tem nejša, sivorjava. N ad to plastjo, Id je še brez arheoloških ostalin, leži tanka, do 3,5 cm debela plast fluvialnega peska in je tu in tam nekoliko p retrg an a z naslednjo plastjo ilovnatega sipa, k i je debel do 19 cm. N ad tem je do 13 cm debel tlak iz m alte, n ad njim sledi ponovno plast ilovnatega sipa, debela 32 cm. N aslednja plast je novejši sip od 80 do 100 cm debeline, ki sega do današnjega nivoja. Plasti so po večini mied seboj vzporedne, le na vzhodni steni sonde se je ilovnati sip, ki leži nad tlakom iz m alte, zajedel preko njeg a v tem ni ilovnati humus. N ekako v sredi sonde, okrog 1 m pod današnjim nivojem , so naleteli na antični zid, ki je 65 cm širok in sega v globino do okrog 180 cm pod površino. Zid je iz lom ljenca in vezan s slabšo m alto; sm er: SV—JZ. V zgornjih plasteh svetlega sipa in delno tudi pod njim le­ žečega ilovnatega sipa so bili n ajd en i posam ezni fragm enti po­ znejše srednjeveške keram ike. V om enjenih plasteh, v ilovnatem sipu pod tlakom te r delno tudi v zgornjem delu tem nega ilovna­ tega hum usa, ki leži pod fluvialnim peskom, so bili najdeni fragm enti rim ske keram ike, n ek aj kosov im itirane te rra sigili., fragm enti m anjših am for, lončkov, skodele te r več fragm entov bolj grobe sivočrno pečene in močno s krem encem m ešane k e ­ ram ike loncev z navzven zavihanim , odsekanim ustjem ; en frag­ m ent takega lonca 'ima na ram enu dvojno valovnico. D alje so bili n ajd en i koščki mozaika. V ilovnatem sipu nad tlakom ter pod njim je bilo najd en ih mnogo fragm entov stenskega ometa, ki so uglajeni te r slikani rdeče, rum eno, oranžno in belo — n ek d aj verjetn o zeleno. Eden večjih fragm entov ometa je imel na n o tran ji strani odtise om etanih kam nov. Pod tlakom se je našel še fragm ent zgornjega dela antične oljenke. Iz te plasti so končno še štirje novci: vel. b r. M aksim iliana P F AVG, m ala br. C ladiusa (?), A ntoniana. C laudia ter eden nedoločljiv. Po rezultatih v -sondi sta bili na tem m estu dve antični p e ­ riodi; zid pripada m lajši. Jaroslav Šašel. ZAČASNO POROČILO O RAZISKAVANJU RIMSKEGA KANALA V GRAJENSKI DOLINI PRI PTUJU D olina G rajene je plitva vzhodnoštajerska dolina v severo­ zahodni sm eri od starodavnega P tuja. R azprostira se na levi strani vzdolž D rave; od n je jo loči ozko in podolgasto gričevje V urberka, ki se nad P tujem zaključi - s hribom Panoram o. Na nasprotni strani sprem ljajo dolino začetki Slovenskih goric. Ime G rajena je neobičajno. D om ačini razlagajo po izročilu, da je bila dolina nekoč vsa zazidana. In skoraj p ri vsakem večjem zem eljskem 'delu p rih ajajo na dan arheološki dokazi za te govorice. Na vurberškem hribovju je tudi dvoje ali tro je gradišč. D alje pripovedujejo dom ačini v ztrajno tudi o skrivnem rovu, ki je vezal p tu jsk i in vurberški grad. Tod in tam še po­ kažejo njegove ostanke; predvsem v Jurševem gozdu na K rčevini, k je r je zidovje vidno. A vgusta 1949 je na to mesto prišel n a poučen izlet pod vod­ stvom profesorjev dr. J. Korošca in dr. J. Klemenca arheološki sem inar ljubljanske univerze, ko se je m udil v P tu ju na plan­ skih izkopavanjih. Na pobudo obeh profesorjev sta poročevalca v prostih dne­ vih tem eljiteje pregledala zid te r izkopala n ek aj sond, ki so pokazale nepričakovano 'stanje. G lavni predel raziskovanega terena tvori srednje strm o ramje iz pobočja V urberka, k i pada proti G rajeni in njenim suhim rokavom, in je na vzhodni stran i omejeno s^ suho grapo, na zahodni strani p a se vboči. Do vboklega vznožja segajo travniki, pred njim i pa pas njiv, ki im ajo v sm eri G rajene oster, kolenast rob. Na mestu, k je r se p ričen ja om enjena ram enska vboklina, je, približno 3 m od vznožja, v pobočju am fiteatralen všek, povzročen deloma z erozijo, delom a umletno. M nenje, da je ta vsek umeten, bi' podpiral tudi nenaravni ja re k — 2 m širok, 1 m globok — ki p rih a ja z v rh a ram ena in ga v strm em loku sprem lja na vzhodni strani, dokler se ne zlije z vznožjem. V zgornjem delu je vzporeden s tem jarkom za 3 do 4 m oddaljen sosedni ja re k — globok okoli 2 m, širok 3 m — k i vodi ravno do vznožja pobočja, in se pričenja, kakor sosedni, tudi na te­ rasastem vrhu ram ena tik pod njivam i; tam se nam reč stransko cepi od zložnega kolovoza. Ta ja re k vodi do 'zahodnega roba ribnika v jurševem gozdu, k je r preneha. Med obema jarkom a je to rej 3 do 4 m širok, raven nasip s potjo, k i se v spodnjem delu zaradi na zahod zavijajočega sosednega ja rk a razširja te r splahni v peščeno-prodnatem vznožju. Vzhodno vznožje tega ram ena, k i je poraslo z Jurševim gozdom, zavzema — danes zapuščen in m očvirnat — pravokoten ribnik. P ri sesedanju in eroziji se je na nekaterih m estih južnega, 2 m visokega ribni­ š k e g a roba pokazal do 70 cm visok in 50 cm širok tem elj zidu iz oblic. Na mestih, ki so vidna, in to je v skupni dolžini okoli 15 m, je zid izpodkopan od lju d i in živali., Smer je severo-zahod —jugo-vzhod. Iz tega celotnega kom pleksa se je pod težo drevja, ki raste na njem , in zaradi delovanja erozije del zidu prelom il, nagnil in ustvaril dve prelom ini. Ena od n ji ju .je služila pri raziskovanju za profil. JZ----- " Opis preiskanih took. N jihova natančnejša lega je razvidna na skici. Točka 1. k Na mestu, k i leži na travniku, vzhodno odi Jurševega gozdič­ ka, je bil pri dosedanjem raziskovanju ugotovljen kanal v n je ­ govi sk rajn i vzhodni točki. O h ran jen i spodnji del moli zaradi padajočega terena iz zem lje; sestavljajo ga z m alto trdno vezane oblice. C elotna širina kanala ni ohranjena, na obeh straneh ob­ stoje-le do 5 cm visoki nastavki njegovih bočnih sten. Prem er med njim a znaša 45 cm. Iz ostankov drobcev opeke in skrbno izdelanega dna kanala je razvidno, da je njegova n o tran ja iz? delava enaka tisti, k ak o r je podana p ri opisu točke 3. K anal se n ad alju je pod zem ljo proti vzhodu v neugotovljeni dolžini. Točka 2. To mesto raziskovanja se n ah aja na gozdnem robu, k je r se terasasto koleno v pobočju strino spusti v plitev jarek, ki po­ teka v smeri JZ—SV in loči gozd od vzhodno ležečega travnika. Ker so tla v ja rk u in vzhodno od njega n ižja od osnovne višine skozi gozd potekajočega in tostran na travniku se nadaljujočega kanala, je m oral na tem m estu obstajati neke v rste aquaeduct, dolg približno 8 do 10 m. Danes je kanal in situ — predvsem dno — ohranjeno v pobočju gozda. Tam, k je r p rih a ja nad ja r ­ kom na dan, se je nekoč dno prelom ilo in leži danes dvakrat prelom ljeno pose v v jark u . D rugi del odlom ljene plošče dna leži v nad aljev an ju n ižje od prvotne višine tik na robu gozda; na travniku pa so ga verjetno odstranili. Kmetica Slabe s K rče­ vine je trdila, da je pred 40 leti pom agala odvažati iz »obokov« na tem mestu kam enje in kvadre, k i so jih uporabili pri zidavi gospodarskega poslopja. O hranjeni deli kanala kažejo iste oblike in enako izdelavo, kot je natančneje ugotovljeno pri točki 3. Tudi m ere so iste. Kanal, ki je pri točki 3 potekal SZ—JV, je zavil na ožjem kolenu v pobočju bolj proti jugu, prestopil tako ja re k in se takoj nato znova obrnil v sm er SZ—JV. M orebitni tem elji ali sledovi aqmae- ducta niso bili ugotovljem . D olžina raziskanega kanala je na njegovem prelom nem mestu znašala 2,2 m. Točka 3. Raziskana je na mestu, k je r se je 3,7 m dolg del kanala zaradi izpodkopanih tem eljev prelom il in se poševno nagnil proti severu. Tem elje so na tem mestu izpodkopale živali, m orda tudi ljudje. Od prelom ine je bila sonda izkopana proti vzhodu v velikosti 1,5 X 1,5 m in v globino do dna kanala, to je okoli ISO cm. Severna stena kanala je bila vidna že poprej, ker je bil do nje odkopan bazen za — danes zarasel in m očvirnat — ribnik. Pobočje, ki tvori na tem sektorju po vsej dolžini nad kanalom koleno, je zaraslo z mahovjem, p raprotjo, grm ičevjem in črni­ cami. P regled plasti, v k ateri leži kanal, je razviden iz profila 1 : pod 10 do 15 cm debelo plastjo gozdnega hum usa p rek riv a ves kanal izprana, m ivkasta, slaba prst. V n je j so najdene 20 do 40 cm pod površjem posam ične oblice, ki so najgostejše nad kanalom samim, nad zidom redkejše. V isti globini in pretežno n ad južnim zidom k anala so tudi redki drobci opeke. V globini 40 cm je ležala v vodoravni legi na m eji med m ivkasto prstjo in rum enkasto m ivkasto glino (ki strm o pada na južni zid k a­ nala) 0.5 m 2 velika ih 5 cm debela lom ljena skrilova plošča, k ak o r je zarisana v profilu. V globini 55 cm je bila na južnem robu sonde okrog 1 cm debela, 20 X 20 cm velika plast zdrobljene in s hum usom pomešane opeke. D ruga skrilova ploščica je bila n ajd en a tudi n a južnem delu sonde v globini 55 do 60 cm, debela 4,5 am in velika 10X15 cm; 5 cm n ižje večji kosi sprhnele ali zdrobl jen e opeke : malo pod njo zopet sled sprhnelega kosa skri- love ploščice. N ad osrednjim delom k anala so v globini 40 do 50 cm oblice skoraj popolnom a izginile: zdi se, da je b il ja re k zasut z izprano m ivkasto prstjo, ko sta stranska zidova še stala. V te j plasti ni tudi nobenega sledu drobcev opeke, ti se pojavijo šele tik nad tlakom samim. Skoraj brez oblic in brez drobcev opeke je bil tudi prostor p red zunanjo steno južnega zidu. O snova kanala in zidova so iz nam etanih, z močno malto povezanih prodnikov; lom ljencev v te j «ondi ni bilo opaziti. M alta je v glavnem drobno zrnata, sestavljena liz drobne mivke, apna, koščkov rečnega peska do velikosti fižola in je brez p ri­ mesi stolčene opeke. Barve je blede, m odrikastosivkaste te r je izredno trdna, da se u p ira kram pu in se trdo lušči od kam enja. P odtlak v kanalu je debel 4 do 7 cm , ni iz prodnega peska — - vsaj ne v tem sek to rju — tem več iz gramoza, večinom a iz apnenca' in k resiln ik a te r rdečega apnenčastega kam enja, po­ sebno v zgornjem sloju: vse je vezano z dobrim čistim apnom ; barve je belorum enkaste te r ni nič zrnasto. T lak je debel 5 do 10 cm in je nasut iz stolčene opeke, n ajv ečji koščki so do ore­ hove velikosti. Ob obeh n o tran jih zidovih pa se 2 do 4 cm debelo, nekako izolacijsko vzdiguje; vendar v tem pridvignjenem pasu ni koščka, ki bi bil večji od zrnca leče. T lak je ves preprežen s koreninicam i, ki so prirasle skozi zunanji zid; v anj je pronik- nila m ivkasta glina, h njem pri dnu so tudi koščki gruščnatega peska. Sledu kake vezave ni niti v njem niti v »izolacijskem« pasu. Točka 4. Opis zunanje, severne stene k an ala n a zahodnem delu rib ­ nika: Zid je izredno k rep k o zidan, kolikor je vidno iz samih oblic, k i so povprečno za pest velike, nepravilno, a tesno 'zložene in močno povezane z malto. M alta je bledosive barve (karbidne) ; sestavljena je iz drobnega rečnega peska. Zid stoji na osnovi iz rum enkaste gline, v n je j so tudi drobci mivke. O hranjena stena zidu je visoka 58 do 60 cm, n ak ar sledi 17 do 19 cm visoka plast nevezanih, od korenin razjedenih oblic, med nje je že prodrla rjav a gozdna p rs t Nad to plastjo se v vsej odkopani dolžini enega m etra vleče 3 do 4 cm debela rdeča plast zdrobl jene opeke, v k ateri so tudi večji koščki. Nato sledi plast gozdnega hum usa. K anala na tem mestu ni bilo mogoče izkopati v celoti zaradi ogromnih dreves, ki rastejo nad njim na pobočju. Smer stene je kakor pri točki 3 JV—SZ. Podobno kot pri točki 4 se je pokazal tanek pas drobcev opeke v hum usu nad ostankom zidu tudi 1,5 m vzhodnejše. N a­ tančnejši pregled je bil zaradi drev ja nemogoč. N ekaj m etrov zahodneje od točke 4 pa je pokazal poizkusni kop v globini 55 cm v gozdni prsti nekaj odlomov 6 cm debele kvadrataste opeke te r neobdelano ploščico iz kristalastega skri­ lavca, malo nižje pa zidne oblice. Točka 5. Širina odkopa 2,5 m, dolžina 1,8 mv globina 0,9 m. Sonda leži približno 8 m zahodno od trom ejnika med Gregorečevo parcelo, Jurševim gozdom in K ram bergerjevo njivno-travniško parcelo, na zem eljskem kolenu, ki sega od ribnika v Jurševem gozdu preko točke 5 vzdolž severnega roba K ram bergerjevih njiv. Do te sonde se vodovodni kanal drži kolena, tu pa zavije od njega proti JZ. V globini 90 cm te sonde na kolenu je vlažna, siva, m ivkasta glina, ki je zelo pomešana s prodom. Nad njo je v smeri kolena padajoča strnjena plast vlažnega in blatnega gra­ moza, pom ešanega z ilovico. V to plast je bil vrezan kanal, kar se še vidi na profilu iz m eje m ed to plastjo in plastjo ero zij­ skega, s peskom 'nasutega in s posamičnimi oblicami pomešanega hum usa, ki pokriva ves ohranjeni del kanala. O hranjen je le njegov osnovni del, k i ga sestavlja tesno zložena osnovna plast oblic, vmes je n ekaj ne prevelikega lom ljenega kam enja. Sledu m alte ni. N ekako 35 cm od zunanjih robov obeh zidov se ne- I I / / / / _ Približna skica doslej ugotovljenega kanala posredno na te j osnovi prične 50 do 55 cm široik podtlak kanala. Sestavljen je iz proda in gline, ki je p rav gotovo sekundarna. N ad njim je okrog 2 cm visok tlak iz stolčene opeke ter pronikle prsti. N ajdeni so bili tudi štirje fragm enti rim ske keram ike. Severna stena kanala na točki 4 Pogled z zunanje strani Točka 6. Velikost odkopa 1,6 X 1,5 m, globina 58 cm. Sonda leži pri­ bližno na sredini prve K ram bergerjeve njive, kakor je razvidno na skici. Tu je bil odkrit nepopolno obranjen spodnji del ka- Severna stena na točki 3 Notranjost kanala na točki 3 Pogled z zunanje strani naia, in sicer osnova severnega zidu v delni višini dveh plasti oblic, dno kanala, ju žn i zid pa razen n ek aj koščkov oblic m an j­ ka, k er leži v sm eri razgona in ga je razril plug. Severni zid je neenakom erno ohranjen, na vzhodnem delu širok 51 cm, v sredi pa 30 do 38 cm. Širina n o tran jeg a dna k an ala m eri n a mestu, k je r je najlepše ohranjena, 42 cm. O h ran jen i del kanala sestavlja osnovna plast tesno zloženih oblic velikosti človeške pesti, ven­ d ar so m ed njim i p rav pogosti tudi lom ljeni kosi peščenca, ki sp v glavnem enako veliki. Sledov m alte .ni, m ed kam enje pa je že proniknila glina. F ragm entirani ostanki opečnega tlaka. Smer k an ala je bila n ad alje ugotovljena še do k ra ja te njive, dalje ne. O stanki k anala so n a n jiv i zaradi obdelovanja zelo uničeni, vendar se da na njihovi podlagi še ugotoviti glavna smer, nam reč SZ— JV. K anal je odkrit v razd alji slabih 200 m; če prištejem o sle­ dove na bližnjih parcelah v sm eri proti P tu ju , ki prip ad ajo po vsej v erjetnosti še njegovem u n ad aljevanju, naraste dolžina na 1 km. Smeri in višine padca zaradi p o m anjkanja pripom očkov nismo izračunali.1 Po zaključenem delu pa je bilo že n a oko vidno, da p ada k anal v sm eri proti P tuju. O m eniti je še treba, da se zelo p rilag aja terenu; vidi se, da je bil m arsikaterem u ovinku glavni nam en, ohraniti enakom erno padajočo smer. In to je prvi močan dokaz, da je služil k anal za vodovod.1 2 D rugič, bi se že po trezni presoji bilo težko odločiti za drugačno razlago; k a jti čemu n aj bi sicer služil? T retjič, podpirajo to m nenje tudi dejstva, ki so navedena pred zaključkom tega po­ ročila, in četrtič, tipične analogije z drugim i rim skim i vodovodi. K ajti, da je ta kanal delo iz rim skih časov, sledi po drobcih keram ike — in to izključno rim ske (n. pr. drobci amfor) — ki so prišli pri raziskovanju na dan, d alje po najd b ah rim ske opeke (točka 4) in končno po celotni tehniki dela. ki je zelo analogna dunajskem u vodovodu3 , heraklejskem u4 , delno tudi vodovodu F ram —P tu j5 te r kanalu, ki ga je raziskal S aria6 na vzhodnem pobočju Panoram e. 1 R aziskovanja se bodo n ad aljev ala p rih o d n je leto. 2 Deroča voda bi prej mogla poškodovati zidove in M stalno nosila s seboj blato, listje in kamenje. 3 M itteil, der Zentralkom m . 1908. 4 K er ta kanal, ki ga je izkopal, arheolog Grbič, ni natančneje p ubli­ ciran, naj sledi opis: K anal p rih a ja iz sm eri SZ (čuvajeva hišica, ki sto ji na pobočju akropole), k je r še ni odkopan, in po cca 15 m v pravem loku zavije proti V te r se n a d a lju je nekako vzporedno z reko — viden v dolžini 100 m. Do zavoja m eri zid kanala 66 cm v širini, nato p a 50—53 cm. R azlika je bila po vsej verjetnosti n a re jen a zaradi u d a rja n ja vode na ovinku ob zid. Zid je g rajen iz večjih oblic in lom ljencev — sem in tja je vmes tu d i kos opeke — vezan je z zelo čvrsto m alto, ki je pom ešana z večjim i drobci opeke. M alta k an a la je po 10 letnem ležanju na .prostem še krepka, m edtem ko p ri sosednih Tehnika zidave je po ugotovitvah n a točki 3. naslednja. Na tem m estu so m ere k an ala: osnovna širina 155 cm, osnovna ši­ rina vsaikega od obeh zidov 50—55 cm, višina od osnove do pod­ tlaka 38 cm, ohranjena višina severnega zidu 110—115 cm, ohra­ njena višina južnega zidu 85 cm. V izkopani ja re k so nasuli osnovno plast oblic, ki so jo z batom poravnali. Kanal je na tem sektorju izpodkopan in se n a spodnji strani vidi, da je osnovna plast grebenasta in štrlijo iz n je posamezne oblice. Kako so bile zložene naslednje plasti, ki so skupno visoke 38 cm, ni ugotov­ ljeno. Sodeč po plasteh v zunanjem profilu severnega zidu, so neenakom erne. V endar izvira ta neenakom ernost bolj od ne­ enake velikosti oblic ko t od prehitevajočega se dela. K ajti o k a ­ kem prehitevanju se n. pr. po malti, ki je trd a kakor beton, po pazljivi in tesni zloženosti oblic ne da sklepati. Ko je bil kanal — to je, osnova in zidova — zgrajen, so n a­ suli v anj poidtlak, ki je ohranjen v višini od 4 do 8 cm. Na m o­ ker podtlak pa so nasuli plast zdrobljene opeke, k i je danes debela 5 do 10 cm; pri dnu te plasti nam reč sp rijeti s podtlakom . Vezava med opečnimi delci ni ohranjena. O b straneh kanala, to je ob n otranjih stenah obeh zidov, se plast stolčene opeke vzdi­ guje v današnji debelini 2—4 cm, brez vezave. M ivkasta p rst se je od nje z lahkoto odločila. V zdignjeni del tlak a sestavljajo drobnejši delci opeke kot pa so v tlačnem delu. Stranska zidova sta m orala še v celoti ohranjena stati, ko je, verjetno z erozijo, p ro d rla prst v kanal; k a jti v plasti izprane, m ivkaste in slabe p rsti do višine 50''cm nad tlakom skoraj ni oblic. Te so se pričele v večji množini šele 50 cm nad tlakom ter segale do višine 90 cm. Približno v te j višini je bila n ajd en a tudi skrilova plošča, kot je razvidno iz profila. Poleg tega so bili na te j višini sledovi drobcev opeke razm erom a najgostejši. Ti drobci so se nahajali pretežno nad južnim zidom: m edtem ko so se na­ hajale oblice nad kanalom samim. Točke 2 do 4 ležijo na kolenu pobočja v Jurševem gozdu, ki pada proti G rajeni: in sicer ležijo tik nad vznožjem pobočja. stavbnih zidovih že razpada. Širina p rostora za vodo znaša 50 do 55 cm. N otranja in originalna globina kanala je 90 cm, zu n an ja 105 cm, to rej odpade na osnovo in tla k 15 cm (popolnega profila ni bilo mogoče dobiti). Z unanja stran z zidu se v tem elju razširja za 10 cm — vsaj v tistem delu, k i ga je bilo mogoče pregledati, V notranjosti k an ala tvorijo tlak zelo dobre opečne plošče s privihanim a stranskim a robom a za cca. 2 cm. Razen na ovinku je kanal na vsem odkritem se k to rju tu d i p o k rit in sicer z velikim i, lom ljenim i, povsem nepravilnim i ploščam i v velikosti cca. 1 m v k v ad ra t in debelini 20 do 50 cm. N a n o tran jih stenah kanala n i opaziti posebne prevlake. — K anal je izkopal M. G rbić v sklopu raziskavanj H erakleje-L inkestis p ri B itolju in na­ pisal o vsem skopo poročilo v oktobrski številki m esečnika »Um jetnički pregled^-, leto I te r v oktobrski številki leta II. 5 Klemenc — Saria, Archäol. Karte Jugosl. Blatt Rogatec, Fram itd. 6 Jugosl. Isto rijsk i časopis IV, 1938, str. 192. Kanal tvori proti vzhodu, sledeč tem u kolenu, razm erom a oster ovinek, ker se p rilag aja pobočju. P recej drugačno stanje ohranjenosti in tudi tehniko dela sta pokazali točki 5 in 6 na ravninici. K anal je tu zelo uničen, ker leži v obdelovalni zem lji. Sledu vezave ni bilo tod niti med oblicami niti v podtlaku. Zidne oblice so v najboljšem prim eru ohranjene do višine dveh plasti. Zanimivo pa je tu, da ležita podtlak in tlak takoj n a osnovni plasti Oblic, m edtem ko sta na pobočnem sektorju šele na 38 cm debeli osnovi. Videti je tudi, da sta zidova v točkah 5 in 6 bila ožja. N atančnih podatkov zaradi slabe ohranjenosti ni bilo mo­ goče doseči: v sondi 5 sta južni in severni zid debela po 40 do 50 cm, podtlak in tlak sta široka cca 40 cm. Vsak del je torej povprečno za 10 cm ožji kot v sondah n a pobočju, k je r je kanal n ajb o lje ohranjen. K aj je vzrok šibkosti osnove, je težko reči, k e r je na razpo­ lago prem alo m edsebojnih prim erjav. Možnosti- je več; n. pr.: na ravninici kanalu ni bila potrebna tak a odpornost kot na pobočju, posebno ker tvori tam večji ovinek, tod pa le m anjšo krivino; m orda je osnova tu tanjša, tam debelejša zaradi nivelacij padca; m orda je vse to tudi slučaj. Šele n ad aljn je raziskovanje more prinesti glede tega večjo zanesljivost. N ikjer niso bili ugotovljeni sledovi strehe vodovodnih zidov — - če izvzamemo skrilove ploščice v točki 3. in poleg 4. te r pas zdrobljene opeke nad severnim zidom v točki 4. V sekakor je po teh najd b ah p reuranjeno sklepati na drugi rim ski vodovod m esta P tuja. Večjo gotovost o tem m ore dati le n ad aljn je raziskovanje. V endar bi trije razlogi tako misel opra­ vičevali. Prvič: Sledovi m alte in p rav takšnih oblic kot so razkrite v preiskanih točkah na njivah in v gozdovih sosednjih parcel. Tako je pripovedoval K ram berger o koruzni njivi, ki je na zahod sosednja tisti z raziskano točko 6, da stalno izorje oblice in m anjše lom ljeno kam enje in da raste koruza na nekaterih m estih precej borno. Podobno je pripovedoval Rudolf Toplak za njivno parcelo 884 (kat. obč. K rčevina, P tuj). Na n je j se v določeni sm eri tu in tam še vidijo oblice. K er si je njegov oče vsako leto k v aril plug na močnem zidu v tej njivi, je poklical delavca, ki je zid s kram pom in kladivom razbil; odvoziti je bilo treba več voz m ateriala. Približna sm er k anala na te j parceli je: 10° odklona od S proti V. Na sosednji gozdni parceli 891, ki ima istega lastnika, je ta na več m estih pokazal iz ta l štrleče vezane oblice, ki m orejo pripadati vodovodu. N jegov odklon od S proti V znaša v tem gozdu cca 55°. Toplak je pravil, da se take oblice p o jav ljajo na enak način tudi v sosednjih gozdovih v smeri proti P tuju. D rugič: Izročila domačinov v dolini G rajene, ki stalno go­ vore o tajnem rovu m ed ptujskim in vurberškim gradom. V er­ jetno se ta nanašajo na naš kanal, k a jti vsi so nas ob teh pripo­ vedovanjih opozarjali na znane zidove nad ribnikom v Jurševem gozdu. T retjič: Na vzhodnem robu Panoram e im a skoraj vsaka raz­ iskana rim ska stavba tudi kopalnico7 — k i bi težko obstajala, ako bi bila preskrba z vodo d rag a in naporna. V erjetneje je, da je bil grajenski vodovod speljan tod mimo. Saj tudi Saria“, ki je ta teren raziskoval, poroča o < kanalu, ki ga je zasledoval skoraj po celem hribu navzdol in ki je zlasti v spodnjem delu izvrstno ohranjen: dno kanala je sestavljeno, iz strešnih opek, stranska zidova sta še do 120 cm visoko ohranjena. St. Pahič in J. Šašel. 7 JaHresbefte d. ostèrx. archäol. Inst. XVIII, 1914, Beiblatt 89 sl., Abramić; Starinar, 1922, 193 si., Saria..