzel v roke pobožno knjigo in prebral 100 strani, ne da bi si utrudil oči. Izvrstno je videl do svoje smrti (1900). Izkazal, pa se je Materi božji hvaležnega; obiskal je namreč one osebe, ki so bile v Lurdu ozdravljene; opisal in. objavil po temeljitih preiskavah njih bolezni in ozdravitve v posebni; knjigi. Bogat Francoz, E. Artus, če-gar nečakinja, nad katere ozdravljenjem so obupali vsi zdravniki, je bila v Lurdu ozdravljena — je pri M. Tur-get, Rue de Hanovre 6, v Parizu, založil 15000 frankov za tistega, ki more dokazati, da je samo ena od tega odvetnika navedenih ozdravitev neresnična, ali pa da se da razlagati nator-nim potom. Tega denarja ni do danes še nihče prejel. Kunda, razsodniki niso farji, ampak ^ tebi tako priljubljeni svobodnomiselni, napredni, prosvitljeni člani medicinske akademije, člani znanstvene akademije in člani prizivnega sodišča v Parizu. Kaj bi torej zmerom beračil pri svojih brezdelnih in od kapitalistov zatiranih naročnikov!? Kunda na noge! Pojdi v Pariz in dokaži znanstvenikom, da je samo ena od Laserja opisana lurdska ozdravitev ali sleparija ali pa provzročena po sugestiji, in v žepu boš imel 15000 frankov! Korajžo Kunda, kaj bi samo sleparil! Če ni drugače pa obljubi še Dr. Aignerju polovico, in on ti bo pomagal. Pomisli Kunda, da si ti prvi začel razlagati lurdske ozdravitve — in sicer že pred nekaj meseci, po dolgem času potem smo se še le mi oglasili. Torej je tvoja dolžnost, da ovržeš te ozdravitve tako, da pri tem še nekaj zaslužiš. V žepu boš imel cvenk, tvoje ime bo zaslovelo in Lurd bo razkrinkan kot sleparstvo in poražen bo za vse večne čase. DUHOVNIKI IN KATOLIŠKI DUH V K. S. K. J. (V pojasnilo.) "Duhovska komanda! Farika komanda!" Kadar človek sliši ta izraz, ga mora srce zaboleti. Če ta izraz slišimo od odpadnikov ali brezvercev, se ni nič čuditi, ker to dobro vemo, da bi odpadniki vse duhovnike celega sveta najraje vtopili v žlici vode, če bi le mogli. Ti nesrečni ljudje nt marajo verovati in ne po veri živeti i" zato sovražijo duhovnike, ki učijo: veruj in živi po veri! Da torej odpadniki govore od "duhovske ali farške komande", to je čisto naravno. D» pa tudi resen, katoliški mož izgovarja besedo: Mi ne potrebujemo komande duhovnikov pri K. S. K. J., to je pa težko razumljivo. Naj nekolik pojasnim, da imajo te vrste možje napačne pojme o tej takozvani "ko mandi". ■ v,jj 1.) Vsakdo bo rad pripoznal, da j? tudi za duhovnika pametno, če je za-varovan. Nihče ne ve, kaj ga čaka i* tudi sorodnikovi duhovnikovi radi sprejmejo vse, kar jim duhovnik zapusti. In če že slovenski katol. duhov"''' hoče biti zavarovan, ali ni najlepše, če je pri slovenski katoliški organizaciji, da se tu pokaže kot njihoveg' rojaka, kot brata med brati? Zato na-yadno ljudje sami nagovarjajo novega ■duhovnika: Gospod, še vi k nam pri-stopit«! Ali ni res tako? 2.)... V društvo sprejeti duhovnik prevzame nase vse pravice in dolžnosti, z drugimi člani vred. Pri volitv' ima zmerom samo en glas, ne, več. Duhovnik voli in ima pravico voljen biti. z,s,,to, za kar ga izvolijo. 3.) Naša K. S. K. J. je katoliški in .sicer je za to katoliška, ker so jo kot katoliško ustanovili katoliški moi" je, ki izvečine vsi še danes živijo. T) možje bi pred 20 leti lahko ustanovil' drugačno jednoto: svobodnomiseln? ali narodno ali neodvisno, pa niSo hoteli, ker rekli so: katoliška mati na> je rodila, katoliško želimo . živeti Jft in naše družine, katoliško hočemo tud' umreti. Kdo ne bo dal čast tem p°* štenim možem za ustanovitev nase K. S. K. J., ker ustanovili so jo na podlagi bratstva in podlagi katoliške vere kot živo prepričani verni sino"' vernega slovenskega naroda; in v zgodovino slovenskega naroda v Antf" riki bodo z zlatimi črkami zapisan' imena ustanoviteljev naše slavne K-S. K. J. Če je torej jednota katoliška, kdo drugi pa zna bolje tolmačiti besedo "katoliška" kot katoliški duhovnik? Že vsled te besede same katoliški duhovnik po svojem poklicu spada v to jednoto, da članom razjasni, kaj dolžnosti katoličana, da člane uči i" spodbuja k praktičnemu katoliškem0 življenju, da člane svari pred sovražniki katoliške vere, in da čuva, da n"' beden, ki ne mara živeti kot katoličan1 ne pride v to katoliško družbo, ker ne more in ne sme priti po pravilih, in 2* je kak član tekom časa nalašč zan«' maril svoje verske dolžnosti, da slf s tem prestopkom on že sam sebe tf' ključi iz naše družbe, ker ne mara ž1' veti katoliško. Ali je to duhovska komanda? Ali r to farška komanda? Dobro! Vpr8* šam vas javno vas vseli 13,000 članov in članic naše K. S. K. J., vpraša'" vas vse spoštovane ustanovitelje na$e organizacije: Ali ste se morda vi vsi, ali večin' izmed vas, ali ste se tekom časa 3 morda kar čez noč toliko izpremeni1'' da hočete zavreči verski katoliški df, iz jednote, da ne marate pripozns" verskih dolžnosti in da se jih hočefc otresti? Ali niste nasprotno vi st zmerom tistega duha in srca, ko 5 bili takrat, ko ste bili slovesno spre( jeti v Jednoto? Ali ni vam vsem s%e znak križa, pod katerega znamenj1'", se je ustanovila Jednota? Gotovo d Zato pa par članov, ki so se v kato ško Jednoto vsilili in ki sami v sr nisi katoliški, teh par članov ne (Nadaljevanje na 5. strani.) , Vojak Vion-Dury. Vojak Vion-Dury je bil s svojinii tovariši meseca novembra 1. 1882, zvečer ob 6. uri, ob hudi plohi odposlan na stražo v mestu. Hitro so bili vsi premočeni. Okrog polnoči je začelo goreti v gostilnici mestne hiše, in ti stražniki so dobili ukaz, naj gredo In pomagajo gasiti. Iz zgornjega nadstropja je treba rešiti pet oseb; to se jim sicer posreči, a kO Vion-Dury odpre neka vrata, švigne mu v obraz y«-lik plamen, in od tega trenotka mu vid opeša tako, da po preteku treh mesecev ta vojak popolnoma oslepi. V bolnišnici v Dijon-u ga zdravijo pa razne načjne — brezuspešno; naposled ____ _ _ zdravniki razspoznajo, da »e mu je. v trokfl je bija vfjika; a vera zdravjiiljo obeh očesih mrežnica (kožica) odlo- Onim, ki želite kupiti preproge ali rugs, ponuja naša prodajalna ob tel priliki najlepšo priložnost, da si nabavite jih po posebno nizkih cenah. Naše cene so vedno nižje kot po drugih prodajalnah, posebno so pa znižane zdaj dokler se nadaljuje naša razprodaja ali RES TAG SALE Naše cene na preprogah in pohištvu so izredno nizke. Naša zaloga je tako velika, da se je čuditi. Pri tej prodaji prihranite od $5 do $15. Be»UTiilx, 9x12 po ............. 25.00 Axmlnlster,»xl2 po.............. I«-90 Royal Wiltons Tapestry Bruesels 9x12 po.................... .....$ 9.90 9x12 po.......................... 11.90 9x12 po.......................... 13.90 Velvet Rugs 9x12 po..........................$13.90 9x12 po.......................... 17.90 9x12 po......................... 19.90 Matting Rugs 9x12 po.......................... 8.50 Cashmere Wilton 9x12 po......................... 25.00 9x12 po..................$33 do $40.00 French Wiltons 9x12 po..........V............. $50.00 Grass Rugs 9x12 po. ........................# 6.90 Art Squares 9x12 po..........................» Merchandise Clearing House " Th« House o/ a Thousand Hups" Cor. Cass and Joliet Sts W.G. Wilcox, Prop. JOLIET, iLk i ti n J fc* K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Otginizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana t državi Illinois 12. januarja 1898. fttdsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. Lpodpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, C®lo. H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1094 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewoad, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: m Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, I'll4 VoSkempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. I POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., AnacOnda, Mont George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701. Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkoviek. 720 Market St., Waukegan, III. Uradne glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ilia. **E DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. ; PRESTOPILI ČLANI. društva sv. Roka 15, Allegheny,. Pa., k društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 15826 Vid Popovački, 16. jun, 1914. I. dr. š^. 131 čl. II. dr. št. 85 čl. 0(i društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., k društvu sv.' Alojzija 95, Broughton, Pa, 12945 Anton Ipavec, 14. jun. 1914. I. dr. št. 17 čl. II. dr. št. 81 član. 0(1 društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19249 Anton Ule, 15. jun. 1914. I. dr. št. 44 članov. II. dr. št. 391 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8651 Josip Škufca, 18. junija 1914. ■ Dr. št. 204 člane. ^ društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 19917 Josip Kralj, 16287 Pridejo fik Matelič, 7. jun. 1914. Dr. št. 91 članov. K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 19818 Franc Bogovič, 14. jun. 1914. ' Dr. št. 43 članov. ^ društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn./ 19850 Jos: Stubler, 15. jun. 1914. Dr. št. 103 člane. ODSTOPILI ČLANI. 0(5 društva sv. Jožefa 53, VVaukegan, 111., 16674 John Dobrovoljec, 21. jun. 1914. Dr. št. 171 članov. d društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 19525 Anton Pokovec, 20. jun. !9l4. Dr. št. 35 članov. IZLOČENI ČLANI. d društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 17894 Peter Starešinič, 11400 Nikolaj Žunič, 8. jun. 1914. Dr. št. 155 članov. PRESTOPILE ČLANICE. ^ društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvu sv. Veronike Kansas City, Kans., 2893 Katarina Lončarič, 14. jun. 1914. 6 I. dr. št. 1 članico. II. dr. št. 89 članic. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. uštvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19152 John Bradač, zvišal zavaro-b .Tinino 6. jun. 1914. Razred 3. društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 19802 Anton Jagodnik, zvišal j>r.^varovalnino 4. jun. 1914. Razred 3. društvu Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 5635 Alojzija Brodarič, dišala zav. 18. jun. 1^14. Razred 2. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Trempush, Josip Miroslavič, Nikolaj Prokšelj. Društvo sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Frank Staniša. Društvo sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111. ne pošlje delegata vsled denarnih zaprek. Društvo Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman. Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Matija Stefanič. Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Frank Jernejčič. Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Frank Frančič, Matevž Ferko. Društvo sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa.: Anton Tome. Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Frank Viranth. Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 79, VVaukegan, 111.: John Zalar, Math. Jereb. Društvo Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich: ne pošlje delegata. Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Math. Judnich, Math. Vidmar. Društvo sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Martin Derganc. Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Josip Rudman. Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc. Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, III.: John Plesnik. Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete. , Društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Veronike 115, Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Društvo sv. Martina 126, Mineral, Kans.: Martin Oberžan. Društvo sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Frank Keržič. Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Martin Katzman. Društvo sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik. Društvo, sv. Ane 139, La Salle, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Frank Brozič. Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. ' Društvene vesti, j' **o*D*ooooo*o*eoeoo*ooo«r0-'rje.ravn° sedaj najprimernejši čas za tako razmotrivanje, radi tega pri ibqijg8"1 članom in članicam, da bi se potrudili in poročali svoja mnenja v ,.J?dnote» v uradnem glasilu. S tem se nudi vsacemu posameznemu napra a" članici priliko izraziti svoje mišljenje in svetovati, kaj naj bi se ^jtrd • .ukrenilo, da se naša slavna organizacija postavi na zdravo in »eslj; *)cJŠo podlago, ko mogoče. Ni dvoma, da Jednota ni na dobri in za-da ,7' Podlagi, toda še veliko se da zboljšati in je torej dolžnost konvencije, £>aT 2avzame 'n stori, kar je storiti mogoče. ^br0 H0(ie Pa KK- delegatom mogoče dobro delo napraviti, radi tega bi bilo . t*iu a bi se posamezni društveniki in društvenice potrudili, ter k dobre-koristn ,Uflm pozdravom sem Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. 2 Imena naznanjenih delegatov. ? d«] cb-u za mesec junij razposlal sem na vsa društva poverilne liste Ud' listč C lzv°ljc"e na dvanajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote, kakor ^o »J ■ . ater'mi naj mi društva naznanijo imena izvoljenih delegatov ht Pošlih s° sledeč Anton Gregorich, Rev! Anton Sojar, ^"sijtj - —™wca društva naznanila svoje delegate, ali pa izjavila, da t *astwPn>ka na zborovanje, j PeS0SV- Stefana Chicago, 111.: ^r*>j!clV° Sv- Jožefa 2, Joliet, III., George Stonich, Anton Fritz, Rev. John NtvoV°r Ccsar' Dr' M' J- Ivcc- Or„itVo v,t- sv. Jurija 3, Joliet, III.: Anton Nemanich, Josip Klepec. rUŠtvf V 1 'r'la Metoda 4, Tower, Minn.: George Nemanich. ^uštvo SV' Družine S, La Salle, 111.: Rev. Alojzij J. Kastigar, John Pražen J«ho7-)/r Jožcfa 7> Pueblo, Colo.: Josip Čulig, Josip Russ, Math. Jer S. jwtVo j0l%t sv' Janeza Krst. 11, Aurora, III.: ne pošlje delegata. h ^čnun' J°Žefa 12, Fore,t City' P"': John Te,ban- Anton p°dboj "rujtVo t Pruitv0 gV' , .,cza Krst- 13. Biwabik, Minn.: Josip Iglač. fs^tvo KV" , cfa 16> Virginia, Minn.: Math. Kostanšek, John Sumrada. J >itV0 »v 21' F«deral, Pa.: ne pošlje delegata, jf' Seliifc J" , * 2S- Cleveland, Ohio: Jernej Knaus, A r»itv0 »J rS'P Rl,ss* Rev- Jcrn«i Ponikvar, John Wi n"' Peter o ,.anč'ška Sal. 29, Joliet, III.: Josip Sitar, Josip Dunda, John Stv, ,;*r'jc Device 33, Frttshurg, Pa.: Josip Pavlakovič, John Filiali, >itv0 iv' iV? ^ 38, Kansas City, Kans.: Rev. Anton Leskovec ^'»o »v t • e H'bbing, Minn.: Math. Kočevar, Anton Kromar. >»tV0 £ (°"|a 41, Pitt.borg, Pa.: Josip Lokar. J^tvo sv'i"".'3 Anaconda, Mont.: Frank Peterlin. nrUltv° J AVr.,an* So Chicago, III.: Rudolf Kompare, Matija Pirnar. i,v® Je«,« 471 Chicago, III.: Martin Nemanich.' eu* UoWi Paatix 49. Pin.fcnrg, Pa.:. George Weselkh. Anton Gerdina, Dr. Widerwohl. magati ne za cerkve, ne za šole. In tako bomo vse porušili, kar je božjega in svetega. Zatorej pozor, brati, delegati naše slavne katoliške jednote! Slavna Jednota naj plača usmrtnino, društjvo bolnemu članu pa bolniško podporo. Želeč slavnemu zboru naše dične katoliške Jednote obilo uspeha in božjega blagoslova, Amerikanskemu Slovencu pa, da ostane še mnoga leta glasilo iste, pozdravljam vse dobromi-sleče člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list, pa tudi želim veliko naročnikov in predplačnikov. Peter P. Šterk, 428 N. 5th St., Kansas City, Kans. Drobtinice. (^Nadaljevanje s 1. strani.) Op. ur. Pod tem »aglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis. (32. dopis.) Glas iz Kansas City, Kans. Ker je tako rekoč pred durmi XII. glavno zborovanje naše slavne organizacije K. S. K. Jednote, si štejem v dolžnost, izpregovoriti besedo v preudarek vsem dobrim članom in članicam, posebno pa glavnemu odboru in delegatom naše slavne Jednote. V predzadnji številki našega glasila je bil priobčen edenindvajseti dopis o zboljšanju in za procvit naše slavne Jednote. Torej marsikaj se je že pisalo, in se je tudi večkrat pisalo, da v bodoče naj bi plačala Jednota bolniško podporo. Vsem tistim, kateri so pisali in tistim, kateri kaj takega mislijo, jaz rečem brez zamere, da so nepremišljeni, ali pa želijo slabo vsemu članstvu naše slavne Jednote. In zakaj? Prosim, potrpi, in vse ti povem. Tukaj v Ameriki imamo več slovenskih jednot, katere plačujejo usmrtnino in bolniško podporo. Misliš mogoče: to je prav, in povem ti, da se strahovito motiš. Vidiš, tisto je d(;lo socialistov in zmaga njih. Seveda so pripomogli do zmage nevedneži pri tistih jednotah ob času zborovanja, in sicer nevedneži, kateri ne premislijo in ne pregledajo misli in želje socialistov, in kjer je zmaga socialistov, listo je potem "narodno"; to-je pa vseeno, bodici društvo ali jednota. Poglej, ti socialisti vidijo, koliko krasnih cerkva in šol se je zgradilo v teku dvajsetih let, in koliko se jih bo še. Vidiš, to jih boli, in to strašno boli. Zdaj pa pomisli: kdo je pripomogel, da se je toliko v tej novi domovini krasnih cerkva in šol povzdignilo in sezidalo, in kdo bo še v bodoče pripomogel? Lahko vsak pripozna, da so največ pripomogla katoliška podporna društva, in še bojo v bodoče. In ker so srčne želje socialistov, da bi: se vse razrušilo- in uničilo, kar/je katoliškega, zato naši "ta rudtči" vpijejo: Združimo se! Vsi za enega, eden za vse (a drugače pa mislijo) 1 Kadar smo si brati po enem, bodimo si povsem I Jednota naj plača usmrtnino in bolniško podporo. Tako vpijejo — kako pa mislijo? Mislijo pa tako: ako zmagamo, da bo jednota plačati bolniško podp'oro, podporna društva ostanejo brez denarja, in tako ne bojo mogla več našlo mnogo. Kje bi potem bilo načelo: enake pravice, enake dolžnosti? * Kadarkoli se kje bere o k^ki nesreči v vrvenju sveta, o kaki katastrofi, o kakem umoru, o ločitvi zakona, tedaj zmiraj vsklikne "Proletarec": "Kadar bomo mi socialisti na krmilu, bo vse to izginilo: Ne bo nesreč, ker nesreče zakrivijo kapitalisti, kapitalistov pa mi ne riiaramo, ne bo ločitve zakona, ker mi ne bomo zakona sploh poznali, vse bo kakor v paradižu. Toda mi zelo dvomimo, da bo tako, da, po skušnjah, ki jih ima svet dozdaj s socialisti, bo tista soc. država (če bo kedaj) največja tiranija, strahovlada, inkvizicija, zatiranje vsake svobode. Poglejmo socialistične organizacije, kako tiranstvo! Poglejmo na največjo socialistično državo francosko; tam je razrrteroma največ umorov, hudodelstev, ločitev zakona, najbolj razdra-pano družinsko življenje, največ graf-tarjev ali koritarjev. Zakaj torej ne pokažete vsaj na enem malem zgledu kaj znate, zakaj povsod bankerotirate če so vaša načela tako izvrstna? DUHOVNIKI IN KATOLIŠKI DUH V K. S. K. J. (Nadaljevanje s 4. strani.) 13 tisoč Slovencem diktiralo in reklo Proč s katoliško vero iz Jednote! Naj bi šlo raje teh par mož poučit naše narodne jednote, naj le bodo narodne pa niso, ampak so socialistične! Naj bi šli raje poučit J. S .K. J., ki je samo po imenu katoliška, v resnici pa ni Narodne Jednote so potrebne pouka J. S. K. J. je potrebna pouka — ne pa K. S. K. J. Glede farške komande še to-le: a) Ali je kakšen katoliški duhovnik dosedaj dobil kak finančni profit od Jednote? Ali ni še celo ustanovitelj duhovnik (umrli F. S. Šusteršič) umrl brez usmrtnine? b) Ali je kakšna katoliška cerkev dobila kak finančni profit? Ali ni na sprotno Jednota profitirala od cerkva ker so cerkve Jednoti več obresti pla čevale kot banke? c) Ali je kak duhovnik kedaj zapovedoval, kam naj se posojuje Jed-notin denar in kakšno naj bo jednoti-no gospodarstvo? d) Ali je dosedaj kakšen duhovnik zapovedoval kakemu društvu ali konvenciji, kaj se mora storiti? (razun v verskih rečeh). e) Ali je dosedaj kakšen duhovnik škodoval društvu in jednoti? Ali ni vselej raje pomagal in svetoval po svojem preudarku, kakor je najbolje znal? Ali je škodoval kak duhovnik kedaj delavskim interesom in morda poskušal Jednoto vpreči v "jarem kapitalizma"? Odkod torej 'farška komanda'? Odkod? Bratje odkod in kje? Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000,00 Jamstva fid $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. •— Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorštvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in reitrmi tkUd $400,000.00. robt. t. kelly, prvi*. . c has. g. pkajtce. kajlr SNSOSMI Ponos. P&ročnik gleda, kako slabo vadijo vojaki, ki jih korpora! komandira. Naenkrat zavpije: "Obrnite sel", pa le nekaj moštva uboga. — Nato korpo-ral nevoljen: "Butelji, zapomnite si, če g.' lajtnant komandira, morata ravno tako ubdgati, kakor če komandirjem jazi" College of Saint Thomas SAINT PAUL, MINNESOTA Pod kontrolo in upravo nadškofa Irelanda. KATOLIŠKI VOJAŠKI ZAVOD Collegiate Commercial Academic Preparatory Vtgoja Uma, moral» in religije. ŠeHtsto-osemdeset dijakov ii osemnajstih držav vpisanih lansko lete. Za krasen katalog piiiU na Very Rev. H. M0YNIHAN, D. D., President K K K m Junaštvo in zvestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * SifiSSaRifiSS^ifiSfiS^ifiSfiSSSS^S^SSiiSS; » » y? (Dalje.) Zahvalil sem se kmetiču za prijazno obvestilo in sem jezdil naprej s sklepom, da se ne ustavim v vasi, da ne pridem z gospodi odposlanci v kake neprilike. Zagledal sem gostilno "Pri kroni," in na smeh mi je šlo, ko sem videl, ka ko je bila pod večjo desko pribita manjša, na njej pa je bilo z rdečo barvo napisano "državljanov". Torej vse skupaj "Pri kroni državljanov'. Mož je umrl združiti novo s starim! Ko sem zavil krog vogla, sem zagledal pred seboj vaško cerkvico in zraven nje pohlevno župnikovo stanovanje. Velika množica ljudi se je gnetla pred hišo, in ženske so jokale, da bi se moral kamen omečiti, ko se je prik'azal na hodniku častitljivi župnik, ki sta ga vedla dva orožnika. "Ne jokajte zame, otroci," rekel je starček srebrnih kodrov in prijaznih, nedolžnih otroških oči. "Vam-li nisem pridigal, da je gospod rekel: kdor zapusti radi mene očeta, mater, ženo otroke in dom, dobil bo stoterno povračilo in še večno življenje? Nič ne de tedaj, čemoram zdaj radi Boga in svoje vesti zapustiti Vas, ki ste mi dragi, kakor bi bili moji otroci, in ta dom, ki sem bival v njem že petdeset let. Oh, saj bi ga že tako moral zapustiti kmalu! Ne jokajte torej nad menoj, marveč nad seboj in svojimi otroki! Ker žalostni časi bodo prišli nad našo ljubo Francijo, časi..." "Kaj, ta stari hinavec, ta izdajavec domovine, ta sovražnik svete svobode in enakosti ter bratstva še pridiguje?" Tako je zakričal neotesan miad človek, ki ga je trobarvni pas izdajal za kakega uradnika. Predrzno je zgrabil častitljivega starčka za duhovniško o-bleko in ga tresel. Tedaj je prišlo razburjenje v množici do vrhunca: v hipu sti planili dve krepki kmetici na bredrzneža ter ga začeli obdelovati s svojimi nohti, in slabo bi se mu bilo godilo, da ni župnik ustavil žensk. Tudi mene so srbele roke, in kmalu bi bil tega človeka opletel z bičem, vkljub njegovemu trobojnemu pasu. Ko se je župniku posrečilo ljudi pomiriti, je vse še enkrat blagoslovil in se dal potem mirno odpeljati z orožniki. Tu se vidi. kako osrečujejo ljudstvo v imenu svobode! sem rekel sam pri sebi in sem jahal resnih misli dalje. Nisem pa bil še pol ure iz vasi, ko me je vjela nevihta. V malo minutah je odmevalo tako, da sem moral stopiti na tla in peljati plašnjivega konja za uzdo. Tedaj pa so se odprle tudi zatvornice neba in ulilo se je, kakor bi se bil oblak utrgal. Četudi nerad, vrniti sem se-moral v vas nazaj. Do kože premočen sem dospel do ''Krone državljanov". Krčmar, majhen možiček, okrogel in plešast, a razumnih oči, me je sprejel prijazno. Ko sva skupaj peljala konja v hlev in ga odrgnila in pokrila z gorko odejo, mi je rekel: "Imate potne liste? Ni zaradi mene, marveč radi teh meščanskih komisarjev, ki pijo pri meni." "Najboljše liste," sem odgovoril, "Sicer pa nimam prav nič veselja obedovati skupaj s temi gospodi. Pelji-te me v mojo sobo, kjer se preoblečeni, spijem požirek kuhanega vina ter ležem počivat." "Hm, to je druga težava," je rekel gostilničar. "Jaz imam prav za prav le dve res dobri sobi za goste, in te bodo hoteli imeti komisarji." "So jih-li že zasedli? Ne še? Dobro. Jaz vzamem eno. Nič ne skrbite. U-pam, da s komisarji že sam opravim." šolskim učiteljem, ki je bil zatožil starega župnika. Na prvi pogled sem videl, da so bili že do dva dobra napiti in sklenil sem, da nastopim drzno in jih tako ostrašim. "Hm," sem rekel, "gospodje komisarji se ne zapuste. Če bi krepostni Robspierre, očak naše države, to videl..." "Ste-li jakobinec?" je zaklical učitelj, in od strahu so mu padle vilice iz rok. "Nisem prav neznan v klubu prijateljev ustave v Parizu. Poznam njegove najodličnejše voditelje in oni poznajo mene. Ponašam se, da sem govoril v klubu govor, ki je najbolj raz-netil duhove. Klub pošilja člane, ki so najbolj zaupni, v pokrajine, da se prepričajo, kako delujejo podložni klu bi in kako razpoloženje vlada med ljudstvom. Če bom prihodnjič spet govoril v klubu, ne bom mogel nič dobrega poročati o komisarjih iz Be-sansona." "Oh!" je zastokal nadkomisan in je od strahu prevrnil svojo kupico bur-gundca. "Ne bom mogel," sem ponovil. "Klub seveda želi, da se odstranijo duhovni, ki nočejo priseči na novo u-stavo; toda to se ne sme zgoditi tako surovo, kakor sem danes videl tukaj. Tako postopanje sveto stvar svobode premalo prosvetljenemu ljudstvu le pristudi. Radi tega se boste še zagovarjali!" Zadnje besede sem govoril z gromkim glasom, in vsi trije z učiteljem vred so prebledeli od strahu. Taki ši-rokoustneži so redkokdaj pogumni, in pasti pri vsemogočnih jakobincih v nemilost, je bilo zanje toliko, kakor da bi izgubili pernate klobuke in tro-bojne pasove. "To še ni vse," sem nadljeval. "Ko-misarsko oblast ste hoteli zlorabiti v to, da bi se polastili sobe potnika, ki je preskrbljen z najboljšimi listinami. Sramotna zloraba javne oblasti, ki so vam jo podelili v imenu svobode in enakosti! Kaj poreče 'strogi' Robspierre, kaj 'krepostni' Petion, če povem to v jakobinskem klubu?" To je pomagalo. Začeli so jecljati o svoji dobri volji; opravičevali so se, da se je širil nek glas o meni, češ, da sem pristaš stare vlade, prosili so me oproščenja; zahtevali so, naj gostujem ž njimi, le obljubim naj jim, da v Parizu nič ne povem o njih zmoti. Rekel sem, da se pri odhodu ž njimi pobratim, ko se prepričam o resničnosti njih mišljenja; svoje poročilo jakobincem. pa si bom še premislil. Hoteli so me prisiliti, da bi sedel k njihovi mizi. Meni pa se je gabilo, biti v taki družbi in odtegnil sem se s hladno opazko, češ pravi prijatelj domovine ni prijatelj takih gostij. S tem sem odšel v svojo sobo nazaj. Mali debeli gostilničar, ki je v o-zadju pivske sobe gledal in poslušal, šel je za mano, in ko je zaprl sobina vrata za sabo, namuzal se je in rekel: "To ste Izvrstno napravili! Če pa niste res odposlanec jakobincev, vam svetujem, da odpotujete jutri na vse zgodaj. Komisarji bi se lahko domislili, da bi zahtevaj od vas pismenega izpričevala, ko se jim v spanju izkadi vinska megla. In hočete zdaj res leči spat brez večerje?" Spomnil sem se pečene gosi, ki je ležala pred komisarji na mizi in tako prijetno dišala, in rekel sem si, da sem danes zaslužil dober grižljaj in kozarec. Zato sem si privoščil na račun gospodov komisarjev prav čedno ve- Posvetil mi je tedaj v mojo sobo, ki [čerjo in sem zraven spil steklenico je bila majhna, a čedna, potem pa je burgundca, ki me je tako ogrel, kakor šel pripravljat kuhano vino. Baš sem se bil nekoliko preoblekel, ko sem zaslišal težke >topinje gori po stopnicah. Začul sem trkanje na moja vrata, če se ne motim s kopiti, in ker nisem brž odgovoril, zakriči zunaj: ■"V imenu postave! Če ne odprete ta-koj, ulotnimo vrata." 1 Tedaj sem odprl. Bila sta dva rožnika, očividno oba opita kuhano vino, ki sem je bil prej naročil. Rano zjutraj, ko se je šele danilo, zbudil me je gostilničar, kakor sem mu bil ukazal, in je rekel, da je moj konj v hlevu že osedlan. Pri zajutrku sem ga prosil, naj gre brž po učitelja. "Ta pa še globoko tiči v pernicah kakor komisarji; sinoči so še čvrsto o- nadaljevali pitje, da bi pregnali strah, | ki ste ga jim spravili v kosti. Pa še "Opravičita me pri gospodu komi- ( nekaj! Res so se domislili, da je tre sarju. Baš sem hotel leči v posteljo, ba zahtevati od vas pismenega potrdi-da bi ne dobil nahoda, ker sem se po-' la, da so vas v resnici poslali jakobin-polnoma premočil v tem vremenu." |ci. In gorje vam, če tega ne morete "Toda vi ne smete v to postelj, pre-; pokazati!" kleto! Gospod komisar hoče ležati v "2e dobro," sem rekel in mirno c!a-njej!" lje zajutrkoval. "Prikličite ml učitelja "A kaj! Mi živimo sedaj v kralje- iz postelje! V desetih minutah mora stvu enakosti! Če je gospod komisar ( biti tu." prej zasedel to sobo, pripada njemu; | Res je bil nesrečni človek kmalu na če sem jaz prvi tukaj, pripada meni. i mestu, seve le napol v zavesti. Ukazal Bodite tako dobri in naznanite mu to.' sem mu, da me mora takoj spremljati "Bastian, ti si tepec!" nagovoril je do La Bussey-a; medpotoma mu izpo-zdaj drugi orožnik svojega tovariša, | ročim važno skrivnost in dam neko ki je imel besedo do sedaj. "Tega o navodilo. Hotel se je sicer izgovar-postelji ti ni bilo treba nič praviti, jati, a rekel sem mu tako odločno, da Glejte, gospod potnik, vi ste sumljiv: ne morem izgubiti niti minute in da prvič, ker ste sploh sumljivi; drugič, bo izvedel še to uro zakaj. Stralio-ker je vsaka oseba posebe sumljiva,' petnež je tedaj odcapljal poleg tnoje- " 'ga konja, četudi je padal mrzel dež ki hoče leči v posteljo gospoda komi sarja; tretjič, ker ste osumljeni, da ste pristaš stare vlade. Uvidite pač zdaj, da ste sumljivi? Zato morate takoj Ko je pot pO dobri četrti ure dospela iz strniič v gost gozdič, skočil sem brž iz sedla in sem zgrabil malovred- nama pred gospoda komisarja, da (nega ovaduha svojega očetovskega odgovorite na ta in podobna vpraša- dobrotnika za vrati Od strahu je za- nja" kričal in padel na kolena: "Ne umori- Kaj sem hotel? Šel sem tedaj za te me!" orožnikom dol v pivsko sobo. Tu je "Mi ne pade v glavo — hudič bo sedel pri dobro založeni mizi nadko- tvojo Judeževo dušo zadosti zgodaj misar s svojima tovarišema in kakor pobral. A skrivnost sem ti obljubil trlica ■.uhim, škilastim človekom — in navodilo. Skrivnost si deloma že /uganil, namreč, da nisem jakobinec. Sicer pa sinoči tega tudi nisem rekel. Xe, jaz sem pošten Švicar, ki se zgraža nad spako, ki so jo napravili jako-binci iz svobode. Moje naročilo pa je vzgojno, tako, kakor ga dajaš ti de-jakonj, če se slabo obnašajo." S tem sem izrul iz tal travnato gru-čit in jo potisnil človeku v usta, da bi morda ne privabil nepotrebnih gledav cev s svojim kričanjem, ter sem ga jel s konjskim bičem obdelovati po zadnji plati, dokler se mi ni utrudila roka. "Tako," sem rekel, "tukaj si poku-sil mrvico tega, kar si zaslužil. Zdaj mi pozdravi gospode komisarje! Da pa pozdrav ne dospe prezgodaj, te hočem nekoliko privezati za ta-le drev." Privezal sem ga tedaj za bukev ob potu. Potem sem se vzpel v sedlo in naglo odjezdil dalje; bit je zame skrajni čas, da pridem čez švicarsko mejo. XXXIII. Pri materi. Pot skozi Jursko gorovje je bila zelo težavna. Kakor navadno po kaki jesenski plohi, je zasnežilo pogorje globoko v dolino in sice megle so se vlačile po pobočjih. Ko pa sem prekoračil zadnji greben, ~em zagledal pred seboj divno pokrajino krog Neuenburškega Jezera, tam zadaj na vzhodu in jugu pa so se žareli v zahajajočem solncu vrhunci Švicarskih gora. Tudi če človek ni slikar, vendar ga očara ta krasota. "O Švica, draga domovina, kako lepo te je Bog ustvaril!" vzkliknil sem in začel veselo spremljati pesem pastirja, ki se je glasila z gorske stene v dolino. Na večer drugega dne sem dospel v Bern h generalu Erlachu, ki sem mu izročil pismo velikega sodnika Key-serja. General, častitljiv starček, me je hotel še dalje zadržati, toda mene je vleklo v Zug, in tako sem odjahal po enodnevnem počitku, proti Lu-zernu. Tudi tu sem se vstavil en dan, da sem oddal nekaj pisem. V Bermi in Luzernu so vsi menili, da nas mora Švica takoj odpoklicati domov, kakor hitro bi pahnili Ludovika XVI. s prestola; dokler pa je kaj upanja,- moramo vzdržati na svojem mestu. • Pozno zvečer sem prišel 15. septembra v mestece Zug. Nameraval sem izprva iti do Zurlaubenskega dvora, kjer bi spravil tudi konja pod streho, ker nisem hotel tako pozno motiti matere. Ko pa sem prišel mimo njene hišice, in sem zagledal še luč v izbi, privezal sem konja k plotu in v dveh skokih sem bil pri hišnih vratih. Potrkal sem, in za hip se je znotraj oglasila stara dekla Veronika in vprašala, kdo je. Ko pa me je spoznala po glasu, zavpila je: "Mati Mous, mati Muos, Damian je!" in v veselem strahu ji je padla kuhinjska svetilka iz rok. Trenutek potem sem klečal ob postelji svoje matere in sem poljubljal njeno drago obličje. Smejala in jokala se je od Veselja. "Ti ubogi dečko,' je rekla, "kaj vse si moral prestati! Ne, ko sem brala, da so te ponižali v službi in so vsi vsaj na pol verovali, da si kriv — le jaz in Verenka Key-ser ne — mislila sem, da me to spravi pod zemljo! Kako si mogel to prestati? In si mi ostal tudi priden in pošten?" — pogledala mi je pri tem iz-prašujoče v oči — "Bogu bodi hvala! Četudi nisi prinesel ničesar drugega iz Pariza, kakor nedolžno srce, rešil si neizmeren zaklad! Gotovo pa si truden in lačen. Jutri bo še čas za govorjenje in pripovedovanje. Veronika, tecite hitro doli "k volu" in prinesite dober grižljaj in nekaj dobre kapljice!" Tedaj sem se spomnil tudi na svojega konjička zunaj ob poti in hitel sem ga odvezat ter sem ga peljal v hlev gostilne "pri volu", ker sami ga nismo imeli. Ko sem se vrnil, je bila miza pri postelji moje drage matere že pogrnjena, in moral sem jesti in piti. Potem sem ji natančneje pripovedoval to in ono, kar sem ji bil v pismih le na kratko omenil. Tedaj me je mahoma vprašala, kaj je z mojo ljubeznijo do Verenke Keyser. Na celem potovanju sem se bal tega vprašanja in srečanja z Verenko. Kako sem hotel takrat po svojem pogovoru s patrom Sekundom pisati materi, sem že povedal. Pozneje sem še parkrat poizkusil, a vedno sem pismo raztrgal in si mislil pri tem: "Ko bi ji le mogel sam povedati!" Zdaj sem imel zaželeno priložnost, in vendar mi je bilo tako težko! A storil sem! Povedal sem materi vse: Vercnkino odpoved, kako mi je poslala pismo nazaj, kako sem se ujezil, kako mi je marquis v tako znamenitih okoliščinah ponudil roko svoje hčere, kaj je rekel k temu oče Sekun-dus, kako lepa, izobražena, bogata in dobrosrčna da je moja nevesta, in kako je vkljub temu vse moje srce še vedno pri Vereni. Vse sem ji povedal popolnoma odkritosrčno, in če kje nisem mogel najti prave besede, pomogla mi je z umnimi vprašanji iz zadrege. Ko sem končal, pogledila mi je roko, ki je ležala na njeni odeji, in je rekla: "Ubogi dečko! Ubogi Damian!" Po majhnem presledku pa me je vprašala: "In oče Sekundus meni. da jc tvoja zaroka s plemenito gospodično veljavna?" "Da, tako je rekel." "Toda vidva vendar ne spadata skupaj. vsaj tako ne, kakor ti in Verenka!' "Če pa Verenka neče, moram pač gledati, kako spravim iz svojega srca ljubezen do nje, da postanem Izabelli, ki je tudi dobrosrčno dekle, pošten krščanski zakonski mož." "Če Verenka neče! Stavim pa kar (Nadaljevanje na 7. strani.) E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, IU. Tel. S. Chicago 1425. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET -^- STAHA GOSTILNA NAJBOLJŠA POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet,.III. TROST & KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK i Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum," 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, I1L Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. Oscar J. Stephen g. B Sob« 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS JAVIM \<)TAR Kupuje in prodaja zemljišča W §S v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro- iyp ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- jfi S škodbi. Zavaruje tudi življenje proti g! S nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- (gi §3 sko stroko spadajoča pisanja. K THE Eflitl I. Go&flspi Agffl soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCU -o- Hitro in ugodno uredi poškodb«. Emil Baohman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime f ste se je premenilo. Govori nemško in angleško. ■U.-HU.ISSC m ' NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Street« across the track, one block south of Ohio St., Joliet. 111. Najstarija slavensko-krščanska t*» ka BARJAKA, BADŽA, kapa, r* GALIJA, MARŠALSKIH štapo' V A Ltd.. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: illinois Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove za & slovenska i slovanska društva. , Pišite po naš veliki ilustrovani ei* nik, tiskan u svih slavjanskih jezici* koji šaljemo na zahtjev svakome t* dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenj'1'' Imamo na stotine zahvalnih dofH sov od Vam poznatih slovanskih štev. Metropolitan Drug Stoli N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarni + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl «a(inlaMK>nmi> REVMATIZMtf SLABOSTIH * &ENKM HROMOSn BOLESTI . KOLKU BOLEST« » ČLENKU NEVRALX3JI PROTWJ OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KK&V __|_________H J PLJUČNIH N F0SW BOUO* MRA2ENJU r ŽIVOTU VNETJU OHO PREHLAJENJU BOLESTIH • LEDJU BOLESTIH » aVtU HUMI KA&JU mmmmwmmmmMmm STARI ČASI. m T RINE RS -M ELIXIR * BITTCR-W1HE 1 t«ink*qvo horke VINO ■^^a^d ^ j0»eph trin« SAtMand Ave. _ CHICACO. ILL - Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takjh lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju Želodčnih bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih. Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Olive oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide p° prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba. -Hfiffi- * Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .terede, kakor: zabasanost, oslabenje živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obtičje, slabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja. JOSEPH TRINER, -IZPELO V ATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ««f»WWMfiW Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor- Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIS SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cirn več ga piješ tembolj se ti prilj'ubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIVO _____ j To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2273 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 „ domača naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. # Conkord, rudeče vino, K*lona........... 60c Catawba rumeno vino, Q/\_ galona............OVC Pri naročilu na SO GALONOV SOD ZASTONJ. pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.60 za sodček. R**poiiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar *li Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake,, kape, pečate in vse potrebščine z drn&va in jednote. )EbO PBVK VRSTE. CENE NIZKI. F. KERŽE CO. 2711 8. Millard Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POfilUAMO ZASTONJ »mmmmmm j? » »i»M|fM«f«»wwtf«wiiwrt^t "£* DSKA BANKA Vložite svoj denar n obresti v največjo in najmočnejšo banko y Jolietu hranilnica Mfcfflla. . IVW in Države Illinois. ^ m Države Illinois. 12.000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen . denar. Pod vladno kontrolo. obresti od »log, Začnite vlogo z SI, ^rst National Bank PREMOŽENJE NAD »4,500,000.00 UllWWWWMMWWlWWMIillll hočeš, da se je Verenka že davno gren ko kesala za svoje malo ljubosumje. Pisali so ji pač iz Pariza, najbrže njen brat, da dvoriš bogati, lepi in plemeniti deklici, in tako je mislila, da si jo zapustil. — No, Damian, ne kujaj se! Pusti, -naj misli in skrbi tvoja mati. To se mora na kak način zopet poravnati! Pojdi mirno počivat in dobro spi! Jutri bomo kaj več o tem govorili." Pokleknil sem ob njeni postelji, in napravija mi je križec na čelo, kakor v mojih otroških dneh. Dosti mirnejši sem stopil potem v svojo malo sobico in spal, dokler ni pozvonil cerkovnik bližnje cerkve sv. Ožbalda k zgodnji maši. Še tedaj si nisem mogel popolnoma izmencati spanca z oči, tako da sem komaj pravočasno prišel k šolski maši. ^ Ko sem hotel stopiti pri stranskih vratih na ženski strani noter, sem pod vratmj skoro zadel ob Verenko Key-ser. Kako lepa mladenka je postala iz deklice Vteh.dveh letih in pol! S sramežljivo povešenimi očmi je stala ob kropiimku in je ravno pomočila svoj prst vanj, ko sem vstopil. Ker sem v ozkem prehodu nekoliko zadel ob njeno obleko, dvignila je k meni oči, me spoznala in se veselo ustrašila. Brž pa se je njen obraz poresnil ter postal skoro strog. Ali se je spomnila na svetost kraja, ali pa je mislila, da je vez med nama zrušena. S povešenimi očmi in stisnjenimi ustnami mi je ponudila v naglici blagoslovljeno vodo in smuknila mimo mene skozi vrata. Verenka, Verenka, kako si mi tisto jutro skazila pobožnost: Po zajutrku sem hitel v Zurlauben-ski dvor. Kakor blisk se jg^bila že raznesla po malem mestecu vest o mojem prihodu. Stari baron»..me je nestrpno pričakoval v svoji sobici. Tu sem videl vse ravno tako, kakor pred dvema letoma in pol, ko sem bil odšel: iste temne hrastove omare, isti kupi papirjev, listin in spisov na mizi in stolih, in v istem visokem naslanjaču je sedel boter. Toda zastavni gospod ni bil več isti: • Ta kratki čas ga je postaral za deset in več let. Mož, ki je bil ob mojem odhodu še čil, postal je slaboten starec; treSel se je, ko se je dvignil, da bi mi šel naproti; obleka je mahedrala na njegovem životu, in stopal je sključen pod težo svojih let. Pozdravil me je prisrčno, in dolgo sem se pogovarjal z njim o političnem položaju na Francoskem. Ni mogel razumeti, kako da je izgubilo plemstvo ves pomen, in pripisoval je kraljevim pristašem premalo odločnosti ter je hvalil stare dobre čase, ko bi nikdar ne moglo priti tako daleč. Potem je začel govoriti o svojih zasebnih razmerah, ki so bile zelo slate. Odkar ni več dobival letne pokojnine, je imel komaj toliko, da je živel. Zurlaubenski dvor je bil že dolgo ves zadolžen, in on ni mogel več plačevati obresti teh dolgov. Zopet je moral najeti -posojilo. Zurlaubenski dvor je moral radi svojega imena in svojih prejšnjih zvez z ranimi francoskimi rodbinami nad svoje moči pomagati Francoskim plemenitaškim izseljencem, ki so res bili v velikih stiskah. Tako se je še bolj zakopal v dolgove. "Nimam prav za prav ničesar več razen svoje knjižnice, v kateri imam čez 400 zvezkov listin in najredkejših rokopisov. Samo to cenim na 50,000 goldinarjev; vredna pa je še več! Ponudil sem jo nekaterim našim mestom na prodaj, a nimajo nič smisla za take stvari. Mene pa je veljala tisoče. Zdaj se pogajam s svojim prijateljem, nekim opatom v Nemčiji, ki mi ponuja 7000 goldinarjev in 2000 vsako leto do moje smrti. Meni pa bi bilo umreti brez mojih knjig. In Zurlaubenski dvor, ki sem ti ga mislil zapustiti, ie vsejcdno izgubljen!" Stari mož, ki ni še pred malo leti nič vedel za take skrbi, se mi je smilil. Rekel sem, da name ni treba nič misliti; prebil se bom z božjo pomočjo skozi življenje tudi brez Zurlauben-skega dvora. Tudi sem mu nudil 1000 louisdorov, ki mi jih je bila podarila Marija Antoinetta, misleč, da mu tako pomorem iz težav. Zmajal je z glavo, srčno mi stisnil roko in dejal: "Damian hvala ti za tvojo dobro voljo! Ne. Ti vinarji, ki si jih grenko prislužil, ne smejo pa-.sti v žrelo mojim upnikom. Bilo bi tudi brez koristi, ker je premalo. Ti pa mi vendar lahko,pomoreš. Hočem ti povedati, kako. Stalo te bo žrtev, a bo v tvoje in moje dobro." Slutil sem, kaj pride, in ustrašil sem se. On pa se je odhrkal in nadaljeval: "Damian, ti se moraš oženiti z bogato deklico. Vem, da moreš, če hočeš. Izvedel sem iz Pariza; zelo me veseli, Damian, častitam til Val-douleur je J?aje zelo bogat. Najmanj pol milijona ima. Poleg tega je gospodična lepa in dobrk kot angelj, kakor mi je pravil plemenitnik Morit-pierre, ki pozna Valdouleurske in ki mi je prvi pravil o tvoji sreči. Kmalu ga boš videl z nekaj drugimi izseljenci pri obedu. On je ni mogel prehvaliti in je rekel, da prekosi še svojo starejšo sestro, ki ima nekaj vojaškega na sebi. No, kaj delaš tako kisel obraz k mojim besedam? Oženi se ž njo in pripelji jo sem! Poskrbel bom, da bo nova mladika dalje zelenela in cveta na starem Zurlaubenskem deblu, in Zurlaubenski dvor bo najlepši v naši ljubi deželici!" Dobri boter je postal pri tem proti svoji navadi mladeniško navdušen. Ko nisem odgovoril, je jezno nadaljeval: "Vem, kaj ti roji po glavi! Verena velikega sodnika Keyserja! Toda tako neumno mladostna ljubezen je le redko kedaj za resno življenje. Če si hočeš sezidati srečo za življenje na trdni podlagi, moraš najprej vprašati dolžnost in razum za svet, potem šele srce in čustvo. Ni mi treba dati odgovora zdaj; premisli si ga v treh dneh. Upam, da boš tedaj odgovoril po pameti." Služabnik je baš prav prišel oznanit, da je miza pogrnjena, ker je pogovor postajal že mučen. Peljal sem tedaj botra gori v sobano, kjer so naju pričakovali francoski gostje. Le s težavo" sem se delal prijaznega in odgovarjal na razna vprašanja in vesel sem bil, ko sem se mogel dostojno posloviti. Prav za prav bi moral iti zdaj v Frauenstein, da oddam Vereni pismo njenega očeta. Toda umiriti sem moral prej svoja čustva, ki mi jih je tako razburila botrova ukazovalna želja. Poiskal sem samotno pot in sem šel čez bližnje pokopališče sv. Mihaela, kjer sem pomolil na grobu svojega očeta, gori v hrib do kapelice sv. Ve-rene. Tam sem sedel pod košato bukev in gledal nizdol na mestece in lepo jezersko gladino. Lepa pokrajin-i ska ?lika, ki jo je'obsevalo milo jesensko soince, je zelo pomirila mojo notranjost. "Dolžnost in razum," sem si rekel, "na prvem mestu; srce in čustvo šele na drugem. In oče Sekundus pravi, da je moja dolžnost držati pri zaroki dano besedo. — Dalje me sili hvaležnost do dobrega botra, ki me je vzgojil na svoje stroške in me imel kako'r za svojega sina, da mu pomorem v stiski. Zakaj bi jaz ne žrtvoval svojega nagnjenja, da olepšam staremu možu večer njegovega življenja? Valdouleurjevo bogastvo bi me nikdar ne spravilo do tega, da bi se odrekel svoji mladostni ljubezni. Toda tako? — Mislim, da je že Bog tako določil! Tudi dragi materi lahko pripravim boljše življenje. Dobro naj se ji godi na stare dni. Lepo bo prebivala na Zurlaubenskem dvoru in Iza-bello- Valdouleursko bo ravno tako ljubila ko Vereno Keyser — vsaj u-pam tako. Damian, poslušaj tedaj glas dolžnosti in razuma!" Tako sem skušal potlačiti tožeče srce, in ko sem mislil, da sem zmagal, odšel sem proti Frauensteinu. Katra mi je odprla in mi je že v veži očitala, zakaj da prihajam šele zdaj, ko me je Verenka čakala ves dan; ravnokar je odšla ven. Potem, zakaj da sem pripravil Verenki toliko skrbi in solza z svojim življenjem v "Parizu. Če bi ne vedel, da Katra govori vse iz ljubezni do Verenke, bi se še hudoval nad njo. Tako pa sem se je skušal brž odkrižati in sem vprašal po Veretikini teti. Šel sem gori v izbo k njej in jo našel, ko je pletla po svoji navadi. Tudi ona me je okrc-gala kakor Katra, le bolj milo, in pripovedovati sem ji moral vse, kar se je dogodilo v Parizu. Izpil sem ž njo skledico kave in čakal nekaj časa; Verenke pa le ni bilo nazaj. Poslovil sem se tedaj in odšel proti domu. Dan se je že nagibal, in bil je že čas vrniti se k materi. Nikogar drugega nisem dobil pri njej kakor Verenko. Kakor druge dneve, je prišla tudi danes k bolnici, da poplete in se kaj pogovori pri njej. Ko sem vstopil, je hitro vstala in mi stegnila obe roki nasproti. \ "Damian," je rekla in zadrževala sol ze, "mati mi je povedala vse. Odpusti mi! Vsega sem kriva jaz. Nikdar bi ne bila smela verjeti, kar so obreko-valno govorili o tebi, dasi mi je brat to govorjenje potrdil. Morala bi bila govoriti vsaj s tvojo materjo ojem in citati tvoje pismo. Sedaj moram in hočem trpeti kazen za to. Oče Sekundus prav govori: Ti si navezan na svojo obljubo, in jaz se nočem ustavljati, da bi je ne izpolnil. Bodi srečen, Damian! Moliti hočem zate! Zate in tvojo nevesto! Zdaj pa zbogom! Vem, da tudi tvoje srce krvavi. A Bog in sveta njegova Matt bosta že našla zdravila za najini ranjeni srcil" Po sestersko me je poljubila na čelo, in gorka solza je padla iz njenega očesa na moj obraz, potem pa se je odtrgala od mene. "Zbogom! Bog bodi s tabo! Ne išči me več; to bi mi zadalo le novih bolečin. Bodi srečen!" S temi besedami je odhitela iz hiše, ko si je naglo osušila solze. Gledal sem ves zmešan za njo in sem videl, ko je izginila v vratih cerkve sv. Ožbalda. Občudoval sem jo bolj ko kdaj prej. Kako odločno je zatajila in žrtvovala svoje srce, ko sem se jaz tako obotavljal! Tudi mati je jokala, ko sem stopil k njeni postelji. "Hotela sem poravnati in sem vse pokvarila," je vzdihovala. "a bodi miren, otrok! Bog bo že našel sredstva in poti, da ne izgubiš tega bisera." (Dalje prih.) Chicago Phone 8166 JOS. KUHAR MESNICA In GROCERIJA 8S PRIPOROČAM. 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois- mmmmi NAZNANILO. Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wisconsin, katera je last EDWARD HINES LUMBER CO. Zaradi prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, kateri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse vožne stroške. Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis. A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom fat Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra poitrežba, električna sritljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Frani Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: *>HKLPS BROS, & CO. 2 Waanington St, New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnik« v Zjed. državah in Kanadi STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. L Chi. Phone 376. N. W. nt 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IB. Vljudno vabi vse rojake, Slovence ia Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLI t Mi hočemo tvoj denar ti hotaš naš les Ce bol kupoval od nas, ti kom* m le] postregli s najnižjimi tržnimi «♦ nami Mi imamo ▼ nalogi vsakovr* nega lean. Za stavk« hii in poslopij mehki fa trdi lea, lath, caderne stebra, desk li šingine vsake vrat«. Nai prostor je na Desplamea vik blizu nevega kanala. Predne knpii LUMBER, oglasi M pri nas in oglej ti našo nalogo I Mi ti bomo zadovoljili in ti prihranili denat J. W. LYONS Nai office in Lambtt Yard an vagh DES PLAINES IN CLINTON STS Garn&ey, Wood & Len n on ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL JOSIP ZALAB JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago fit. Joliet, III izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko strok* spadajoče zadeve za Zdrniene Držav in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg Y AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi ASE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Cbicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake-mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno << 99 HOTEL FLAJNIK 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu ▼ najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE1 P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom s roj« Mesnica T«l.llll Joliat.lll Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612. tu 1012 N. Broadway JOLIET, ILH Pozor, rojaki ! Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravil« serialno Številko kten jamči. da so zdravila prava in koristna. Po dolgem Caeu se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tiukture m Pomado proti izpadanju in za rast las kakorSue Sedosedaj na svetu ni bilo, od katera moiklm in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne boao vet izpadali ter ne .osiveli. Ravno tako zrastejo moikim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokali in nogah in križjeah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo Da je to resnica jamčim t 1500. PiSite po renik katerega pofiijem zastonj. JAKOB WAHCIC, S 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * V So. Chicago, Ills.: Soba 218 r— 9206 Commercial At«. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN salun 201 Ruby St, Joliet, III Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. • Kegljišče (Btfwling Alleys) Fre« lunch vsak dan. :: Dobrodošli I Glasba po nizki ceni — Mance k Cigo Co. Otvoritev Belokranjske železnice, (Konec.) Danes pa, v tem slovesnem trenot ju, ko se je naša goreče ljubljena Bela Krajina na povelje Njega Veličanstva odprla svetovnemu prometu — dane prekipevajo zvesta kranjska srca hva ležnosti do preljubljenega cesarja in hvaležnosti do Vsegamogočnega) je nam dal doživeti ta dan, njega pa otel iz hude, zavratne bolezni. Po starem običaju dvignimo čaše in pijmo na čast našega presvitlega cesarja in najmilostnejega gospoda kojega naj Bog čuva, blagoslovi in nam ohrani do najskrajneje meje človeškega življenja. Nj. c. in kr. Apost, Veličanstvo naš presvetli cesar in go spod Fran Josip I. Živiol Živiol 2i-vio! Nato je ekscelenca železniški mini Ster, ki se je že kot mlad uradnik pe cal z načrti naših dolenjskih železnic, v daljšem govoru opisoval zgodovino postanka nove železnice, kakor tudi težkoče, s katerimi je bilo zvezano uveljavljenje tozadevnega zakona. Mi nister je omenjal, da je bila zasluga bivšega železniškega ministra dr. Der-schatte, ki je ustvaril temeljni železniški zakon in ga izvedel. V nadaljnjem govoru je omenjal minister, da je pred 20 leti prisostvoval otvoritv proge dela dolenjskih železnic kot u-radnik, gospodarske koristi, ki jih prinaša nova železniška zveza. V prvi vrsti za to določena, da se doslej o-samljeni del kranjske dežele čimbolj in krepkejše zveže ž njo, je davno zaželjena železniška zveza tudi pokli cana, da ustvari v zvezi z nadaljnjo progo v Karlovec, od tu preko Oguli na v Knin, nove gospodarske pogoje. Vlada pričakuje od te zveze krepkih gospodarskih impulzov na trgovino in promet ter vidi v tem uspešno sred stvo za obstanek prebivalstva na domači grudi. Pošteno delo v gospodarsko povzdigo bodi cilj vseh, ki smo tu zbrani, odstranimo, kar nas loči, in iščimo to, kar nas združuje 1 (Veliko odobravanje.) Minister je ob koncu svojega govora napil deželi Kranjski in njenim zastopnikom. Novomeški prošt dr. Elbert je opo zarjal na dejstvo, da je železniški minister kumoval tudi pri otvoritvi dolenjske železnice ter je izrekel željo, naj bi kmalu prisostvoval tudi začetku tretje dolenjske železnice. Državni in deželni poslanec vitez Pogačnik je omenjal v svojem slovenskem govoru sodelovanje eksce-lence deželnega predsednika barona Schwarza za Belo Krajino. Prenovljeni vinogradi in razdeljene podpore kažejo njegovo pot, V Beli Krajini je dovolj prostora za razvoj tu živečih različnih plemen. To kaže, da se to tudi v Avstriji lahko zgodi, če vladata za vse narode zakon in pravica. Z novo železnico je dosežena prva stopnja razvoja Bele Krajine, toda deželne vlade čaka še mnogo dela. .Ime onega deželnega predsednika, ki bo izprc-menil,solze slovesa izseljencev v vesele pozdrave vračajočih, bo ostalo globoko vtisnjeno v srcih Belokranj-cev. Govornik je prosjt deželnega predsednika, naj obrani Belokrajini tu di nadalje svojo naklonjenost, da se bodo ustvarili belokranjskem prebivalstvu vsi potrebni življenjski pogoji, ter je zaklical njegovi ekscelenci med viharnim odobravanjem krepak "2i-vio". . ... .. . Njegova ekscelenca deželni predsed- moviti živio-klici so z vrta doneli. ,y dvorano, ko je govornik povdarjal, da je Belokrajina središče med Jugoslovani ter da je Š. L. S. bila tista, ki je delo srečno izvršila. En poslanec ni nič, vse je delo stranke, stranka kot taka je Belokranjcem izvoje-vala belokranjsko železnicq. Po banketu je bil ministru predstavljen odlični naš folklorist Belokrajina č. g. župnik Šašelj, ki je ministru izročil krasno ve?ani izvod svojih "Bisernic". Drugi izvod je g. Šašelj poklonil deželnemu predsedniku. Gospod župnik Šašelj je včeraj organiziral, kakor smo poročali, sprevod narodnih noš, ki ni zanimal ministra in tujih gostov samo radi znamenitih narodnih noš, ampak tudi radi lepega petja starodavnih belokranjskih pesem. Točno ob 9. uri 50 minut zvečer je slavnostni vlak pripeljal goste nazaj v Ljubljano, železniški minister pa je ostal v Novem mestu kot gost g. pro-šta dr. Elberta, da si danes v družbi deželnega glavarja in poslanca Jarca ogleda traso za železnico proti Brežicam. Pri povratku smo opazili, da je bila postaja Šmarje-Sap razsvetljena z lampijončki, nekaka manifestacija, naj bi se brzovlak ustavljal tudi na tej postaji. Jutri bo nova belokranjska železni ca izročena splošnemu prometu. Na; bo vedno srečna njena pot, naj postanejo srečno dejstvo vse želje, ki so jo včeraj spremljale na prvi poti. Lepa zemlja belokranjska naj z novo železnico ne bo odprta samo svetu, ampak tudi sreči 1 Cesar ob otvoritvi nove belokranjske železnice. Deželni glavar dr. šusteršič je ob priliki otvoritve belokranjske železnice odposlal Njegovemu Veličanstvu u-danostno in zahvalno brzojavko iz Novega mesta, nakar je prejel sledeči brzojavni odgovor: Visokorodnemu gospodu dr. Ivanu Šusteršiču, deželnemu glavarju, Novo mesto. Njegovo c. in kr. Veličanstvo je z zadovoljstvom najmilostnejše bla govolilo sprejeti v imenu prebivalstva Kranjske ob priliki otvoritve belo kranjske železnice izraženo udanostno izjavo ter želi iz vsega srca, da bo nova železniška zveza odprla deželi nove vire blagostanja in prospeha. Kabinetna pisarna Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva. levov se nato ozre na omenjenega ^gospoda zelo ostro in napeto. Dalje časa strmi tako vanj'. Kmalu se dvigne neznanec s svojega sedeža in gre počasi proti krotilcu levov. Ko pride -čisto blizu in Amburg še vedno strmi, vanj, vzdigne tujec urno svojo roko in pfiloži Amburgu krepko klofuto ter čisto' mirno pristavi: "Če boste.Še naprej zijali va-me, dobite takoj še eno." —Amburg menda poslej ni več poskušal moči svojega pogleda pri ljudeh. Pravdarsko. Nekdo je naročil advokatu, naj mu iztirja neki dolg, s pripomnjo, da ho polovica iztirjanega dolga za njegov trud. Čez nekaj časa pride advokat k njemu ter mu naznani, da je svojo polovico z velikim trudom izterjal, druga pa da je neizogibno izgubljena. Odlikovanja. Povodom izvršitve belokranjske železnice je bil podeljen voditelju železniške zgradbe višjemu državnemu železniškemu svetniku Opitzu vitežki križec Fran Josipovega reda, stavbnima nadkomisarjema Chatu in Franzu pa zlati zaslužni križec s krOrio. Odlikovanja je železniški minister izročil imenovanim trem gospodom osebno v Novem mestu. IB K S S S X X S X X X X X X 5 X K ZA KRATEK ČAS. £ Ki X M X X X X X X X X Si S * X X X Dobro je povedal. V mestu zidajo veliko hišo. Kmet pride mimo in vpraša, 'kaj da bo to poslopje, kadar bo dodelano. :Pdlitf mu odgovori: "To bo norišnica' za kmete. Se mi je zdelo" — pravi kmet — "ker za gospodo bi bila prertiajhnaV' U" V gostilni. Gost: "Tako majhna klobasa za 20 vin., pa še smrdi!" Gostilničar: "Ja, če bi bila večja, bi pa še bolj smrdela!" ojaška. Korporal: "Zakaj ne sme vojak nikdar glave izgubiti?" Vojak: "Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti." "Kaj Kratka sodba. pravite o našem poslani- A: ku?" B: "Govoril je veliko, povedal pa nič!" Zato. A: "Kaj s; pa tako klavern in pobit?" ' " ' * " B: "Oh, saj vendar veš, da mi je žena pred 3 tedn iušla..." A: "In ti si zaradi tega klavern in pobit?" B: uNe, ampak zaradi tega, ker se je danes vrnila." LEPA FARMA CENO. Prosim naznanite rojakom po širni Ameriki, da se-nudi. sedaj lepa prjlika, ako se je kateri Slovenec naveličal mestnega življenja, slabega zraka, in slabe vode in si želi domov'anjja na deželi, kjer je zdravo podnebje, .zdrav zrak in dobro voda se mu nudi lepa prilika kupiti si prijazni dom poldrugo miljo od towna Valley, Washington, 200 korakov od katoliške cerkve in 200 korakov od šole. Tukaj je slovenska naselbina stara 23 let, kjer je precejšno število Slovencev "Gorenjcev". Tukaj je dobro podnebje, kjer raste smrekovo in borovo drevje. Lepa in prijazna hiša se petimi sobami, 3 leta stara od znotraj plestrana in polakira-na, od zunaj barvana, ter ima veliko zidano klet in dva porča. Na kuhinjskem porču je mrzla studenčnica. Zraven hiše je drevje, 20 dreves vsake vrste, po 4 leta stara. Zemlje pri hiši je 1 aker in pol, vse ograjeno z dobrim plotom. Za to je primerna cena $1,200, in ako hoče še 75 akrov dobre zemlje pa $2,000. Vzrok prodaje je, ker imam preveč za obdelovati. Komur se dopade ta ponudba in bi rad boljšega popisa naj piše na naslov: Mrs. Anna Rollinsky, Valley, Wash. 58t8—Adv. Joliet Stsam Dye House *fo{essional Cleaners and Dysrs STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cms Oba telefona 48S. i* Izravnan račun. Advokat: "Jaz sem Vam sedaj vso stvar razjasnil v četrt uri — zna^a 10 K." — Kmet:' "In jaz sem vas celo četrt ure poslušal — znaša tudi 10 K." Ni mu para. Prav težko je najti mnogp zdravil, da jim ni para, toda mi lahko s ponosom kažemo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki mu its ni para. Mnogo ponaredb ima, ali nobena mu ni enaka, ki bi mogla pokazati isto zdravilnost. Ljudje so to kmalu spoznali in odtedaj zavračajo pona-redbe. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zanesljivo zdravilo, ki hitro očisti drob in ga obeftem okrepi. V mnogih boleznih želodca; jet^r in drobja mu ni para, kef učinkuje milb, brez bolesti, brez' vsake n'eprijetfcbsti. V lekarnah. Jos. Triner, iZdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za otrple mišice in sklepe, Za revmatizeni in nevralgijo, za otekline in izvinke rabite Trinerjev linihiertt1. — Adv. i" nik baron Scfcwarz se je zahvalil samoslovenskem jeziku podpredsedni ku vitezu Pogačniku za njegov pozdrav (fer izjavil, da prinaša belokranjskemu prebivalstvu enaka čustva sim patije. Prijateljsko razmerje med njim in Belokranjci je obstajalo od njegovega prvega potovanja v Belokrajino, pri katerem so mu zastopniki prebi valstva izrazili zaupanja polni svoje zelje glede potreb prebivalstva. Veseli ga, da se j? marsikatera teh želja, tako glede nove železnice, izpolnila ravno v času njegovega delovanja kot- deželni predsednik na Kranjskem. (O-dobravanje.) Belokrajina koraka go tovo ,nasproti srečtji bodočnosti, ako bo ohranilo prebivalstvo stare in .izkušene tradicije svojih prednikov. (Burno odobravanje.) Dež«lni predsednik je končal s klicem: "Živela naša lepa Belakrajina!" (Živahno odobravanje.) Državni in deželni poslanec prof. Jarc je poudarjal v slovenskem in nemškem jeziku, da je Belokranjec pred 30 leti zapuščal zapuščeno svojo deželico, sedaj, ko se bo vračal, bo našel lepe nove bele ceste, nove mostove, nove vodovode in novo želez nico. Zasluga pri izvršitvi belokranjske železnice je gotovo na strani tehnikov, s katerimi je v to ločeno deželico prišla kultura, kateri bo sledil tu di gospodarski razvoj. Vsled hvalevrednega vodstva gospoda dvornega svetnika Berteleja in gospoda višjega državnega železniškega svetnika O-pitza se od strani prebivalstva niso pojavile vsled izvedbe železnice skoro nobene pritožbe. Govornik posebno pohvalno omenja tudi zgradbo kolodvorov, ki pričajo o domovinskem varstvu. Ne smejo se pa pozabiti podjetnici in delavci. Govornik je napil med živahnim odobravanjem vsem sodelavcem pri novi železniški zvezi. Med govori je svirala črnomaljska godba. Na vrtu pa je govoril zbranemu ljudstvu dr. Jan. Ev. Krek. Gro- Čudna gospoda. ■ i .t \y> t Ribničan pred vratj, ki. iroajo.uapist Vhod prepovedan": "Rretetu je go^ Spoda čudna 1 Najprej da krttota napraviti vrata, potlej;, pa guor' zapiše da se ne.smaj .nuoter!" ' Previdnost. Ob poletni vfočini se liodijo drugi Otroci kopat. Tonček tudi prosi očeta naj mu dovoli. Toda oče mu reče kratkomalo: "Pred.mi ne pojdeš v vodo, dokler ne znaš plavaj!'.' . Izpred sodišča. Zagovornik: "Zatoženec priznavat da je vlomil v prodajalno.. Za milostno sodbo pa govori vetrih, tki je, čisto, zarjavel, kar je znamenje, da ga. je prav malo rabil." Izgubljen pes. (Ribniška). Marka:. "Ali š» zmiraj psa-iščeš?" Primož: "I kajp'kl" Marka: "Pa b' dau u cajtenge, de se j? pes zguebul" Primož: "I, kaj pa b' nuecalu — sej pes ne zna brat'I" Brez ogledala. Štefka: "Kadar se umijem, pogledam vedno v zrcalo, da vidim, če je obraz popolnoma snažen. Ali ti tudi tako?" Pepček: "Ne, saj vidim to na bri sači." Moč pogleda. Slavni krotilec levov, Amburg, je bil nekega dne v gostilni od znanca vprašan, kako vendar počne, da ima tako veliko oblast nad zverinami. — "Pokažem jim, da se jih prav nič ne bojim," odgovori, "in imam vedno oko va-nje uprto. Počakajte, takoj Vam hočem dokazati, kako silno moč ima moj pogled." — S temi besedami pokaže na nekega gospoda, ki je sedel pri sosednji mizi, in nadaljuje: "Ali vidite onega moža, takoj ga bom prisilil, da pride k meni, ne da bi izprego-voril ž njim kako besedo." — Krotilec MALI OGLASI. Kdor kaj išče n vsakokrat*« prfefc čenje pe 25c. Za zahvale, naznanila in drug* p* 3 centa od vsake besede ;kONJ, DOBER,ZA TEZ.KQ DELO,, se' proda takoj. Več pove: Joliet Slovenk Bottling Co., Joliet, 111. itmttmtm «**»GERHAN99»* ; Loan čt Savings Bank MARTIN WE8TPHAL 1 tli N. Bluff Street JOLIET. ILL. 1 ntwrorotsmrotrow Chicago tel. 3592. L. H. JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) ■ 4 ■.•.•»-.'.''' i j 325 Jefferson St., nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO. Kadar imate opraviti s< tožbamd ali drugimi sitnostmi se oglasite tu. Chi. Phone: Office 658,' Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. -I—& and 7—8 p. m. Ob nedeljah- od, 10. do 12. , Dr. S.Gasparovich v >:.■ ■ ' .'s* :«• ' • • •, v Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. IMMMM^J^ XA RACE IN GOSI IMAMO PO | sebno zmes iz koruze in ajfalfe, ter : Gluten Hog Meal za prešiče. 25 ! vrst piče za kokoši. Prodajamo vseh vrst moke — Ceresota, Gold Medal, i Pillsbury in Marvel'— vse po $1.50 1 za 49 funtni žakelj. Istotako prodamo Corn in Oat Meal,' rženo moko in drugo. ' Fogetty'* Big Feed Store, 609 Collins yogal Ohio St. Joliet,.III. .Chicago tel. 1223. — 60t2 ■NAPRODAJ HRASTROVA MIZA za obednico in 4$ stolov, vse za ^lO. Vprašaj na 402, N, ^Ottawa St., Joliet, 111. IZGUBLJEN KONJ, BOLJ MRŠAV, črn z belo lisko na čelu in belim znakom na levi zadnji nogi. . Vrni se naj na 214'/j Meeker Ave., Joliet. ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjig« pišite na največjo slovensko unijsko tiskamo v Ameriki: Amerikanski Slovencc JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO. Chicago Phone 788 Wi-PhonS 257 James L. McCufloch > .^ ..MiRdV^.sODNlK,, , $ IN JAVNI NOTAR; rS ' __n it:.(; M/D. POSatetiANGZY*^ -•' klerk in tolmač. • .M'4 i .i: '317 Jefferson Street, nasproti Court Hosse, .Joliet, III '" MIT ur ' 'i 'i ji M'iuAW POZOR, ROJAKINJE 1 Ali veste, kje je. dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasiertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po.najnižji ceni.- Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene; in dobra postrežba je naše geslo. ' ..c'-'-■'.r i Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets: Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 12S Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, iC gostilničar TINO, ŽOANJE IN SM0DHI Sobe v naiem in Lunch Room.., St IMICIAEL CON WAY? 106 Leughran Bldg. Cats and Chicago St». JOLIET J Posojoje denar na zemljišča. ________Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent - ' Both Phones 500. N. dobite pri nas po posebno nizki ceni. Vreden je $30.00, a mi ga damo za.................... $18.7 Imamo zalog« plošč na obe strani, ter jih prodamo po 61 JOS. JONTES X l ■'• ' 601 Landau Ave. M Joliet, Illino" m ba mc «i< Po tei bo [r», ta ni in Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. "r>i1te "Elk Bran^C Izdelovalci najboljšega piva sodčkih, in ^kleni« > i' novega piva, ki se taiemtje EAGLE EXPORT i u ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ob« telefon 405 S. Bluff St., Joliet, Hi-