Deželna učiteljska konferencija. x. Razstava nčil v prostorili I. mestne deške šole v Poljskih ulicah. 'Jinketa za deželno ueiteljsko konferencijo je sklenila nicd drugini tudi, naj se za časa zborovanja otvori v prostorih I. niestne deške ljudske šole v Ljubljani učilska razstava. Vodstvo in učiteljstvo dotične šole je pozdravilo z veseljem to častno nalogo ter se z vso resnostjo poprijelo dela. Mestna občina je radovoljno dovolila porabo potrebnih prostorov. Od slav. deželnega odbora je dobila 100 gld., od kranjske hranilnice tudi toliko*) in s to denarno poniorjo so je otvorila dne 1. vinotoka razstava, ki je razveseljevala oko vsakega učitelja in šolskega prijatelja. Čudil se je lahko vsak razumnik našega šolstva, kako izvrstna učila so nam učitcljeni na razpolaganje za uspešno poučevanje posebno v realijah. JNajznanienitejšo *) Nedostatek bode pokrila mestna občina. šolske tvrdko so poslale svoje blago, v prvi vrsti posebno kranjske, potem druge avstrijske, nied katerimi se odlikujojo posebno Cehi, in celo Nemčija je obogatila šolsko razstavo. Udeležile so se pa razstave ne sanio tvrdke, ampak tndi nekatere šole in učitelji. V sledečih vrstah hočemo na kratko govoriti o razstavinih predmetih in sicer najprvo o teh iz Kranjske, potem iz druzih avstrijskih dežel in konono iz Nemčije. 1. Kranjsko. A. U č i t e 1 j s t. v o i n š o 1 e : a) P r v a m e s t n a d e š k a 1 j u d s k a šola v L j ubl j an i. Ker je bila razstava v prostorih te šole, so imeli obiskovalci priliko, ogledati si vse prostore tega šolskega poslopja in ob jednem tudi bogato zbirko njenih učil in dobro urejeno knjižnico. Solsko poslopje I. niestne šole je jedno izmed najlejiših ne samo na Kranjskern, ampak tudi izven dežele. Razstavljen je bil tudi njen stavbinski nacrt. Med njenimi učili se je odlikoval na razstavi posebno načrt stolnega mesta, katerega je izdelal lansko leto g. Mehle za 30 gld. Dalje je razstavila šola statistični pregled svojega naraščaja, t. j. učiteljev, učencev in razredov od svojega početka t. j. od 1. 1855. Ta pregled je s.estavil po šolskih aktih ucitelj Josin, učitelj Armiu ga pa potem spretno na popir narisal. b) S o 1 a nemškega ,,S c h u 1 vereina" v Ljubljani. Razstave se je udeležila tudi ta šola. Razstavila je dve šolske klopi, Metznerjev računski stroj in nekaj podob. Klopi je izdelal ljubljanski mizar Binder in sicer tako, da ima prva premakljivo ploščo, učenec jo lahko k sebi do prsi potegne, druga pa premakljiv sedež. Nam se zdi prva bolj praktična kakor druga. Metznerjev racunski stroj bi služil dobro v razredih, kjer mora učitelj več oddelkov ob jednem poučevati. Učitelju je treba premakniti le dolgo ozko plosčico in stroj kaže popolnoma druge racune, katere ucenci lahko dalje izdelujejo in učitelj se lahko z drugim oddelkom dalje peca. c) Šola v Kr anji. Da mora v hiši red biti, to ve tudi šola v Kranji. Poslala je v razstavo tiskan ,,Hišni red". d) G. nadučitelj M. Rant na Dobrovi. Razstavil je model šolske table, katere sestavo je sam izumel. e) G. ucitelj J. Levičnik v Železnikih. Razstavil je urino kazalo, na katerem se kazalca pravilno sučeta. Dober učni pripomoček, s katerira se učenci vadijo na uro spoznavati se. f) C. kr. okrajni šolski svet v K a m n i k u. Vsaki šoli je zemljevid šolskega okraja neobhodno potreben za zemljepisni pouk. Za kamniški šolski okraj je izdelal tak zemljevid g. nadueitelj V. Burnik v Kamniku. Tak zernljevid bi moral imeti vsak šolski okraj, a kolikor nara znano, ima ga saino kaniniški okraj. Zemljevid je pregledno izdelan. Želeti bi bilo le, da bi bilo poleg gorskih vrhuncev z debelimi črtami označeno tudi pogorje. g) G. naducitelj J. Leban v C i r k n i c i. ,,Jaz tudi v trop, ki se poti in trudi". Po teh besedah se je ravnal g. Leban. Videli smo v razstavi njegova dosedanja pisateljska dela: Slovstvena zgodovina, Clovek, Mirko Poštenjakovič, Iskrice 1. in II., 60 malih povestij. B. T v r d k e, t i s k a r n e i n d r u g i: Ig. pl. Kleininayr in Bainberg v Ljubl j ani. Znane so zasluge, katere si je pridobila ta tvrdka z izdavanjem naših klasikov v elegantni obliki. Videli snio poleg mnogobrojnih pedagogičnih in druzih knjig tudi krasno vezane pesni Stritarja, Aškerca, Gregorciča i. dr. Opozoriti pa hocemo na dvoje učil za ljudske in nadaljevalne šole, kateri je založila imenovana tvrdka in sicer: 84 podob s slovenskimi napisi. Te podobe so gotovo najcenejše, kajti vse veljajo samo 14 gld. Omislijo si jih lahko tudi ubožnejše šole. Podobe predstavljajo različne motive iz zemljepisja. Slišali smo, da doda tvrdka tudi nekaj obrazov iz Kranjske n. pr. Blod itd., ako se oglasi dovolj naročnikov. Drugo učilo obsega 6 napetih tabel popolnoraa montiranih, cena 10 gld. 50 kr. Podobe iraajo slovenske napise ter nam kažejo žuželke, škodljive sadnemu drevju. Izvrstno učilo k knjigi Erjavčevi, posebno za ponavljalne šole. b) J. Giontini v Ljubljani. Ta dobro znana stara tvrdka je razložila bogato zalogo šolskih reči, učil, knjig in mladinskih knjižic, katere so že razni listi po njih vrednosti ocenili. Tvrdka Giontini je znana radi svoje postrežljivosti; tudi cene so primeroma nizke. e) R. Milic v Ljubljani. Tiskarna Milic je znana šolska tiskarna. Razložila je že znane nam šolske tiskovine. Omeniti nain je pa posebno knjižničnih tiskovin, na katere je že letno poročilo I. mestne šole 1890/91. 1. opozorilo. Dalje smo videli nekaj pesmaric in spisov za mladino in podobo Slomškovo, ki je priineren kras sobam prijateljev tega slovenkega pedagoga. d) M. Gerber v Ljubljani. Ta tvrdka je razstavila osobito pisalno, risarsko in razno šolsko orodje. e) Tiskarna Blaznik v Ljubljani. Lep kras je dobil hodnik I. mestne šole od te tiskarne. Tu vidimo podobe kranjskih noš iz posameznih okrajev. Zal, da se niso te noše skoraj nikjer drugod ohranile, kakor pri Belokranjcih. f) R. Seber v Postojini. Ta tiskarna je razstavila razne šolske tiskovine. g) A. Druškovič \r Ljubljani. Vrtno orodje za sadjerejo, dalje me- trične mere in uteži. Nizke cene. h) F o t o g r a f L e r g e t p o r c r n a B1 e d u. Idejalni pridvižni zomljevid, cena lOgld. Relief-zemljevidi so kaj dobro urilo za zoinljepisje. Zeleti pa bi bilo, da bi bil poleg pridvižnega zemljevida isti zemljevid na popirji, da otroci vidijo in primerjajo, kako se vrhunec, pogorje itd. na popirji nariše. Tak zemljevid bi zelo povzdignil vrednost reliefa. i) Preparator F. Scbu 1 z v Ljnbljani. Polagoma si laliko napravi skoro vsaka šola lepo zbirko inanjsih nabasanih živalij. Učenci prinesejo žival živo ali nirtvo v Jolo, n. pr. ježa, netopirja itd., učitelj jo izroei g. Schulzu, ki svoje delo za primerno ceno dobro opravi, kar pri(¦ajo njogove nabasane živali, katere je poslal v razstavo. Na ta način je dobila n. pr. 1. mestna šola marsikatero žival v svojo zbirko. Razstavil pa je g. Schulz z dovoljfnjem vis. deželnega odbora iz Ru- dolfinuma votlo preparirane domače ribe (njegov izuni) in ribam škodljive živali na posebni piramidi prav ukusno sestavljene. 2. Uruge avstrijske dežele. A. Učitelj stvo : Profesor L. Lavtar v Mariboru. Metrični računski stroj. 0 Lavtarjevera stroji in metodi računskega poučevanja slišali smo do sedaj več pro- in contraglasov, treba torej, da se vsak sam ž njim seznani. B. Tvrdke: a) Ed. Holzel na Dunaji. V prvi vrsti nam je omeniti zbirko svetopiseniskih podob. Podobe so iste, kakor se nahajajo v novejših izdajah j,Zgodeb svetega pisma in so lepo barvano tiskane. Dalje je poslala tvrdka lep Haardtov zemljevid Avstrijske - Ogrske in sedeni krasnih stenskih podob za zemljepisje in zgodovino. Lepe in za šolo prepotrebne so tudi podobe: Dr. H. M. SchmidtGobel ,,Škodljive in koristne žuželke v gozdu, na polji in vrtu" (z neraškim tekstom; tu opozarjamo še jedenkrat na slovenske Kleinmaverjeve). b) A. P i c h 1 e r's W i t w e n a D u n a j i. Tvrdka je poslala veliko zbirko podob za zemljepisje in zgodovino. Nekatere zgodovinske podobe so izvrstna priloga k našemu tretjeinu slovenskemu berilu in ne- obhodno potrebne za drugo ucno stopnjo, ko se prične poučevanje o širji zgodovini. Podobe nani kažejo prizore iz srednjega veka n. pr. vitežki grad, turnir, obleganje mesta, vojniški nabor, ostrog itd. Isto velja o zeinljepisnih podobah. Dalje kažejo podobe kulturnih rastlin, kako se prideluje kava, čaj, tobak itd.; tehnologične podobe n. pr. plavež. Izvrstne so Winkelmanove podobe za nazorni nauk. Satna učila, ki delajo pouk zaniraiv in nazoren. c) C. k r. š o 1 s k o - k n j i ž n a z a 1 o g a. Tiskane podobe iz zgodovine apostelj- nov. Kar se tiče lepote, zaostajajo dalcč za Holzlovimi, seve so tudi radi tega mnogo cenejšo. 22* d) Nežiderska popirnica. Nežiderske pisanke (Musilove) so uči- teljem znane, zato si oglejmo zvezke tvrdke e) H. Votoček v Pragi. Pisanke te tvrdke imajo krasen popir in posebno na risanke brez ali s petimi stigmami opozarjamo gg. tovariše, ki poučujejo na ta način risanje. Med posameznimi listi je tudi svilnat popir, ki zabranjuje, da ne umaže risarija nasprotne strani. Pisanke imajo linijaturo, kakeršna je uvedena na vseh šolah v Pragi. Pisanke so res priporočila vredne. Založnik jih tudi rad priredi s slovenskimi naslovi. f) F. Kremlička vKarlinu pri P r a g i. Kremličke nebliščeči lak za šolske table je bil odlikovan že v 8 učilskih, krajevnih in svetovnih razstavah; to ga najbolje priporoca. Kremličke bela kreda je mehka in brez nadležnega peska, najboljša, kar je poznamo; njegova barvana kreda se priporoča za zemljepisne risarije na šolsko tablo. Potem je razstavil barvasto neizbrisno kredo, ki se rabi za risanje diagramov, tabel i. dr. in prav ceno risarsko tinto različne barve. g) A. Kreidl v Pragi. Najbogatejše je založila razstavo ta tvrdka. Razstavila je precejšno zalogo fizikaličnih in kemičnih aparatov, kakeršnih potrebuje ljudski učitelj. Dalje za prirodopisje naravni razvoj žabe, čebele, muhe, vse preparirano v špiritu; za rudninstvo lepo zbirko dragih kamenov (seve iz stekla ponarejenih). Za prirodopisni pouk smo videli prepotrebne rnodele: oko, uho, srce in sapnik. Iz lesa fino votlo fzdelana so bila geometrična telesa, kakor stožec, piramida itd. Da pa nima Kreidl samo učil za višje razrede, pokazal je s tem, da je razstavil tudi različna rokodelska orodja v zmanjšani obliki za prvi nazorni pouk. Ta tvrdka se mora solskim vodstvom prav priporočati. h) Jansky v Taboru. Table za prirodopisje in računstvo. Prirodopisne table so velike, za vsak pred- met jedna tabla. Prilepljene so na tak popir, da jih ni treba na platno prilepljati. Med raznimi takimi tablami raznih založnikov so te najcenejše. Isto tako so lepe in cene podobe za nazomi nauk. Nazorna je podoba pravilne države peresa. Zelo nam je ugajala z nravnostnimi izreki slavnega Komenskega in njegovo podobo. Tekst je nemšk; ako priredi tvrdka tudi slovenske take table, gotovo jih bode ranogo na Slovenskem spečala. 3. Nemčija. Tvrdke: a) Perthes (Gotha). Pfeifferjeve podobe presegajo po lepoti in lepi izpeljavi vse druge. Lahko recenio, da so v lepem okvirji krasilo za vsako gosposko sobo. Kažejo nani paprizore Heyevih basnij, katere je tvrdka tudi v lepi elegantni in navadni obliki razstavila. Tu vidimo lepo podobo k Stritarjevi pesmi ,,Deček in ptica", dalje kažejo se nam podobe za basni nvrabec in konj", ,,raca in lisica" itd. Ako nam prestavi kateri naših pisateljev Heyeve basni na slovenski jezik, zanimal bode ta zvezek našo deco bolj, kakor marsikatera manjvredna izvirna ,,knjižnica zamladino". Pozabiti ne smemo tudi Kehrovega ,,Nazornega nauka" in del pisateljice J. Spiro. Kar je razstavila tvrdka Perthes, je bilo najlepše v celi razstavi. bj Schreiber (Esslingen). Ta tvrdka je znana čitateljem po svojih prirodopisnih podobah za srednje šole. Razstavila pa je sedaj najnovejšeSzvrstne prirodopisne podobe za ljudske šole. Podobe so zelo naravno slikane in nekatere nam ne kažejo samo živali, anipak tudi njeno okostnico ali kak imeniten del njenega telesa. Dalje nam je oraeniti ,,Schubertovo knjigo ^Naturgeschichte der drei Reiche". Za zemljepisje videli smo lep astronomični atlant in podobo za prvi zemljepisni pouk. Ta podoba je prepotrebna pri zemljepisji v tretjem razredu (Drugo berilo. Berilna vaja ,,Reka, veletok, morje"). Hertleve risarske predloge so namenjene učencem višjih razredov, ki rišejo brez stigem. Tako sino obliodili učilsko razstavo. Preveliko je bilo predmetov, da bi vsakega pregledali in ocenili po njegovi vred- nosti, omenili smo le one, ki so nam najbolje ugajali. Prekratek je bil tudi cas razstave, zatorej bi bilo prekoristno za kranjsko šolstvo, da se otvori stalna učilska razstava, kakor se namerava. Upamo, da bodo raerodajni za šolstvo vneti faktori to niisel podpirali. Maks Josin.