247. številka. Ljubljana, v petek 27. oktobra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan sveAer, izimfii neđelje in praznike, ter volja po pošti prejeman za avetrijsk o-ogerske dežele za Tse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 »Id., za fetrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom r:i£una se po 10 kr. za mescc, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofttnina z nafta. Za oznanila plačoje se od četiristopne petit-Trate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Će se dvakrat. in po 4 kr., če se trik rat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Dredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „GledaliSka stolba". 0 pravni Stvu naj se blagovolijo poSiljati naročninc, reklamacije, oenatula, t. j. vse Administrativne stvari. Domača vprašanja. i. V zadnjej številki „Soče" objavljen je pod Đadpisom „Kako je pa naše narodno gospodarstvo?" obširen dopis z Dunaja, Ćegar pisatelj na konci sam omenja, da bi ga veselilo, „če bi se izražene skrbi odstranile po tehtnejših razlogih", nego so njegovi. Ko bi tuđi pisatelj tej želji ne bi dal javnega izraza, morali bi na vsak način pokazati svojo barvo, da se nas ne obsodi po uže banalnem izreku: „Qui tacet, coosentire videtur". Omenjeni dopis narekovan je sicer po pravem domoljubi i, a vender se povsem ne moremo skladati ž njim, ker nekoliko slika preveč crno, nekoliko pa tuđi kaže, da mu istinite razmere nijso povoljno znane. Našemu odgovoru, na&im proticpazkam oaj se nikakor ne pripisuje polemičen značaj, ker tega ne nameravamo, tem več razpravljati hočemo brez pred sodkov, brez razburjenja, popolnem mirno in vestno v navedeaem članku sprožena vprašanja. Kakor se dan danes čestokrat in skoro v vsa-kem listu razpravljajo narodno gospodarska vprašanja, se je tuđi pisatelj zgoraj imenovanega dopisa v prvej vrsti bavil z gospodarstvom našega naroda. Popisovaje bedo in revo kmetskega stanu, opo-zarja, kako se množe eksekutivne dražbe mnogo-krat za neznatne svote, da je gmotno stanje našega naroda prežalostno, in pravi: „Uže predlansko leto se je začelo reševati vprašanje, kako bi se narodnim posestnikom moglo pomagati v začasni denarni stiski. To gibanje je rastlo in cvelo in bi imelo roditi lansko leto lep sad, namreč v istini pomoć, če bi je bilo ob priliki treba posestniku". Temu stavku nasproti usojamo si zanikavati, da je gibanje sploh raslo in cvelo, ker je ostalo brez nasledkov, brez vspeha, kajti če se v zboljšanje gmotnega položaja ne more sklicati niti jeden shod, potem so vrti taki napori, kakor bi Nemec rekel, le „Strohfeuer". Naši bratje na spodnjem Štujer.skem tuđi ne leže na rožicah, pa gledimo, kako so si oni sami pomogli, da imajo denar na razpolaganje „v začasni denarni stiski". Snovali so si posojilnice. V Ljutomeru, v Ormoži, v Šostunji, v Celji, v Mariboru, v Mozirji, druzib niti omenjaje, povsod imajo krepke in izvrstno delujoče denarne zavode iu vaak kdor je se kredita dostojen, vsak dobi brzo pomoč za male obresti. Če se je to posrećilo Štajercem, zakaj bi to ne bilo možno tuđi po drugod ? Notranj-ska in Primorska pa nijmata niti jednega tacega zavoda, dasi smo zadnjič čitali, da se v Ilirske] Bi3trici uknjižujejo posojila po 20, 30 in ćelo več odatotkov, dasi je javna tajnost, kako oderuhi ?.!o-rabijo in odirajo ubozega ponestnika. Mnogokrat so se uže priporočale posojilnice, priobčevali s« vsi možni napotki, kako pri tem postopati, bilo bi tednj odvišno zopet to ponavljati, nego dovolj naj bode, da kažemo na poaojilnice na dolenjem Štajerskom in pozivijemo rodoljube, da snujejo posojilnice, kjer koli jita treba. Saj k temu ne treba tolikih priprav, nego le resne volje nekaterih veljavnih možakov v dotičnem okraji in sploh inicijative. Posojilnice ho glavni pripomoček posestniku, ki je vsled slabih letin primoran iskati si denarja in skoraj zagonetka nam je, da baš na Primornkem, ki ne nicer ponaša s svojo zavednostjo in zrelostjo, kjer stanuje toli gibčen in žilav narod, si še do denašnjega dne nijso pridobilo tal. Da je gmnotno stanje našega posestnika res žalostno, temu pritrditi mora vsakdo, a ravno tako istinito je tuđi, da je marsikaterej eksekutivnej dražbi kriva lastna mulomarnost, ki odlaša in od-laša plačilo nezuatne vsote toliko Časa, da konečno te vsotice z dorastlimi, jako izdatnimi stroški več plaćati ne more. Kriva je temu ista malomarnost, ki se niti ponujanib sredstev za pouk in omiko ne poslužuje, da se niti za učence razpisane ustanove n. pr. za Solo na Slapu, zaradi pomanjkanja prosil-cev oddati ne morejo, dasiravno je po takej ustanovi uftenec za Čas svojega šolanju z vsem pre-skrbljen. So 8e mnogi drugi uzroki neugodnomu stanju našega naroda, a o vseh se je uže razpravljalo in temeljito pisalo. Omenjamo tu le zares izvrstne članke, ki so lansko leto priobčevali se v našem liatu pod naslovom nfJanimo se!" V njih bili so na-šteti in razpeljani vai uzroki naše bede, a tuđi ua-sreti in sredstva, kako temu priti v okom. Kaj boljšega bi teško bilo izumiti, tedaj o požar jamo na omenjene članke in želimo, da bi so uvaževali, da bi se pričelo po njih ravnati, kajti najboljSi nveti, najboljša sredstva so prazna, ako ne najdejo poslušnih ušes. Kar se tiče narodnih veselic, kar zadeva „Narodni Dom", z ozirom nn narodno gmotno stanje, kar je gospod pisatelj navedel glede naše mladine, o toni več v prihodnjem članku. Politični razgled, V Ljubljani 27. oktobra. Pri razdelitvi referatov v budgetnem od.seku iii ruzdrl se je kompromis. Desnica je dala referatu o vnanjih zadevah in vojski svojima udoma Hiibnerju in Kandrliku, kar se ob sebi razume, levica pa je na to izrekla, da ne rellektuje na ostale manj važne referate. Tednj ao vsi referati v roknh avtonomcev. Levica se kaže s tem raz-Žaljeno; govori se ćelo, da se v bodoče nekateri usta^overci ne bodo več udeležili delegacij, ker ne dobe več tako ugodne prilike, da bi vladi polena metali pred noge. — Prihodnja seja budgetnega od-seka bode še le 3. novembra, da dobo porotevalci čas pripraviti se im referate. V lirvataltem snboru pretresoval se je predlog o pri kraj San ej govor ni škej p rosto-sti. Poroćevnlec korar Vučetić, aukcijski šef ba- LISTEK. Drag medved. (Povest. Ruski spisal M. Rudakuv, poslovenil Kmetov. (Konec.) Za prvim vozom šio je kakih pet ljudi, v tem Stevilu sin in hči Vasilija, za drugim — skoraj vse naselenje Afanasjevke obojega spola, ne izimši tuđi otrok; široki usnjeni ovratnik z medno zapono vle-kel je na se poglede vseh, — denarce jelo je delati svoje delo! Zadaj za vsemi šel sem jaz, komaj prestavljaje noge. Nikoli nijsem se čutil tako slabega, nikoli nij mi bilo tako težko, kakor tedaj, in puška moja nij Be mi zdela nikoli tako težka. A vest, vest, gospoda, ta mi je neusmiljeno očitala . . . „Ti,u slišal sem njeni glas, „ti vrgel si ga v tace medvedu! Ti osirotil Bi njegovo družino!" In v mojem umu razvrstili so se momentalno vsi slu-fcaji, kjer sem igial v odnošajih Vasilija rolo de-mona-zapeljivca in tišti brezpametni pouki, katere stm jaz tako samouverjeno dajal Vasiliju pri po-sledDJem svidanji z njim. Kaj vse sem prečutil jaz tačas, more umeti samo oni, ki je vsaj jedenkrat v življenji slišal očita nj a vesti . . . In mnogo, mnogo nofij posle tega jaz nijsem mogel spati mirno: sanjalo se mi je vedno o raz-meyarjenem truplu Vasilija a domišlija moja risala ; je grozno podobo srečanja njegovega z medvedom . . Kaj je napotilo nearečnega Vasilija spustiti se v nevarni boj z medvedom V Je li to bila koristoželj-nost ali ga je sam medved zasledil in ga napal prvi? Nu, naj si bode temu kakor hoče, strel Vasilija za medveda nij bil smrten! Krogla prestre-lila mu je grlo. Udar s sekiro bil je ugodnejši — on razsekal mu je levo kljufnico, no medved itnel je še vedno dovolj moči in če bi ne bilo Lnpke, ki ga je nepričakovano pohabila, bi se ne bil tako po-tešil nad Vasilijem. Medved končal nij od ran, ampak prosto od odtoka krvi: ko so ga nakladali na voz, bilo je truplo njegovo še toplo . . . Čez tri ure po našem prihodu v vas pripeljal se je komisar, bivajoč v 15 vrstah od Afanasjevke, kateretnu so uporočili o tej dogodbi iu je velel od-praviti medveda v komisijo. Jaz sem ae začudi I takemu postopanju, začuvSi o njem od nekega sorodnika Vasilija in sem se tukoj napotil h komisarju. Komisar ustavi! se je pri starosti. Pri mojem uhodu govoril je nekaj svojemu pisarju z opuhlo tiziognomijo, črtavšemu nek papir, in ua moj poklon samo vprasaje pogledat na mene, češ: kak človek prišel je pa sedaj V — Ali je res, vprašam jaz, da hočete odpra-viti medveda v komisijo? — Da, Medved ušel je sprevodmkom ... V ovratniku njegovem so denarji zasiti — o tem poro-čiii so Tatari ... A kedo ste vi V — Vaša naredba je jako čudna. Zverina, in to še ropamka, ubita v gozdu, v katerem lov nij prepovedan, je last onega, ki jo je ubil, a vi jo odpravljat« v komisijo! . . — Kaj, vi mene hočete poučevati? Jaz vaa vprašam — kdo ste vi? . . Jaz povedal sem mu kedo sem. roo Ž ivko vić in grof Sermago govore zanj, po-Blanci Araold, Pisafiić, Kamenar, Tkalčić inFolnegović proti njemu. V včerajšnjej seji govoriti so Miš ka tovi č in dr. pl. Sram za prenaredbo §. 41., David Starčevie proti, poslednjemu pa je bila zaradi hudih osobnih napadov odvzeta beseda. Dr. Svetozar Hlletle je bil ta teden po nasvetu profesorja Benedikta prenesen v nek du-najsk privaten zavod za blazne in na živcih bolne. Miletić je zbolel na psyhoai; uzrok njegove bolezni, pravijo zdravniki, je tnletni aamični zapor brez vsake dušoe hrane. „Nemzet" dementuje odločno, da bi se bili v Bosni in Hercegovini ponovili ustanki. Le toliko je resnice, da je dobila deželna vlada poro Čilo, da se tri tolpe iz Črnegore pripravljajo presto piti raejo. Sem ter tja da se pokažejo čete 10 do 30 mož, katere pa vojaki hitro preženo. Tako je bil 13. t. m. ujet razbojnik Kulšan, tovariš mu Ga-lić pa ustreljen. Te male čete da so ostanki zadnje ustaje, brez nevarnosti. Ljudstvo je mirno. — Iz juga pa prihajajo vesti, ki nam stvar ne osvetlujejo tako optimistično kot „Nerazet". Viiniijo države. Preiskovanje napada na srhsltegfa kralja vodil bo predsednik belgrajskega mestnega sodišČa. Napadovalka vedno trdi, da so jo zgolj osebni nagibi napotili k zločinu. In ti nagibi no res tako oči-vidni, da se ne dajo lchko politično drugaće rnzla-gati. Veiuler pa prihajajo iz Belgruda poroćila, ki kažejo na to, da hoče vlada poskusiti nekak eksperiment tuđi v tem pravcu. Da so se zaprli Vitkovu'., Nikolić, Tavšanović in udova Knitjaninova to nijma se političnega pomena, ker je bila napadnica s temi osebami bodisi v sorodstvu ali pa vsaj v prijateljstvu. Govori se pa v Belgradu uže, da ao jih mnogo v nočni dobi pozaprli ter da druge iščejo podeželi; da je neka] resnice na tem, nam kazeta skupači-narja Božić in Pavlović, ki sta tuđi uže v zaporu. Napadnica jo neki izpovedala, da je uže pred šti-rimi leti sklenila umoriti Milana, da nijma sokriv-cev ter da nihče nij vedel o njeni nani(:ri. Finske novine priobčile ho reskript ru§kt>^a cara na vrhovnega guvernerja finskega, ki slove: „Obžalovaje uvidim iz Vašega prepokornega poro-Čila, da ste bili v neki zadevi primorani ukreniti naredbe, ki nijo povseni v soglasji s tinskimi zakoni. Zato sem sklenil Vam pred vsem svetovati, da se v slučajih dvoumnostij zakonov, ali pa če bi bilo dvomiti, kako naj se kak zakon izvrši, posvetujete s prokurorjem tinskega senata ter da mi vznjemno s finskim senatom v«ikdar predložite razpravo o načinu kod fikacije tinskega zakonodajstva. Aleksan-der III." — „Novosti" pravijo, da je ta odlok carjev jako važnega principij elnega po-rnena. Ta reskript ne označuje samo princip točnega in resuičnega izpolnjevanja ustavnih zakonov finskih, ampak svedoči tuđi, da so caru svete obstoječe postave, od katerih se neče ni za las odmakniti. Reskript ta podaj e tuđi red, po katerem ae je v bo-doče pri dvoumnih zakonih ravnati. Na ta način za-gotovljeno je točno izpolnjevanje zakonov tuđi v upravnem področji. Tu carjeva naredba odvzame guvernerju velik del odgovornosti, ker se on v vseh dvomljivih slučajih obrne lehko na senat. Prokuror finskega senata, kateri se na carjevo povelje izbere iz sredine najbolj vešćih juristov, postavil se je za čuvaj a ustavnih zakonov ustavne velike knežine Finske. Iz listov, ki 30 jih zasačili pri francuski!* anarhistih se razvidi, da se je ustanovila v Genfu družba, kateri je smoter uničenje imetka. Vladajoči komite v Švici, pri katerem je tuđi mnogo nihili-stov, bil je v zvezi s francoskimi socijalisti. Potu joči agenti imeli so svoja znamenja, po katerih so se spoznavali; vsa dežela je bila razdeljeua v regi-jonalne federacije, katere je vodil genfski komite. Tuđi se je konstatovalo, da je Bordat, urednik nečega revolucijonarnega lista, podpisal pismo, v katerem se več vodjem rudokopa pri Montceau les-Mines žuga s smrtjo. V St. Etiennu zaplenili so poziv, da naj se umori državni pravnik. Govornika lyonskega Ijudskega shoda, ki se je bil ponudil usmrtiti republike preaidenta, bode sodnija tirala predse. V Lyonu ranile so tri bombe v restavrn-ciji Beilecour štiri ljudi močno, 20 pa manj hudo. Bombe razpočile so se v kabinetu, kjer je malo prej jedeu moški z dvema ženskama večerjal. V Amiensu je velik strah, ker so imeli v štirih ted-nih uže pet velikih požarov. Po zideh nabijajo se pozivi, v katerih se premožnim napoveduje boj. V Montpellieru našli so dve bombi v prefektovem vrtu. V justićiii palači v Cbalonsu prijeli so gosposkega človeka, ki je nesel zabojeek z dinamitnimi pa-tronami. Preiskovalni komiaijon «»gl|»t!§k.lli upornikov zaslišal je v sredo Ali Bey Rušdi-ja, ki je mej bombardiranjem v Aleksandriji zapovedoval straži v palači sodišča prve stopinje in apelacijskega dvora. Ali Bey Rušdi dobil je bil v dan 12. juuija od S u-leimana Dauda povelje zažgati poslopje, potem ko se je Arabi s svojimi ljudini umaknil v Kafr-el-Da-uar. Rušdi pa povelja nij bil izpolnil in je Arabiju le v strahu bil to potrdil, na kar je oni zaklirU: „Hvala Bogu! sedaj smo pokončali večino kristjanov in njih glavna poslopja!" Druge priče, ki bi izpovedala, da je bil Arabi direktno delcžen požiga v Aleksandriji, doslej Se nij bilo. Dopisi. Iz Celja 26. oktobra. [Izv. dop.] V nedeljo 29. oktobra razkrili bodo v našem mestu spomenik ceaarja Jožefa II. in tako bode tuđi naše mesto imelo ono „znamenje boja", katera poatavljajo bivSi ustavaki kot demonstracijo proti sedanjemu duhu vlade cesarja Frauca Jožefa I. Današnji nas lokalni list kriči s polnimi usti, naj pokaže Celje v nedeljo svojo nemško kov, naj slavi cesarja Jožefa II. kot germaiiizatorja! Posestnik Lenko iz Šent Petra v Savinjskej dolini, kateri se po nauku profesorja Mareka in rudarskega ravnatelja Pogačnika, ki ima zraven svojega posla menda mej vsemi celj-skimi uradniki naj več časa in ga vestno rabi za agitacijo proti Slovencem, nerazumljivo stavi v nasprotje s svojimi sosedi, dobil je baje nalogo, v slovenskem jeziku kmetom razložiti koribti germanizacije. — Sploh kaže ćelo obnašanje naših „liberalcev", da so ćelo pozabili na letnice, katere pišemo. Pozabili so, da živimo v ustavnej državi, ki zagotovlja vsakemu na-iodu prosti razvitek svojega jezika, in nijso ae še navbdili spoštovati naravne pravice svojih sosedov v deželi. Doba, v katerej so sami gospo.iovali, doba, v katerej je veljala oblastna bese da jedne ga sa me ga, — absolutizem je uzor naših neprošenih častilcev cesarja Jožefa, kateri se je sam v večer-nem mraku svojih duij prepričal, da se Avstrija ne da ponemčiti. Zdaj, ko nastaja zora pravemu konsti- tucijonalizrau v Avstriji, ko se kličejo vsi državljani na delež pri zakonodajstvu in državljanskib pravicah, ko se začenja uresničevati pravica v političnem Živ-ljenji Avstrije, vračajo se naši „liberalci" vzdihujoč v ideje absolutizma. Absolutizem je temelj njihovemu mišljenju, v absolutizmu, ki ne razdeljuje pravic vsem po razmeri bremen, v absolutizmu, ki bi Nem-cem vse druge avstrijske narode na milost in nemilost izročil, v tem iščejo svojo srečo, tega slave! Kar je cesar Jožef II. za blagor človeštva sto-ril, priznala je zgodovina in hvaležni priznajemo tuđi mi, na pr. odpravljenje n eredov po uradib, osvobo-jenje kmetov. „Liberalni11 Celjani pa po laatnem izreku ne slavijo teh dejanj, ampak dejanja, katera je Marije Terezije najstarši sin sam kot svoje zmote izpoznal na smrtnej postelji. Takega postavljanja se ne moremo udeleževati, ker je samo demonstracija proti vladi in avobodi. „Liberalnim" Celjauom pa čestitamo, da so se tako očito in izrečno pokazali kot hlapce absolu-tističnega nasilstva! Ix jflozlrskegra okolišča 25. oktobra. [Izv. dop.] Uže nekaterikrati nam je neki mesar iz Mozirja meso zavijal v nam oeljubi list „Kmetskega Prijatelja" po pravici imenovanega „Celjskega lisjaka". OdkritosrĆno rečemo, da nam meso v ta umazan listič zavito ne gre prav v slast. Zatorej prav po prijateljsko svetujemo, da naj omenjeni mesar ne do-pušča temu lisjaku se po takšnetn potu k nam uri-vati, kajti žal bi nam bilo, ako bi on, ki nam je si cer prijazen in Ijub, zaradi takšnega grdobnega listića in nja podkupljenega agitatorja „Reiben-schuha", kateri ga baje ž njim zalaga, škodo trpel. Še jednemu drugemu trgovcu v Mozirji je na-svetovati, da bi ne delal škode sebi, ker občuje preočitno z nam do dna srca ognjusenim podkup-ljenim človekom. Pa mislimo, da bodo tega podkupljenega gr-deža vender skoro vzdignili iz naše mirne doline, da bi se dopolnila občna vroča želja prebivalcev gornje Savinjske doline. Domaće stvari. — (Predsedniku Matice Slovenske,) gospodu Grasselliju se je prevzvišeni biskup Strossmayer na brzojavni čestitki poslani v dan posvečavanja Djakovske nove katedrale zahvalil z naslednjim pismom: Veleci enjenji gospodine predsjedniče! Prigodom minule svetčanosti, posvete nove stolne crkve moje, izvoljeste me na ime „Matice Slovenske" počastiti srdačnom čestitkom. Na toj bratinskoj ljubavi iz dna Vam srdea moga zahvaljujem. Bog dragi blagoslovio i VasiMaticu Vašu na korist i slavu naroda sloven- — In moram vas uveriti, da medveda ne do-volim nikamor odpeljati — z njim inorejo storiti kar jina drago samo nasledniki Vasilija ... A kar se tiče ovratnika, vas prosim odpreti g& takoj in sicer tukaj — v vaši, pred sorođniki Vasilija, v nasprot-nem slućaji o vašem ravnanji poro&am kamor treba. Komesar pogledal me je oštro in pomisli!. — Vi se po nepotrebnem tako vznemirjate, določil je on naenkrat. Jaz hotel sem tako zaukazati samo zato, da bi denar obvaroval od kraje . . . Nu, naj bode tedaj tako Če se v tem tako zanimate, bi vam ne bilo morda ugodno biti navzočnemu pri odpiranji ovratnika ? Prosim. Jaz, komisar h pisarjem in sluge Sli smo iz hiše in se napotili k medvedu, ležečemu nasproti Vaailijeve hiše pod streho žitnice. Okrog gnetilo se je vse naselenje Afanasjevke; bili so tuđi mnogi iz sosednjih vasij, začuvši o takem nenavadnem v njih kraj i slučaj i in vašk: starosta s slugo je komaj zdrževal radovedneže. Posebno lazile so ženske, in nijsem mogel, da bi se ne bil nasmejal nad neko starko, moleto sta- rosti škarije in s solzami prosečo ga: „Parfen Ivanič, krmilec! vsaj kaplico odstriži!" To prosila je ona odstriči čop volne z vrata medvedovega, kajti volna z ubitega medveda in posebno odstrižena z vrata, je, kakor pravijo, jako koristna pri nekaterih bole-znih. Tuđi pri druzih videl sera škarije. Pri našem približanji so kmetje in ženBke utihnili in, odmaknivši se, dali nam pot k medvedu. — „Vorkunov! Snemi ovratnik!" ukazal je komisar pisar ju. Pisar stopil je bojažljivo k medvedu, pažljivo pogledal nanj nekoliko sekund in, cmoknivši z ust-nami, jel snemati ovratnik. No, ovratnik bil je za-tegnen krepko, a tresofie roke Vorkunova so mu tlabo služile, in še lo s pomočjo sluge bil je ovratnik raztegnen in snet z vrata medveda. — „Razparaj!" zapovedal je komisar. Vorkunov vzel je iz žepa svoje suknje uožič, in davši konec^ovratnika jednemu iz slug, a sam držeč za zapono, jel je parati po sivu iz dveh širokih tol-stih jermenov krepko sešiti ovratnik, vnotri katerega bilo je videti nekaj uloženega. Nastala je tišina, napeta, čudna. Slišalo se je, kako so muhe žužale po medvedu. Jaz pogledal sem radovedno na vse udeležence in ne prosta radoved-nost videla se je na njihovih obrazib. Ne to, od česar se človeku odpirajo usta in obraz navzame glupi izraz, ne — tu nij bilo razinutih ust, a fizijo-gnomije vseh izražale so drugo čuvstvo. Meni se je vedno zdelo da, če bi bil v tem trenotku kdo od zadaj kriknil: „ej, otroci, grabite!" bi! bi ovratnik hipoma raztrgan na kosce . . . „Bolj počasi! Previdneje!" dejal je komisar, stisnivši zobe. Zadnje vrste gledalcev bile so ravno tako mol-čeče ko prednje. Samo iz odprtih oken Vasilijeve hiše slišalo se je nekoga ih ten je. Vsi Želeli so čim brže videti, bo li v ovratniku denarji. Nazadnje bil je ovratnik z jedne strani po sivu razparan in notri pokazalo se je nekaj zavitega v sladkorni papir. — „Pa—a—pir!" zategnil je pisar, kazaje za-vitek komisarju. — „Papir! . . . Slišiš ti: papir!" začul se je skoga a na radost brattnskoga Vam naroda hrvatskoga! Sa odličnim štovanjem zahvalni Josip Juraj m/p. biskup. — (Čitalnica ljubljanska) odnosno prvomestnik gospod dr. Karol Bleiweia vitez Trsteniški prejel je naslednje pismo: Veleštovani gospodine predsjednice! Primite oviem najtoplij u moju hvalu na srdačnoj onoj čestitki, koju mi slavna Vaša čitaonica prigodom posvete nove stolne crkve uDjakovo priposlati izvoljela. Bog dragi blagoslovio i unapredio i Vas na sreću i slavu plemenitoga i bratskoga nam naroda slovenskoga! Sa odličnim štovanjem S trossmajer, biskup. — („Sokol" ljubljanski) oziroma njegov starosta gospod dr. Ivan T a v č a r prejel je naBlednje pismo: Velecienjeni gospodine predsjedniče! Za minule svetčanosti posvete nove stolne crkve moje atigio mi je mnogo prijateljskih i vrlo liepih čestitaka iz drage naše Slovenije, ali med svimi njimi osobito mi je mila ona Vašega „Sokola". Momu srdcu osobito je godilo razabirati, da se ČeBtiti ljubljanski So-kolci jednim te iste krvi narodom smatraju, kojim i Hrvati. I pravo je moja gospodo! Čuvajmo svoje historicke i narodne sveti nj e, ali zato ipak jedni budimo u sviesti, jedni u borbi. Na toj liepoj čestitki, u kojoj me precienjujuć i svojim prvim sinom na* zivljete, najsrdačnije se zahvaljujem. Sreću i blagoslov svim So kolcem prosi zahvalni Strossm aj er, biskup. — (Jour fixe) literarnega iu zabavnega kluba je jutri 28. t. m, avečer ob 8. uri pri Tavcarji. — (Služba sup lenta) za zgodovino, geografijo in slovenščino s slovenskim učnim jezikom razp'sana je od 1. novembra t. 1. za šolsko leto 1882/83 na c. kr. izobraževališči za učiteljice v Gorici. Plača po zakonu določena. Prošnje na vodstvo imenovancga zavoda. — (Predavanje o kraetijstvu na ljub-ljanskem semenišči) upeljano je z mesecem novembrom po dve uri na teden. Letošnji zimski tečaj priđe na vrsto občna in posebna rastii-noreja s posebnim ozirom na kmetijske - razmere kranjske. Predavanje bode tako ure- jeno, da se ga bodo udeleževali lehko bogoslovci vseh štirih let. Predavanje prevzame gospod E. Kramar. — (Relikvije) ukradel je neznan tat raz altar kapele v franćiškanskej cerkvi, ki se ravnokar popravlja. Odtrgal je pečate in odnesel av. ostanke, meneč, da je dobil dragocenost, ki se da spraviti v denar, v čemer se je pa temeljito varal. — (Gimnazija v Kranji), ki ima letos Še le tri prve razrede, Steje 91 učencev, izmej katerih jih je v prvem razredu 39. Te številke najbolje sve-dočijo potrebo kranjske gimnazije. — (Na c. kr. učiteljskem izobraze-vališci ljubljanpkem) je letos: v prvem raz redu 23, v drugem 35, v tretjem 37, v četrtem 26, vkupe 121 uftemev, tedaj 12 menj nego lani. „Laib. Schulzeitung", ki bi utegnila v svojej zlobi ćelo trditi, da je letos vino zaradi tega tako kiselo, ker so nemškutarji propali pri mestnej volitvi, zaobrača naštevaje te številke licemersko oči proti nebu, da se ksr belo vidi in trdi v vsej reanici: da je slabo obiskovanje prvega razreda nasledek „der Sloveni-sirung der Anstalt, und da diese »tufeuvveise vor aich geht, so dtirfte sich die Frequenz der Anatnlt stetig vermindern". Iz tepa stavka je vidno, da je proroški duh obsencil g. Simo, ki je pa, dasi ima zdaj več prostega časa nego došlej, ko je bil še c kr. šolski nadzornik, pozabil vse to kar trdi tuđi dokazati, pozabil menda tuđi to, da je omenjeni zavod tuđi lansko leto bil slovensk, a da je lanako leto bil odpravljen pripravljahu kurs, ki je leto za letom oddujal po 20 — 30 učencev v izobraževališče. Če je upeljava slovenščine toli nasprotna obilemu obiskovanju žol, zakaj pa je baš letos tako ogromno število ućencev pribitelo v gimnazijo? Naj nam mo-drijani „Schulzeituuge" blagovoljno razlušfiijo to vse-kako opravičeno vprašanje. — (Curi os um.) Divji koštan j v šolakem drevoredu pri Ljubljaoici za škofijo cvete. Čudno je videti o tem času golo drevo, katero močno po-ganja in ima uže veliko cvetja. — (Vabilo.) Odbor „slovenskega bralnega-podpornega društva" v Gorici uljudno vabi častite društvenike k sledečim veaelicam in predavanjem: 1. V nedeljo 29. oktobra (pri lepem vremenu) „izlet" v Mireu. Gospodje društveniki se zberejo ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih, od koder se odrine na vozovih v Miren. Gg. društveniki, ki se žele udeležiti izleta, naj se oglase do 10. ure zjutraj istega dne v društvenih prostorih, da bode odbor vedel, koliko voz najeti. Pri izleta bodo peli Mirnski, Šempeterski in GoriŠki pevci. Iz Mirna nazaj v Gorico vrnejo se vozovi ob 7. uri zvečer. — 2. V nedeljo 12. novembra ob 4. uri popoludne veselica v društvenih prostorih s petjem in tombolo. — 3. V nedeljo 26. novembra ob 7. uii zvečer predavanje; govoril bode gospod predsednik profesor Povše. — 4. V nedeljo 10. decembra ob 7. uri zvečer ho predaval č. g. dr. Gregorčič, podpred-sednik. — 6. V nedeljo 17. decembra ob 7. uri avečer veselica s petjem, tombolo in govorom. Govoril bo gospod Ernest Klavžar, društveni tajnik. — 0 pomni se, da za posamezne zabave in predavanja se ne bodo razpošiljala posebna vabila — Gospo«ije društveniki, kateri so pevci, ali imajo sposobnost za to in se žele udeležiti pevskih vaj, naj se bla-govoljno oglase pri odboru, da bo mogel preskrbeti, česar treba za poučevanje. — V Gorici 21. okt. 1882. Odbor. — (Društvo sv. Jeronima) izdalo je za 1. 1883 naslednje knjige: Dauico, koledar ta leto-pis (22.000 iztisov); — Vinogradarstvo i piv-ničarstvo, spisal Fr. Kuralt; — Do mač a dvorba boleatnika spisal dr. A. Lobmaver; — Vjeko-piH dra. Jurja Dob rila, spisal Cvetko Rubetič in „Život svetica in svetica božjih". — (Spremembe v Lavuntinnki ško-flji.) Anton Jazbec, danes inStal. dekan za Maren-berg, Zgornja Kungota prazna, se oskrbljuje iz Svi-čine, Cajnker Jakob, kaplan v Svičino, Vamberger Anton, kaplan v Polićane, Vojsk Alois, kuplan v Ribnico, Purgnj Jurij, kaplan v Dramlje, Laporje ostane prazno, Potočnik Anton, kaplan v Čiidram, Tamše Valentin, kurat v Kobi, Kolar Vincenc, ka-p)an k sv. Vidu pri Ponkvi, Leber Fran, kaphm k sv. Iliju pri Turjaku, Geć Fran, kaplun k sv. Marku pod Ptujem, Slekovec Matevž gn.' v pokoj, I trovat Pavl, kaplan v Koprivnico, Slivnica ostane prazna. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 27. oktobra. Volilni shod društva demokratov v Josefstadhi postavil je jednoglasno dra. Kronawetter-ja kandidatom za državni zbor. InomOSt 27. oktobra. Skupna vsota vseh škod v preplavljenih 14 okrajih južne Tirolske na ob£insk<;m in zasobnem imetku znaša 15,593.000 gld. Nabranih novcev, ne računaje cesaijevega darila, došlo ju do sodaj 250.000 gld. London '27. oktobra. Gorenja in spod-nja zbornica vzprijeli ste po vladi prudla3u.n0 zahvalo brodovju in vojski. Gladstone pridržal si je, da o priličnom času predlaga rentno nagrado Seymour-u in \Volsoley-u. Narodno-gospodarske stvari. Narodna razstava 1882 v Moskvi. Kot sosedje mogoćne severue države, v marai-čem še nepoznate Rusije, moramo pozorno opažuvuti njen razvoj, njene napore k vsestrauskemu nupredk1?, ker kolikor toliko uplivajo tuđi na naše posebno trgovinska in obrtnijske razmere. In ker je lutošnu „Vserosijskaja promišlenno-hudožestvemuija vist'ivka" v Moskvi pravo zrcalo iusket?a gibanja nu trgo\in-akem iu obrtnijskem polji, menitno vstiezuti svojim čituteljem, ako jim kolikor možno podrobno opiSemo narodno razstavo v Moskvi. Da se nam pri tein po-četji ne bode očitalo, ka Bino „krasuopisci", povemo> uže uuprej, da ae naše poročilo naslanja izključljiv» lo na nemške liste, v prvej vrsti na tednik, naDu-naji izhajajo6, in ta je: „Austria, Archiv fttr volkswirthacbaftliche Geaetzgebung und Statistik, fQr Industrie, ltandel und Verkehr. Redigirt und heraua-gegeben vom statistiacbeu Departement im k. k. llandela-Ministerium", ua dalje „Deutsche Zeitung" in „N. Fr. Presse". lzbrali amo si te liste za tega delj, ker jim gotovo nih6e na bode predbaci val tsimpittij Ituaiji nasproti in se je aadejati, da ao imeli njihovi dopisniki in sodt'lavei za. vsako napako, za v.suko pego, izredno pazuo oko. — Ker so poroćila v „AvstriiJ jako obaežua, začnemo najprej a porotiloin v .Deutsche Zeitung11, ki v 18. dan julija pod nadpisom: „Die all^emeine rus-sisehe Industrie Ausstellung in Moskau" piše: „Moskva, ki ima sicer za Loudonom iu Parizom uže najvecji promet na svetu, ki je mordn ćelo prostraneja, nego Pariz in katera kar se tiče razno-vrstnosti in izvirnosti narodnih tip, nijma para, dobila je z vserusijsko umUniško in obrtniako razsUvvo, ki se je otvorila v 10. dan majnika, novo privlačno silo, katera privablja zlasti prebivalce centralne Azije v raOROČnih tolpah. GOOO javnih voz, ki uže za normalnih časov krozijo po Moskvi, pomnožilo ae je še za 20.000, a vsi ti Se ne zadoatuj^jo potrebi, akoravno ima Moskva izvrstno konjsko žele^niiM* (Tramvvav), v katerej dobi znotraj za 5 kopok (6 krajc.), na vrhu (Imperinle) pa za 3 kopeke (4 kr.) vaak gost dober sedež in akoravno brez.Uevilni omnibusi prekrižujejo mesto na vse strani. V Moskvi, kakor v vaej RuHiji sploh, smatra se peS-hoja nepotrebnim napenjunjem muSic in potroto močij. Uže glas po vrstan gledalcev m bolj radovedni stopali so naprej. | — „Bolj poCasi vi!u kriknil je komisar. Vsi odstopili so nazaj. — „Razvij papir!" ukazal je on pisar ju. Pisar jame razvijati zavitek in potegne iz njega star potolčen četvrtak (V* rublja), dvogrivenni (20 kopejk,) petaltinni (15 kopejk) in dva srebrna gri-venuika (jeden = 10 kopejk)!.. . . Denar ležal je v vrsti in vsak imel je po dve luknjici, skozi kateri je bila prodeta tenka medna žica in je bil zavit Še v osin i u ko višnjevega slad- kornega papirja, na katerem je bila s tatarski mi kavkami načečkana ali kaka molitev ali izrek ko- rana. Crnilo, s katerim so bile te kavke napisane, zgubilo je vso barvo, a papir bil je tako raztrgan in Btar, da je lezel na kosce od dotaknenja. 0 Komisar se je nasmijal in obrnivši se k meni ...opazil: „ste li sedaj zadovoljni V" Jaz sem se obrnil in šel proč. Kdo naredil je iz ten 80 kopejk 800 rubljev? Ali Tatari? Ali je kak kmet v svojih mislili povzdi- gnil kopejke v rublje, rublje — v desetero rubljev, desetorico — v stotero rubljev in puđtil sluhV A koliko Ijudij se je vlačilo na lov za -medvedom radi tega ovratnika? Koliko jih je vagalo svoje življenje? Ostane mi dodati n em nogo. Jaz počakal sem v Afanasjevki pogreba Vaši-lija. Kaj me je stalo prebiti timkaj dva dni in kako nravstveno rouko sem pretrpel, ko smo jeli sprem-ljati Vasilija v njegovo poalednje bivališče — o tem mi je težko samo spomniti se. Koža in ovratnik z denarjem bil je po ukazu komisarja od dan ženi Vasilija, a truplo medveda, kot umorivšega človeka, bilo je zakopano v zemljo. Vse to in tuđi sekiro, puško in vso lovsko opravo, ki sem jo nekdaj po-daril Vasiliju, kupil sem prav drago od njegove žene sebi v spomin o človeku, ki je poginil vsled moje lehkomiselnosti. Lapko sem tuđi kupil, a pes nij hotel pri meni ostati. Tretji dan po mojem prihodu domov se je strgal z verige in se zgubil — brž ko ne, pal je na potu v Afanasjevko volkom v zobe ... navadni „izvoščik" — kakor ima Arabljan tisoč iz-razov za konju, Nemec tisoč imen za preveč ugašeno žejo, Francoz tisoč besedij za „ces dames" itd., tako ima tuđi Rus tisoč slovesov, da zaznamuje raznovrstna ruska kola in vozove, vozniku pa, ki vodi javne vozbve, pravi se vedno le izvoSĆik — ta navadni izvoščik tedaj zapreže v svoj voz, ki se ve da nij v vsem izboren, jako čvrstega konja in pelje te za 10 kopek (12 krajcarjev) uže precejšno da-ljavo.u „Moskva je vsikdar velik bazar, v katerem je večen somenj, lehko si je tedaj misliti, v kakih di-mensijah se vrM promet, odkar je odprta razstava. Saj je Rusija svet za se s sto milijoni prebivalci, in razatavljalci kakor tuđi gledalci prihajajo iz Vla-divoskova — kamor je moči priti le če se obpluje zemlja — iz TaSkenda, kakor iz Varšave in Vladimira, ne glede na mnogobrojne Perzijane, Kitajce, Afgance, Kumelijote, Bolgare, pa saj nwer ziihlt die "Volker, nennt die Namen, die alle hier zusaminen-kamen." Veliko nepravico zakrivilo je vnanje, zlasti pa avstiijsko časopisje, ker rusko razstavo popol-nem prezira." „Ta razstava je v jako mnogih ozirih mnogo interesantneja, nego vse svetovne razstave, kar jih je bilo zadnja leta. Odlikuje se osobito v tem, da daje brezprimerno sliko ruske narodne in hišne obrtnije. Če so uže razstav-Ijeni proizvodi veleobrtnije taki, da inostrancu, pri-hajajočemu v Rusijo s predsodki, mogočno imponu-jejo, odpira oddelek za rusko hišno obrtnijo popol-nem novo obzorje ruskega narodnega življenja. Vidno je, da zna ruski kmet kaj več, nego samo žganje piti. Z Dajprvotnejšim orodjem, iz najbolj prhke in nehvaležne tvarine ume Rus proizvajati prave prav-cate umotvore. Posebno kmetje v severno-vzhodnih in po južnih gubernijah, vkaterih žilah kroži še ta-t^-ska kri, odlikujejo se po uprav orijentalskem okusu za harmonijo boj in ornameotiko. Krasna vezenja, hišno orodje slogu primerno barvano, rezbarije, ki rszodevajo mojstersko roko, in veliko stvarij, kate-rim se sedaj čudijo v Moskvi, nastalo je v kmetskih izbah, kjer so kaj vsakrlanjega. Sedaj je ugodna prilika, spoznavati narod ruski. Vsi ti zlatarji in srebr-ninarji iz Dagestana, tkulci preprog iz Bunare, kovači orožja iz Taakenda, kojih dela izzivajo občudo-vanje, so po večini Tatari io Rusi iz Ukrajine in od vzhoda, ki so jedini ohranili in gojili v svojih pesnih in pripovedkah rusko tradicijo skozi stoletja, pokazali se bodo kmalu kot pristni Tatari, tistega in blažega značaja, če se jim odmije dozdevna kultura.u „A tuđi napredki veleiudustrije, ki so se v t Rusyi Htorili v zadnjih desetih letih, so uprav gi-* gantični. V tekstilne) obilniji pričenja Kusija v sred-njej Aziji uže konkurenco z Angleži. Ivanovo in Lodz nadkrilujeta Manchester; holaudsko društvo je ravnokar s tovarničarji v Ivanovem sklenilo kup za tri milijone rubljev, ki se tiče pavolnega blagu, za Kitaj namenjeuega. Vnanji obrtniki zlasti utegnili bi jako veliko zanimljivega najli v Moskvi in tuđi gospodi „vom Wiener Ballplatze" priporočal bi pohod moskovske razstave, začelo bi se jim dozdevati, da si o marsičem snujejo prazne ilusije n. pr. o Bimpatijah, katere mislijo, da imaju mej Poljaki v Rusiji. Kaže se, kakor bi si bili Poljnki pouke svojega pesnika Kraszewskega vzeli k srcu". „Kraszevr'ski spisal je dva romana „Morituri" in „Resurrecturi", da bi poučil Poljake, da le z de-lom pridejo zopet do samostojnosti. In mej tem, ko je v Galiciji poginilo še to malo, kar je bilo industri-jelnih podjetij in dežela obubožava vedno bolj, širi se blagostanje v Ruskej-Poljskej vsaki dan; prebi-valstvo mest podvojilo se je v desetih letih; ume-teljnost in literatura sta v cvetji. Rusija širi poljsko obrtnijo in ponuja jej neizmerno trgovišče. Res da so bili večjidel le Nemci in Židovi, ki so zasadili obrtnijo v Poljskej in v Rusiji in da se jim sedaj slabo plačuje, a dan danes stoji ruska in poljska obrtnost uže na lastnih nogah in ruzstavo v Moskvi je temu sijajen dok.'iz". (Dalje prih.) Razne vesti. * (Krona, žezlo in državno jabolko ruskega carja.) Za kronanje v Moskvi beloka-menoj delajo se vsakovrstue velike priprave in pov-BOd so čitati popisi krone in drugih insignij. Ruska krona je toli veličastna, da nijma noben vladar jednake. Narejena je po modelu zadnje bizantinske io «eni se na 1,100.000 rubljev. Sestavljena je iz dveh polovin, ki simbolično predstavljat« vztoćno in zapadno rimsko carstvo. V sredi mej polovinama je postavljen okroglast rubin, na katerem atoji križ s petimi iako dragocenimi kameni. Krono naročita je carica Katarina II., ki je nastopila pre-stol in bila kronana v septembru 1767 1 Vsa krona sestoji iz dragocenega kamenja in 58 izredno lepib biserov. Žezlo bilo je izdelano pri kronanji cara Pavla 1. 1797 ter je okraSeno z dvema briljantima, ki sta svetovno poznata pod imeni „Lazarev" „Orlov", in imata vsak svojo zaniraivo zgodoviao. „Orlov", glede čistote in ognjevitosti izmej najlepših vseh poznanih dijamantov, bil je po grofu Orlovu kupljen za 450.000 rubljev. Grof ga je dal potern brusit, pri čemer je kamen izgubit 93/4 karatov, sedaj tehta še 1943/* karatov in se ceni na 2,399.410 rubljev. Nad dijamantom „Orlovom" je krasno izde lan dragocen orel. Žezlo je 81 centimetrov dolgo. — Jabolko bilo je napravljeno za kronanja carja Pavla iz čistega zlata, ima v sredi tri venee iz dražih kamenov, sredi vencev pa v*»lik briljant. Na vrha jabolka je podoba iz samih safirov, na tej pa kr;3 iz diazega kamenja. Ražen tega omeniti je še red sv. Andreja. katerega nositi car in carica samo pri kronanji. Red io trak je sestavljen iz samih briljantov. Meteorologično poročilo. A. V Ljubljani: ! I | | °*jalr«jri 732-°4"""- + 90°C "b^r °blažn0 I I ;boP:,;: ™»- + ^ ^n ** f^r | VC 7^O3nn. + 4-000 ^ *£ S 4 2 «ri 7m.23mm + 9.8oC .g|*b't«» *'•»» 2>S5BUa' o popoluđne ^ jugonhod jisho dežja i °\jLf 73461--- + 9s!'c X oHieM ________________________. ' ' . ;r '■> _i-________;__________________j_______________________ 2 °VJ''ri 730-20mm. -fl4-6»C ^11 oblačno B. V Avatrijl sploh: Zračni pritisk se je povsod za spoznanje vzdignil, vendcr je bil Se vedno podnormulen; razdeljen je bil še prečoj jednakoiuerno; >;izločki iuej inaksimom in rainimom nijso bili posebno ekstremni. Vetrovi so bili večinoma sla-botni; prevladovati so jeli zadaju dni zopet južni vetrovi. Temperatura v prejanjib dneh podnormalna, postula je zad-njo dni valed južne^a vremena povsod normalna ali pa Se nadnormalna. Nebo je bilo zadnje dni večinoma „deloma jasno" in „deloma oblačno", vreme sicer še vedno nestano-vitno, vender i*o več neprenehomsi deževno. dne 27. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 7G gld. 65 kr. Srebrna renta......... 77 „ 35 „ Zlata renta.......... 95 , 50 „ 5°/0 marena renta......... 92 „ 10 . Akcije narodne banke....... 835 „ — „ Kreditne akcije........ 307 „70 „ London . ..... . . 119 „ 15 Srebro .. ....... — „ — „ Napol............ 9 „ 46 C. kr. cekini. ......... 5 „ 65 „ Nemske marke...... , 58 , 40 „ 4°/0 državno arečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „ 75 „ Državne srefike ia 1. 1864. . 100 „ 170 „ 75 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 95 „ 45 „ Ogrska zlata ronta 6°/0...... 119 „ 20 „ n *%...... 87 „ 80 n papirna renta 5°/0 . . . . 86 „ 90 „ 5°/0 Štajerske zemljigč. odvez. oblig. . . 104 „ — m Dunava rep. srećke 5°/0 . . 100 gld. 114 . — „ Zeuilj. obć. avatr. 4*/,0/,, zlati aast. liati . 118 „ 25 n Prior, oblig Elizabetine zapad, železr.ice 97 „ 75 n Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ 75 „ Kreditne arećke.....100 gld. 174 „ 25 n Rudolfove sre«ke..... 10 „ 18 , 75 „ Akcije anglo-avstr. biinke . . l'^O „ 124 „ 80 „ Trammway druSt. velj. 170 gld. a. v. . . 229 , — , Zahvala. Podpisani ceatni odbor se uljudno zahvaljuje vsem, kateri so bili došli k svečanosti, kakor tuđi tištim, ki so poslali telegrame včeraj 23. t m., ko se je odprla nova cesta Idrija-Vrščevo-Šelin. Cestjil odbor Iđjrljslsi, v 24. dan oktobra 1882. (692) Anton Pleđner, načelnik. Št. 15.511. Razglas. (679—3) IzvrSevaje ukaz visocega c. kr. deželoega pred-sedst\a od 14. oktobra t. I. št. 2147/Pr. in opiraje se na §. 25 volilnega reda za državni zbor se javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev jednega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne 9. novembra t. i. iz voli ti, o«l 24. do vštetegra 31. dne t. m. v magistratnem ekspeditu razpoložen za splošno pre-gledovanje. Ugovori zoper ta zapisnik, bodi si, da je vanj kdo za volitev neopravičen upisan ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, morajo uložiti se naj-pozneje do zadnjega gori določenega, t. j. 31. dne t. m. Ugovori po preteku tega dne uloženi, se bodo zavrnili kakor prekasni. Volilne izkaznice se bodo volilcem o pravem času poslale; ko bi pa kateri volilec izkaznice iz katerega koli uzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnem ne bil dobil, naj se sam oglasi zaujo pri pod-pisanem uradu. Mestni magistrat i LjnMjani, dne 22. oktobra 1882. Župan: Grasselli. Komptoarista in magacinorja z dobriini spričevali ifinem in takoj sprejmem v avojo tovarno. (687—1) Julij Stare v Kamniku. Zakup trgovišča. Na Hrvatakem, ob glavnoj cesti Zagreb-Brežlce, dve uri od Zagreba, 1 uro od Brežic, */4 ure od železnične postaje Savski l*I«rof, na obljudenem kraji daje se dobro opravljena krćiua, potem trgovski prostori, posebno pripravni za kramarsko prodajatnieo takoj in prav ceno v naj em. Natančneje se izvc pri oskrbništvu goBpoŠčine I^adao, pošta NavHki Marof na Hrvatskom. (684 — 2) (574—17) zobe in zobovja postavlja po mijnovejšcm amerikanskom zistemu v slntu, vnlkttnlta ali celulojfđa brez bolećin. l*louil>iru z zlato ili itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin zobni sdravnik A. Paichel, polog Hradeckega mostu, v I. nadatrepji. Umetne i .a « .2 ~ i I o O I £■!> M i §s š> II •■" "§ 8 ? 3 "§5 «1 * $ Bi §i!s« i u -. -'i 1: z,ž4*a' i 11 fes š I E* ___________^g 1 C5 ,J3Ui Grostilna in kavama v iiarociiiej Citalnici \ lij ubijani, s steklenim salonom, gostilničnim vrtom, kegljiščem in utanovanjem se od »v. Jurija 1^*83 naprej daje v uajvm. Za to podjetje se je oglasiti pri odboru narodne Čitalnice do konca decembra 1SS£. (690—1) Za Vsesvete! Cvetlične preveze za rte io nagrobne vence, najokusnejše napravljene, priporofia v velikej izbćri po najnižjih cenah Hugon Fischer, (688—1) Ljubljani, Preširnov trg. Prodajalnica nahaja se začasno v I. nadstropji. Izdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina m tisk „Narodne tiskarneM.