TISKOVINAPoštnina placana pri pošti 1102 LjubljanaPošiljatelj Salve d. o. o. Ljubljana BoskoDonjanuar 2021 TISKOVINAPoštnina placana pri pošti 1102 LjubljanaPošiljatelj Salve d. o. o. Ljubljana BoskoDonjanuar 2021 BoskoDonSlovenija DonSlovenija JANUAR 2021 | ŠT. 1 | SKUPNA ŠT.621 SALEZIJANSKI VESTNIK za don Boskove prijatelje in salezijansko družino ISSN 2536-1651 tiskana izdaja ISSN 2536-3875 spletna izdaja NASLOV UREDNIŠTVA DON BOSKO Rakovniška 6, 1000 Ljubljana 059 339 100 donbosko.revija@sdb.si www.donbosko.si Urednik Marko Suhoveršnik Uredniški odbor Marko Košnik, Janez Krnc, Tilen Mlakar, s. Lucija Nastran, Gašper Otrin Lektorica Jerneja Kovšca Graficna zasnova in priprava za tisk Izdajatelj Salezijanski inšpektorat Založba Salve d.o.o. Ljubljana Naklada 9.500 izvodov Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Don Bosko je brezplacen. DAROVE ZA VZDRŽEVANJE Don Boska in za druge namene lahko nakažete na racun SI56 0205 8026 2282 413 sklic SI00 105 namen Don Bosko FUNDACIJA DON BOSKO Rakovniška 6, 1000 Ljubljana SALEZIJANSKI VESTNIK je leta 1877 ustanovil sv. Janez Bosko. Slovenski salezijanci so leta 1904 zaceli izdajati glasilo Don Bosko. Od 1907 do 1915 je izhajal z imenom Salezijanska porocila, od 1916 do 1944 pa z imenom Salezijanski vestnik. Leta 1969 je Salezijanski vestnik nadomestil Zvon Marije Pomocnice, nato pa je obnovljeni Salezijanski vestnik ponovno izhajal od 1973 do 2016. Od leta 2017 izhaja z imenom DON BOSKO. Po svetu izhaja v 132 državah, v 66 izdajah in v 31 jezikih. Jezusov prihod med nas je Ocetov dar, da bi se vsak spravil z mesom lastne zgodovine tudi takrat, kadar je ne razume popolnoma. PAPEŽ FRANCIŠEK, PATRIS CORDE foto: patricija belak Salezijanske obletnice V letu Gospodovem 2021 mineva: ˜ 206 let od rojstva sv. Janeza Boska ˜ 133 let od njegove smrti ˜ 87 let od razglasitve za svetnika ˜ 162 let od ustanovitve družbe sv. Franciška Saleškega ˜ 120 let od prihoda salezijancev v Slovenijo ˜ 99 let od ustanovitve Inšpektorije sv. Cirila in Metoda – Ljubljana ˜ 97 let od posvetitve svetišca Marije Pomocnice na Rakovniku ˜ 22 let od smrti Božjega služabnika Andreja Majcna Don Bosko po svetu Salezijanski vestnik na Irskem izhaja štirikrat letno na 24 straneh. Lansko leto je doživel oblikovno in vsebinsko prenovo, saj salezijanci na Irskem išcejo nove poti poslanstva. V Avstraliji Salezijanski vestnik izhaja od leta 1955 štirikrat letno v nakladi 12.000 izvodov. Brezplacno ga delijo po vsej Avstraliji, Novi Zelandiji in državah Tihega oceana. V Argentini sta dve inšpektoriji, ki skupaj izdajata Salezijanski vestnik za celotno državo. Poleg tiskane izdaje ima Salezijanski vestnik tudi spletno stran z aktualnimi novicami. Uvodna beseda POZORNOST DO MLADIH MARKO KOŠNIK, sdb predstojnik slovenskih salezijancev Predragi don Boskovi prijatelji! Revija Don Bosko pod takim ali drugacnim naslovom izhaja v slovenskem jeziku že od leta 1904. Dolga doba je to. Številni bralci razlicnih generacij, preko devet tisoc vas je, prejemate to revijo veckrat letno. Nekateri zvesti bralci umirajo, predvsem mlajši pa izražajo pomislek nad tiskanimi mediji, ker želijo s tem poudariti ekološki vidik in ozavešcenost na tem podrocju ter vse bolj prisegajo na elektronske medije. VPLIV NA MLADE Revija Don Bosko ima v sebi nek poseben navdih. Gre za ustvarjalni don Boskov navdih, ki želi med svoje bralce širiti ljubezen do mladih preko sporocil in zapisov, vzgojnih poudarkov, salezijanske duhovnosti, fotografij in porocil o dogodkih. Tisk je za salezijance že od don Boska naprej eno najmocnejših orodij za širjenje in oznanjevanje. Don Bosko je s pisanjem, izdajanjem in tiskanjem vzbudil veliko pozornost in dosegel mocan vpliv na mlade. Bil je med naprednejšimi na tem podrocju. Zanj je bila to sveta dejavnost, saj je preko tiska sledil svojemu boju za duše: »Daj mi duše …« Kaj pa naš vpliv na mlade danes? Vsi se bojujemo za pozornost. Imeti pozornost na podrocju medijev je danes izredno težko. Privlacijo kratki, šokantni videoposnetki, novice, opremljene s fotografijami ter videi. Kakšna je strategija najmogocnejših spletnih dejavnikov, je odlicno raziskal režiser J. Orlowski, avtor dokumentarnega filma The Social Dilemma (Socialna zagata). Razgalil je ozadje Googla, Facebooka, Twitterja. Delujejo po logiki iskanja pozornosti. Od nas želijo dobiti cim vec všeckov in klikov, saj vsak od njih oglaševalcu in lastniku omrežja prinese dobicek. V ozadju delovanja je visoko tehnološki mehanizem (algoritem), ki našo pozornost cim veckrat usmeri k stvarem, ki so nam všec. Vsak klik šteje. Ne samo z reklamami, tudi z našimi mnenji in razmišljanjem je tako. Bolj kot da bi brali z nekim razumskih filtrom, gledamo in sledimo logiki všeckanja. Kako zelo to spreminja generacije, še posebej mlado generacijo: naše navade, sistem izobraževanja, vzgojne postopke, verske prakse. Spletne aplikacije nas podvržejo logiki všeckanja. Pred oci nam postavljajo samo mnenja, ki so nam všec in s katerimi se strinjamo, medtem ko zgubljamo širino nasprotujocih si mnenj. Spletni velikani o naših željah, potrebah, navadah, stikih, zanimanjih vedo vec kot najzaupnejši prijatelj, družinski clan ali celo duhovni spremljevalci. Nevarno je, da pod vplivom in zaslepljeni v lasten prav izgubimo uravnoteženo predstavo o stvarnosti. URAVNOTEŽENOST Izziv je, da najdemo pravo uravnoteženost. Mlade ne smemo prepustiti na milost in nemilost virtualnemu svetu. Biti želimo z njimi in ob njih. Revija Don Bosko ne more konkurirati v všeckanju, da bi vplivala na vaše vsakdanje mnenje, lahko pa vpliva na mojo in vašo vizijo življenja, ki jo živimo vsi tisti, ki posnemamo don Boska. Gre za pozornost do mladih. Gre za cisto in sveto ljubezen do vsakega mladega cloveka, ker se po njem razodeva Božja ljubezen. Mar še imamo zdrav pogled na mladost in mladega cloveka po Božji podobi? Kaj smo pripravljeni zastaviti za to? Pozornost in obcutljivost do mladih v nas prebuja nek neustavljivi evangeljski optimizem in ustvarjalnost, da smo pripravljeni vložiti ogromno naporov in tudi darovati svoje življenje, da rešujemo in odrešujemo mlade. januar 2021 3 Beseda vrhovnega predstojnika GENIJ, KI JE MLADIM PODARJAL VESELJE ÁNGEL FERNÁNDEZ ARTIME, sdb vrhovni predstojnik salezijancev Dragi prijatelji in bralci Don Boska, znova se srecamo na straneh revije, ki jo je don Bosko z vso ljubeznijo ustanovil pred 144 leti, leta 1877, in danes izhaja v vec kot sto državah in tolikih razlicnih jezikih. Letos se spominjamo stoletnice smrti drugega don Boskovega naslednika Pavla Albere, ki ga je don Bosko klical Pavelcek, Francozi pa so ga imeli za »malega don Boska«. To je fantic na slavni fotografiji, na kateri don Bosko »pozira« med mladimi, strnjenimi okoli navidezne spovednice. V tistem casu je bilo za fotografski posnetek potrebno veliko casa in mirnosti. Don Bosko je za pomoc prosil skupino klerikov in ucencev. Ko je izbiral fantica, ki bi pokleknil in »igral« spovedanca, se je ozrl naokrog in smeje zaklical: »Pavelcek, pridi sem. Poklekni in nasloni svoje celo na moje, tako se ne bova premikala!« Pavel Albera je dolgo naslanjal svojo glavo ob don Boskovo. Rezultat je bil neverjeten. Don Bosko je nekaj slutil, zato je želel ta portret, retuširan s svincnikom, obesiti v predsobo. OMOGOCAL JE VESELJE ŽIVLJENJA To je naš don Bosko, sposoben prisluhniti vsem svojim mladim, ki jih je imel rad in so bili cudoviti. Za vsakega je imel velik nacrt, saj so bili vsi v Božjem nacrtu. Pravzaprav želim izraziti trdno prepricanje, da je imel don Bosko veliko sposobnost mladim omogociti, da so življenje živeli kot praznik in vero kot veselje. Naj nas vsak vzgojni prostor, vsaka salezijanska hiša, vsako osebno srecanje spodbudi k oznanjevanju, da je življenje lepo, da je dar Boga, ki ljubi življenje, zato ga živimo v praznicnem ozracju tudi v sivih dnevih. Zdi se mi, da je to velik ali eden velikih don Boskovih darov. Ko se mnogokrat skušam približati njegovemu srcu, izviru vsega, pomislim: don Bosko je imel zmožnost iz rednega, vsakdanjega, težkega, utrujenega, izsušenega in lacnega življenja izlušciti motiv za radostno življenje. Mladim je pomagal odkriti globoko sreco, ki se napaja v ljubezni do Boga in v Božji ljubezni do njih. Pa recite, da to ni delo pravega genija vzgoje. Ko sem si pred leti ogledal film »Življenje je lepo«, se me je dotaknila ljubezen oceta in njegova ljubezniva ustvarjalnost, s katero je sinu opisoval grozote koncentracijska taborišca kot doživetja, igre z nenehnimi presenecenji. Morda bi kdo lahko ugovarjal, 4 januar 2021 da je oce sinu lagal. A to ni res. Tisti oce je imel zaradi ljubezni do sina to moc, da mu je uspel grozljivo stanje predstaviti na nacin, da ga grozote niso unicile, da nasmeh in upanje nista izginila z njegovega obraza in duše. Don Bosko je bil v tem pravi ucitelj. Bil je genij, ki je znal najti veselje in upanje v majhnih receh, v pozornosti do vseh, v preprostih kretnjah, ki so se zdele izgubljene v rednem življenju iz dneva v dan, a so bile velikega pomena. Dominik Savio je novemu prišleku v oratorij dejal: »Svetost je vsa v tem, da smo zelo veseli.« V don Boskovem vrtu je dozoreval sad Duha, ki je »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje,« kot pravi sveti Pavel. VEDNO BLIZU MLADIM To je dragocena dedišcina, ki jo je don Bosko zapustil svojim salezijancem in hce- ram Marije Pomocnice ter vsej salezijanski družini: biti možje in žene, ki vsakodnevno išcejo naklonjenost v srecevanju z mladimi, konkreten in realen smisel v srecanju z vsakim clovekom (tudi najbolj plašnim, ki se cuti manj obdarjenega in usposobljene ga). Možje in žene, ki so vedno pripravljeni narediti prvi korak, ko gre za mlade, in se jim z vsem spoštovanjem trudijo približati, da bi jih razumeli in pomagali, da bi bili z veseljem med njimi, predvsem med najbolj pomoci potrebnimi. To je salezijanska ljubeznivost: vzgojiteljeva naklonjenost, v kateri se nahaja cloveška toplina in duhovna tenkocutnost. Zaradi tega je vsak fant v oratoriju cutil don Boskovo naklonjenost, kot bi bil zanj edini. OZNANJEVANJE BOŽJEGA VESELJA To je dober razlog za don Boskovo praznovanje v novem letu, ki se nadaljuje po težkem koronavirusnem letu z vsemi njegovimi posledicami, in bi jih radi premagali v nekaj mesecih. Naj nas vsak vzgojni prostor, vsaka salezijanska hiša, vsako osebno srecanje spodbudi k oznanjevanju, da je življenje lepo, da je dar Boga, ki ljubi življenje, zato ga živimo v praznicnem ozracju tudi v sivih dnevih. Polno življenje luci, ki prihaja iz zaupanja v Boga življenja. Želim vam srecno in blagoslovljeno 2021, polno veselja in Božje milosti ter živeto pod Marijinim materinskim plašcem. Naslonimo svoje celo na don Boskovo: »Tako nas ne bo nic premaknilo!« januar 2021 5 Pota vzgoje POSTKORONA: MLADI IN CERKEV GAŠPER M. OTRIN, sdb ravnatelj doma janeza boska, želimlje Latinska predpona post oznacuje pomen »po«, nekaj, kar sledi nekemu prelomnemu dogodku, ki je vnesel kolektivno ali individualno spremembo. Tako je cas, ki ga živimo, postmoderen: nekdo se lahko nahaja v postdiplomskem študiju, spet drugi je v casu postoperativne rehabilitacije ... In ko govorimo o pandemiji, se kljub temu da smo še globoko zasidrani v njej, lahko vprašamo, ali se znamo postaviti v obzorje prihodnosti, ki se že danes zarisuje, torej v obdobje »po koroni«, postkoronski cas. Prav pogled v prihodnost nas namrec navdaja z upanjem, je kot luc na koncu tunela, a je ta luc hkrati še tako mocna, da je naš pogled zaslepljen in ne zmoremo videti, kaj tocno se nahaja na drugi strani. Odlocilno vlogo na drugi strani tunela pa bo imela tudi Cerkev v svoji pastoralni dejavnosti. UCITELJICA BREZ »MAKE UPA« Cerkev, ki je po svoji naravi uciteljica srecanja, skupnosti, solidarnosti ..., se je znašla v novi resnicnosti. Biti dalec stran od skupnosti in drug od drugega je povzrocilo dezorientacijo pastoralnega temelja. To isto se je zgodilo v šolstvu, družinah in na splošno v družbi, ki temelji na medosebnem stiku. Že res, da so nam socialna omrežja prinesla veliko mero pastoralne inovativnosti, a pred nami bo v postkoroni izziv in vprašanje: kako zaceti znova? Kako bomo sestopili iz virtualnih liturgij in virtualnega obcestva v novo vsakdanjost? Bomo znali najprej v veri osmisliti to tragedijo in potem zaživeti drugacnost? Zaceti znova, ki ne bo nek »make up«, ampak pravi »eksodus«, izhod iz ustaljenih pastoralnih shem in konstruk tov vcerajšnje preteklosti. Virus namrec ni prizadel samo zdravja ljudi, pac pa odnose, custva, zaznavanje, rutino, nacin druženja in razmišljanja kakor tudi nacin izpovedovanja vere, nacin, kako biti kristjan. Toliko bolj se bo to poznalo pri pastorali mladih, ki so izgubili vso versko rutino in v svoji mladosti še niso pognali korenin osebne vere. ZACETI ZNOVA Zdi se, da si vsi želimo »zaceti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko recemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugacna od preteklosti. »Sociologija katastrofe« po Enricu Quarantelli-ju pravi, da bolj kot je kriza huda, bolj ljudje postajajo dobri. Osebe v nesreci namrec pokažejo izjemno solidarnost in pozornost na skupno dobro. Žal pa se tudi pri nas dogaja, v politicnem prostoru zelo eklatantno, kjer izgleda, da smo eni proti drugim. Namesto besede »skupaj « in »gradimo« prevladuje »mi« in »rušimo «, kar povzroca razdor in medsebojno deligitimizacijo. In dokler bodo politicni in 6 januar 2021 ekonomski interesi nad socialnimi, dokler bo zaslužek in boj ideologij veljal vec od življenj, ne bo mogoce zaceti znova. Zaceti znova namrec pomeni »metanoia« spreobrnjenje in sprememba. ODPRTI ZA NOVOSTI In kaj imajo z vsem tem pogledom v postkoronski cas mladi? Prav oni so tisti, ki jim bo morala družba in Cerkev nameniti najvec pozornosti. Ceprav niso paralizirani in se zavedajo drugacne in negotove prihodnosti, cutijo težo dogajanja, v katerem niso protagonisti. Odtujena so jim bila prakticno vsa podrocja življenja: šola, šport, obcestvo, prosti cas, stik s prijatelji idr. Nismo jim znali dati besede, nismo jim sploh še prisluhnili. V ozadju so ostala vsa njihova hrepenenja, želje in globoka vprašanja po smislu. To, da ne morejo vplivati na svoje življenje tukaj in zdaj, da se niti ne morejo izraziti, prinaša zanje in za vse mnoge izzive. Zato ob vsej prepotrebni skrbi za zdravje in gospodarstvo kot družba in Cerkev ne smemo pozabiti na mlade v trenutku, ko bodo pa- dale maske. Preden bomo na novo zacrtali svoje pastoralne programe, jim zato najprej prisluhnimo, zacutimo njihovo stisko in potrebe, ki jih izražajo. Še preden jim odgovorimo, jim dajmo besedo in pustimo, da v nas odzvanja. Bodimo kot Cerkev odprti za novosti, ki nam jih bodo mladi sami znali pokazati, saj bomo le tako lahko zaceli znova in s pravo nogo. Mladi niso izgubili vere in upanja v prihodnost, zato bomo skupaj z njimi in ob njih hodili po novih poteh, okrepljeni v istem Duhu, ki nas vodi. Virus namrec ni prizadel samo zdravja ljudi, pac pa odnose, custva, zaznavanje, rutino, nacin druženja in razmišljanja kakor tudi nacin izpovedovanja vere, nacin, kako biti kristjan. PREUDARNO OZIRANJE V PRIHODNOST Kot verniki in kot Cerkev se moramo preudarno in skrbno ozirati v prihajajoce mesece in se pripraviti na vnovicen, drugacen pristop k mladim. Vemo, da vsega še ne vemo, vemo pa tudi, da nam bodo mladi sami znali povedati, le cas in prostor potrebujejo. Pastoralna modrost je v tem, da bomo nekaj casa obiskovali njihov svet custev, prepricanj, strahov in vere in tako realno odgovarjali na njihove potrebe. Ali ni prav isto delal tudi Jezus z ucencema na poti v Emavs, ki jima je najprej prisluhnil in dal prostor, da izrazita svoja prepricanja in zaskrbljenost? Kaj je sledilo, vemo. Ampak to bo šele drugi korak in napak bi bilo, da bi sami sebe prehiteli z vnaprej pripravljenimi vzorci in odgovori. januar 2021 Srecanja z Bogom JE MAŠA ZGOLJ OBVEZNOST? KLEMEN BALAŽIC, sdb delegat za salezijansko poklicno pastoralo V casu epidemije ne moremo k sveti maši. Zato se mi zdi smiselno, da poglobimo skrivnost svete maše. Predvsem pa bi rad v letu, ki ga zacenjamo, razmišljal, kakšni kristjani postajamo, ce se svete maše udeležimo in vanjo vkljucimo svojo življenjsko zgodbo. SKUPNOST, UTEMELJENA NA EVHARISTIJI V noci pred svojo smrtjo je Jezus vecerjal s svojimi ucenci. Skupnost je kasneje razpadla, saj ga je Juda izdal, Peter zatajil, drugi ucenci so se razbežali. V trenutku, preden je skupnost razpadla in so se ucenci razbežali, ji je Jezus razdelil svoje telo. Zato je vsaka kršcanska skupnost pri obhajanju evharistije utemeljena na tem dogodku. Za kakšno skupnost gre? Danes lahko izbiramo družbeno okolje, v katerem bomo živeli. Naši predniki so se rojevali v doloceno družbeno skupnost, v njej živeli in umirali, ne da bi si jo lahko sami izbrali, zato so se morali uciti, kako v njej živeti in kako sprejemati njene ljudi. Lokalna Cerkev je bila zbirališce naravne skupnosti. Danes soseske in geografska podrocja med seboj niso vec povezana. Lahko smo solidarni z ljubitelji ptic, društvom pravnikov ali poslušalci narodnozabavne glasbe, a to še ne pomeni, da se bomo z njimi srecevali. Družbena omrežja vkljucujejo na milijone spletnih strani, You- tube kanalov in Facebook profilov, po katerih smo povezani z drugimi, ne da bi z njimi delili isti fizicni prostor ali jih videvali. Zakaj kot posameznik ne bi mogel postati clan virtualne kršcanske skupnosti? Zakaj iti v cerkev? Zakaj hoditi k sveti maši? K maši gremo, da prejmemo v dar Kristusovo telo, zato je prav, da smo pri njej tudi fizicno navzoci. Spletne strani, virtualne skupnosti in januar 2021 podobne oblike sodobnih komunikacij so dobrodošle, ceprav ne morejo nadomestiti telesne navzocnosti pri nedeljskem bogoslužju . tako kot za poroko ne more biti dovolj izjava, poslana po elektronski pošti ali telefonskem sporocilu. JE MAŠA ZGOLJ NEDELJSKA OBVEZNOST? Ali bi lahko še kdo veroval, da je »Bog ljubezen «, ce nas sili k obisku svete maše? Nihce ne bo cutil, da je prisiljen hoditi v cerkev, ce bo spoznal, da je to sestavni del njegove Salezijanski molitveni namen APRIL Za politike in njihove sodelavce, da bi delali za skupno dobro, predvsem pa za uboge in najranljivejše clane družbe. FEBRUAR Za otroke in mlade, da bi v casu epidemije znali ohraniti veselje in prijateljske vezi ter se v trenutkih osamljenosti zateci v Božji objem. MAREC Za mlade fante in dekleta, ki se odlocajo za duhovni poklic, naj se z zaupanjem dajo voditi Svetemu Duhu in njegovim navdihom. kršcanske identitete. Ce cutimo pripadnost družini, potem je naša dolžnost, da sodelujemo pri družinskih dogodkih, krstnih slavjih in pogrebnih slovesnostih, ceprav veljajo za dolgocasne. Zato se spodobi, da se kot clan kršcanske družine udeležujem verskih srecanj. Tudi Jezus je povabil ucence, naj sedejo za skupno mizo, saj bi bilo nesmiselno, da bi bili na zunaj videti kristjani, v resnici pa jih kot enako verujoce ne bi družilo nicesar. Star latinski pregovor pravi: »En kristjan ni noben kristjan.« Želel bi, da bi doživeli sveto mašo kot »našo obvezo in veselje«, v kateri bomo vzpostavili zaupanje s svojim Stvarnikom in Odrešenikom. Svete maše ne smemo in ne moremo skrciti zgolj na golo izpolnjevanje zapovedi, saj bi to pomenilo ponižanje evharisticnega slavja na zakonodajno raven. Evharistija je udejanjenje Kristusove ljubezni do konca v zemeljski obliki, v katero je vkljucena Ljubezen kot Sveta Trojica. Odgovor na Ljubezen, ki je lahko samo ljubezen, ne more biti zapovedana, niti kupljena in še manj prisiljena. Kot duhovnik vsak dan obhajam sveto mašo in se na ta nacin potapljam v vecno dejanje Ljubezni. Prav to me vsak dan znova ocišcuje, hrani, poživlja in posvecuje. Bolj ko se tega osebno zavedam, vec milosti sem deležen. Božja milost deluje v skladu s tem, koliko sem zanjo osebno odprt, koliko se sploh zavedam, v kaj vse me evharistija spreminja. MAŠE SO DOLGOCASNE Strinjam se, da je potrebno našo liturgijo »oživiti«, da se je ne bomo izogibali. Mislim, da je to tudi vprašanje našega preživetja. Vendar sveta maša ni nek custveni spektakel, kjer bi se zabavali. Ko postane lepa, zanimiva in estetska izkušnja, je to cudovito. Sveta maša pocasi in nevidno preobraža našega duha, naša vera pa postaja vedno globlja. Evharistija je izraz custvenega doživljanja, vendar nadzorovanega. Lepota bogoslužja ne vpliva tako šokantno kot viski na njegovega pivca, ampak deluje na globlji ravni. Preobrazba pod vplivom milosti se zgodi pocasi. Generacija, ki komunicira le še po družbenih omrežjih, ima s tem težave. Danes hocemo rezultate takoj. Drevo raste pocasi in neopazno, s tem se vsi strinjamo. Podobno deluje tudi milost. Gre za tiho Božje delo. Sveta maša doseže poln smisel v našem konkretnem življenju. V evharistiji se zavrti drama vsega mojega življenja: od rojstva do smrti in še naprej. Evharisticna cloveškost je nov nacin, kako biti clovek. Po sveti maši postajam clovek vere, upanja in ljubezni. Naj postane sveta maša dogodek, kjer bomo rastli v svoji clovecnosti. Nekaj misli je vzetih iz knjige Zakaj hoditi v cerkev?, Timothy Radcliffe, Znamenje 2018. januar 2021 HIŠA DOBREGA PASTIRJA HIŠA DOBREGA PASTIRJA Don Boskovi salezijanci smo poklicani, da smo v Cerkvi »znamenje in nosilci Božje ljubezni do mladih, zlasti najbolj revnih«. Konstitucije, 2 Bog me vabi, da živim življenje na polno, kjer do izraza pride clovekova enkratnost in ljubezen. Mesto, kjer lahko unovcim svoje talente, je najveckrat družinsko življenje, redovniško ali duhovniško služenje. Je pa res, da nekateri ljudje zakopljejo talente in na Božji klic ne odgovorijo. Bog dopušca na tem podrocju relativno svobodo. Klemen Balažic SDB 031 468 874 kbalazic@gmail.com www.donbosko.si/postani V Ljubljani na Rakovniku je zaživela Hiša Dobrega pastirja. Tu imajo mladi fantje možnost, da intenzivno spoznavajo poklicanost, salezijansko karizmo in živijo v skupnosti. Osebno mi je svetopisemski stavek »Jaz sem dobri pastir« (Jn 10,11) zelo blizu. Gre za biblicno podobo Boga, ki razodeva, da je Bog dober, da je skrben in me osebno pozna, me varuje na življenjskih poteh in duhovno hrani; zame je dal svoje življenje. Ta biblicna ikona me nadalje spominja tudi na svetega Janeza Boska, ki je bil pastir za mnoge »razkropljene« otroke in mlade, za katere se ni zmenila niti Cerkev niti država. Vsem, ki išcejo poklicanost, želim, da to »pocnejo« v zavetju in varstvu Dobrega pastirja, saj nas varuje tudi pred raznimi volkovi, ki želijo uniciti »malo credo«. Mladi salezijanci »MLADI SO OBCUTLJIVI ZA DOBRE IN ALERGICNI NA SLABE ZGLEDE« Domen, verjetno si prvi slovenski salezijanec, ki postnoviciat opravljaš v tujini. Nam lahko opišeš formacijsko hišo, salezijansko skupnost in urnik? Moja formativna skupnost, v kateri bom preživel naslednji dve leti, se nahaja severno od Brescie, na južnih obronkih Alp, v italijanski pokrajini Lombardiji. Naselje je zelo povezano s salezijanci, saj ima naša hiša dolgo tradicijo v lokalni skupnosti. V prejšnjem stoletju so imeli poleg študentata za mlade sobrate salezijanci tukaj tudi osnovne in srednje šole. Ljudje želijo dobro salezijancem in to se pozna na gostoljubnosti hiše, ki je odsev hvaležnosti za materialne in duhovne darove, ki prihajajo od bivših gojencev, clanov ZMP ter salezijancev Domen Kos prihaja iz salezijanske župnije Gorice. Po koncani maturi na Gimnaziji Kranj se je odlocil, da stopi na pot salezijanskega poklica. Po letu razlocevanja in izkušnje salezijanskega življenja na Rakovniku je pred dvema letoma vstopil v noviciat v don Boskovem rojstnem kraju Colle Don Bosco in 8. septembra 2020 izpovedal prve redovne zaobljube. Kot najmlajši sobrat slovenske salezijanske inšpektorije svojo formacijo nadaljuje s študijem filozofije v salezijanskem študentatu v kraju Nave pri Brescii. pogovarjal se je MARKO SUHOVERŠNIK, sdb foto: osebni arhiv sotrudnikov. Hiša poleg dveletnega programa filozofije za salezijance z zacasnimi zaobljubami, povecini z obmocja severne Italije, krajanom ponuja veliko možnosti za duhovnost: nemalo odraslih se nam zjutraj pridruži pri sveti maši in molitvah, ob torkih pri adoraciji z rožnim vencem, pa tudi pri devetdnevnicah, ki jih v skupnosti pripravimo pred vecjimi prazniki. Salezijansko skupnost letos sestavlja 15 mladih sobratov študentov in 7 salezijancev z vecnimi zaobljubami (ravnatelj, vikar, ekonom, asistent študentov ter trije starejši sobratje, ki so v skupnosti spovedniki, pomagajo po okoliških cerkvah v župniji). Dnevni program je za nas »ta mlade« morda na prvi pogled manj pester v primerjavi januar 2021 11 s tistim, ki sem ga imel lani kot novinec v noviciatu, saj je osredinjen na študij. Tako so vsi dopoldnevi (razen nedelje) namenjeni predavanjem, popoldnevi pa študiju. Tukajšnja skupnost je znana po muzikalu, ki ga vsako leto v dneh okrog don Boskovega praznika pripravijo in zaigrajo študenti s pomocjo nekaterih predstojnikov ter lokalne skupnosti. Letos smo se usmerili na bolj »izi« varianto, tudi in predvsem zaradi aktualne epidemiološke situacije. Pa smo tu. Neposredno salezijansko življenje si zacel v znamenju pandemije covida-19, katere italijansko žarišce je bilo prav v krajih tvojega sedanjega študija. Kako v teh krajih živijo sedaj in kako to vpliva na salezijanski ritem življenja in poslanstva? Trenutno je položaj tukaj nekoliko mirnejši kot v Sloveniji. Tudi pokrajina Brescia je jeseni trpela manj v primerjavi z drugimi deli Lombardije. Ljudje so previdni glede izhodov iz stanovanja, vsaj tak vtis dobi clovek, ce gre cez dan po ulici ali k maši. Drugace je ob vikendih v mestu, ko se center in lokali napolnijo z ljudmi, predvsem mladimi. To lahko s sobrati opazujemo, ko se v nedeljo zvecer vracamo iz »vikendpastorale«, to je iz precej izpraznjenih mladinskih centrov in župnij v predmestjih Brescie. 12 januar 2021 Salezijanci smo zaradi virusa zelo previdni, saj je skupnost v Nave v prvem valu (spomladi) placala zelo visok davek (umrli so trije starejši sobratje, vsa skupnost pa je bila en mesec v karanteni). Jeseni smo se študenti pri pastoralnih dejavnostih spopadali s spreminjajocimi se ukrepi oblasti, ki so zapirale in odpirale mladinske centre, veroucne dejavnosti ... Je pa zanimivo, da v drugem valu ukrepi niso omejevali fizicne prisotnostih pri svetih mašah. Kljub temu, pravijo pastoralni delavci in duhovniki na terenu, so manj obiskane. Tudi ostale pastoralne dejavnosti so utrpele upad sodelovanja laiških sodelavcev, kar je po mojem mnenju precej bolj zaskrbljujoce. Bil si zlati maturant in ti ucenje nikoli ni delalo težav. Kaj trenutno študiraš in kako lahko to povezuješ s salezijanskim poslanstvom? Bi lahko izpostavil svoj najljubši predmet, ki te trenutno navdušuje? Sem tudi navdušen glasbenik in zato lahko v šali zatrdim, da je študij tukaj »druga pesem «, kot je bilo moje ucenje do sedaj. Sam nimam predhodne izkušnje univerzitetnega študija. Vecina sobratov, ki jo ima, pa pravi, da je tudi v primerjavi z laiškim nacinom »faksa« tukaj precej drugace. Profesorji, sami salezijanci, vedo, da nas po dveh letih caka »full immersion« v pastoralno prakso, zato ne dajejo zapakiranih odgovorov, tako da se vcasih ob koncu dopoldneva znajdeš s cmokom grlu (»torej???«). Vsebine (hvala Bogu!) hranijo tudi duhovno. Morda je vcasih celo zaznati skušnjavo, da študent vzame predavanje kot kakšno duhovno obnovo z malo bolj krepko vsebino. Zato pa imamo izpite, da ne ostane vse v oblakih … in da navsezadnje zadostimo tudi vsem zahtevam Vatikana in salezijanske družbe (naš študentat je podružnica Salezijanske papeške univerze v Rimu). Najljubši predmet? Od šestih opravljenih do sedaj zagotovo filozofija morale. Zaradi profesorja in nacina, kako nas motivira. Snov pa bom žvecil celo življenje, kot pravi tudi on sam. Mladi salezijanci Že noviciat si opravil v Italiji, v tujini pa te caka še nekaj let študija. Kaj pa domotožje? Kako ohranjaš stike z domacimi in s salezijanskim poslanstvom v naši inšpektoriji? Velikokrat pomislim, da lahko to izkušnjo oddaljenosti od inšpektorije v teh rosnih salezijanskih letih vzamem kot »pokoro«, ki je italijanski kolegi nimajo. Zanimivo, a prav branje Don Boska, ki velikodušno v tiskani obliki prihaja tudi do mene, mi pomaga pri obcasni in ponavljajoci se nostalgiji. V mislih imam prispevke o zgodbah naših zares svetniških sester FMA iz herojskega obdobja prve polovice 20. stoletja, ko so mlade hodile na izobraževanje v Italijo in tam tudi ostajale vse do prezgodnje smrti. Ko be- rem, kako so se tudi one borile z jezikom in obcasnim nerazumevanjem sosester, si na koncu vedno recem: »Pa saj mi sploh ni hudo!« Z življenjem v slovenski inšpektoriji in mladimi iz Slovenije sem v stikih preko družbenih omrežij, predvsem omrežja Facebook. Trudim se slediti razlicnim pobudam in prispevkom, ki me velikokrat nahranijo tudi duhovno – zaradi epidemije je zdaj vsebin zelo veliko in je precej lažje. Že nekaj casa imam navado, da dnevno prijateljem na profilu na kratko pišem za rojstni dan. Iz tega se vcasih rodi kakšen lep klic na nedeljsko popoldne, tudi z globoko vsebino. Drugi mladi sobratje iz naše inšpektorije pa so mi price, da se redno dobivamo na »online « mesecnih srecanjih, kjer si izmenjamo doživetja in izkušnje v lastnih skupnostih. Mogoce je še prezgodaj za analize prihodnosti, a kljub vsemu: kako vidiš salezijansko poslanstvo in svojo vlogo med mladimi, ki vcasih komaj sledijo hitro spreminjajoci se družbi, namesto da bi gradili svoj svet? Natanko tako, kot jo vidi naš vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime: iti in biti med mladimi, »v asistenci«, to je z osebno prisotnostjo in spremljanjem. To je salezijanski prevod tega, kar ima v mislih papež Francišek, ko pravi: »Gradimo procese in ne dogodkov.« To, da so mladi nezainteresirani za svet okrog sebe, pa bi morala biti le še dodatna motivacija za nas salezijance in nasploh redovnike ter duhovnike, da stopimo v njihova življenja. Don Bosko to lepo zapiše v Pismu iz Rima iz leta 1884: dokler v njihovem srcu ne najdeš »strune, obcutljive za dobro (in Dobro!)«, je vse le podaljšano bivanje, šola, poletna kolonija ali pa kulturne delavnice za mladino. Stvari, ki jih odlicno in bolje od nas pocnejo socialni in mladinski pedagogi ter vzgojitelji. Ni pa to naše poslanstvo. So pa mladi še vedno zelo obcutljivi za dobre in še bolj alergicni na slabe zglede, cetudi ni videti tako. Je pa res, da je slabo kot »strup v majhnih flaškah«, dobro pa je treba »nalagati v sodih«, s potrpežljivostjo. V zadnjem casu v pastorali opažam nekaj: kako težko je biti zgled mladim! Moraš iti preko sebe, biti ves cas pozoren. To je najlepše pricevanje, cetudi skrito in ponižno. Belo muceništvo, ce malo »pofilozofiram«. januar 2021 13 Da bi hodili v svetosti foto: osebni arhiv Da bi hodili v svetosti foto: osebni arhiv POGOVARJALA SE JE BLAŽKA MERKAC, sals Paula, si clanica Salezijanske mladine v Libanonu. V oratoriju si vkljucena v razlicne dejavnosti, a preden greva na to podrocje, se nam na kratko predstavi. Pozdravljeni, moje ime je Paula. Prihajam iz Libanona, natancneje iz El Houssouna, ki leži v neposredni bližini glavnega mesta Bejrut. Diplomirala sem leta 2019, in sicer iz menedžmenta. Magisterij bi rada opravljala v Evropi, zato sedaj intenzivno išcem možnosti. Trenutno imam redno zaposlitev v kmetijskem podjetju. Kar je najboljše, je, da je moja služba v bližini salezijanske skupnosti. V pros- tem casu uživam v pohodništvu, fotografiranju in raziskovanju svoje države. 14 januar 2021 Kako si spoznala salezijansko družino in zakaj si se vkljucila v programe? Kaj je tisto, kar te pri delu z otroki navdihuje? Ko sem bila mlajša, sem sodelovala v dejavnostih, ki so potekale med poletnimi pocitnicami na dvorišcu salezijanske skupnosti v El Houssounu. Všec mi je bil njihov nacin dela, sprejetost pri otrocih, mladini in salezijancih. Sodelovala sem pri vseh dejavnostih, ki so zaporedoma potekale poleti in pozimi. Ko sem odrašcala, sem v svoji mladostni zagnanosti prevzemala vedno vec odgovornosti. Nasmejani obrazi in veselje na obrazih mladih so me ocarali in pocutila sem se, da živimo kot družina. To me prevzame tudi danes, ta obcutek domacnosti in sprejetosti. Salezijanska mladina Pri delu z otroki me najbolj navdihuje, da pokažejo veselje v najpreprostejših stvareh, da so iskreni in ti jasno pokažejo in povedo, kar si mislijo. Katere salezijanske programe pripravljate oz. se vanje vkljucujete? Kako pogosto imate srecanja za otroke in srecanja za animatorje? Naše glavne dejavnosti so v El Houssounu, kjer se tedensko srecujemo z otroki. Srecanja so obarvana z razlicnimi dejavnostmi. Vedno pripravimo kakšno temo, o kateri se pogovarjamo in si izmenjamo svoje izkušnje. Nikoli ne manjka kakšna verska tematika in seveda igre, glasba, ples. Nudimo tudi pomoc pri ucenju. Poleg dejavnosti za otroke imamo posebej za animatorje sestanke in srecanja, prav tako enkrat tedensko. Na srecanjih pogosto nacrtujemo, zbiramo ideje za dejavnosti z otroki, cas pa si vzamemo tudi za pogovor o veri, družbenih temah, molitev in igro. Prav tako veliko svojega prostega casa preživimo skupaj in sodelujemo v vec dejavnostih, ki si jih animatorji pripravimo sami: razlicna praznovanja, skupni veceri, praznovanje praznikov. Sama najbolj uživam v vecdnevnih dejavnostih in taborih, ki jih imamo vsako leto med pocitnicami, naj si bodo poletne ali zimske. Ta cas me spominja na moje otroštvo. Avgusta 2020 je Bejrut pretresla unicujoca eksplozija. Salezijanska družina je takoj šla na pomoc in pomagala, kolikor je lahko. Kako je ta izkušnja vplivala na samo mesto in na mlade? Bilo je težko obdobje, vsi smo bili na tleh, pocutili smo se prevarane, bili smo prestrašeni in razburjeni. Da, clani salezijanske družine smo šli na poškodovane ulice v Bejrutu in obiskovali ljudi ter jim skušali pomagati, kolikor smo pac lahko. Ko vidiš v živo, ne le po družbenih omrežjih, vso škodo, je drugace, bolj resnicno. Poslušali smo zgodbe ranjenih in tistih, ki so v eksploziji izgubili clane svojih družin ali prijatelje. Mnogi so izgubili streho nad glavo, vso svojo lastnino. Po tej unicujoci eksploziji so ljudje potrebovali veliko pomoci in koga, ki jim je znal prisluhniti. Z mladimi smo se veckrat odpravili na ulice Bejruta in obiskovali ljudi, ki so potrebovali pomoc. Nismo mogli narediti veliko ali jim dajati denar, lahko pa smo jim pomagali pri sanaciji bivalnih prostorov, delili hrano ali pa jim preprosto prisluhnili in jih tolažili. Mislim, da nas je ta izkušnja še bolj povezala. Ime Paula Issa Starost 25 Država Libanon KrajEl Houssoun Najljubšicas dneva Jutro, ko grem pred službo mimo don Boskove cerkve in molim NajljubšaknjigaAlkimist brazilskega pisatelja Paula Coelha Država, ki bi jo radaobiskala Španija januar 2021 15 Mladi smo ... ... UPANJE jutrišnjega dne. Mladi smo ... ... UPANJE jutrišnjega dne. Najljubši svetnik Cel svet se sooca z novim virusom. Morali smo najti druge nacine za stike med ljudmi. Kako to vpliva na delo z mladimi in otroki v vašem oratoriju? Janez Bosko Najljubši citatiz Svetega pisma Matej 11,28 »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal pocitek.« V tem obdobju smo ostali v stikih z otroki. Poslali smo jim izzive in dejavnosti, da jih izpolnjujejo doma in nato delijo z drugimi. Srecevali smo se tudi preko spleta: preko aplikacije Zoom smo lahko imeli pogovore o razlicnih temah, igrali razlicne igre in skupaj molili. Z animatorji smo se obcasno dobili v živo, da smo nacrtovali de javnosti, a vecinoma smo se tudi z njimi slišali in srecevali preko spleta. Osebno smo se lahko z otroki srecali med poletjem. Seveda v manjših skupinah in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. Otroci so uživali in navdušeno sodelovali, saj jim je ta osebni stik res manjkal. Paula, hvala za tvoj cas. Kaj bi ob koncu dejala salezijanski mladini iz Slovenije? Z veseljem sem podelila z vami nekaj svojih misli. Upam, da bom nekoc lahko obiskala vašo državo in vas spoznala. Tedaj si bomo lahko v živo podelili svoje izkušnje. Ostanite pozitivni in poskušajte najti sreco v majhnih stvareh. In »izkoristimo« don Boskovo duhovno dedišcino: da bi hodili v svetosti, v skladu s svojo osebno poklicanostjo. januar 2021 16 Uskovniska kapljica SMRDECI HLEV ... KI OZNANJA BOŽJE KRALJESTVO Draga uskovnicarka, dragi uskovnicar! Pojdi na samo. Najdi prostor, kjer ti bo zelo zelo udobno in te nic ne bo motilo. Resno. Pojdi! Torej si le našel ta prostor. Sedaj se namesti tako, da ti bo udobno. Zelooo udobno. In zapri oci. In ne misli na nic. Cisto nic. Po petih ali desetih minutah 'nerazmišljanja' si povabljen, da bereš naprej. Naj te na zacetku povabim k cudnemu vprašanju za kapljico. Si bil kdaj v hlevu? Pomisli, ko si bil tam nazadnje. Kakšen je vonj? Kaj leži po tleh? So tla umazana ali cista? Kakšni zvoki te obkrožajo? Ti je tam prijetno? Si predstavljaš, da bi se tam rodil otrok? Dojencek je prišel oznanit Božje kraljestvo. Dojencek, ki ga nihce ni hotel imeti pod streho, ko je prikukal na sveti vecer. Dojencek, ki se je rodil v najvecjo bedo. V ubogi, umazani, smrdeci hlev. Dojencek, ki ga prvi niso obiskali prijatelji staršev, stari starši ali drugi družinski clani. O ne. Obiskali in veselili so se ga trije neznanci, ubogi pastirji. Prišel je oznanjat Božje kraljestvo, ki ocitno ni kraljestvo zlata, ugodja, denarja, slave, saj bi se v tem primeru rodil na lepem dvor- Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To je bilo prvo popisovanje, in sicer v casu, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Názareta, v Judêjo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Bêtlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zarocenko, ki je bila noseca. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenocišcu zanju ni bilo prostora. (Lk 2,1.7) cu, v zlato posteljico. Tako pa je prve ure življenja preživel na slami, kjer so ponavadi prespali pastirji in njihove živali. Kakšno je torej to Božje kraljestvo, ki ga je prišel oznanjat? Komu je namenjeno? Kdo se ga veseli? To je kraljestvo upanja. Upanja, da Jezus želi, hrepeni biti z vsakim izmed nas, pa ceprav živimo v taki bedi, vsi »umazani, smrdeci« in odrinjeni od drugih. Med nas se rojeva ta mali, nedolžni otrok, ki je tudi kralj tega Božjega kraljestva. tvoja uskovniška kapljica januar 2021 17 Z ul'ce ZAVOD ZA VAS ŽIVIM PROGRAM PUM-O V Don Boskovem centru v Celju od leta 2016 deluje Zavod Za vas živim. Ustanovljen je bil z namenom, da se omogocijo in zagotavljajo vzgoja, izobraževanje, šport, socialna ter kulturna dejavnost na temelju obcecloveških vrednot. Ustanovitev Zavoda v Celju je krojil program PUM-O (projektno ucenje za mlajše odrasle), ki pa smo ga v Celju zaceli izvajati že leta 2000, takrat pod okriljem Skale. V Sloveniji se je z namenom zmanjševanja socialne izkljucenosti najbolj ogrožene sku- pine mladih šolskih osipnikov razvil javnoveljavni program neformalnega izobraževanja odraslih, Projektno ucenje za mlajše odrasle (PUM-O). Namenjen je ranljivi skupini mlajših odraslih, ki zgodaj opustijo šolanje ali pa si niso pridobili ustrezne V program PUM-O se torej lahko vkljucijo mlajši odrasli od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti, ki: .imajo status dijaka ali udeleženca izobra ževanja odraslih, .se pri izobraževanju srecujejo s težavami, .so prekinili šolanje, .bi radi razvili drugacno poklicno pot, .imajo status brezposelne osebe, .imajo status iskalca zaposlitve, .niso zaposleni oziroma nimajo zaposlitve. Glavni cilj programa PUM-O je razvijati potenciale ranljivih mladih za uspešno vkljucevanje v izobraževanje za pridobitev izobrazbe, razvijanje poklicne identitete in tako uspešno vkljucevanje na trg dela ter uspešno socialno integracijo. Mladostnik je v programu lahko 10 mesecev, vkljuci se lahko kadarkoli med letom. Ob vkljucitvi sklene pogodbo z Zavodom RS za zaposlovanje, na podlagi katere je upravicen do dodatka za prevoz in aktivnost. Program je za udeležence BREZPLACEN. Ob zakljucku programa pridobijo potrdilo o uspešnosti. PUM-O sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 do 2022. V Sloveniji se program PUM-O izvaja v 12 krajih, a pod okriljem drugih izvajalskih organizacij. Vsak mladostnik ima svoj individualni oziroma karierni nacrt, ki ga skuša v najvecji meri uresniciti. Najpomembnejši cilji so dokoncati izobraževanje, pridobiti zaposlitev, hkrati pa tudi pridobiti nova znanja, spretnosti, premagati ovire in razrešiti stiske. V preteklem letu smo kljub razmeram, ki so bile, lahko izvedli nekaj projektov. 18 januar 2021 Z mladimi smo najprej obeležili 20-letnico delovanja s projektom Sence. Pripravili smo tri razlicne prireditve. Najprej smo na osrednjem prostoru trgovskega centra City center postavili inštalacijo, ki je ponazarjala trenutne stiske mladih in tudi, kaj si mladi želimo. Instalacija je bila postavljena z namenom, da se mimoidoci sprehodijo skoznjo, nanjo napišejo kakšen svoj vtis. Poleg instalacije pa so potekale tudi delavnice, nagradne igre ipd. Projekt smo nadaljevali s pripravo srecanja za vse bivše udeležence programa in z okroglo mizo za strokovno javnost, kjer smo želeli iz razlicnih vidikov izpostaviti mladostniške stiske. Nadaljevali smo tudi projekt Z roko v roki oziroma Dotik, kjer smo sodelovali z Do- mom ob Savinji. Šlo je za medgeneracijsko druženje in izvajanje vaj za urjenje spomina s starostniki. Kot vsako leto smo tudi letos izvajali projekt Rastem, kjer so se mladi spoznavali s samooskrbo in drugimi možnostmi cenejšega in bolj zdravega nacina življenja. Obdelovali smo namrec dve visoki gredi, izdelovali izdelke iz odpadnega materiala, se preizkušali v ponovni uporabi izdelkov in dodajanju vrednosti starim stvarem. Spoznali smo se tudi z nabiranjem zelišc in izdelovanjem naravne kozmetike. Ob pomoci zunanjega sodelavca smo izvajali tudi delavnice kuharstva in izdelovanja drobnih izdelkov iz lesa. Priprava dnevnih obrokov je za mladostnike zelo pomembna, saj se s tem mladostnik nauci nekaj uporabnega za življenje, svoj izdelek lahko sprotno vrednoti in hitro lahko vidi svoje uspehe in napredek, hkrati pa mu s tem zagotovimo tudi topel obrok, ki ga marsikdo nima. Mladostniki so bili tudi navdušeni nad pripravo adventih izdelkov in prodajo le-teh, ki pa jo je, žal, preprecilo ponovno delo na daljavo. V 20 LETIH DELOVANJA SMO GRADILI IN DELALI KORAKE NAPREJ Z VEC KOT 900 MLADOSTNIKI, OD KATERIH JIH JE VSAJ 720 DOSEGLO CILJ IN NAPREDOVALO. IZVEDLI SMO VEC KOT 60 RAZLICNIH UCNIH PROJEKTOV, 14 VSESLOVENSKIH ŠPORTNIH TURNIRJEV ZA MLADE BREZPOSELNE, 12 ŠPORTNO-DRUŽABNIH PRIREDITEV ZA DRUŽINE IN MLADE IZ LOKALNE SKUPNOSTI. VSAKO LETO IZDAMO GLASILO MLADIH. V preteklem letu smo se soocili z novim nacinom dela – delom na daljavo, ki pa je v našem programu precej drugacno, kot je v rednih šolah. Z vkljucitvijo v »on line« smo imeli predvsem v pomladanskem mesecu precej težav. Nekateri mladostniki so se v tem drugacnem nacinu dela zgubili. Zavedati se moramo, da so to mladostniki, ki imajo stiske in velikokrat poleg besed potrebujejo topel objem, stisk roke ali pa samo osebno pritrditev in pomirjajoce besede »vse bo v redu«. Vendar je za našo ustanovo vsaka stiska in sprememba izziv, zato se z novimi pogledi, idejami in željami podajamo v prihajajoce leto. Zavedamo se, da bo drugacno, da bodo pred nami novi izzivi, za katere pa verjamemo, da jih je z dobrimi sodelavci in dobrim nacrtovanjem vedno možno razrešiti. foto: arhiv pum-o celje januar 2021 Marija v salezijanski druzini POMOC KRISTJANOV - MATI UBOGIH, MATI DELA s. IVICA OBLAK, fma Marijanski naslov »Pomoc kristjanov« je nastal zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so se razvili osemnajst stoletij po njenem vnebovzetju, in je prvikrat zapisan v lavretanskih litanijah. Mariji Pomocnici Cerkve pripisuje zmago nad razlicnimi zmotami, ki so skušale uniciti našo vero. Praznik Pomocnice kristjanov so uvedle mnoge škofije katoliškega sveta. Uveden je bil tudi v ljubljanski nadškofiji, v povezavi z Brezjami, najbolj priljubljeno božjo potjo na Slovenskem, in pozneje tudi z Rakovnikom. Zagotovo se na Marijo ne sklicujemo v politicnih potezah. Vedno pa je tista, ki se bori proti zlu, ne glede na kateri strani, proti zatiranju ubogih. Ko gre za obrambo clovekovih pravic, je pogosto tako potrpežljiva kot njen Sin. Nazareška Marija je bila mocna žena, ki je obcutila uboštvo in trpljenje, beg in izgnanstvo ... Castimo jo kot pomocnico tudi zato, ker poudarjamo v njej delovni položaj ubo Clovek sam nekaj malega stori, z Marijino pomocjo pa veliko. Srecni smo, da nam je vedno pripravljena pomagati. DON BOSKO gih, saj je bila žena tesarja Jožefa in marljiva gospodinja. V njeni zavzetosti za teto Elizabeto se kaže prizadevanje za služenje potrebnim in sodelovanje. S hvalnico Magnifikat dviguje nizke, ponižne in uboge. Njena materinska naloga pa se je z Golgote razširila na ves svet. Kot vstala od smrti in vzeta v nebesa je s Kristusom postala pomocnica cloveštvu in mati Cerkve. Marija je torej v vsej polnosti delavna, predana ljudem na poti romanja, zavzeta za uboge, tako da bi jo mogli imenovati tudi »mati dela« in s tem poudariti njeno držo pomocnice. Tudi danes je potrebno kot don Bosko razmišljati, kako se vkljuciti v današnji svet dela in deliti usodo z ubogimi. Z zaupanjem se prepustimo svoji materi in uciteljici, da bi odkrili ponovni zagon tako bistvenega vidika svojega poslanstva v Cerkvi. Prosimo jo, da bi bili za mlade nosilci »evangelija dela«, da bi ga poglobili in oznanili v luci Kristusove skrivnosti kot odgovor na znamenja casa in na razmere ubogih. 20 januar 2021 »Namesto zaprtosti, ko na druge gledamo kot na nevarnost in nasprotnika, odpri- mo svoja vrata in srca za sprejemanje. Od praznine k obzorju presežnega. Verjamemo v sonce, ki vecno razsvetljuje. Toda, ali smo ga sposobni videti?« se ob tem sprašuje vrhovni predstojnik in za zgled postavi don Boska. »Don Bosko je gledal dlje od težav. Moc za pogled v daljavo sta mu dajala vera in upanje.« »Izurimo se torej v upanju, saj vemo in cuti- mo, da je Bog z nami! … Velike evangeljske vrednote ne izginejo. Zato kot don Boskova salezijanska družina nadaljujmo z dajanjem evangeljskih odgovorov za vse naše življe- nje, za življenje cloveštva. … Ob dnevu, ko se bo vse koncalo, bo lepo spoznati, da ni bilo nic izgubljenega, noben nasmeh, sol- za, napor, molitev. Ko bo Bog izrekel zadnjo besedo blagoslova »Glej, vse delam novo«, tedaj bomo jokali. Da, jokali od veselja, ker smo zaupali, ker smo v težavah in naporih vanj polagali svoje upanje,« svoje razmišlja- nje v videovezilu zakljucuje vrhovni pred- stojnik. Na praznik sv. Štefana je v Rimu potekala prva svetovna premiera predstavitve Vezila vrhovnega predstojnika. Ob ohranitvi tradicije je bil to prvi tak dogodek v salezijanski zgodovini. Vrhovni predstojnik Ángel Fernández Arti- me je najprej obiskal vrhovno hišo sester salezijank, kakor veleva tradicija, da vrhov- ni predstojnik, oce in središce enotnosti salezijanske družine, sestram FMA najprej predstavi Vezilo za novo leto. Sledila je novost: premiera videovezila v živo na Facebook strani ANS v petih glav- nih jezikih, neposredno za tem pa pogovor z vrhovnim predstojnikom, ki je izpostavil in razložil nekatere vidike vezila. Sledilci in gledalci so ob tem lahko zastavljali vpraša- nja in pripomogli k poglobljenemu razmi- sleku o vezilu. Tudi ta pogovor so neposred- no prevajali v glavne jezike. Videovezilo 2021 je v celoti posveceno iz- zivom, ki jih je prineslo leto pandemije. »Zaprti v lastni mehurcek, sumnicavi in prestrašeni se ljudje ne srecujejo vec. Ne namenijo si pogleda ali besede. Ohromlje- ni in zaprti so kot celotna družba,« zacenja vrhovni predstojnik in ob kritiki cloveške samozadostnosti izpostavi dejstvo, da nas je želel in nas ljubi Bog. Zato nas vabi, da bi bili njegov žarek upanja, da bi postali njego- va roka, ki spreminja vrednote in vizije tega sveta. Sledijo kratka pricevanja z raznih koncev sveta o pomoci potrebnim, ki jih je priza- dela pandemija s posebnim poudarkom na omejevanju svobode, medsebojnih odno- sov in povecanju revšcine. youtube don bosko slovenija Vezilo vrhovnega predstojnika za leto 2021 youtube don bosko slovenija Vezilo vrhovnega predstojnika za leto 2021 januar 2021 21 pricevanja iz vietnama o andreju majcnu »BODI VESEL, VEDNO VESEL« ALOJZIJ SLAVKO SNOJ, sdb vicepostulator Rdeca Maucetungova Ljudska republika Kitajska je po svoji zmagi 1949 izgnala vse misijonarje. Ko je za njimi zaloputnila vrata, pa jim je Bog odpiral nova misijonska obzorja. Evangeljsko seme so šli sejat v druge dežele Daljnega Vzhoda. Francoski misijonar Paul Seitz je v Hanoju ustanovil veliko Sirotišnico svete Terezije, a ko so ga imenovali za škofa v Kontumu, je salezijance, ki so jih že poprej vabili v Vietnam, prosil za dobrega naslednika. V Hanoi je bil poslan Andrej Majcen s sobratom Giacominom: prispela sta 3. oktobra 1952. Giacominu so kmalu rekli, naj se gre ucit vietnamšcino, Majcna pa so postavili za ravnatelja (1952.1954). Porocila prvih vietnamskih salezijancev, ki so pricali v škofijskem postopku za beatifikacijo Andreja Majcna, pripovedujejo, kako so v mladosti doživeli njegovo ocetovstvo. Izidor Le Huong je bil kot študent poslan na pomoc v Sirotišnico svete Terezije Deteta Jezusovo v Hanoju. »Prvi salezijanec, ki sem ga spoznal, je bil oce Andrej Majcen. Sprejel me je z odprtimi rokami in mi zaupal vlogo glavnega ucitelja vietnamšcine.« »Bil sem osupel nad njegovo potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo. Prva težava, na katero je naletel, sta bili dve nasprotujoci januar 2021 si vzgojni metodi: vzgojna metoda, ki so jo uporabljali v sirotišnici, in salezijanska vzgojna metoda, ki je zahtevala skrbno spremljanje otrok ... Oce Majcen mi je naložil, naj jih spremljam.« V don Boskovem preventivnem vzgojnem sistemu je to asistenca, ki zahteva trajno navzocnost vzgojitelja. Izidor se spominja, da je zaradi vrocine »oce Majcen dobil izpušcaje po celem obrazu, vendar se ni nic pritoževal, pac pa je bil vedno nasmejan. Neke noci, ko je bilo prevroce za spanje, sem mu pomagal namociti njegovo žimnico v ribniku, vendar je bila že po petih minutah suha in zvita. Navkljub takšnim stvarem je bil vedno vesel in vse mirno prenašal … Nikoli ga nisem slišal nad kom povzdigniti glasu, niti nisem zaznal, da koga ne bi maral.« Jožef Nguyen Van Ty je prišel v sirotišnico leta 1952. Bil je sirota po ocetu od deških let, slaboten in dolga leta bolehen in ni imel potrebnega zdravja, da bi sledil don Boskovemu poklicu. Tedaj je srecal misijonarja Majcna, ki mu je pomagal, da je postal salezijanec, in tako je celotno obdobje Majcnovega bivanja v Vietnamu »živel v njegovi bližini. V njem sem videl kreposti in lastnosti, ki bi jih morali mi, don Boskovi sinovi, prepoznati, ceniti in spoštovati. Vedno je bil optimisticen. V soncnih ali deževnih dnevih, v veselih ali žalostnih trenutkih ni drugim nikoli dal videti, da ga je kaj težilo. Njegov obraz je bil vedno vesel, spokojen in nasmejan. Vsakogar je vedno sprejel nasmejan, ponavljajoc: Bodi vesel, bodi vesel. « Jožef Nguyen Tien My pripoveduje o svojem prihodu v zavetišce. »Oce Majcen je hodil po plocniku pred hišo in me je pozdravil v vietnamšcini s posebnim naglasom in tonom, kakršnega še nisem slišal … Obcasno sem sreceval oceta Majcna z njegovim spodbudnim nasmehom in po prevodu sem razumel, da nas je spodbujal, naj se z veseljem marljivo ucimo in pridno delamo. Spodbujal nas je tudi k ministriranju in h koralnemu petju v kapeli svete Terezije … Potem je po vecernem nagovoru v zacetku avgusta 1954 nenadoma odšel, imenovan je bil za ravnatelja v Hong Kongu.« MOLITE ZA PRIPROŠNJO BOŽJEGA SLUŽABNIKA ANDREJA MAJCNA IN USLIŠANJA SPOROCITE! POSTULATURA RAKOVNIŠKA 6, 1000 LJUBLJANA Marko Nguyen Dirc Nuynh pripoveduje, da ga je starejši brat pripeljal k ocetu Majcnu v deško mesto Kristusa Kralja, Thai Ha Ap, blizu slavne gore Dong Da v Hanoju (to je bila prej imenovana sirotišnica). »Prvo, kar se mi je globoko vtisnilo v srce, je bilo, da me je dobri oce stisnil k sebi in rekel: Bodi vesel, vedno vesel! Njegov obraz se je razjasnil in ponovno se je nasmehnil in ponavljal: Bodi vesel, vesel in vesel! ... To je bilo moje prvo srecanje z ocetom Majcnom! Usmerjal je moje življenje in me spodbujal, da bi sledil Jezusovemu klicu … Ko sem kot otrok živel v salezijanskih ustanovah, sem videl, da je živel zelo zgledno. Vedno je bil pozoren oce in dober ucitelj, ki nas je ucil Božjo besedo v salezijanskem duhu. Imel sem to veselje, da me je zadolžil za popravljanje njegovih pridig v vietnamšcini. Tako sem bil prevzet z njegovimi mislimi, ko sem prebiral in popravljal njegovo vietnamšcino v pridigah in nagovorih. Njegove ideje so bile vzvišene in bogate s salezijanskim duhom.« ŠKOFIJSKI POSTOPEK ZA PRIZNANJE SVETOSTI ANDREJA MAJCNA JE VELJAVEN Kongregacija za zadeve svetnikov je na rednem zasedanju 23. oktobra 2020 po preucitvi obsežne dokumentacije o življenju in krepostih Božjega služabnika Andreja Majcna, skrbno zbrane v škofijskem postopku, potrdila veljavnost postopka. Vrhovni postulator Pierluigi Cameroni ob tem dodaja, da je to »velik dosežek, sad strokovno in predano opravljenega dela v škofijski fazi postopka.« Posebej se zahvaljuje vicepostulatorju Alojziju Slavku Snoju in vsem sodelavcem, ki so na razlicne nacine prispevali k temu, da bi Andrej Majcen v Cerkvi tudi uradno postal zgled kršcanskega življenja in delovanja. CEŠKI SALEZIJANEC IGNACIJ STUCHLĘ JE CASTITLJIV 21. decembra 2020 je papež Francišek v avdienco sprejel kardinala Marcella Semerara, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov. Med avdienco je sveti oce pooblastil Kongregacijo, da izda dekret o herojskih krepostih za Božjega služabnika Ignacija Stuchlęja, duhovnika družbe sv. Franciška Saleškega, ki se je rodil 14. decembra 1869 Boleslawu (danes Poljska), umrl pa v Lukovu (Ceška) 17. januarja 1953. Ignacij Stuchlę je deloval tudi na slovenskih tleh: v salezijanskih ustanovah v Gorici, Veržeju in Ljubljani na Kodeljevem. Na Rakovniku je dokoncal gradnjo svetišca Marije Pomocnice. januar 2021 25 Iz Majcnove zapuscine andrejev rožni venec foto: patricija belak Bodi navzoca med mojimi v Vietnamu Z zaupanjem se izrocam Mariji Iz Majcnove zapuscine andrejev rožni venec foto: patricija belak Bodi navzoca med mojimi v Vietnamu Z zaupanjem se izrocam Mariji in na Kitajskem, meni tu na Rakovniku, mojim v Želimljem, tistim, katere pripelješ v mojo spovednico, ki berejo moje spise ali pisma … Bodi navzoca med našimi salezijanci, slovenskimi duhovniki, med misijonarji, predstojniki. Saj ti si Mati Cerkve, slovenske in misijonske. Ti si pomocnica vseh mojih in na poseben nacin naših. Si moja pomocnica, pribežališce in bodi še moja priprošnjica, za moje, vse salezijance, don Boskove prostovoljke. Napravi nas vse, prav vse, da postanemo sposobni po tebi in s teboj in kakor ti hoceš, nadaljevati tvoje poslanstvo odrešilne Jezusove ljubezni. Biti hocem orodje Marijinega poslanstva za duše. M1, 28 ANDREJ MAJCEN, SDB (1904–1999) ucitelj in duhovni oce misijonar na Kitajskem in v Vietnamu (1935–1979) spovednik na Rakovniku v Ljubljani (1979–1999) DON BOSKOVO ZELENO ZAVEZNIŠTVO Fundacija don Bosko se je v zacetku meseca decembra 2020 pridružila don Boskovemu zelenemu zavezništvu (Don Bosco Green Alliance) . rastoci globalni mreži, ki povezuje številne salezijanske ustanove iz 68 držav severne in južne Amerike, Afrike, Azije, Oceanije in Evrope. S tem se je tudi slovenska salezijanska družina zavezala, da se bomo kot družba odslej še intenzivneje odzvali na tveganja podnebnih vplivov. Vemo namrec, da ta tveganja najbolj bremenijo revne in na obrobje potisnjene otroke in mladostnike. Številne salezijanske ustanove in inštitucije namrec po svetu redno ocišcujejo plaže, sadijo drevesa, se izobražujejo o pomembnosti obnovljivih virov energije in spodbujajo k svetovnim podnebnim ukrepom. V ta namen smo tudi mi s kratkim sporocilom opozorili na svetovni dan clovekovih pravic, ki ga v širšem smislu povezujemo tudi s pravico do izobraževanja in pravico do zdravega življenjskega okolja. FUNDACIJA DON BOSKO Rakovniška ulica 6, 1000 Ljubljana Svojo donacijo lahko nakažete po položnici oz. UPN obrazcu na transakcijski racun. iban SI56 0205 8026 2282 413 koda CHAR sklic SI00 100 Informacije splet fundacija.donbosko.si fb Fundacija don Bosko t 041 357 640 (Janez Krnc) t 030 362 800 (Fundacija, Maja Žibert) e pošta fundacija@sdb.si SOLIDAROST V PANDEMIJI KORONAVIRUSNE BOLEZNI COVID-19 Napovedi, vezane predvsem na življenje po epidemiji (in med), kažejo, da se bo svetovna (predvsem gospodarska) kriza pocetverila. Posledice pandemije so že danes na prag revšcine potisnile mnoge družine – tudi številne slovenske. Koronavirus nas je kot družbo prisilil, da smo se za kratek cas ustavili. Ta zaustavitev pa ima še danes moc, da tudi navzven pokaže, kaj se skriva v naših srcih. V številnih se je žal pokazalo razocaranje, tudi izdaja. A mnogokrat ne zaradi naše krivde. Mi pa se sprašujemo, kaj bi se danes skrivalo v don Boskovem srcu, ce bi se pojavil med nami. Kaj bi don Bosko storil, da bi pomagal družbi, da premaga koronakrizo in da se sooci z vsemi posledicami, ki jih bo pandemija še prinesla? Kako pomagati družinam, ki svoje stiske na upajo pokazati pred drugimi, ki naredijo vse, da bi otroci preživeli najlepše otroštvo, ki so potisnjeni ob rob in imajo obcutek, da ne naredijo dovolj, kljub temu da naredijo vse, kar je v njihovi moci? V zadnjem casu se tako na našo fundacijo obraca po pomoc vedno vec ljudi . tako mladi, ki nimajo sredstev za šolnino, družine, ki so v stiski za vsakdanji kruh, brezposelni. Sedaj nimamo casa, da bi sedeli križem rok. Spoštovani dobrotniki, zavedamo se, da sami ne bomo zmogli premikati gora. A z vašo solidarnostjo in Božjo pomocjo se že danes, res da z majhnimi koraki, pomikamo naprej. Hvala vam za vsak vaš dar, ki ga namenite za pomoc pri premagovanju posledic koronakrize. Hvala, da nam zaupate. In iskreno priporocilo tudi v prihodnje. januar 2021 Pricevalke veselja »LJUBITI, TRPETI, MOLCATI. BOG JE Z MENOJ.« s. ALOJZIJA DOMAJNKO, hci Marije Pomocnice s. MILENA DERLINK, fma Alojzija se je kot cetrti otrok rodila v globoko verni kmecki družini. Že kot otrok je pokazala izreden cut za red in natancnost, bila je bistra in delavna. V šoli jo je uciteljica dajala za zgled ostalim otrokom. Kljub temu je bila vedno skromna in ljubezniva, vedno pozorna na potrebe drugih. Vse od otroštva je bila tudi zelo odprta Bogu. Po prvem svetem obhajilu je pogosto hodila peš k sveti maši, ceprav je bila župnijska cerkev oddaljena dobre štiri kilometre. Veliko in otroško zaupanje je imela tudi do Marije. Ko je z odliko koncala ljudsko šolo, se je izucila za šiviljo ter želela svojo izobrazbo izpopolniti še v prakticnem gospodinjstvu v mariborskem semenišcu. Njen duhovni voditelj salezijanec ji je pomagal pri poklicni izbiri in jo usmeril k hce- ram Marije Pomocnice. Tako je s 25-imi leti odšla v Italijo, v Nizzo Monferrato. Na dan prvih zaobljub je v svoj dnevnik zapisala: »Hoditi k Bogu tiho in neopaženo. Delati iz ciste ljubezni vse možno dobro.« Temu je dodala še svoje geslo: »Ljubiti, trpeti, molcati. Bog je z menoj.« Kot vedno se je z vsem zaupanjem obracala na Marijo. Prvih osem let je preživela v Italiji, zadnji dve leti kot ravnateljica skupnosti. Obcudovali so jo v njeni skriti ljubezni in sposobnosti darovanja v katerem koli delu. Povsod se je zaznala njena živa povezanost z Bogom. Kot ravnateljico so jo zelo spoštovale in obcudovale ne le sestre, ampak tudi otroci in mladi, družine, pa tudi cerkvene in državne oblasti. Med tem casom so se vrstile prošnje iz nekdanje Jugoslavije, naslovljene na vrhovno mater, naj tudi v to deželo pošlje don Boskove hcerke. Kot prvi temeljni kamen je bila izbrana prav s. Alojzija. Mati jo je vprašala, ce je pripravljena na to nalogo. Odgovorila je: »S svojimi mocmi ne, z Božjo pomocjo pa sem.« Tako je s. Alojzija s še tremi sestrami oktobra 1936 prišla v Ljubljano. Najprej so se nastanile na Rakovniku ob salezijanskem zavodu in prevzele delo k kuhinji in pralnici. Kmalu so odprle tudi oratorij za dekleta, podoben valdoškemu iz prvih casov: igra na dvorišcu, nato so se strpale v hišo sester za katehezo. Bilo jih je toliko v majhnem prostoru, da niso mogle niti sedeti, toda bile so srecne. Prav kmalu so zaceli brsteti tudi novi poklici. Leta 1938 so sestre kupile hišo na Karlovški cesti v Ljubljani. To je bila hiša za mlade, saj so v njej odprle otroški vrtec, konvikt za dekleta in oratorij, ki je bil zelo obiskan. Ko so na Hrvaškem, v Splitu, odprle tretjo skupnost, se je zacela druga svetovna vojna. S. Alojzija je kljub velikim težavam in nevarnostim ohranjala to hišo in njene dejavnosti do leta 1948, ko je bila hiša nacionalizirana. Prav tako so sestram odvzeli njihovo edino Bodite dobre, dobre, dobre; imejte se rade med seboj, pomagajte si in iz srca si odpušcajte. S. ALOJZIJA DOMAJNKO, FMA 28 januar 2021 hišo na Karlovški in jih zacasno namestili v karmelicanski samostan na Selo v Ljubljani. Toda že po nekaj mesecih je bil ukinjen tudi ta samostan. Tako so morale naše sestre, kot vse druge redovnice, iskati zatocišce pri svojih domacih, v župnišcih, bolnicah, nekatere so se zaposlile v tovarnah ali kje drugje. Ko so si morale poiskati službo in obleci civilno obleko, jih je s. Alojzija spodbujala: »Nic in nihce nas ne more lociti od Kristusove ljubezni. Tudi v civilni obleki smo lahko zgledne redovnice z vsemi možnostmi, ki nam jih sedaj daje Bog. Svetost je v ljubezni polnem izpolnjevanju Božje volje.« Ob tem ni dovolila nobenega kritiziranja. Poleg tega je, ceprav sama revna, pomagala vsem ubogim in trpecim, kolikor je mogla. S. Alojzija je še naprej skrivaj spremljala svoje sestre, zato je bila nekaj casa tudi v zaporu. A o tem ni nikoli želela pripovedovati. Ko so jo izpustili, se je zaposlila kot strojepiska pri nekem inženirju. V tem casu je bila imenovana kot delegatka vrhovne matere za sestre FMA v Jugoslaviji. Zaradi tega je imela še vec težav. Prav v najtežjih letih je najbolj zablestela njena osebna svetost, pobožnost, srcnost, ponižnost, dobrota ter modrost njenega materinskega vodstva. Najlepši dokaz za to je zvestoba v poklicu prav vseh sester. Zdržale so in premagale vse skušnjave, težave, revšcino in druge ovire. Zmogle so prav zato, ker so jih podpirali zgled in molitev njihove dobre ravnateljice s. Alojzije. Vedno je ponavljala: »O Marija, daj da te nobena izmed nas ne zapusti. Daj da vse ostanemo zbrane pod tvojim materinskim plašcem.« Po letu 1956, ko je ostrina komunizma malo popustila, je navezala stike s sestrami v Italiji. Cez dve leti se je udeležila vrhovnega zbora družbe FMA. Po vrnitvi se je z vsemi mocmi vrgla na delo, da je spremljala sestre povsod, kjer so živele. Oglašali so se tudi novi poklici in leta 1961 se je odprl prvi noviciat v Lovranu na Hrvaškem. Kljub težavam zaradi politicnega režima si je mocno prizadevala za vzgojo kandidatinj. Pocasi so se spet lahko zacele odpirati nove skupnosti in ona je vsem sledila, jih podpirala, dajala poguma. Svojemu delu se je posvecala z modrostjo, kompetentnostjo in predanostjo. Zanjo so bile pomembne predvsem osebe. S. Alojzija Domajnko se je rodila 21. 6. 1897 v Bucecovcih. Prve zaobljube je izpovedala 5. 8. 1924 v Nizzi Monferrato (Italija), vecne 5. 8. 1930, umrla pa je 8. 11. 1970 v Ljubljani. Neutrudna delavnost in skrb za druge sta jo privedli do infarkta v januarju 1970. Po treh mesecih bolnišnicnega zdravljenja so jo z ljubeznijo sprejele sestre na Bledu, kamor se je takrat že preselil noviciat. Ceprav so ji zapovedali popoln pocitek, tega ni mogla sprejeti. Še naprej je romala iz hiše v hišo, prisluhnila sestram in nase vzela osebne in pastoralne probleme, ki so ji bili zaupani. V avgustu istega leta je na duhovnih vajah sestram spregovorila besede, ki so kot njena duhovna oporoka: »Bodite dobre, dobre, dobre; imejte se rade med seboj, pomagajte si in iz srca si odpušcajte.« Po duhovnih vajah se je preselila v Ljubljano na Gornji trg. Oktobra, ko je bila še vedno na razpolago vsaki, ki je želela z njo govoriti, je doživela drugi infarkt in živela še približno tri tedne. Vsi, ki so se v tem casu srecevali z njo, so videli, da je nenehno zbrana v Bogu in obenem vedno pozorna na potrebe drugih. 8. novembra je njeno življenje ugasnilo. Sestre so jo zelo objokovale, obenem pa jo obcudovale, saj je bila kot njihova mama, sestra, misijonarka ter vedno in povsem na razpolago Bogu. Povzeto po Facciamo memoria. januar 2021 Salezijanski misijoni POMOC SESTER FMA V MOZAMBIKU Sestre hcere Marije Pomocnice, ki pripadajo mozambiški inšpektoriji »sv. Janeza Boska«, odgovarjajo na velike potrebe ljudi s tem, da dajejo zatocišce pregnanim in skrbijo za najbolj revne družine. Skupnosti FMA v Mozambiku živijo v težkih okolišcinah zaradi ponovne dejavnosti paravojaških skupin v nekaterih predelih države, skrajne revšcine prebivalstva in zaradi hitrega širjenja koronavirusa. V Mozambiku na teh obmocjih delujeta dve skupnosti FMA: v krajih Chiure in Pemba. Sem prihajajo ljudje, ki išcejo zatocišce, in je zato širjenje koronavirusa še mocnejše. Naša slovenska misijonarka s. Zvonka Mikec, tamkajšnja predstojnica, po svojem obisku tega obmocja poroca o položaju, polnem bolecine, strahu in revšcine. V kraju Chiure, v hiši FMA, zatocišce poišcejo številni begunci z obmocij, kjer divja voj- Bog se ne da prekositi v velikodušnosti. DON BOSKO na. Sestre jih sprejemajo in jim pomagajo, da se prijavijo oblastem v mestnih cetrtih, ki jim potem odredijo, kje se družine lahko nastanijo. Družino namrec lahko sestavlja tudi od 15 do 20 oseb. Družine v okolici dajejo na razpolago prostor na svojih dvorišcih ali pa pomagajo zgraditi hiše iz blata. Nekaj sester redno obiskuje družine in jim januar 2021 foto: fma foto: fma prinaša zacetno pomoc v hrani in drugih najnujnejših stvareh. V tem casu pandemije so tudi sešile na tisoce zašcitnih mask za te begunce. Druge sestre sodelujejo s škofijsko Karitas, ki skrbi za okoli 250 družin v bližnjih vaseh. Za novorojencke obstaja program, imenovan »Isabelinha«. Podhranjene otroke sorodniki vsako soboto prinesejo na pregled k zdravniku, nato dobijo še mleko za naslednji teden. Sodelujejo tudi s programom »Solidarna pekarna kruha«, s katerim poskrbijo za zaposlitev mladih in pripravljajo kruh za tiste, ki so morali bežati s svojih domov. V Pembi so še vedno vidne posledice ciklona iz leta 2019. Družine, ki so že tako zelo revne, so sprejele še begunce. Tudi sestre so za štirinajst dni sprejele deklico in njenega brata, ki sta se v nekem napadu izgubila. Okrog mesta nastajajo taborišca, ki sprejemajo begunce. Poleg zagotavljanja osnovnih dobrin ena sestra nudi tudi psihosocialno pomoc. Inšpektorija FMA v Mozambiku še naprej podpira številne družine, ki potrebujejo vsega: hrano, obleko in streho nad glavo. PROJEKT »EMERGENZA MOZAMBICO« Hcere Marije Pomocnice se trudijo odgovarjati na vse te potrebe, išcejo pa tudi možnosti, kako zagotoviti službo množici mladih. Njihov cilj je vzpostavitev poklicnih tecajev in mladim zagotoviti potrebna znanja in sredstva za ucinkovito zaposlitev. Družba hcera Marije Pomocnice podpira in pomaga ljudem v teh težkih okolišcinah in racuna na velikodušnost ter solidarnost vseh. Svoj dar lahko nakažete na transakcijski racun: iban SI56 0205 8001 9151 137 swift LJBASI2X sklic 00 19-2020 namen Mozambik Družba hcera Marije Pomocnice Rakovniška 21 1000 Ljubljana Informacije t 041 244 532 (s. Mateja FMA) januar 2021 31 Recepti mame marjete PREIZKUŠAJ ME, ŽIVLJENJE, DA BOM ZREL ZA BOGA TOMAŽ STOJC, sdb Drage bralke in bralci, pred nami je novo leto. Želim vam, da bi bilo to leto mirnejše in bolj zdravo od preteklega. Želim si, da leta, ki je za nami, ne pozabimo, ampak v njem najdemo tudi kaj lepega, svetlega, pozitivnega. Življenje nas vzgaja in utrjuje s preizkušnjami. Ena takih je bila pandemija koronavirusa. Preizkušala je našo potrpežljivost, ubogljivost, odlocnost in še bi lahko naštevali. Preizkušnje so v življenju prišle tudi za mamo Marjeto. Nekaj smo jih že omenili v prejšnjih številkah (smrt moža, skrb za bolno tašco …). Jeseni leta 1846 je bila pred mamo Marjeto naslednja preizkušnja. Don Bosko pride pred svojo mamo s prošnjo: »Mati, lahko ste prepricani, kako me otroci v Oratoriju potrebujejo in kako so ubogi … Ne bi hoteli biti mama tudi mojim ubogim otrokom?« Omleta s sirom brie In mama je odgovorila: »Ce se ti zdi, da bi bilo všec Gospodu, sem pripravljena iti ta trenutek.« Ob tej don Boskovi prošnji je bila pred izbiro med mirno živetim življenjem na starost s svojimi vnuki ali pa se podati v življenje z revnimi fanti. Izbrala je življenje z revnimi fanti. Odpravila se je s sinom, don Boskom, v Turin, kjer sta vladala revšcina in pomanjkanje. Naj nam ob preizkušnjah odmevajo besede: »Ce se ti zdi, da bi bilo všec Gospodu, sem pripravljena iti ta trenutek.« SESTAVINE 150 g sira brie, 6 jajc, 50 g pršuta, 1 cebula, oljcno olje, sol, poper PRIPRAVA Jajca ubijemo v skledo in jih stepemo z metlico. Dodamo na kocke narezan brie, pršut in po okusu popramo ter solimo. Vse dobro premešamo. Na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri prepražimo cebulo. Nato jo prelijemo z jajcno zmesjo. Ne mešamo. Ko se omleta zapece na spodnji strani, jo previdno obrnemo in zapecemo še na drugi strani. Peceno omleto po želji narežemo na cetrtine, serviramo na krožnike in še toplo postrežemo. bog požegnaj! 32 januar 2021 Salezijanski utrinki od tu in tam Dan zahvale inšpektorici je potekalpreko virtualne povezave, kjer smo sesestre srecale in zahvalile inšpektoricis. Mojci Šimenc in druga drugi za vse, kar vzajemno prejemamo. Potekal je vbližini zahvalne nedelje, 4. novembra2020. Podprle smo se v gotovosti, datudi okolišcine, ki nas vklepajo v »bar- ko sredi vodovja pandemije«, pripo- morejo k naši medsebojni povezanostiin apostolskem veselju. Katehetske dejavnosti za družine in z družinami po skupnostih FMA v Sloveniji in na Hrvaškem smo si izmenjale na študijskem srecanju na Zoom-u, ki je potekalo 11. novembra 2020. Ugotovile smo, da na tem podrocju veliko delamo in da so dejavnosti raznolike. V mesecu novembru so tri sestre FMA kot prostovoljkepomagale v domovih za ostarele: dve na Jesenicah in ena vLjubljani na Koleziji. To je bil izredni odgovor na potrebe vdomovih za ostarele. Navdih smo našle v življenjski izkušnjisv. Marije Dominike Mazzarello, ki je v casu epidemije tifusastregla bolnim sorodnikom. Salezijanska mladina Evrope in Bližnjega vzhoda je 20. in21. novembra 2020 pripravila generalno skupšcino na temo štirih osnovnih besed: kriza, povezanost, obcestvo in pre- danost ter salezijanski odgovor na novo situacijo v svetu. Preko spletnega orodja Zoom se je srecalo vec kot 60 mla- dih, med njimi salezijanec Boštjan Jamnik, s. Majda Merzel FMA ter Anita in Aljaž iz Slovenije. Mesto na gori je navkljub odpovedi prvih dveh vecerov SKG odprl novo sezono. Nejc Kurbus nas je 10. decembra 2020 gostil v prijetnem okolju domace dnevne sobe (preko Face- booka). Poleg že poznanih in uveljavljenih pesmi smo imelipriložnost slišati tudi nove avtorske pesmi benda Mesto na gori. Prijeten vecer je zaobjela misel salezijanca Boštjana Jamnika. SMC Maribor na svojih družbenih omrežjih objavlja videe na temo donBoskovih sanj, ki je svojim sanjam pri- pisoval prav poseben pomen, saj so pomembno vplivale na njegovo nadal- jnje življenje in imajo zelo veliko vlogo pri razumevanju njegovega duhov- niškega in vzgojnega poslanstva. januar 2021 33 Salezijanski vikendi za družine potekajo že sedmo leto zapored. A pandemija je seveda malce zmešala štrene tudi njihovim organizatorjem. Ceprav so se ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 ponovno zaostrovali, so v Veržeju od 9. do 11. oktobra 2020 ob prilagojenem pro- gramu uspeli izpeljati vsaj en termin predvidenega pro- grama, ki ga je vodil Peter Pucnik. IniciativAngola je 7. in 8. novembra 2020 v župnijski cerkviv Šentprimožu v Podjuni pripravila 25. misijonsko tombolo – ravno v letu, ko je društvo vstopilo v 25. obletnico delo- vanja. Ceprav so bile razmere popolnoma drugacne, jih toni odvrnilo od izpeljave tombole na drugacen, razmeram prilagojen nacin. Sodelujoci so se potegovali za skoraj tisocmanjših in približno devetdeset vecjih nagrad. Ker zaradi pandemije ni bilo mogoceizvesti pokrajinskega kongresa salezi- jancev sotrudnikov, je 14. novembra2020 potekalo spletno srecanje pred- stavnikov salezijancev sotrudnikov naše pokrajine. Pogovor je potekalpredvsem o tem, kako prilagoditiživljenje in in poslanstvo novim oko- lišcinam, ki jih je prinesel covid-19. Slovenske salezijance sotrudnike sta zastopala inšpektorialni koordinatorTilen Mlakar in delegatka hcera MarijePomocnice, s. Simona Komar. Salezijanski utrinki od tu in tam V župniji Ljubljana Rakovnik je priprava in izvedba mi- sijonske tombole na misijonsko nedeljo tradicija. Ker jepandemija preprecila dogodek v živo, so štirje salezijanskinavdušenci, voditelj ministrantov Andraž, tehnicni mojster Samo ter salezijanca Janez in Jure, svetišce spremenili vpravi studio ter tombolo v živo prenašali preko spletnegaorodja Zoom s predvajanjem na Youtube kanalu župnijeLjubljana Rakovnik. V lanskem adventu je bilo mladimzaradi razmer onemogoceno, da bi sesrecali na adventnih duhovnih vajah, zato so se srecali le na virtualen nacin. Vsak adventni vikend so preko videaprisluhnili evangeljski Božji besedi, poglobljeni razlagi in razmišljanju obodlomku, ki so jih pripravili salezijanciin sestre Marije Pomocnice. Ob nedel- jah so se zbrali skupaj in po manjšihskupinah podelili razmišljanja ter sepogovarjali ob zastavljenih vprašanjih. Vecere so zakljucili z druženjem, zaprigrizke pa je tokrat poskrbel vsaksam. Kljub vsemu so bili mladi veseli, da so advent preživeli skupaj »Na potiv Betlehem«, kakor so poimenovilipripravo na božic. 34 januar 2021 Salezijanski vikendi za družine potekajo že sedmo leto zapored. A pandemija je seveda malce zmešala štrene tudi njihovim organizatorjem. Ceprav so se ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 ponovno zaostrovali, so v Veržeju od 9. do 11. oktobra 2020 ob prilagojenem pro- gramu uspeli izpeljati vsaj en termin predvidenega pro- grama, ki ga je vodil Peter Pucnik. IniciativAngola je 7. in 8. novembra 2020 v župnijski cerkviv Šentprimožu v Podjuni pripravila 25. misijonsko tombolo – ravno v letu, ko je društvo vstopilo v 25. obletnico delo- vanja. Ceprav so bile razmere popolnoma drugacne, jih toni odvrnilo od izpeljave tombole na drugacen, razmeram prilagojen nacin. Sodelujoci so se potegovali za skoraj tisocmanjših in približno devetdeset vecjih nagrad. Ker zaradi pandemije ni bilo mogoceizvesti pokrajinskega kongresa salezi- jancev sotrudnikov, je 14. novembra2020 potekalo spletno srecanje pred- stavnikov salezijancev sotrudnikov naše pokrajine. Pogovor je potekalpredvsem o tem, kako prilagoditiživljenje in in poslanstvo novim oko- lišcinam, ki jih je prinesel covid-19. Slovenske salezijance sotrudnike sta zastopala inšpektorialni koordinatorTilen Mlakar in delegatka hcera MarijePomocnice, s. Simona Komar. Salezijanski utrinki od tu in tam V župniji Ljubljana Rakovnik je priprava in izvedba mi- sijonske tombole na misijonsko nedeljo tradicija. Ker jepandemija preprecila dogodek v živo, so štirje salezijanskinavdušenci, voditelj ministrantov Andraž, tehnicni mojster Samo ter salezijanca Janez in Jure, svetišce spremenili vpravi studio ter tombolo v živo prenašali preko spletnegaorodja Zoom s predvajanjem na Youtube kanalu župnijeLjubljana Rakovnik. V lanskem adventu je bilo mladimzaradi razmer onemogoceno, da bi sesrecali na adventnih duhovnih vajah, zato so se srecali le na virtualen nacin. Vsak adventni vikend so preko videaprisluhnili evangeljski Božji besedi, poglobljeni razlagi in razmišljanju obodlomku, ki so jih pripravili salezijanciin sestre Marije Pomocnice. Ob nedel- jah so se zbrali skupaj in po manjšihskupinah podelili razmišljanja ter sepogovarjali ob zastavljenih vprašanjih. Vecere so zakljucili z druženjem, zaprigrizke pa je tokrat poskrbel vsaksam. Kljub vsemu so bili mladi veseli, da so advent preživeli skupaj »Na potiv Betlehem«, kakor so poimenovilipripravo na božic. 34 januar 2021 Tretja sezona Srecanj z Bogom, ki jih mesecno pripravlja Klemen Balažic, poteka na daljavo, preko družbenih omre- žij. Decembrsko srecanje je bilo v znamenju izpovedi vere, ki jo vsako nedeljo »zdrdramo« pri sveti maši. Klemen jo jepribližal s pogledom v njene zacetke, povezanostjo z zakra- mentom svetega krsta in z zgledi življenja svetnikov, ki so bili za besede vere pripravljeni dati svoje življenje. Nic ni narobe, ce imamo dvome o veri, narobe je, ce je to le izgo- vor, da nehamo iskati. V nadaljevanju se je ustavil pri neka- terih resnicah v izpovedi vere in skušal konkretno razložiti, zakaj je temu tako. Vecer se je kot po navadi zakljucil skratko adoracijo in blagoslovom za dobro poglabljanje vadventnem casu. Nagovor je dostopen na Youtube kanaluDon Bosko Slovenija. Po tehtnem premisleku, vecletnem nacrtovanju ter leto in pol dolgi gradnji je ob Gimnaziji Želimlje in Domu Janeza Boska zrasel nov prizidek. V njem so nova jedilnica s kuhinjo in vec bivalnih in funkcionalnih prostorov za dijakinje in dijake, ki bivajo v dijaškem domu. Ob objektu se že nakazujejo športne povr- šine. Tradicionalni Dan odprtih vrat bo letos potekal v virtualni obliki v soboto, 23. 1. 2021. Vec informacij najdete na šolski spletni strani zelimlje.si. 8. decembra 2020 je vrhovni pred- stojnik salezijancev Ángel FernándezArtime blagoslovil prenovljeno kapelov salezijanskem zavodu Testaccio v Rimu, ki jo krasijo mozaiki slovenskegaumetnika p. Marka Ivana Rupnika. Salezijanski mladinski center v Ceskih Budejovicah je sprojektom »Salezijanski med« razširil in poglobil svoj vzgoj- ni vpliv. Lansko leto je bilo za cebelarje eno najslabših innajtežjih v zadnjih dveh desetletjih. Toda že od zaceta naše Družbe zgodovina salezijancev dokazuje, da noben zacetekni lahek. 8. decembra 2020 so zaceli s prodajo prvih kozar- cev salezijanskega medu, ki je pristen in visoko kakovosten. Osnovni namen projekta je zagotovitev ekonomske vzdrž- nosti SMC v Ceskih Budejovicah. Pa ne samo to. Pobuda jenamenjena tudi mladim, da jih približamo naravi. 13. decembra 2020 so se preko Zoom-a srecali nekdanji gojenci, gojen- ke in delegati hcera Marije Pomocnice (FMA) vseh celin sveta. Povezali so se za skupno vošcilo ob prihajajocemprazniku, ki so ga izrekli tudi vrhovni predstojnici FMA, materi Yvonne Re- ungoat. Ta jih je spodbudila, naj letoš- nji božic, ki ga bodo praznovali sredi epidemije, preživijo v upanju. januar 2021 35 Tretja sezona Srecanj z Bogom, ki jih mesecno pripravlja Klemen Balažic, poteka na daljavo, preko družbenih omre- žij. Decembrsko srecanje je bilo v znamenju izpovedi vere, ki jo vsako nedeljo »zdrdramo« pri sveti maši. Klemen jo jepribližal s pogledom v njene zacetke, povezanostjo z zakra- mentom svetega krsta in z zgledi življenja svetnikov, ki so bili za besede vere pripravljeni dati svoje življenje. Nic ni narobe, ce imamo dvome o veri, narobe je, ce je to le izgo- vor, da nehamo iskati. V nadaljevanju se je ustavil pri neka- terih resnicah v izpovedi vere in skušal konkretno razložiti, zakaj je temu tako. Vecer se je kot po navadi zakljucil skratko adoracijo in blagoslovom za dobro poglabljanje vadventnem casu. Nagovor je dostopen na Youtube kanaluDon Bosko Slovenija. Po tehtnem premisleku, vecletnem nacrtovanju ter leto in pol dolgi gradnji je ob Gimnaziji Želimlje in Domu Janeza Boska zrasel nov prizidek. V njem so nova jedilnica s kuhinjo in vec bivalnih in funkcionalnih prostorov za dijakinje in dijake, ki bivajo v dijaškem domu. Ob objektu se že nakazujejo športne povr- šine. Tradicionalni Dan odprtih vrat bo letos potekal v virtualni obliki v soboto, 23. 1. 2021. Vec informacij najdete na šolski spletni strani zelimlje.si. 8. decembra 2020 je vrhovni pred- stojnik salezijancev Ángel FernándezArtime blagoslovil prenovljeno kapelov salezijanskem zavodu Testaccio v Rimu, ki jo krasijo mozaiki slovenskegaumetnika p. Marka Ivana Rupnika. Salezijanski mladinski center v Ceskih Budejovicah je sprojektom »Salezijanski med« razširil in poglobil svoj vzgoj- ni vpliv. Lansko leto je bilo za cebelarje eno najslabših innajtežjih v zadnjih dveh desetletjih. Toda že od zaceta naše Družbe zgodovina salezijancev dokazuje, da noben zacetekni lahek. 8. decembra 2020 so zaceli s prodajo prvih kozar- cev salezijanskega medu, ki je pristen in visoko kakovosten. Osnovni namen projekta je zagotovitev ekonomske vzdrž- nosti SMC v Ceskih Budejovicah. Pa ne samo to. Pobuda jenamenjena tudi mladim, da jih približamo naravi. 13. decembra 2020 so se preko Zoom-a srecali nekdanji gojenci, gojen- ke in delegati hcera Marije Pomocnice (FMA) vseh celin sveta. Povezali so se za skupno vošcilo ob prihajajocemprazniku, ki so ga izrekli tudi vrhovni predstojnici FMA, materi Yvonne Re- ungoat. Ta jih je spodbudila, naj letoš- nji božic, ki ga bodo praznovali sredi epidemije, preživijo v upanju. januar 2021 35 Salezijanski utrinki od tu in tam Kot druga gibanja in organizacije tudi Združenje animator- jev Oratorija lansko jesen ni moglo izvajati dogodkov v živo. Odlocili so se, da poskusijo kaj novega. V novembru so pri- pravili spletni posvet oratorijskih voditeljev, ki se ga je ude- ležilo okrog 100 mladih, 12. decembra 2020 pa prvi spletni animatorij, ki ga je obiskalo nekaj cez 200 animatorjev. V salezijanski skupnosti na Trstenikujesen svojega življenja preživlja najsta- rejši salezijanec slovenske salezijanskeinšpektorije, prof. Stane Okorn. Napredvecer praznika Gospodovegarojstva je stopil v 99. leto življenja, karje bil seveda še dodaten razlog, da seje vsa salezijanska skupnost v varnemzavetju trsteniške hiše poveselila viso- ke obletnice in mu zaželela, da bi krep- ko prestopil okroglo obletnico, ki ga caka v tem letu. Maturanta Gimnazije Želimlje Karel Cerovšek in Anamarija Kelenc sta ob praznikih želimeljskim dijakom prebralatradicionalni nagovor ob praznovanju božicnice, ki pa jeniso mogli praznovati skupaj. Preko videonagovora staspodbudila k skrbi za lastna srca, saj iz njih izvira vse. Jezus ssvojim prihodom vnema plamen ljubezni, ki v nas gori, namdaje upanje, nas opogumlja, da vztrajamo in ne obupamo. Zaželela sta, da bi znali biti in biti s srcem: ljubiti. Don Boskovi salezijanci so s sestrami Dobrega Pastirja vpakistanskem mestu Quetta ob božicu pripravili turnir v badmintonu za dekleta. Turnir »Mamma Margherita Bad- minton Tournament« je bil sploh prvi dogodek te vrste zadekleta v Pakistanu. Udeležilo se ga je 20 deklet iz petihetnicnih skupin in štirih razlicnih veroizpovedi. Don Boskovmisijon je dekletom ponudil varen prostor, da so lahkopokazale svoj talent. Na Škofijah so skavti pripravili po- sebne jaslice: pot od samote, obupa, utesnjenosti do iskanja topline doma, delavnosti, skrbi za druge, miru, medsebojne bližine, vira upanja in do jaslic, kjer se rodi Odrešenik, ki je izvir ljubezni do vsakega od nas. V jaslice so vpletli elemente, ki nas spremljajo v tem casu: ob vhodu je bilo razkužilo, oblacki so nakazovali varno razdaljo, angelcki so bili izdelani iz mask, zvezdo repatico je ponazarjalo kar sonce, ki je vir vitamina D. januar 2021 Salezijanska druzina MARIJA JE BLIŽNJICA DO JEZUSA Ob 20. obletnici ponovne vzpostavitve Združenja Marije Pomocnice v Sloveniji, ki je ena od prvih vej salezijanske družine, smo se pogovarjali z gospo Jano Albert, predsednico ZMP Rakovnik. Kako ste spoznali salezijance in salezijansko družino? Z don Boskom in salezijanci sem se prvic srecala spomladi leta 2010, ko sem se po Božji previdnosti preselila iz draveljske župnije na Rudnik. Leta 2012 sem odšla na cakanje in naslednje leto v pokoj. Takoj sem se vkljucila v življenje župnije Rakovnik, tudi z vsakodnevnim obiskovanjem svetih maš. Posebej me je navdušila odprtost salezijancev, njihovo veselje in služenje mladim, skratka širina. Še posebej pa me navdihuje njihova ljubezen do Marije Pomocnice. Kako pa ste postali clanica Združenja Marije Pomocnice? Ena izmed clanic ZMP Rakovnik me je povabila na srecanje. Spomnim se, da sem bila 24. februarja 2012 prvic na spominskem dnevu Marije Pomocnice. Po predhodni pripravi sem bila 24. maja 2013 sprejeta v Združenje. Prisrcno vabljeni vsi, ki gojite iskreno pobožnost do Marije Pomocnice in vam je blizu skrb za širjenje in obrambo vere v naši družbi, da se pridružite Združenju Marije Pomocnice. Kaj je pravzaprav namen Združenja Marije Pomocnice? Združenje Marije Pomocnice naj bi po preroški zamisli sv. Janeza Boska številnim kristjanom pomagalo k bolj poglobljenemu kršcanskemu življenju. Biti clan ZMP pomeni hoditi duhovno pot za Marijo. V Mariji ni šoli se ucimo poslušanja in molitve, da bi bili vedno bolj rodovitni v dobrih delih doma in v obcestvu. Marija je bližnjica do Jezusa. Njena ponižna drža nas uci, kako varno hoditi po poti odrešenja. Ste tudi predsednica Združenja Marije Pomocnice na Rakovniku. 24. oktobra 2014 sem bila izvoljena za predsednico, zdaj tece že moj drugi mandat. Poglavitna naloga Združenja je, da smo apostoli doma in v obcestvu. Sodelujemo pri življenju v župniji, pri bogoslužju, dejavno in z molitvijo podpiramo razne aktivnosti, ki se dogajajo v Cerkvi in župniji. Praznovali ste 20. obletnico ZMP v Sloveniji. 8. decembra smo praznovali 20-letnico ponovne vzpostavitve ZMP v Sloveniji. To je cudovita duhovna pot, po kateri hodimo. Marija, naša duhovna mati, nas spremlja s svojo neskoncno ljubeznijo, kajti njena ljubezen je tista, ki spreminja naša življenja, da postajamo boljši in to prenašamo tudi na svoje okolje. Pandemija in z njo povezani ukrepi so nam prekrižali nacrte, da bi praznovali uradno in slovesno, zato smo bili povezani duhovno v molitvi. Za obletnico je izšla spominska knjižica z naslovom Zdrava Marija, ki jo je napisal g. Tone Ciglar, odgovorni za ZMP na inšpektorialni ravni, za kar smo mu iz vsega srca hvaležni. Tudi to stanje bo enkrat mimo in takrat bo priložnost, da se bomo skupaj z Marijo veselili naše obletnice. januar 2021 37 Oznanjevanje z umetnostjo »ZA VSE VECNE CASE« Na Rudniku v Ljubljani, kjer župnikuje salezijanec Lojze Zupan, so v zadnjih letih na mestu nekdanjega gospodarskega poslopja postavili nov pastoralni center z vsemi potrebnimi prostori za sodobno delovanje župnije. Ucilnica pa razkriva zanimivo opremo: sedeži v obliki kock, na katerih so misli sv. Janeza Boska. Avtorica zamisli je oblikovalka gospa Evita Lukež, ki je v slovenski prostor vnesla že precej sledi lepote in cara tako knjig kot prostorov. pogovarjal se je MARKO SUHOVERŠNIK, sdb foto: patricija belak S salezijanci ne sodelujete prvic. Kje in na kakšen nacin ste jih spoznali? Najprej bi se vam zahvalila za povabilo na pogovor, priliko imam, ker je zacetek leta, da vsem zaželim obilo smeha. Smeh bo, ce bo veliko lepega in dobrega. S salezijanci sem prvic sodelovala v letih 2011 in 2012 v Veržeju, ko mi je vodja Centra DUO, etnolog in teolog Janez Krnc, predstavil vzgojno poslanstvo salezijancev in prizadevanja za predajo znanj rokodelskih vešcin vsem uka željnim. Natresel mi je kup idej in želja: center bi moral postati zbirališce mojstrov, zbirališce nadebudnih naslednikov, raziskovalcev zapušcine, prostor za predstavitve, predavanja, delavnice, razstave in trgovina. Nekoliko je bilo treba obrzdati želje, tudi moje zamisli, ki so presegale možnosti realizacije. Potem pa je prišla prava ideja. Vkljucila sem rokodelce vseh vešcin, ki so opremi vhodne avle dodali svoje izdelke, rokodelski trgovini pa vsa svetila. Tako so postali oblikovalci prostora in razstavljalci hkrati. Nastajajoca trgovina je bila takrat pravi tekmovalni poligon. Ko so mojstri prinašali luci, sem slišala: »Ej, tvoja je pa lepša od moje, bom novo naredil. « Vso opremo je izdelalo mizarsto Tratar iz Ljubljane. Z mojstri sodelujem od nekdaj, bi lahko rekla. Gospod Lojze Zupan se je nanje obrnil leta 2012, ko je bilo treba zamenjati vrata v zakristijo pri cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja na Rudniku. Poklicali so me na pomoc. Vrata so prvi nagovor obiskovalcu, so povabilo v hišo. Zadovoljstvo narocnika me je pripeljalo na Rudnik še v letu 2015, ko sem narisala nove dodatne klopi za cerkev. Tudi to je bila zanimiva naloga. Klopi se enostavno nalagajo ena na drugo in se preoblikujejo v razstavne police. Lansko poletje pa mi je bila zaupana naloga opremljanja novega pastoralnega centra na Rudniku. Najvecji izziv je bila ureditev ucilnice. Za prostor, kjer naj bi se družilo tudi do štirideset otrok, kjer bi bistrili svoja znanja, molili, prepevali, vadili na raznih inštrumentih, kjer naj bi potekale ustvarjalne delavnice in igre, kjer naj bi nastopali, kjer naj bi organizirali oratorije za mlade in manj mlade, kjer naj bi tudi prespali kakšen dan, naj bi s skromnimi sredstvi oblikovala nekaj opreme. Sedeži v obliki kock dajejo prostoru v novem pastoralnem centru na Rudniku lahkotnost in gibljivost. Od kje ste dobili zamisel in kako ste jo uresnicili? Želela sem oblikovati nekaj, kar bi lahko uporabili kot stole, kot klopi, kot mizice, kot 38 januar 2021 skrinje oziroma omarice, kot ležišce, kot oder. Poleg uporabnosti sem želela narediti nekaj veselega, igrivega, tudi malo zagonetnega. Poseben izziv je bil narediti nekaj, kar se ne bo »prehitro postaralo« in kar bi bilo povezano s poslanstvom salezijancev. Izmislila sem si rešitev z lesenimi »kockami«. Vse kocke so opremljene z napisi. Vsak gost bi imel svojo, zaradi napisov je zlahka prepoznavna. Lahko bi si jo izbral, lahko bi jo dobil z žrebom. Igraje se z lesenimi zatici kocke povežejo v klopi. Vsaka klop je sestavljena iz petih kock v vrsti. Kock je toliko, da je mogoce zložiti šest klopi. Zamislila sem si še dve nižji klopci enake dolžine. Zložene klopi ena za drugo, z dvema nižjima spredaj, se spremene v dvonivojski oder za nastopanje. Gledalcem so namenjene posebne kocke. Vse kocke so opremljene z napisi don Boskovih misli. Celotne misli lahko preberemo, ce izberemo prave kocke in jih v pravilnem vrstnem redu zložimo v klopi. Precej sem si dala dela, da sem napise razporedila po kockah tako, da ima napisano nek pomen, tudi ce stoji kocka sama zase. Oprema se tako ne more »postarati«, don Boskove modrosti, nasveti, priporocila, želje so za vse ljudi za vse vecne case. Menim, da bo iskanje pravega vrstnega reda in sestavljanje klopi tudi lepo in zabavno družabno doživetje. Za uresnicitev zamisli ste se morali poglobiti tudi v don Boskove misli. Kako ste jih doživljali osebno in kako si iz njih predstavljate ustanovitelja salezijancev, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja? Priznam, kar dolgo sem prebirala in izbirala citate. Izbrala sem misli, ki govore o delu, prizadevanjih in zavezah salezijancev, o delavnosti, poštenosti, dobrem, potrpežljivosti, odpušcanju, spravi, ljubezni, prijateljstvu, spoštovanju, povezovanju, pogumu, pobožnosti, zdravi pameti, veselju do dela, vedoželjnosti, dragocenem casu, prisluškovanju lastni vesti, in misli, ki nagovarjajo k poslušanju in razumevanju drugace mislecih. Nisem želela uporabiti prevec strogorednih nasvetov, izbrala sem vzpodbudne, vesele in upanja vredne misli za vse nas, take, pod katere se tudi sama takoj podpišem. Kako si predstavljam ustanovitelja salezijancev? Kot zelo daljnovidnega. januar 2021 39 Rakovnik Blagoslov novega kipa Salezijanski inšpektor Marko Košnik je na praznik Brezmadežnega spocetja Device Marije, 8. decembra 2020, kljub slabemu vremenu in omejitvam zaradi covida-19 bla- goslovil novi kip lurške Matere Božje in ure- jeno okolico pri lurški votlini na Rakovniku. V uvodnem pozdravu sobratom skupnosti, ki so se zbrali ob kapeli, ter župljanom in ro- marjem, ki so blagoslov spremljali v neposre- dnem prenosu, je ravnatelj Marjan Lamovšek vse romarje, obiskovalce Rakovnika in salezi- jansko poslanstvo izrocil Mariji v varstvo. Arhitekt Matej Kotnik, ki je pripravil nacrte za ureditev, je orisal minimalne novosti pri ure- ditvi. Ob votlini sedaj stoji svecnik po vzoru svecnika iz votline obiskanja v Lurdu, na drugi stani pa je postavljen prostor za zahvale, kjer so svoje mesto dobila vidna znamenja, table in slike zahval in priprošenj k Mariji. Pred samim blagoslovom je inšpektor Mar- ko Košnik povzel namen postavitve lurške kapele na Rakovniku in smisel blagoslova novega kipa: »V težkih in zahtevnih dana- šnjih casih doživljamo novo prelomnico. Pred nami je nov kip, posnetek originala, ki ga je izdelal restavrator Aleš Vene, ter nov kovani svecnik in Marijin spominski koticek, ki ju je izrisal arhitekt Matej Kotnik. Obnovo je sprožil neznan darovalec s svojim veliko- dušnim darom. Taki darovi so vedno znak Božje previdnosti. Ta nov kip blagoslavljam v veri in priprošnji za slovenski narod, za re- šitev iz te epidemije. Že leta opazujem mno- ge obiskovalce kapelice. Mladi, stari, pre- možni, reveži, samski, zaljubljeni pari … Ni dneva, da kdo ne bi prižigal svece in prosil … Na to spominjajo table, podobice in slike, ki so sedaj našle svoje mesto v Marijinem spo- minskem koticku.« lurške Marije na Rakovniku 40 januar 2021 V obcestvu z rajnimi Franc Drobnic SDB (1934.2021) ŽIVLJENJSKA POT Franc Drobnic se je rodil 23. marca 1934 v vasi Malence, ki spada pod župnijo Kostanjevica na Krki. Po navadi tistega casa sta ga oce Alojzij in mati Ana (roj. Jordan) še istega dne nesla h krstu. Franc je obiskoval župnijsko cerkev in že v osnovi šoli obcutil nek notranji glas in željo, da je postal ministrant. Prvi zametki duhovnega poklica. Šest let je služil oltarju in tako vzljubil sveta opravila. Pri dvanajstih je prejel zakrament sv. birme. V Kostanjevici na Krki je zakljucil štiri leta osnovne šole in tri leta višje ljudske šole. Izucil se je kleparske obrti. Ucil ga je strogi vajeniški mojster, ki mu je dal življenjski nasvet: »Hocem te napraviti poslušnega, delovnega in vztrajnega, ker življenje je pot trpljenja.« V letih 1954.56 je odslužil vojaško obveznost. V tem casu je zopet zacel misliti na študij in na duhovniški poklic. V Marijinem letu 1958 mu je Bog na pot poslal duhovnega voditelja p. Emanuela Karabegovica iz samostana Pleterje: »Tebe klice Bog. Za odlocitev duhovništva je treba veliko moliti, biti pripravljen na preizkušnje, katere pošilja Bog.« Ko se je porocil njegov brat in poskrbel zadom ter starše, je dobil pogum, da je prosil zavstop v Salezijanski zavod na Reki. Študij muje povzrocal glavobole, toda želja po duhovništvu in mocna podpora predstojnikov mu jevlivala voljo. Ravnatelj gimnazije mu je v najkriticnejšem trenutku dejal: »Ne želi biti velikonocna sveca, ki gori na oltarju za velike praznike. Bodi mala sveca, ki izgoreva vsak dan prisveti maši. Kolikor zmoreš, zmoreš. Pojdi predMarijin oltar in pred tabernakelj ter nadaljujsvojo odlocitev …« Po teh notranjih preizkušnjah je bil sprejet v noviciat. Krasila ga je globoka pobožnost, vedrina, ustrežljivost, skromnost, ponižnost, pa tudi marljivost, prakticnost in ljubezen do poklica. Prve redovne zaobljube je izpovedal na praznik Marijinega rojstva leta 1968, nato pa zacel študij teologije na Teološki Fakulteti v Ljubljani. Zopet veliko težav s študijem, pa še vec zaupanja. Januarja 1975 ga je v Ljubljani v diakona posvetil nadškof Pogacnik. V mašnika ga je posvetil škof Lenic na Slinovcah v cerkvi Marije, Matere dobrega sveta. Prvo leto duhovništva je bil kaplan na Kodeljevem, tri leta je bil vzgojitelj v Modestovem domu v Celovcu na Koroškem, kamor se je pozneje zopet vrnil za eno leto, vmes pa je bil spovednik v Želimljah in kaplan v Boštanju. Nato se je zacelo eno najlepših obdobij njegovega pastoralnega dela, ko je bil imenovan za župnika v Želimljah. Po petnajstih letih je prišel na Ra kovnik za duhovnega pomocnika in spovednika. Oktobra 2019 je zaradi oslabelosti in starostnih tegob odšel na Trstenik. Ko se je zakljucevala božicna osmina, ko so bila napisana, poslana in izrecena vsa vošcila, ko je vošcil vsem svojim domacim in prijateljem, ko se je kljub utrujenosti od sobratov poslovil še pri kosilu, je njegovo srce zastalo in je zaspal kakor v narocju svoje matere. Svojo dušo je izrocil v narocje Matere Marije 3. januarja 2021 ob 13.30. DUHOVNA PODOBA Marijin sin. Svojo 40. obletnico duhovništva in 50. obletnico redovništva je obhajal v cerkvi na Slinovcah na praznik Marijinega vnebovzetja 2015. Ta jubilej je obhajal v zavesti, da zlate maše ne bo docakal. Takrat je izrekel svojo zahvalo Mariji, Materi dobrega sveta. »Slinovce so zame svet kraj. V to sem globoko preprican. (…) V vojnem casu so leta 1944 nemška letala želela porušiti to cerkev. Vecja bomba je prebila obok cerkve in padla v sredino cerkve, vendar ni eksplodirala, da bi porušila cerkev. Marija je želela ostati med nami! Kot odrasel fant sem pogosto hodil sam pred ta oltar. Cutil sem potrebo, da mi Marija svetuje na zemeljski poti. Osem let zaporedoma sem novo leto docakal tukaj pred Marijinim oltarjem v molitvi. Deveto leto sem bil pred Marijinim oltarjem na Reki na Hrvaškem v zavodu salezijancev …« Don Boskov sin. Franceva navzocnost je prinašala vedrino. Svoj duhovni poklic je živel tako, da je vsem in povsod prinašal veselje in upanje. Opazil je, da pogosto povsod primanjkuje veselja, zato je imel vedno polno malho vicev. Ohranjal je otroško srce in se znal približati tudi otrokom in mladim. Pri tem so mu pomagali don Boskovi triki s skritimi sladkarijami v roki. Slovenski Janez Vianney. V prošnji za vecne zaobljub iskreno zapiše: »Dobro se zavedam, da so moje um-ske sposobnosti na zelo nizki stopnji. Zaupam v Božjo pomoc, Marijo dobrega sveta in svojega zašcitnika sv. Janeza Vianneya, da bi postal le orodje v Božjih rokah« (24. 5. 1971). Bog ga je napravil za svoje orodje usmiljenja. V svetem letu 2000 je postal spovednik na Rakovniku. Njegova spovednica je postala izvir Božjega usmiljenja, kamor so se zatekali sobratje, duhovniki, prijatelji, bolniki, otroci, mladi, fantje in dekleta, možje in žene, dedki in babice. Bil je razumevajoc kot oce, iskren, preprost in jasen, uravnotežen svetovalec med naravo in milostjo. Krasila ga je kmecka pamet, ljudska modrost in vsakdanja izkušnja življenja. S svojo izkušnjo in spontanim bratskim pogovorom je prenekateremu sobratu oblikoval duhovno zorenje v salezijanski družbi. Zlati duhovnik. Bil je ljudski duhovnik, obdan z dobrimi in plemenitimi ljudmi. Neverjetna je bila njegova pozornost, marljivost in ustvarjalnost pri pisanju vošcil za godove, rojstne dneve, praznike, obletnice in jubileje. Pogled v zadnji zvezek, kamor je beležil vsako poslano pošto (datum, namen, priloga), samo od februarja 2020 naprej dobesedno šokira. Koliko naslovov, koliko prelitega crnila, koliko iskrivih misli, koliko pozornosti! Bolniški samarijan. V aktovki je nosil Najsvetejše za svoje bolnike na Galjevici, na Peruzzijevi, Ižanski, Dolenjski, v Klinicni center in duhovniški dom. Bil je neutruden. Šel je veckrat na dan – ce je bilo potrebno, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom. Bolniki, tolažbe in bližine potrebni ljudje so se lahko zanesli nanj. Ni jih razocaral. Ker ni imel izpita, je postal legenda na kolesu, doživel tudi nesreco in vec padcev, pa ni odnehal vse do zadnjega. Vse, za kar je živel, je položil na križ. Rajni narocniki, clani mašne zveze in molivci za duhovne poklice Toncka Adamic, Ortnek; Pepca Bogataj, Zg. Kamenšcak; Franc Drobnic, SDB duhovnik, Trstenik; Pepca Erjavec, Višnja Gora; Franci- ška Gracner, Šentrupert nad Laškim; Terezija Jakic, Petrovci; Amalija Jeglic; Franciška Jen- ko, Zbilje; Jožefa Jereb; Ana Jeric, Dokležovje; Pavla Levert, Slovenske Konjice; Milka Mo- horic, Sovodenj; Tinka Panker, Dokležovje; Ana Potocnik, Zalog; Nada Rebolj, Zg. Jezer- sko; Martin Slapšak, Šentrupert; Marija Sla- vic, Dokležovje; Terezija Šket, Rogaška Slati- na; Marija Šopar, Vojnik; Marija Tkalec, Lipa; Ivan Zadravec, Odranci; Julka Zalokar, Men- geš; Veronika Zelko, Crenšovci; Ljudmila Zo- bec Klun, Ljubljana; Helena Žižek, Beltinci. januar 2021 Vsa zadihana vstopim in receptorju povem, da imam dogovorjeno srecanje z Jamesom Goldstonom. Ko odvrne, da ga še ni, se odlo- cim to izkoristiti za »generalko«. Receptorju povem, da se takoj vrnem, in ga prosim, naj gospodu Goldstonu to sporoci, ce bi vmes pri- šel. Odhitim v toaletne prostore, se postavim pred ogledalo in se zacnem prepricevati: Dobro veš, kaj hoceš. Vztrajaj pri svojih zahtevah! Ceprav je sestanek sklical James, so vajeti v tvojih rokah. Ne daj se premagati strahu. Popravim si lase in bluzo, si nadenem ma- sko samozavestne televizijske voditeljice in še zadnjic v mislih preletim svoje argumente: da je bilo zadnje leto, skozi katerega sem se ko- majda pretolkla, prevec stresno (kaj stresno, peklensko!), prenatrpano (do enaindvajset za- porednih izmen brez predaha!), da z možem že leta nisva šla nikamor (ce ne zveni prevec cmeravo?) in da konec koncev cutim, da me Bog klice drugam (pazi, da ne boš delovala pretirano pobožno, Paula!). Odložim beležko in zacnem stavke ponavljati v mislih, vendar se mi v možganih »zatikajo«. Kaj bi dala za te- leprompter (prikazovalnik besedil)! Ko se vrnem v jedilnico, me receptor odpe- lje k rezervirani mizi in vpraša, kaj bom pila. »Za zdaj samo vodo!« odgovorim. Pod ko- molec si položim svoj »plonk listek« in ner- vozno pogledujem proti glavnim vratom. Ko se James koncno prikaže, se proti njemu obr- ne veliko glav. Tudi ce ne bi bil direktor ABC News, bi ta šarmantni gospod v petdesetih letih pritegnil pozornost s svojo visoko, vitko postavo in s svojim spontanim nasmehom, ki je med manhattanskimi veljaki prava redkost. Prepricana sem, da je pririnil tako visoko tudi po zaslugi svojega šarma in ne le vrhunskega novinarstva. Prijateljsko me objame in izrazi zado- voljstvo, ker me spet vidi. Usedeva se na raz- košna usnjena sedeža cešnjevo rdece barve. James zacne prebijati led z obicajnimi vlju- dnostnimi vprašanji. Skorajda pozabim na razlog najinega sre- canja, na katerega me je direktor televizijske mreže povabil zato, da bi se pogovorila glede nadaljnjega sodelovanja in morebitne pogod- be. S klepeta preideva k resnejšim temam. Še preden lahko kaj recem, me James, kot da bi mi bral misli, prehiti: »Vemo, da je za teboj težko obdobje, vendar ne želimo, da kar tako zapustiš družino ABC. Zelo cenimo tvo- je delo, pristop in veselje, ki si ga prinesla v studio. Kaj moramo storiti, da te obdržimo?« S pogledom ošvrknem beležko s svojimi ar- gumenti. Ali bom dovolj mocna? Kaj, ce se ne bom znala dovolj prepricljivo izraziti? Kako bodo to sprejeli? Že vidim naslovnice v slogu: »Televizijska voditeljica zavrgla sanjsko karie- ro med žvecenjem hamburgerja!« Toda James je ocitno že seznanjen z mojimi boji, potreba- mi in zahtevami. Pripadava pac družini ABC, ki ne zna obdržati skrivnosti (navsezadnje si novinarji ustvarjajo ime z izdajanjem skriv- nosti drugih). Ker pa želim, da to sliši iz prve roke, in zavedajoc se, da je »zdaj ali nikoli in vse ali nic«, ustrelim: »James, ce želiš, da še ostanem pri ABC, ne morem vec voditi oddaj The View in GMA ob koncih tedna. Delo od srede do nedelje me ubija. Nacenja moj zakon in me odteguje ot- rokom. Ne verjamem, da me Bog klice, naj na oltarju kariere žrtvujem svojo družino!« POKLICANA Zakaj sem pustila dve sanjski službi, da bi lahko v polnosti živela svojo poklicanostPAULA FARIS salezijanskazaložbaNovinarka Paula Faris s svojo knjigo poudarja preprosto resnico, da clovekova veljava ni odvisna od tega, kakšen poklic opravlja, ampak kakšen je po srcu. POKLICANA Zakaj sem pustila dve sanjski službi, da bi lahko v polnosti živela svojo poklicanostPAULA FARIS salezijanskazaložbaNovinarka Paula Faris s svojo knjigo poudarja preprosto resnico, da clovekova veljava ni odvisna od tega, kakšen poklic opravlja, ampak kakšen je po srcu. 42 januar 2021 nagradna krizanka Skupina salezijanske družine v Sloveniji SESTAVILA MATEJA IZBRANA DRUŽBA NAPRAVA ZA DALJINSKO ODKRIVANJE PREDMETOV CUVAJ DAVIDOV KAMEL V BIBLIJI DON BOSKO KRAJ PRI NOVEM MESTU DON BOSKO ODDELEK ZA ŽENSKE BOLEZNI PRITOK REKE UNE GRŠKI BOG LJUBEZNI ENAKI CRKI GREGOR URBAS NAJST. GERM. PISMENKA REKA NA CEŠKEM MESTO V IRANU SLOVENSKI KOREOGRAF IN PISEC IKO ŽICA PRI KITARI OBLASTNIK, TIRAN SOŽITJE NAROD. PARK V KENIJI KDOR JE TALENTIRAN PLOŠCINSKA MERA PREJEMEK ZA DELO PISEC SATIR AMERIŠKA PEVKA DON BOSKO AVSTRALSKA MANEKENKA KERR SREDIŠCE VRTENJA 19. IN 15. CRKA ABC OBLOŽEN KRUHEK VODIC SLONOV UMETNO USNJE AMERIŠKI IGRALEC DIESEL POŽELENJE UPANJE, UP VZDEVEK JA- NEZA JANEŽA ZLITINA ZA LOTANJE SL. PEVKA LENDERO GEOMETRIJ- SKI LIK DON BOSKO BELGIJSKO MESTO TELOVADNO ORODJE CAROVNIK, VRAŽAR ZACETNIK NA NEKEM PODROCJU GLAVNI ŠTEVNIK SLOVENSKA PEVK ŠPIK KRATICA ZA CLEN KRAJ, KJERSE ŽGE APNO INDIJANSKO PLEME GRŠKA BOGINJA ZEMLJE NIZEK ŽENSKI GLAS VRSTA LOVSKEGA PSA pošljite do 20. marca 2021 na uredništvo revije Don Bosko. GESLO križanke DB 1/2021 REŠITEV križanke DB 4/2020 Brez Jezusa nic, z njim vse REŠITEV . REŠITEV . 1. nagrada: jakna s kapuco (L), z logotipom Don Bosko 2. nagrada: knjiga Sveti Janez Pavel veliki 3. nagrada: knjiga Don Bosko - z mocjo srca 4. nagrada: knjiga Klepet z don Boskom 5. nagrada: stripa o Mihelu Rui in Magdaleni Morano 6. nagrada: rdeca majica (M) z logotipom Don Bosko NAGRAJENCI 1. nagrada Nada HUDOKLIN, Šentjernej 2. nagrada Marija PERKO, Log 3. nagrada Miha OVINK, Zagorje 4. nagrada Katarina VENKO, Sl. Konjice 5. nagrada Majda HABJAN, Mengeš 6. nagrada Beno BIZJAK, Cerkno januar 2021 43 Don Bosko je brezplacen in razveseljuje 4-krat letno. Lahko ga narociš! Don Bosko Slovenija DON BOSKO Rakovniška 6 1000 Ljubljana 059 339 100 donbosko.revija@sdb.si www.donbosko.si Hvala, ker podpiraš salezijansko vzgojno dejavnost v Sloveniji in po svetu. FUNDACIJA DON BOSKO Rakovniška ulica 6 1000 Ljubljana iban SI56 0205 8026 2282 413 koda CHAR sklic SI00 105 namen Don Bosko Don Bosko je brezplacen in razveseljuje 4-krat letno. Lahko ga narociš! Don Bosko Slovenija DON BOSKO Rakovniška 6 1000 Ljubljana 059 339 100 donbosko.revija@sdb.si www.donbosko.si Hvala, ker podpiraš salezijansko vzgojno dejavnost v Sloveniji in po svetu. FUNDACIJA DON BOSKO Rakovniška ulica 6 1000 Ljubljana iban SI56 0205 8026 2282 413 koda CHAR sklic SI00 105 namen Don Bosko